NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIKE
RSKEGA TEDNIKA!
ste našli na oglasnih straneh.
Politika
Ptuj • Gospodarstvo je treba razbremeniti
O Stran 2
Od tod in tam
Slovenija • Tako kot TAM so uničevali tudi druga podjetja O Stran 6
Ptuj, petek, 27. maja 2011
letnik LXIV • št. 40 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Gospodarstvo,
obrt, podjetništvo
RADIOPTUJ
89,8*98.2H04t3 www.radio-ptuj.si
¿1
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Športne aktivnosti najmlajših
Kros, ki siri meje sodelovanja
V Vrtcu Ptuj so že pred 32 leti organizirali kros najmlajših - Kros cicibank in cicibanov Vrtca Ptuj. V tem obdobju je postal ena od tradicionalnih majskih prazničnih prireditev v sklopu vrteškega praznika.
Šport
Nogomet •
Aluminij: 1. liga ali dodatne kvalifikacije O Stran 13

Na letošnjem krosu je sodelovalo 90 otrok, tekmovalo pa je tudi 22 delavcev Vrtca Ptuj. Zaradi gradnje novega vrtca Podlesek so ga izvedli pri enoti Narcisa. Pred tremi leti so prvič organizirali tudi medobčinski kros najmlajših; letošnjega se je udeležilo 120 otrok iz enajstih vrtcev občin na Ptujskem. Sočasno z medobčinskim krosom so organizirali tudi prvi mednarodni kros najmlajših, na katerem so sodelovali najbolje uvrščeni na medobčinskem krosu in tudi otroci iz vrtca Varaždin, partnerskega mesta Ptuj. V Vrtcu Ptuj so zadovoljni, da se ideja krosa in drugih športnih aktivnosti, med drugim so bili že štirikrat proglašeni za najbolj športni vrtec v Sloveniji, vse bolj uveljavlja v širšem prostoru. Želijo si, da bi na četrtem medobčinskem krosu v letu 2012 sodelovalo še več vrtcev s Ptujskega in da bi tudi skozi te aktivnosti čim več otrok navdušili za gibanje oziroma različne športne dejavnosti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Videm, Podlehnik • Duhovnikova na obisku J Podravje • Vinogradništvo
Kroji usodo avtoceste bolj politika kot denar?
Župana občin Videm in Podlehnik Marko Maučič in Friderik Bračič sta končno, po precej mesecih čakanja, dočakala obisk prve dame Družbe za avtoceste RS (Dars) Mateje Duhovnik. Beseda je seveda tekla o načrtovani izgradnji avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, ki se vedno bolj pomika nekam v prihodnost.
Vinogradniki ostali brez rešitev
Okrogla miza, namenjena predstavitvi težav vinogradnikov, ki imajo zemljo v zakupu, vinogradnikom ni prinesla nobenih rešitev.
Obisk Duhovnikove sicer ni prinesel nobenih konkretnih dogovorov, še manj zagotovil, kdaj se bo projekt izgradnje premaknil s (sedanje) mrtve točke.
Celoten strošek izgradnje 13 kilometrov avtoceste, ki praktično v celoti „povozi" sedanjo magistralko, je neverjetno visok, saj znaša izgradnja enega samega kilometra te avtoceste neverjetnih 18,5 milijona evrov! S takšnim zneskom pa se nesrečni odsek haloške avtoceste že zelo približuje razvpiti načrtovani velenjski avtocestni povezavi, kjer naj bi 17 kilometrov avtoceste od Velenja do Celja stalo kar dobrih 400 milijonov
evrov oziroma 24 milijonov
evrov na en kilometer! Glavni razlog za zapostavljanje haloške avtoceste naj bi bil v sferi višje politike oz. meddržavnih odnosov in politične manipulacije med Hrvaško in
Slovenijo, kjer slednja pač na hrbtih domačinov in turistov lomi kopja okoli Piranskega zaliva in drugih odprtih vprašanj med državama.
O Stran 3
Foto: Simona Meznarič
Slišati pa je bilo že znane kritike, da so zakupnine marsikje previsoke, da zakupniki v primeru obnov nimajo garancije za dolgoročno pridelavo in da marsikateri zakupnik zaradi nasprotovanja novih lastnikov ali solastnikov zakupnih zemljišč ne more delati nič, čeprav je zakupna pogodba še veljavna.
Na vse te težave in še kakšno zraven je predstavnike kmetijskega ministrstva in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad KGZ) najprej opozoril Andrej Rebernišek. Predstavil je nekaj čisto konkretnih primerov iz prakse, ko se zakupniki skladovih zemljišč ne morejo lotiti obnove vinograda, ker to isto zemljišče ni uradno odmerjeno od zemljišča, ki ga je
kupil nekdo drug, tisti pa nima interesa za vinogradništvo in kot solastnik pač noče dati soglasja za obnovo. Z enakimi težavami se srečujejo tudi tisti vinogradniki, katerih zakupljena zemljišča so prešla v last dena-cionalizacijskih upravičencev, a slednji nimajo interesa za nadaljevanje vinogradništva, zato se takšni vinogradi opuščajo in zaraščajo. „Ena večjih težav je v tem, da je večina naših vinogradov po Slovenskih goricah zdaj stara okoli 30 let in so nujno potrebni prenove. Te pa zakupniki zaradi nasprotovanja novih lastnikov ali solastnikov skladovih zemljišč ne morejo izvesti. Prav tako ostaja nerešena problematika plazov na takšnih parcelah."
O Stran 5
Ptuj • Obisk ministrov LDS Katarine Kresa! in Aleša Zalarja
Gospodarstvo je treba razbremeniti
V torek, 24. maja, sta se na Ptuju mudila ministra LDS Katarina Kresal in Aleš Zalar. Najdlje sta se zadržala v pogovoru s člani upravnega odbora Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj in predsedniki posameznih sekcij, ki so ju seznanili s trenutno največjimi problemi v obrti in malem podjetništvu ter predlogi za njihovo reševanje. Kot sta povedala, jima bodo predlogi s terena pomagali pri reševanju odprtih vprašanj še na nekaterih drugih področjih, ko se bodo zadeve medresorsko usklajevale.
OOZ Ptuj je predstavil njen sekretar Boris Repič. Na Ptujskem je po podatkih s konca leta 2010 v OOZ Ptuj vključenih 1541 obrtnikov in podjetnikov, od tega 85 odstotkov samostojnih podjetnikov. V zadnjih dveh letih se je zaradi krize zaprlo 300 obratovalnic, število delavcev pa se je zmanjšalo na okrog 5200, pred krizo jih je bilo 6783. Največje število obrtnikov ima MO Ptuj, skupaj 614, malo pa jih je v nekaterih haloških in slovenskogoriških občinah - najmanj, 11, v občini Sveti Andraž.
Vladimir Janžekovič, predsednik OOZ Ptuj, ki je pogovor usmerjal, pa je predstavil pereče probleme obrti in malega podjetništva. Zaradi težkega položaja, v katerem se nahaja slovenska obrt, so v začetku letošnjega leta postavili najnujnejše zahteve za sprejem ukrepov, da bosta obrt in malo podjetništvo lahko preživela, ostala gibalo razvoja in rasti Slovenije ter pomemben zapo-
Uvodnik
slitveni bazen. Vlada je v času krize sprejela številne ukrepe na področju sociale, kar je pomembno, zapostavilo pa se je področje konkurenčnosti. »Poudariti moram, da je sodelovanje z vlado potekalo v duhu partnerstva in medsebojnega zaupanja. Za preživetje naših članov in njihovo večjo konkurenčnost smo naše upravičene zahteve uveljavljali na vse legitimne načine, skozi pogajanja, lobiranja in tudi s protestnim shodom. Zahteve in pritisk na vlado smo stopnjevali, v končni fazi smo bili pripravljeni tudi na skrajni ukrep, na državljansko nepokorščino, na zaporo cest. Po skrbnem pregledu doseženega se je skupščina OZS pred dnevi odločila, da zbornica prekine vse aktivnosti za državljansko nepokorščino. Naše zahteve so bile v zadostni meri upoštevane pri spremembah zakonodaje. Z rešitvami sicer v celoti nismo zadovoljni, zavedamo se, da je spreminjanje zakonodaje stvar
Basen po slovensko
Takšni časi so, da se ne splača več obremenjevati z ničemer, ker razen slabe volje in glavobola ni nobenega drugega učinka.
Zato vam tokrat podarjam eno tako prirejeno basen, čisto pravo za Slovenijo. Ne vem, kdo je avtor, ker je do mene pri-curljalapo spletni pošti in upam, da me ne bo tožil za avtorske pravice, ker je vsebina zelo poučna za vse.
Gre pa takole: nekoč sta živela mravljica in čriček, ki sta bila zelo velika prijatelja. Mravljica je vso jesen pridno pripravljal ozimnico in niti pomislila ni na kakšen trenutek oddiha ali zabave. Medtem pa se je čriček ves čas samo zabaval s prijatelji in prepeval, niti pomislil ni na prihajajočo zimo, na kakšno pokojninsko reformo pa še dosti manj. Ko je na deželo pritisnil mraz, seje mravljica, izmučena od nenehnega dela, zatekla v svojo skromno bivališče s spravljeno hrano. Komaj je za seboj zaprla vrata, je zaslišala, da jo od zunaj nekdo kliče. Ko je odprla vrata, je bila zaprepadena: zunaj je v mehkem Armanijevem plašču za volanom ferrarija sedel njen prijatelj čriček. Pozdravil jo je in jo prosil, naj mu malo popazi njegovo bivališče, dokler bo v Parizu. Mravljica mu je obljubila, da bo, a ga je tudi vprašala, od kod mu denar za avto in Pariz. Čriček pa ji je lepo povedal, da se je med enim njegovih prepevanj v njegov glas zaljubil veliki producent in ga povabil na gostovanje v Pariz. Potem je mravljico še vprašal, če morda potrebuje kaj iz Pariza. In mravljica mu je odgovorila: „Nekaj bi te pa res prosila: če srečaš La Fontaina, ga v mojem imenu pošlji nekam!"
Evo, a ni to najbolj resnična basen, kar ste jih kdaj slišali?
Čudovit dan vam želim.
Simona Meznarič
kompromisov,« je med drugim povedal Vladimir Janžekovič.
V nadaljevanju je predstavil izstopajoče probleme. Najprej se je dotaknil sive ekonomije, ki po različnih ocenah znaša med 17 in 25 odstotkov BDP. Na obrtniško pobudo je bil sprejet zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, zato članstvo na terenu spodbujajo, da ta zakon na referendumu podprejo. Podpirajo tudi pokojninski zakon, zelo pa jim je žal, da ni bil sprejet zakon o malem delu. Ob tem se jim zdi pomembno, da bi vlada sprejela zbornični predlog »vsak račun šteje«, saj bi se s tem delo na črno resnično omejilo, bistveno pa zmanjšal tudi obseg sive ekonomije, zato ne razumejo, zakaj minister za finance Franci Križanič temu njihovemu predlogu ni naklonjen. Na področju delovne zakonodaje si prizadevajo za sprejem fleksibilne zakonodaje, zakon naj bi določil le temelje, podrobnosti pa naj bodo stvar pogodb, saj kot pravijo, naša delovna zakonodaja vsebuje nekatere elemente, ki jih sosednje, nam najbolj konkurenčne države ne poznajo, na primer vštevanja časa malice v delovni čas, stroški prevoza na delo in podobno, tudi odpovedni roki so predolgi, problem so odpravnine. Predlagajo ustanovitev sklada za odpravnine. Razmerje med bruto plačo in neto plačo, ki jo prejme delavec, je absolutno previsoko, stroški dela so za delodajalce zelo visoki, neto izplačila plač pa nizka. Najbolj perspektivni, inovativni in perspektivni kadri že odhajajo v tujino, v sosednjo Avstrijo, po katere zakonodaji bi se morali zgledovati tudi v Sloveniji.
Janžekovič je opozoril tudi na nelojalno konkurenco zaradi dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Na turistični kmetiji se da dobiti vse, kar se da dobiti v gostilni, so pa kmetje bistveno manj obremenjeni. Predlogu zakona o davčnih blagajnah v OZS ne nasprotujejo, podpirajo vsak ukrep, ki bo zmanjšal sivo ekonomijo in davčne utaje, treba pa bo predhodno rešiti nekatera odprta vprašanja. Država naj v celoti pokrije stroške nabave davčnih blagajn, prav tako se mora predhodno zagotoviti dostop do interneta na celotnem območju Slovenije oziroma vsem zavezancem, ki bi morali skladno z zakonom uporabljati
Foto: Črtomir Goznik
Z obiska pri ptujskem županu Štefanu Celanu
davčne blagajne. Obrtniki ne zahtevajo ničesar drugega kot pogoje za normalno poslovanje. Ukrepati je treba hitro, časa ni več na pretek, saj se število zaprtih obratovalnic povečuje iz dneva v dan.
Z ministroma LDS je na pogovorih v OOZ Ptuj sodeloval tudi ptujski župan Štefan Če-lan. V centru Evrope ne moremo živeti s filozofijo, da bomo delavcem za deset ur dela dajali 600 evrov plače. Da sposoben kader ne bo odhajal v tujino, je podjetnikom treba omogočiti investiranje v pametne projekte, je povedal ptujski župan.
Zakoni, ki bodo bistveno vplivali na funkcioniranje gospodarstva
Katarina Kresal je povedala, da je občutek, da ima Slovenija popolnoma neoperativno vlado in neoperativen parlament, varljiv. Najmanj dva resorja sta v zadnjem času naredila bistvene korake naprej z zakoni, ki bodo močno vplivali na funkcioniranje gospodarstva - od zakona o državnem tožilstvu, kazenskega zakonika, do zakona o policiji, da bi čim prej prišlo do sodnih epilogov, do pravice. Pravosodje in notranje zadeve sta na svojih področjih v zadnjem času naredila zelo veliko. To se pozna tudi na aktivnostih policije in se bo poznalo še na aktivnostih tožilstva, sodstva. Konkretne rezultate že dajejo spremembe zakonov, ki se nanašajo na plačilno disciplino in stečaje, na postopke prisilnih poravnav in likvidacije, na ustanavljanje novih podjetij.
Katarina Kresal je povedala, da sta z ministrom Zalarjem na terenu že dva meseca, da sta obiskala že vse regije, v vsaki regiji sta se srečala tudi
z obrtniki in podjetniki oziroma območnimi obrtnimi zbornicami. Prvi del mandata se je upravičeno posvetil blaženju krize, druga polovica pa bi morala biti namenjena povečevanju konkurenčnosti in odprtosti gospodarstva, zmanjševanju stroškov, s katerimi se podjetja srečujejo. Treba je več narediti na razbremenjevanju gospodarstva, zmanjšati pritisk na bruto plače delavcev, ker to zmanjšuje možnosti zaposlovanja in izplačilo višjih plač. Resnično ji je žal, da še ni prišlo do zmanjševanja stroškov dela, na predlog LDS-a je v koalicijsko pogodbo prišla ideja o omejevanju višine stroškov, prispevkov, ki se plačujejo iz bruto plač, še vedno gre preveč v bruto, premalo pa v neto plače. Spremembe na trgu dela so nujne, so tudi že pripravljene, najprej pa je treba sprejeti pokojninsko reformo. Država ne bo posegala v tisto, kar dobro funkcionira, torej tudi ne v obvezno članstvo v obrtno-podjetniški zbornici.
Minister za pravosodje je pohvalil dosedanje dobro sodelovanje z obrtniškim sistemom, ki je že prinesel nekatere dobre rezultate pri izvršbah in insolventnem zakonu. Oba zakona sta bila sprejeta z absolutnim soglasjem, to je najboljši dokaz, da dialog v zgodnji fazi iskanja in nastajanje rešitev lahko prinese kvalitetne rešitve, in dokaz, da se v konstruktivnem dialogu da marsikaj narediti, zato se bodo trudili, da se dialog z zbornico ohrani. Pravosodno ministrstvo je obrtnike pozvalo tudi k sodelovanju pri celoviti analizi insolventne zakonodaje. Vlada reforme dela še ni začela, ker je ugotovila, da ta država preveč reform hkrati ne prenese, je pojasnil Zalar. Najprej je treba sprejeti pokojninsko reformo, da se bodo lahko začele reforme na
področju zdravstva in nato na področju delovno-pravne zakonodaje, kjer bo potreben močan dialog s sindikati.
Koraki za
V «v,	-
uspesnejsi pregon kriminala
Pravosodno ministrstvo se v tem trenutku osredotoča na pomemben vidik zaščite gospodarstva, ki se mu reče kršitev pravil, je poudaril Zalar. Gre za to, da bi bil pregon gospodarskega kriminala uspešnejši, kot je bil doslej, da se reševanje tovrstnih zadev bistveno pospeši, da je kakovost odločanja primerna. Prihodnji teden bo vlada obravnavala spremembo kazenskega zakonika, spremembo zakona o kazenskem postopku, pripravlja pa se tudi že ustanovitev specializiranih sodišč, kjer čakajo le še na mnenje predsednika vrhovnega sodišča in odločitev sodnega sveta, nakar se bo začelo razporejanje sodnikov v te oddelke. Cel sistem od tožilstva, sodišča in predhodno policije je naravnan na to, da vse svoje vire in vso svojo kakovost, ki jo država premore, osredotoči na to področje. Zavedajo se pomanjkljivosti, ki so bile v preteklosti in so še, da se je premalo pozornosti posvečalo temu področju, zato je povprečna javnost nezadovoljna in premalo zaupa v delovanje pravosodja, ker odnos do pravosodja ocenjuje po tem, kako se rešujejo veliki razvpiti kazenski primeri. Dokler ne bodo doživeli epiloga, ljudje ne bodo verjeli, da naš pravosodni sistem dobro deluje.
Velika sprememba na kazenskem področju se bo zgodila že v kratkem. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije ima policija jasno razvojno prioriteto, preganjanje gospodarskega kriminala. Če bi imela stranka LDS v rokah še gospodarski resor, bi lahko zagotovo še več naredila na tem področju, pravi Katarina Kresal. Kot naš gospodarski dosežek v tej vladi pa je šteti, da se nekateri pomembni davki niso povišali. Oba ministra LDS pa sta se tudi zavzela za to, da bi država morala dati večji poudarek investicijam, kot so tretja razvojna os, drugi železniški tir in še nekatere, ki naj bi se začele v letu 2012 in bodo nekatere dejavnosti potegnile iz krize, še posebej pa gradbeništvo.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm, Podlehnik • Duhovnikova na obisku
Kroji usodo avtoceste bolj politika kot denar?
Župana občin Videm in Podlehnik, Marko Maučič in Friderik Bračič, sta končno, po precej mesecih čakanja, dočakala obisk prve dame Družbe za avtoceste RS (Dars) Mateje Duhovnik. Beseda je seveda tekla o načrtovani izgradnji avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, ki se vedno bolj pomika nekam v nedoločeno prihodnost.
Obisk Duhovnikove sicer ni prinesel nobenih konkretnih dogovorov, še manj zagotovil, kdaj se bo projekt izgradnje premaknil s (sedanje) mrtve točke.
„Duhovnikova je povedala, kar je že znano; da je izbran izvajalec za nadzor, ki bo koordiniral načrtovanje, izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, odmere parcel in kasnejše odkupe. V kratkem naj bi izšel še razpis za uradnega cenilca in izvajalca odmer zemljišč, ki jih je treba odkupiti za izgradnjo tako avtoceste kot tudi za vzporedno magistralno cesto. Povedala je tudi, da je vodstvo Darsa že bilo na sestanku na ministrstvu za finance, kjer naj bi našli sredstva za odkup zemljišč. Potrebna ocenjena vsota za odkupe znaša približno 15 milijonov evrov. Ta denar mora zagotoviti vlada oziroma pač ministrstvo. In če bo ta denar zagotovljen, potem je pričakovati začetek odkupov nekje na začetku
leta 2012, sicer pa ne," je bistvo srečanja na kratko povzel župan Maučič.
Financiranje vzporedne ceste pa je po besedah Mau-čiča na plečih Direkcije za ceste RS (DRSC): „Zemljišča se bo sicer kupovalo istočasno, tako za avtocesto kot za vzporedno cesto, ker gre za isti projekt. Seveda pa nama je bilo s kolegom Bračičem tudi povedano, da je zagotovitev potrebnega denarja za odkupe, torej 15 milijonov evrov, tudi najina naloga, predvsem v smislu, da najdeva podporo za ta projekt pri odločujočih ljudeh ..."
Če bi šlo vse po sreči, naj bi se odkupi zemljišč končali do konca naslednjega leta, vse pa je torej odvisno od državne blagajne, kjer pa situacija še zdaleč ni rožnata, nasprotno. Sam prometni minister Patrik Vlačič je namreč dokaj jasno povedal, da izgradnja zadnjih 13 kilometrov Pyhrnske avtoceste niti približno trenutno ni prednostni projekt, tako
da je težko pričakovati, da se bo zanjo res našlo teh prvih 15 milijonov in potem še neverjetnih 240 milijonov, kolikor naj bi stala izvedba avtocestnega kraka v celoti (z vso dokumentacijo, odkupi in izvedbo).
Bo prej velenjska ali „haloška" avtocesta?
Celoten strošek izgradnje 13 kilometrov avtoceste, ki praktično v celoti „povozi" sedanjo magistralko, je res neverjetno visok, saj znaša izgradnja enega samega kilometra te avtoceste neverjetnih 18,5 milijona evrov! S takšnim zneskom pa se nesrečni odsek haloške avtoceste že zelo približuje razvpiti načrtovani velenjski avtocestni povezavi, kjer naj bi 17 kilometrov avtoceste od Velenja do Celja stalo kar dobrih 400 milijonov evrov, oziroma 24 milijonov evrov na en kilometer! Sicer je projekt izgradnje velenj-
Preden bodo tudi na zadnjem odseku Pyhrnske avtoceste zabrneli stroji kot na posnetku, bo očitno preteklo še veliko časa; uradno (še) ni denarja za ta projekt, ki po besedah Vlačiča niti ni prioritetni, neuradno pa izgradnjo zavira državna politika ...
ske avtoceste še precej bolj v zraku kot izgradnja haloške-ga avtocestnega odseka, pa vendar niso redki tisti, ki celo pravijo, da se kljub vsem peri-
Hajdina • Imenovali dva podžupana
Izbrana izkušena lokalna politika
Svetniki občine Hajdine so se 25. maja sestali na svoji peti redni seji. Med drugim so razpravljali o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgo- in srednjeročnega družbenega plana za območje občine, nekaterih odlokih, sklepu o obračunavanja plačila vrtca v času otrokove odsotnosti, letnem programu športa in kulture, seznanili pa so se tudi z letnim poročilom OŠ Hajdina za leto 2010.
Hajdinski župan Stanislav Glažar je svetnice in svetnike na seji obvestil, da je za podžupana občine Hajdina imenoval Andreja Tkalca in Franca Mlakarja.
Gospod župan, kako je potekala izbira podžupanov v občini Hajdina, ki bo tudi pod vašim županovanjem imela dva podžupana?
„V skladu s predhodno najavo sem imenoval dva podžupana, ki mi bosta pomagala pri mojem delu. Glede na moje trenutno nepoklicno opravljanje funkcije župana občine Hajdina so se pojavile tudi ideje o treh podžupanih, kar pa ni doseglo potrebnega soglasja
pri političnih strankah. Po mojem mnenju mora biti razdelitev odborov in komisij ter tudi podžupanov v korelaciji z dejanskimi rezultati lokalnih volitev, volja ljudi. Andrej Tkalec (prva volilna enota) predstavlja najštevilčnejšo svetniško skupino SLS, Franc Mlakar (druga volilna enota) pa je rezultat dogovora med strankami, ki so me kandidirale na lokalnih volitvah. Oba nova podžupana sta že izkušena v lokalni politiki (svetnika v preteklem mandatu), nosilca številnih javnih funkcij ter uspešna gospodarstvenika. Sam sem z njima zelo zadovoljen in prepričan v dobro sodelovanje."
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinska podžupana bosta Franc Mlakar in Andrej Tkalec
Pomeni, da pri svoji izbiri niste upoštevali „zahteve" iz stranke SDS, ki vas je na volitvah podprla in ki je tudi na svojem občnem zboru javno izrazila zahtevo po podžupanu iz vrst SDS? Kaj to pomeni za bodoče delo sveta občine Hajdina, kjer ima ta stranka tri svetnike?
„Vse politične opcije so izrazile svoje kadrovske želje in potrebe. Vsi tisti, ki me poznajo, jih moje stališče ni presenetilo, da bomo občino vodili glede na kompetence in strokovnost članov, ne pa glede na politično pripadnost. Vsi trije svetniki in tudi ostali predlagani iz vrst SDS sodelujejo v pomembnih odborih in komisijah (Hilda Bedrač - predsednica Odbora za negospodarske dejavnosti, Franc Krajnc - predsednik Komisije za infrastrukturo, Marjan Leber - predsednik Nadzornega odbora ...) ter tako prispevajo k dobremu vodenju občine. O samem delu občinskega sveta pa priča podatek, da so bili vsi sklepi na vseh dosedanjih sejah sprejeti soglasno. Moja želja je voditi občino z minimalnim vplivom politike ter izkoristiti vse kadrovske in druge potenciale v dobro vseh naših občank in občanov."
Svet občine Hajdina ste s predlogoma za podžupana
seznanili na seji sveta občine Hajdina, ki je bila 25. maja. Kakšne pristojnosti ste jima namenili s sklepom o imenovanju?
„Osnovna razdelitev je pokrivanje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, medtem ko se bomo o konkretnih projektih dogovarjali in usklajevali sproti."
MG
petijam in hudemu nasprotovanju tamkajšnjih domačinov ter braslovške civilne iniciative zna velenjska avtocesta graditi celo prej ... Glavni razlog za zapostavljanje ha-loške avtoceste naj bi bil v sferi višje politike oz. meddržavnih odnosov in politične manipulacije med Hrvaško in Slovenijo, kjer slednja pač na hrbtih domačinov in turistov lomi kopja okoli Piranskega zaliva in drugih odprtih vprašanj med državama.
Kot je znano, pa je Evropska komisija že izdala sklep o dodelitvi dobrih dveh milijonov evrov iz proračuna EU za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocestni odsek med Draženci in mejnim prehodom Gruškovje, vendar pa je to v kontekstu vseh dejstev (in stroškov) le kaplja v morje.
Obisk Mateje Duhovnik
tako ni prinesel nobenih rešitev, pač pa le prenos odgovornosti za zastoj izvedbe na vlado in ministrstvo s pojasnilom, da bi Dars že delal oziroma da bo projekt nadaljeval, ko bo v državni blagajni za ta namen najprej zagotovljenih 15 milijonov za odkupe zemljišč.
Maučič ob tem še pravi, da je občini Podlehnik večja prioriteta izgradnja vzporedne ceste in ureditev prečkanj s sedanjo magistralko: „Itak je vsem jasno, da dokler bo obstajala šengenska meja, se kolone ne bodo nehale, niti z avtocesto ne. Naši občani pa imajo zaradi nepretrganih kolon velike težave, zelo je ogrožena tudi njihova varnost. Kot rečeno, pa je ureditev vzporedne ceste v domeni Direkcije, kjer pa imajo enake odgovore kot v Darsu: če bo država financirala, ni problema ... "
SM
Foto: SM
Ptuj • Reorganizacija ptujske občinske uprave
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski župan Stanislav Glažar bo, kot kaže, zapustil mesto direktorja uprave MO Ptuj, postal naj bi vodja kabineta župana kot samostojnega organa občinske uprave; na fotografiji s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
Kabinet župana - strokovno
■	■■ ■ ■ v	v ■
in politično vprašanje
Ptujski mestni svetniki so na majski seji 23. maja razpravljali o dvanajstih točkah dnevnega reda, glede na govorice pa naj bi bilo najbolj vroče v tretji točki dnevnega reda - spremembah v delovanju občinske uprave MO Ptuj. Tritedenske razprave v delovnih telesih, ki so se po navedbah enega od svetnikov sukale predvsem o tem, da bo imel novi vodja kabineta župana „prevelike" pristojnosti, so se zaključile z zahtevo po rednem, dvofaznem postopku sprejemanja.
Spremembe in dopolnitve odloka naj bi prinesle predvsem učinkovitejšo občinsko upravo. Z odlokom se predlaga ukinitev Urada župana in splošnih zadev ter ustanovitev Kabineta župana in Oddelka za splošne zadeve, naloge in pristojnosti prejšnjega Urada pa se bodo porazdelile med ta dva organa. Za izvajanje nalog občinske uprave se glede na predlagane spremembe in dopolnitve odloka ustanovijo Oddelek za splošne zadeve, Oddelek za finance in analitiko, Oddelek za negospodarske javne službe ter Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, kot samostojni organ občinske uprave pa se ustanovi Kabinet župana.
V	odboru za finance, ki ga vodi Helena Neudauer, so v svoja stališča o reorganizaciji zapisali, da naj predlagatelj do seje mestnega sveta pripravi dodatno obrazložitev glede podvajanja nalog in pristojnosti v Kabinetu župana in Oddelku za splošne zadeve in glede izdajanja časopisa. Odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo, vodi ga Miroslav Luci, bo odlok podprl le v primeru, če bo predlagatelj upošteval, da je racionalizacija v občinski upravi nujna, da sprememba odloka ne sme povzročiti dodatnih zaposlitev, v kabinet naj bodo razporejena le tista področja, ki tja sodijo, področje odnosov z javnostmi naj ostane zunaj kabineta župana, vsebina odloka ne sme biti posledica kadrovskih težav in delanja uslug, nesprejemljiv pa je tudi odvzem pooblastil vodjem posameznih oddelkov, na primer v zvezi z vodenjem investicij. V kabinetu župana bi bila sprejemljiva le koordinacija investicij.
V	odboru za gospodarstvo, ki ga vodi Gorazd Žmavc, so županu predlagali, da do seje sveta pripravi organogram, iz katerega bodo razvidne pristojnosti in odgovornosti direktorja občinske uprave in vodje kabineta do župana, prav tako naj se pripravi pojasnilo, ali sta po zakonu združljivi funkciji župana sosednje občine s funkcijo vodje Kabineta župana MO Ptuj. Ob tem v odboru ugo-
tavljajo, da je s pravno formalnega vidika z veljavnimi predpisi opredeljena pristojnost župana in direktorja občinske uprave. V odboru so tudi mnenja, da se glede na spremembe in dopolnitve odloka v zvezi z ustanovitvijo kabineta župana MO Ptuj zmanjšuje vloga direktorja občinske uprave, ki je odgovoren za delo občinske uprave, z ustanovitvijo kabineta župana se nekatere naloge iz oddelkov prenašajo v kabinet župana. Glede na vse dileme naj se do seje sveta dovolj argumentirano predstavijo ponujene rešitve iz odloka, s katerimi bo zagotovljena boljša in učinkovitejša občinska uprava.
Stališč, mnenj in predlogov iz razprav na delovnih telesnih mestni svetniki na seji 23. maja niso dopolnjevali. Osnutek odloka je potrdilo 23 od 24 na seji navzočih svetnikov, eden ni glasoval. Stališča, mnenja in predloge delovnih teles bodo strokovno preučili in jih ustrezno umestili v predlog odloka, se je glasil sklep. Nekatere stvari v odloku so potrebne dodatnega pojasnjevanja in dodatnega iskanja optimalnejših rešitev, je pojasnil ptujski župan po sprejetem osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Z reorganizacijo občinske uprave sledijo strokovni in politični odločitvi. MO Ptuj je pred zagonom
velikih investicij (Evropska prestolnica kulture, Evropsko prvenstvo v košarki, II. faza podtalnice, nadgradnja projekta CERO), je povedal župan. Že z dosedanjo delitvijo dela je bil direktor občinske uprave odgovoren za upravne postopke, načrtovanje in vodenje investicij pa je bilo izključno v županovi domeni oziroma organizaciji. Sedaj se je operativnega sestankovanja nabralo toliko, da enostavno več ne more hoditi na vse te sestanke in srečanja. Zato so predvideli novega koordinatorja - dosedanji direktor občinske uprave Stanislav Glažar bo prevzel funkcijo koordiniranja in vodenja vseh teh pomembnih investicij kot vodja Kabineta župana. Večina strank in svetniških skupin se nikakor ni strinjala s tem, da bi bila funkcija župana in direktorja občinske uprave združena, zato so predlagali rešitev, ki se sedaj ponuja skozi spremembe že omenjenega odloka, pa je o političnem delu odločitve, ki se zrcali skozi spremenjeno in dopolnjeno besedilo, odloka povedal ptujski župan, ki poudarja, da gre v teh spremembah zgolj za delitev in prerazporeditev nalog zaposlenih ljudi v občinski upravi.
V razpravah na delovnih telesih je bilo največ vprašanj o tem, zakaj je potreben Kabinet župana in zakaj naj bi imel vodja kabineta župana takšno pozicijo, kot se pred-
videva. Vse naj bi izhajalo iz potreb vodenja in koordinacije že omenjenih velikih investicij. Ptujski župan verjame v politično in strokovno uskladitev sprememb in dopolnitev odloka. Med kabinetom in uradom sicer ni nobene bistvene razlike, poskušali so le formalno-pravno rešiti pristojnost, kako bi lahko vodji kabineta dali formalno pravno možnost za koordinacijo dela sodelavcev, ki so tudi vodje oddelkov.
Reorganizacija naj tudi ne bi bila povezana z nobeno novo zaposlitvijo, čeprav so letos v mestni upravi načrtovali štiri nove zaposlite. Postavitev šefa kabineta, če bi bili dlakocepski, pravi župan, bo prinesla le nekoliko več stroškov v skupnih stroških, ki pa po njegovem niso omembe vredni, ni pa povedal, koliko več.
Kadrovske rošade v tem trenutku javnost še najbolj zanimajo. Direktor občinske uprave naj bi postal dosedanji vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo Janko Širec, vodenje oddelka za gospodarske javne službe naj bi prevzel Ivan Vidovič, sedanji vodja oddelka za negospodarske javne službe, na njegovo mesto bodo postavili Zdenko Ristič, oddelek za splošne zadeve MO Ptuj pa bo vodil Janez Merc.
MG
Od tod in tam
Gorišnica • Zlata poroka Janžekovičevih
Minulo soboto sta 50 let kupnega življenja praznovala zlata zakoncaJožef in LjudmilaJanžekovič iz Gorišnice.
Svoj prvi da sta izrekla leta 1961 v Podgorcih, nato pa sta si začela urejati svoj dom v Gorišnici 135, kjer živita še danes. Jože je vse do upokojitve delal v podjetju Slovenske železnice, ob tem pa bil izjemno aktiven v vseh domačih dogajanjih ter član številnih društev - od gasilskega do društva upokojencev. Ljudmila pa je skrbela za kmetijo ter hčeri Milico, Jožico in sina Dušana. Janžekovičeva sta še vedno čila in zdrava in sama skrbita za svoj dom, ob tem pa jima ne zmanjka ne volje in ne energije za dela v manjšem vinogradu. Danes jima pomaga in ju razveseljuje tudi že sedem vnukinj ter dve pravnukinji in en pravnuk. Svoj žlahtni zakonski jubilej sta zlata zakonca potrdila s civilno poroko, ki jo je opravil go-rišniški župan Jožef Kokot in jima ob tem zaželel še veliko zdravja in srečnih let ter ju obdaril s spominskim darilom, nato pa sta zakonca svoj zlati zakon potrdila še s cerkvenim obredom v domači cerkvi. Slavje je vesela druščina svatov z zlatoporočencema nadaljevala še do zgodnjih nedeljskih ur.
SM
Sp. Velovlek • Zlata poroka Hameršakovih
Foto: osebni arhiv
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si 21. maja v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju prstana ponovno izmenjala Marija in Anton Hameršak iz Spodnjega Velovleka 43. Prvič sta se poročila 21. maja 1961 na Ptuju. Zlati ženin je bil zaposlen kot delovodja v Gradbenem podjetju Drava Ptuj. Na tem delovnem mestu se je tudi upokojil. Tudi gasilstvo je zaznamovalo velik del njegovega življenja. Nevesta pa je bila zaposlena v Splošni bolnišnici Ptuj, kjer je dočakala svojo upokojitev. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Darinka, Branko, Marija in Danica, razveseljuje pa ju šest vnukov - dva vnuka in štiri vnukinje, na katere sta dedek in babica posebej ponosna. Kljub trdemu delu in veliko odrekanja sta še danes dobrega zdravja in polna energije, kar sta dokazala ob praznovanju svojega zlatega jubileja skupaj s svojimi najdražjimi in prijatelji.
Ur
Sp. Podravje • Najboljši ptujski ribiči
Foto: M. Ozmec
V organizaciji Ribiške družine Ptuj in ribiškega društva Markovci je minuli vikend ob ribnikih na Rogoz-nici in v Prvencih potekalo državno prvenstvo v lovu rib s plovcem. Prvenstva se je udeležilo 12 ekip. V soboto je bila ribiška sreča naklonjena prvouvrščeni ekipi RD Ptuj pred RD Majšperk, tretja je bila ekipa RD Sevnica. Drugi dan tekmovanja je ponovno slavila ekipa RD Ptuj pred ekipo RD Gornja Radgona, tretja je bila ekipa RD iz Murske Sobote. Posebej zadovoljni so bili tekmovalci in organizatorji z dobrim ulovom, saj se je pokazalo, da sta ribnika v Rogoznici in v Prvencih polna velikih in malih rib. To pa je dobra popotnica za naslednje veliko tekmovanje ribičev veteranov, ki bo to soboto, 28. maja, na Rogoznici in v Prvencih.
-OM
Foto: SM
Podravje • Okrogla miza o težavah vinogradnikov
Vinogradniki ostali brez rešitev
Okrogla miza, namenjena predstavitvi težav vinogradnikov, ki imajo zemljo v zakupu, vinogradnikom ni prinesla nobenih rešitev. Slišati pa je bilo že znane kritike, da so zakupnine marsikje previsoke, da zakupniki nimajo garancije v primeru obnov za dolgoročno pridelavo in da marsikateri zakupnik zaradi nasprotovanja novih lastnikov ali solastnikov zakupnih zemljišč ne more delati nič, čeprav je zakupna pogodba še veljavna.
Na vse te težave in še kakšno zraven je predstavnike kmetijskega ministrstva in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad KGZ) najprej opozoril Andrej Rebernišek. Predstavil je nekaj čisto konkretnih primerov iz prakse, ko se zakupniki skladovih zemljišč ne morejo lotiti obnove vinograda, ker to isto zemljišče ni uradno odmerjeno od zemljišča, ki ga je kupil nekdo drug, ki nima interesa za vinogradništvo in kot solastnik pač noče dati soglasja za obnovo. Z enakimi težavami se srečujejo tudi tisti vinogradniki, katerih zakupljena zemljišča so prešla v last dena-cionalizacijskih upravičencev, a slednji nimajo interesa za nadaljevanje vinogradništva, zato se takšni vinogradi opuščajo in zaraščajo. „Ena večjih težav je v tem, da je večina naših vinogradov po Slovenskih goricah zdaj stara okoli 30 let in so nujno potrebni prenove. Te pa zakupniki zaradi nasprotovanja novih lastnikov ali solastnikov skladovih zemljišč ne morejo izvesti. Prav tako ostaja nerešena problematika plazov na takšnih parcelah."
Brus: „Kupujemo le profitabilna kmetijska zemljišča!"
Rebernišek je v nadaljevanju povedal, da je treba najti celovito rešitev za te težave, sicer se bo stanje samo še poslabševalo in da bi bilo prioritetno potrebno zemljiškoknjižno rešiti in razmejiti skladove parcele, ki so danes v solastništvu, zaostriti pa bi bilo potrebno tudi pogoje odkupa kmetijske zemlje, zlasti za tujce, ki niti nimajo interesa nadaljevati s kmetovanjem, prednostno pravico odkupa pa bi moral imeti Sklad.
Mateja Požar s kmetijskega ministrstva na problematiko, ki jo je predstavil Rebernišek, ni imela konkretnih odgovorov ali rešitev. Namesto tega je predstavila novelo novega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi enkrat v prihodnje, ko bo zakon sprejet, določala tudi kazni za tiste, ki bi puščali kmetijska zemljišča v zaraščanju. Sankcije oziroma tudi finančne kazni naj bi doletele aktualnega zakupnika, ki te zemlje ne bo obdeloval, sicer
HR
Zakupniki skladovih zemljišč imajo veliko težav ne le s previsoko ceno zakupa, ampak tudi s pridobivanjem soglasja za obnove vinogradov. Takih prizorov, kot je na posnetku, je v okolju Slovenskih goric videti kar nekaj, o zaraščanju opustelih vinogradov pa čivkajo že ptiči na vejah ...
pa lastnika, če zakupnika ne bi bilo. V skrajnem primeru bi se lahko takšne zaraščajoče parcele predale tudi v lastništvo Sklada,a le takrat, ko lastnika ne bi bilo možno najti.
Bolj konkreten, čeprav tudi brez vsake rešitve za tovrstne težave vinogradnikov, pa je bil Martin Brus s Sklada KGZ. Povedal je, da je sicer državi oz. Skladu v interesu, da je kmetijska zemlja obdelana, da pa Sklad ne bo kupoval zemljišč kar vsepoprek, ampak tam, kjer smatra, da se bo ustvarjal dobiček: „Letos smo iz zakupnine za naša zemljišča nabrali okoli šest milijonov evrov, od tega jih bomo 3,8 milijona namenili za nakup zemljišč tam, kjer se bo kazala profitabilnost dejavnosti. Letos je sicer po sklepu vlade večina denarja namenjena za odkup zemljišč v solastnini v obmejnih območjih. Za sanacije zemljišč je na voljo le 250.000 evrov." Brus je nato še povedal, da je zakupnik dolžan v času pogodbe vzdrževati in obdelovati zemljišče, če pa tega ne bo počel, se bo zakupna pogodba pač razdrla.
Zavec: „Vi ste togi uradniki brez posluha za kmete!"
Simon Toplak je na to povedal, da so zakupnine absolutno previsoke zlasti v haloškem območju, kjer so vinogradi
zasajeni v izjemno strmih legah in vinogradniki že tako nimajo pozitivne ekonomike pridelave ter predlagal, naj se zakupnine na strmih legah drastično znižajo oziroma naj se sploh ukinejo, sicer na strminah kmalu ne bo več drugega kot grmovje.
Janez Zavec pa je bil oster: „Sklad nikakor ne dela v dobro kmetov! Vi ste najbolj toga institucija, najmanj dostopni za kmete od vseh! Vsaka vaša pogodba je težja, vse manj dobra za kmeta. Že do leta 2007 obnavljam vinograd na denaci-onalizacijskem območju, kjer je bil upravičenec dokončno zavrnjen, pa vam moram to vsako leto znova dokazovati, z vso papirologijo vred. Odkupiti pa te zemlje ne morem! Dajte nam vendar neke normalen, sprejemljive cene za odkupe teh zemljišč, ne pa samo neke omejitve, pa bo vse rešeno! Vi ste togi uradniki brez posluha za kmete!"
Ena od težav, s katero se srečujejo kmetje pri odkupih kmetijskih zemljišč je namreč tudi uveden 100 metrski pas stavbne parcele, če sredi kmetijskih zemljišč stoji (ali je stal) kakšen objekt, kar seveda nakup zelo podraži.
Brus je odreagiral čisto hladno (in togo): „Če smo togi, potem tega nismo krivi mi na Skladu, ampak nekdo nad nami... " Dodal pa je še, da naj bi se naslednje leto sistem za-
kupnine spremenil; ali bo to v dobro kmetom ali ne, pa ni bilo slišati.
O svojih težavah je spregovoril tudi Andrej Polanec, ki ne more zasaditi novega vinograda na zakupni parceli od sklada, ker slednja ni razmejena od solastniške parcele novega lastnika, ki pa kot večinski solastnik ne dovoljuje obnove vinograda (o čemer smo že poročali). Brus je na to jasno povedal, da je v primeru Polanca res edina rešitev razmejitev, saj Sklad ne more dati soglasja za obnovo (tudi za svojo parcelo ne), če ni soglasja večinskega solastnika. Dodal pa je še, da je takšnih podobnih problematičnih primerov v državi kar okrog 20.000.
Iz vrst vinogradnikov, ki so se udeležili okrogle mize, je bilo slišati še vrsto kritik, tudi na izjemno počasno odzivnost Sklada, ki posamezne primere rešuje tudi po pet, šest, celo deset let in da je potrebno zakupnino za zemljišča v strmih legah res maksimalno znižati, ne pa, da je ena najvišjih v državi, zanimalo jih je tudi, ali bo Sklad sploh kaj od svojih zemljišč prodajal itd.
Martin Brus pa je odgovarjal, da je stvar državne politike in ne Sklada, kaj, koliko in kje bo prodajal, zato se morajo obrniti na drug naslov.
In tako težave vinogradnikov ostajajo enake še naprej ...
SM
Svet je majhen
Evropski poker
Grčija, Portugalska in Irska so prve države, ki so do danes zaprosile za evropsko finančno podporo zaradi težav, v katerih so se znašle v zadnji mednarodni gospodarski krizi. Vendar da bi bolje razumeli dogajanja, menim, da si je treba naliti čistega vina. Navedene republike niso danes v težavah toliko zaradi verižne reakcije, ki je pred leti sledila kolap-su ameriškega gospodarstva, temveč - in to je še bolj očitno sedaj, ko so ZDA ponovno v vzponu - zaradi lastnih sistemskih problemov (čeprav to drži bolj za Portugalsko in Grčijo, malo manj za Irsko). Lizbona in Atene so vedno imele izredno asistenčno orientirano javno upravo, zelo nizko stopnjo konkurenčnosti in ogromne deficite z nizkim notranjim bogastvom, ki se pridobi iz vsot družinskih prihrankov. Grčija je bila prva in je verjetno tudi najzanimivejši primer. Dobila je takojšno pomoč, a pred tedni je medijem »prišepnila«, da je celo pripravljena zapustiti evro cono. Zakaj? Kaj se dogaja?
Dogaja se psihološka vojna med Grčijo in ostalimi članicami Evropske unije. Evropski mednarodni subjekti med sabo igrajo poker, in to zelo spretno. Grčija ima še naprej velike težave. Kasni z ukrepi in skuša kontrolirati notranje socialne nemire z demagoškim pristopom na mednarodnem prizorišču. Sicer so bila dogajanja, ki smo jim priča, pričakovana. Atene so bile v času hladne vojne, na enak način kot Rim, prestolnica državi, ki je bila na fronti s komunističnim svetom. Velike sile zahodnega sveta, ne glede na neučinkovitost tamkajšnje ekonomije, so podarjale ogromne vsote denarja in tako financirale državni proračun oziroma deficit. Takrat je to bilo potrebno zaradi »višjega« cilja. Po padcu berlinskega zidu so se stvari spremenile. Ni bilo več potrebe po zunanji pomoči v boju proti sovražniku. Italija, Grčija in še nekaj drugih držav so bile prepuščene same sebi in lastnemu gospodarstvu. V Italiji je to izredno razvito in družine imajo ogromna bogastva na bančnih računih. To je razlog, zakaj ne glede na neverjetno visok državni primanjkljaj Italija nikoli ni v kritičnem stanju. V Grčiji je bilo seveda drugače in znotraj evro sistema, ki več ne dovoljuje pocenitev lastne valute za pridobitev mednarodne konkurenčnosti, so se Atene začele »du-šiti«.
Je scenarij izločitve neke države iz evrocone kredibi-len ali možen? V trenutni situaciji bi bil takšen ukrep skoraj samomorilen za celotno Evropo. Edino, kar bi bilo smiselno v tem trenutku, je, da bi celotna evroco-na pocenila vrednost evra na mednarodnih trgih in tako pomagala vsem članicam. Ampak pravi problem je nekje drugje. Kaj nam sporoča »trg«? Ali res deluje samo špekulativno in želi do konca uničiti gospodarstva nekaterih prestolnic? Ali deluje popolnoma racionalno in nam sporoča nekaj drugega? Pravilen odgovor je, da nam sporoča to, kar piše v vsakem učbeniku ekonomije ali politike prvega letnika univerze: nikoli ni obstajal trg z monetarnim sistemom brez politične glave. Politika je tista, ki usmerja, istočasno pa predstavlja kredibilnost določenega valutnega sistema. Evro nima skupne politike. Evro nima kredibilnosti. Evro je obsojen na propad, če se Evropska unija ne bo reformirala.
Mednarodni gospodarski sistem torej v zadnjih mescih pritiska na nekatere države evropskega monetarnega sistema zato, da bi sporočili vodilnim silam Unije, da tako ne morejo naprej. Kdo so vodilne sile? Prva je Nemčija, ki veliko profitira iz takšne ureditve. Katera država pa »šepeta« navodila tako imenovanemu mednarodnemu gospodarskemu sistemu? Tista, ki bi želela bolje kontrolirati Nemčijo, preprečiti globlji pogled v domače državne statistike ter tesneje kontrolirati oz. voditi Evropo: Francija. Torej vedno dobre stare igre, ki se jim mi, Evropejci, težko odrečemo.
Kam spada Slovenija? Naša država je med »težkimi primeri« pod drobnogledom tujih analitikov. Stanje je slabo. Potrebujemo kisik in nova izhodišča za oživitev gospodarstva, za nova srednja, mala podjetja, ki so edina sposobna prilagoditi se ter tako prispevati pomoč socialni blagajni, državnemu proračunu in splošni blaginji. Vendar za to potrebujemo pravno državo, nove zakone, ki bodo sprostil trg dela, umik države iz gospodarstva in ukinitev stalne prisotnosti politike v podjetništvu. Rekel bi, da ne potrebujemo skoraj nič posebnega, samo pravo revolucijo. Sicer naš čaka, takoj za Belgijo, evropska pomoč. Pa še tega bi se naši politiki mogoče veselili: lahko bi nas prepričali, da so dobili nazaj denar, posojen Grčiji.
Laris Gaiser
Foto: SM
Slovenija • 20 let pozneje
Tako kot TAM so namerno uničevali tudi druga strateška podjetja
Ko človek prisluhne izpovedi Mariborčana Zlatka Razborška, ki je dobra tri desetletja delal pri testiranju motorjev v mariborskem Tamu in je bil eden od tvorcev prvega slovenskega traktorja, mu kar zaledeni kri v žilah. A ne le zato, ker se nekdanji vrhunski strokovnjak danes preživlja s prodajo parketa.
Mariborčan Zlatko Razbor-
šek je eden tistih, ki si bodo prelomne in usodne čase kmalu po osamosvojitvi Slovenije za vedno zapomnil. Zato je dvajset let pozneje o tem pripravljen povedati marsikaj zanimivega, predvsem o nekdanjem TAM-u, kjer je bil dobra tri desetletja eden glavnih pri testiranju vseh Tamovih motorjev, poleg tega pa še vsestransko aktiven sindikalni delavec. Delal in garal je kot črv, a danes so mu od vsega tega ostali le grenki, zelo grenki spomini: »Delal sem zavzeto tako kot nekaj tisoč mojih sodelavcev, vseh trideset let sem bil v proizvodnji Tamovih motorjev, v glavnem pa sem delal na preskušanju in testiranju motorjev celotnega Tamovega programa motorjev. Veliko sem delal tudi kot sindikalist, zato sem bil precej dobro obveščen o vseh znanih in manj znanih, zakulisnih zadevah, ki so povezane s Tamom in njegovim propadom.«
Potem vam je gotovo znano, zakaj je moral TAM propasti.
»Dobro ste rekli, TAM je moral propasti in jaz trdim, da je propadel predvsem zaradi dogodkov, ki so povezani z osamosvojitvijo naše države, s čimer je povezanih več političnih in drugih znanih slovenskih imen.
V 90. letih so vsi časopisi pisali o tem, da je TAM tedaj delal tudi 400 avtobusov za Rusijo, v času, ko je propadala tudi ruska federacija. Slovenska vojska je takrat potrebovala orožje, a ga zaradi embarga ni mogla kupiti na regularnem trgu. Zato sem trdno prepričan, da je to orožje kupila od ruske mafije, plačala pa jih je s tistimi 400 avtobusi, ki smo jih izdelali v TAM-u. In zato teh avtobusov TAM ni dobil plačanih, saj mu jih ni plačal nihče, pričele so se velike težave in privedle do propada.
Spomnite se samo tega, da je kmalu zatem država sprejela zakon o sanaciji TAM-a, po katerem naj bi TAM sanirali za okoli 70 milijonov mark. A tudi tega denarja ni TAM nikoli dobil, saj so z njim sanirali mariborsko in ljubljansko banko. To sedaj že vsi vemo, pa nič.«
Kako pa so se odvijali dogodki po stečaju TAM-a?
»Nič pretresljivega, verjetno je bilo vse to že vnaprej dogovorjeno. A kmalu po objavi stečaja TAM-a leta 1996 se spomnim dogodka, ko sem tedanjega ministra Metoda Dragonjo, Antona Ropa in Mira Cerarja mlajšega ob nekem obisku v Mariboru vprašal, kaj imajo skupnega Tamovi av-
tobusi z Rusijo in orožjem na mariborskem in brniškem letališču. Vsi so me samo začudeno pogledali, se tudi sami med seboj spogledali, a odgovora nisem dobil od nikogar. Pa še na en dogodek moram ob tem spomniti. Morda se spomnite, da je kmalu po stečaju TAM-a prišlo do velikega požara v Tamovi delavski kuhinji. Domnevno zaradi tega, ker naj bi zagorela napa nad navadnim štedilnikom. Vedeti je treba, da je bil v sosednjem prostoru, tik ob kuhinji, Tamov računalniški center in požar je seveda uničil vse računalnike, z njimi pa tudi vse pomembne podatke, ki bi lahko služili kot dokaz.«
Namigujete, da naj bi bil ta požar podtaknjen?
»Tega sicer ne morem dokazati, a sem tako kot mnogi drugi tamovci in po pameti zdravi Štajerci trdno prepričan, da kuhinja ni zagorela slučajno. Eden od gasilcev mi je kmalu po požaru povedal, da so, že preden je zagorelo, dobili namig, da bo v Tamu zagorelo in naj gasilci ne bodo prehitri ... se ve, zakaj ... In tako so bili uničeni vsi dokumenti ter dokazi o tej sramotni kupčiji, ki je uničila TAM, z njim pa nekaj tisoč delovnih mest zaposlenih in njihovih družin!«
Kakorkoli že, TAM je propadel kljub pomembnosti njegovega civilnega in še posebej vojaškega programa, ki je užival mednarodni ugled ...
»Tega ne bom nikoli prebolel. Vsi govorijo o tem, da je bil TAM prevelik za slovensko tržišče, vsi pa vemo, da je bilo zanimanje za Tamove motorje po vsem svetu veliko. Tega se posebej dobro spomnim po mojih izkušnjah v Egiptu, kjer sem bil leta 2000. Vsi, ki so v TAM-u delali, dobro vedo, da so bili naši motorji v Egiptu še po-
Foto: M. Ozmec
»Prepričan sem, da je država orožje kupila od ruske mafije, plačala pa ga je s tistimi 400 avtobusi, ki smo jih izdelali v TAM-u. In ker teh avtobusov TAM ni dobil plačanih, je začel propadati,« zatrjuje Zlatko Razboršek. Rastko Plohl (levo), ki je pogovor spremljal, pa je ogorčen dodal: »Iz tega je razvidno, da so vse dosedanje slovenske politične oblasti od osamosvojitve dalje načrtno uničevale slovensko bazično industrijo končnih izdelkov!«
sebej cenjeni predvsem zato, ker so bili zelo vzdržljivi in ker so bili zračno hlajeni, mnoge druge svetovno znane znamke motorjev pa delujejo na vodno hlajenje, kar je v izrednih razmerah najbolj občutljivo. To je še posebej pomembno v vojnih razmerah. Če avtomobil, ki je opremljen z motorjem na vodno hlajenje, zadene krogla, je najbolj verjetno, da bo zadela hladilnik. In ko voda iz njega izteče, je motor uničen, vozilo pa onesposobljeno. Če pa je motor hlajen na zrak, lahko kljub zadetku v prednji del deluje še naprej, če seveda ni poškodovan tudi sam mehanizem motorja. Skratka, naši motorji so bili manj ranljivi pa tudi vzdržljivejši v temperaturnih razlikah, zato so jih prodajali za med. Presenečen sem bil, ko sem v nekem egiptovskem mestu naletel na tovornjak z našim motorjem, ki smo jih ne-
hali izdelovati leta 1972. To je dokaz več o vzdržljivosti Tamo-vih motorjev. Vsa povojna leta smo delali motorje za tovorna vozila, avtobuse, lokomotive, bagre, buldožerje, celo za ladijske agregate in za tanke. Pa nam vse to ni pomagalo, nekdo je hotel, da vse to propade, da pade mariborsko in štajersko gospodarstvo na kolena. In to se je očitno zgodilo«
Omenili ste povezavo med propadom Tama in orožjem na mariborskem letališču. Imate o tem kakšne prepričljive dokaze?
»Imamo jih vsi, pa nihče ne ukrepa. V okolici Maribora živi človek, ki mi je osebno zaupal, da je tedaj v nočnem času vozil orožje z mariborskega letališča na neko drugo lokacijo, ki naj ostane še skrivnost. To so počeli zelo previdno, saj so del asfaltne ceste do mariborskega letališča prekrili z umetno tra-
Foto: M. Ozmec
Marsikomu je sedaj bolj jasno, kaj imajo Tamovi avtobusi skupnega z Rusijo in orožjem na mariborskem letališču, od koder je posnetek.
vo, jo ponoči ob dogovorjeni uri umaknili, naložili tovornjak z orožjem in ob njegovem odhodu umetno travo spet vrnili na svoje mesto. Tako ni mogel nihče ničesar posumiti. Čeprav okoliški prebivalci še sedaj vedo povedati, da so ponoči iz smeri letališča pogosto slišali brnenje motorjev tovornih vozil.«
Kot specialist za motorje ste tudi eden od začetnikov proizvodnje prvih slovenskih traktorjev znamke Limb, ki so jih pričeli izdelovati prav v Ptuju. Zakaj jih več ne izdelujete?
»To vprašajte tiste, ki so tako hoteli. Jaz sem 15. marca 2003 službeno prišel v Ptuj z nalogo, da si ogledam in preučim možnosti za proizvodnjo motorjev v tedanji ptujski Savi. S strojne fakultete so mi dali v pomoč dva dobra študenta in 26. avgusta 2003 smo prvi slovenski traktor znamke Limb, ki je bil izdelan v Ptuju, že postavili na razstavišču radgonskega sejma. To je bil tedaj za Slovenijo pomemben dosežek. In moram reči, da so se ti naši prvi traktorji zelo dobro prodajali, mislim, da smo jih izdelali okoli 400, predvsem za Češko, Poljsko in Rusijo, nekaj pa seveda tudi za domačine v Sloveniji. Z motorji sem delal dobra tri desetletja in vem, da so bili to dobri ter razmeroma poceni delovni traktorji.«
Zakaj pa je bila njihova proizvodnja ukinjena?
»Ne bi rad razpletal o podrobnostih, a ker je bila večinski lastnik proizvodnje traktorjev Limb kranjska Sava z Bohoričem na čelu, dam roko v
ogenj, da je to posledica državne politike. Kajti dobro vem, da so Rusi hoteli firmo Limb odkupiti in njihovo proizvodnjo v celoti prenesti v Rusijo, tako da bi na Ptuju ostal le razvojni oddelek za kmetijske traktorje in delovne stroje. Izdelali smo že idejne projekte za proizvodnjo vinogradniškega traktorja z daljinskim vodenjem, s čimer bi zavarovali življenje voznikov na nevarnih strmih pobočjih, kjer se zaradi prevračanja traktorjev pripeti največ smrtnih delovnih nesreč. A potem Rusi proizvodnje traktorjev Limb očitno niso odkupili; sicer si lahko mislimo, kakšno je ozadje, zagotovo pa vem le to, da nekaj delov za ta prvi slovenski univerzalni traktor sedaj izdelujejo na območju nekdanjega TAM-a v Mariboru.«
Ob vsem, kar nam je zaupal Zlatko Razboršek, je predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, ki je Zlat-ka Razborška pripeljal v naše uredništvo in ki je ves pogovor spremljal, le še ves ogorčen dodal: »Tako se je delalo in se še vedno dela. Iz tega, kar je povedal kolega Razboršek, je razvidno, da so vse dosedanje slovenske politične oblasti od osamosvojitve dalje očitno načrtno uničevale slovensko industrijo končnih izdelkov. In jasno je tudi, da so s tem povzročile tudi stalno izgubo okoli 100.000 delovnih mest po državi. Samo v Tamu smo jih izgubili prek 18.000, potem je tu še kranjska Iskra z okoli 35.000 zaposlenimi, pa po vsem svetu znani in uspešni mariborska Metalna in Hidromontaža, v prestolnici je tako padel Listostroj, pri nas na ptujskem območju pa Agis in še katero zdravo podjetje, da ne naštevam. To so bili v glavnem nosilci razvoja domačega slovenskega gospodarstva in vsi ti, dolga leta paradni konji slovenskega gospodarstva so propadli samo zaradi naših nesposobnih, a zase očitno spretnih politikov. Kajti očitno je, da so se vse te svinjarije delale načrtno. Še posebej je to očitno v primeru proizvodnje lahkih vojaških oklepnikov - puche in patrie so namerno naročali v tujini, čeprav vsi dobro vemo, da bi jih lahko brez težav, morda še celo bolje, kvalitetneje in ceneje izdelovali doma, v Sloveniji. A potem ne bi nihče mogel zaslužiti še česa dodatnega. To so dejstva in vse je dokazljivo, žal pa nihče ne ukrepa, saj so glavni krivci še vedno pri koritih ali blizu njih. Ljudstvo pa samo gleda, trpi in prenaša. Kako dolgo še?«
M. Ozmec
Ptuj • Še ena uspešna koncertna sezona Arsane
Dobro obiskani vrhunski glasbeni dogodki
Koncertni abonma društva Arsana v sezoni 2010/2011 je v petek, 20. maja, z nastopom v slavnostni dvorani ptujskega gradu zaključila skupina Ba-rock. Gre za zasedbo, katere članei muzicirajo na baročne instrumente, ki ustvarijo čisto posebno, zanimivo zvočno sliko. Z instrumenti glas/violina, kljunaste flavte/pozavna, čembalo, kitara/mandolina in kontrabas so skozi slovenske ljudske pesmi predstavili različne glasbene sloge, od baroka do rocka.
Društvo Arsana je končalo še eno uspešno koncertno sezono, ki je trajala od oktobra do maja letos. Nastopili so Kwak z glasbo okoli sveta in izjemnim Boštjanom Gom-bačem na čelu, Toti big band Maribor z gosti pod vodstvom dirigenta Edvarda Holntha-nerja je večer posvetil velikanom džeza, za vrhunec večera pa so navdušili člani vokalno-instrumentalne zasedbe Vox Arsana Mladen Delin, Ana De-lin, Tom Hajšek, Teja Letonja in Primož Vidovič iz Ptuja, ki so tudi tokrat dokazali, da jim tudi kompleksna džezovska glasba ne predstavlja težav, očarala pa sta tudi mlada vo-kalista Ana Bezjak in Boštjan Bračič. Na predbožičnem koncertu so člani Baročnega orkestra ter mešanega in koralnega zbora ljubljanske
Akademije za glasbo dokazali, da so vrhunski interpreti mojstrov klasične glasbe. V dvorani Gimnazije Ptuj so marca nastopili pevci in pevke vokalne skupine Can-temus in poželi navdušenje s svojimi aranžmaji zimzelenih popevk. Sredi aprila so v slavnostni dvorani ptujskega gradu nastopili člani uveljavljenega godalnega kvarteta Feguš, ki ga sestavljajo bratje Simon Peter - violina, Filip -violina, Andrej - viola in Jernej - violončelo, ter pianist Mladen Delin. Koncert je bil posvečen mojstrom baroka, klasicizma in romantike.
V Društvu Arsana so po izteku koncertnega abonmaja v sezoni 2010/2011 zadovoljni, saj so bili koncerti dobro obiskani, skupaj si jih je ogledalo več kot 1200 ljudi. Jeseni bodo
pričeli nov koncertni abonma in bo trajal vse do konca leta 2012.
Že od jeseni 2010 pa potekajo priprave na letošnji glasbeni festival Arsana - Art Ptuj 2011, ki ga pripravljajo skupaj s KUD Art Stays in drugimi partnerji, potekal pa bo od 22. julija do 5. avgusta. Na Ptuj bodo letos pripeljali svetovna imena s področja glasbene umetnosti; med drugim pridejo Rade Šerbedžija in Miroslav Tadic, Konstantin Bogino, Chris Jarrett, Auckland Youth Symphony Orchestra z Nove Zelandije, Godalni kvartet Kalyana iz Francije ter vrhunski slovenski ustvarjalci Papir, Toti big band Maribor, Bilbi in Vox Arsana.
Dosedanja Arsanina festivalska bera je impozantna, na Ptuj so v preteklih letih uspeli
Miklavž pri Ormožu • Frajtonar Prlekije 2011
Z zamislijo o tekmovanju frajtonarjev so želeli domači gasilci pred leti poživiti dogajanje v kraju, hkrati pa dati svoji vsakoletni gasilski veselici novo razsežnost in težo. V zadnjih letih so v Miklavž pri Ormožu privabili številne ljubitelje igranja na harmoniko od blizu in daleč.
Kvaliteta nastopajočih se iz leta v leto izboljšuje, je povedal Franc Štuhec, predsednik strokovne komisije je povedal, da je zares težko izbrati tiste, ki so najboljši, saj odločajo ni-anse. Ocenjevali so točnost izvedbe, ritem, občutek za glasbo in celoten nastop. Na sami prireditvi pa bi si želeli več tekmovalcev. Tekmovalci so bili razvrščeni v štiri starostne skupine. Najmlajši frajtonar je bil star 6 in najstarejši 63 let.
Na koncu je zmagal Sandi Zajc iz Apač s 96 točkami, drugi je bil Božidar Štiberc iz Ljutomera (94 točk), tretja pa je bila Katja Vunderl iz Cezanjev-cev (93,3 točke). V prvi starostni kategoriji je bila najboljša Anja Koračin iz Gorenje vasi, v drugi starostni skupini je slavil absolutni zmagovalec San-di Zajc, v tretji je bil najboljši Božidar Štiberc iz Ljutomera, v četrti starostni skupini pa je zmagal triinšestdesetletni Ivan Srpčič Cerkelj ob Krki.
Letošnji zmagovalec Sandi Zajc iz Apač na Dravskem polju, ki je postal Frajtonar Prleki-je 2011, je letos na tekmovanju nastopil že šestič. Kljub temu da je star šele sedemnajst let,
je stari znanec miklavževske publike. Tudi leta 2009 je postal absolutni zmagovalec in osvojil laskavi naslov. Harmoniko igra že dobrih 6 let. Za igranje tega instrumenta ga je navdušil boter. „Všeč mi je ta zvrst glasbe in rad igram na frajtonarico. Zaigral sem dve skladbi Toneta Sotoška. Za nastop se nisem preveč pripravljal, danes mi je enostavno šlo in sem zmagal," je povedal Sandi Zajc, ki obiskuje prometno šolo v Mariboru. Veliko harmoniko igra sam, še vedno pa mu je v oporo učitelj Tone Sotošek. Najraje preigra-va Slakove viže in Avsenika, ki pri publiki tudi naletita na zelo ugoden odziv. Ko bo končal šolo in bo imel več časa, se bo preizkusil tudi v igranju v ansamblu.
Foto: Črtomir Goznik
Koncertni abonma Arsane v sezoni 2010/2011 je zaključila skupina Ba-rock.
Ze drugič zmagal Sandi Zajc
Minulo soboto je v Miklavžu pri Ormožu potekalo 8. tekmovanje v igranju na fraj-tonarico. Prireditev je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Miklavž pri Ormožu. Udeležilo se je je 27 tekmovalcev iz različnih koncev Slovenije, največ pa jih je bilo iz okolice.
privabili preko 250 mednarodno priznanih umetnikov, vseh obiskovalcev pa je bilo več kot 20.000. V sklopu festivala je bilo več kot 100 umetniških dogodkov, koncertov in razstav, glasbena, plesna in likovna akademija, poletne delavnice, seminar vokalne tehnike, tabor umetniške terapije in vrsta drugih spremljevalnih
dogodkov, ki so prav tako doživeli odobravanje občinstva.
V Društvu Arsana tudi letos vpisujejo v neformalno glasbeno izobraževanje. Nanj vabijo vse, ki se želijo učiti klavir, električno ali klasično kitaro, bas kitaro, petje in bobne bodisi iz zvrsti klasične, jazz, pop, rock, etno glasbe ali muzika-la. Starost za vpis ni omejena.
Letošnja novost pa je glasbeni vrtec za najmlajše, ki je namenjen predšolskim otrokom med četrtim in šestim letom starosti. Značilnosti glasbe in instrumentov bodo najmlajši spoznavali skozi igro, petje pesmi in igranje na male instrumente.
MG
Varaždin • Ptujski literarni klub
Kot je v imenu organizatorjev povedal Dejan Jurkovič, z odzivom domačih frajtonarjev iz Miklavža niso bili prav zadovoljni, saj se je prijavil le eden. Razmišljajo, da gre razlog za manjše zanimanje domačinov iskati tudi v tem, da so tekmovalci iz drugih krajev na nekoliko boljšem kvalitetnem nivoju.
Sicer pa je frajtonarica še vedno izjemno popularna. Po Sloveniji in tudi čez mejo je veliko tovrstnih tekmovanj. Tudi otroci se v glasbeni šoli še vedno radi odločajo za igranje harmonike, tako fantje kot tudi dekleta. Številni nas potem s svojim igranjem razveseljujejo v različnih zasedbah ali pa pri folklori, kjer pa je vseeno treba igrati malce drugačno glasbo.
Viki Ivanuša
Besede na obisku v Varazdinu
Ptujski literarni klub, ki bo v prihodnjem koledarskem letu obeležil že deseto obletnico delovanja, je v četrtek, 19. maja, gostoval v Varaždinu. Sodelovanje z mestom Varaždin je na tem področju že teklo, ko so bili leta 2007 na mednarodnem gostovanju pisatelj Zdenko Kodrič, pesnik David Bedrač in novinarki Ne-venka Dobljekar ter Nataša Petrovič.
Foto: Viki Ivanuša
Frajtonar Prlekije 2011 je postal sedemnajstletni Sandi Zajc iz Apač.
Nataša Petrovič, organizacijska vodja Ptujskega literarnega kluba, že nekaj let sodeluje z varaždinskim književnim društvom, še zlasti s predsednico le-tega, Ružico Marušič Vasi-lic, s katero sta prišli na idejo literarne izmenjave. V lanskem letu so tako na Ptujskem gostovali literarni ustvarjalci iz Varaždina, zdaj pa so ti v svoje goste povabili ptujske literate.
Literarno srečanje, ki je potekalo v Mestni knjižnici Vara-ždin, je s svojim pozdravnim nagovorom pričel ravnatelj knjižnice Mario Šoštaric, navzoče pa je pozdravila tudi Darinka Hajduk Vučic, ki je v mestu Varaždin zadolžena za področje kulture in športa. V svojem nagovoru je poudarila, kako pomembna so tovrstna sodelovanja, povedala pa je tudi, da je med mestoma pestro sodelovanje potekalo že v zgodovini - ne le na kulturnem, pač pa tudi na številnih drugih področjih.
Sledilo je branje članov Ptujskega literarnega kluba, ki ga je v devetletni zgodovini obiskovalo več kot štirideset literarnih ustvarjalcev, med
njimi so bili nekateri le priložnostni udeleženci, drugi so klub zapustili zaradi službenih ali šolskih obveznosti, nekateri pa vztrajajo že od samih začetkov.
Na varaždinskem večeru so se predstavili trenutno najbolj angažirani člani: Matic Hriberšek, Melita Vidovič, Nejc Klemene, Erika Kotnik, Matilda Simonič, Mirko Kotnik, Cecilija Bernjak in Mirko Jaušovec. Predstavili so se s poezijo in prozo, pri tem pa so navdušili s širokim naborom tem; od osebnoizpo-vednih, ljubezenskih, v intimo
postavljenih besed do družbeno aktualnih in angažiranih misli z določeno kritično ostrino. Program sta z igranjem na ustno harmoniko popestrila oba Mirka, pri čemer je en zaigral venček zagorskih, drugi pa slovenskih skladb, in tako na simbolni ravni povezala slovensko ter hrvaško kulturo.
Druženje med ptujskimi in varaždinskimi literarnimi prijatelji se je nadaljevalo še po uradnem delu srečanja, stekla pa je tudi beseda o nadaljnjem sodelovanju.
David Bedrač
Foto: Nataša Petrovič
Mirko Jaušovec med branjem; sedijo (od leve proti desni): Cecilija Bernjak, Nejc Klemene, Melita Vidovič in Matic Hriberšek.
Ptuj • O grajskem hribu po dolgem in počez
Se naprej dobrodelno
Pot do enega najlepših in najatraktivnejših slovenskih gradov v Sloveniji, s katerim se ponaša najstarejše in za mnoge najlepše slovensko mesto, je vse prej kot lepa in urejena. Ureditveni načrt za grajski kompleks, ki so ga sestavili še v rajnki Jugoslaviji, je veliko obetal, saj je nastal v času, ko je bil tudi denar, a je verjetno že strohnel v katerem od predalov uslužbencev oziroma občinskih birokratov.

Foto: Črtomir Goznik
V pričakovanju spomladanske grajske košnje
Resnici na ljubo - nekateri so se resnično trudili, da bi grad zaživel, da bi bil hortikulturno urejen in da bi se na njegovo območje ponovno vrnil ribnik. Prijaznejšo podobo bi v sklopu tega projekta dobila tudi cesta na grad, ki je ovinkasta, ozka in na številnih mestih zelo dotrajana; od šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so jo prvič asfaltirali, pa deležna redkih vzdrževalnih posegov. Vsakoletni problem je tudi grajska košnja: za državo in občino ne-bodigatreba, ne pa tudi za muzealce, ki rahlo zardevajo, ko je trava že visoka, saj obiskovalci ne razumejo, da nihče, niti država kot lastnik, za grajski hrib in njegove probleme s travo ne kaže zanimanja, MO Ptuj pa tudi nima postavke za »državno« lastnino, čeprav stoji na njenem ozemlju.
Mestni proračun je grajsko košnjo plačal ob 10. obletnici grajske košnje, ki jo je kot etno prireditev uvedel direktor Pokrajinskega muzeja Aleš Arih. Deset let a tudi traja bitka za prenos upravljanja grajskega hriba na PM Ptuj-Ormož. Tudi v enajstem letu so ušesa še gluha kljub številnim obljubam, da se bo to končno uredilo, saj je potrebno zelo malo - samo nekaj časa za sestavo sklepa, ki ni ne vem kako zahteven dokument. »Iz ustanovitvenega akta mu-
zeja je razvidno, kaj vse sodi v njegove pristojnosti in delokrog, vendar tega toliko pričakovanega pravnega akta ni. To močno otežuje delovanje. Če želimo pridobiti gradbeno dovoljenje, mora država dati posebno pooblastilo v bistvu 'sama sebi', da jo lahko muzej zastopa v pridobivanju tega dokumenta. Z objekti neformalno sicer upravljamo, a nimamo nobene pravne osnove,« pojasnjuje Arih situacijo, iz katere se ne morejo in ne morejo izviti.
Ni problem samo visoka trava, problem so tudi stara drevesa, s katerih odpadajo veje, prav tako grmičevje, vse skupaj predstavlja nevarnost za poškodbe obiskovalcev. Pozimi je na tem območju veliko sankačev, poleti sprehajalcev. Zato so prisiljeni opraviti vsaj najnujnejše ureditvene posege, predvsem pa košnjo trave, ker obiskovalcev ne zanimajo problemi, ki jih imajo pri vzdrževanju grajskega hriba. A vsaka košnja jim vzame 1600 evrov, za kolikor morajo zmanjšati svoje prihodke. Pred enajstimi leti so malo zares, malo pa za šalo začeli udarniško kositi. Aleš Arih je k sodelovanju povabil svoje prijatelje z Dravskega polja in iz Slovenskih goric, ki znajo kositi. Nastala je lepa etno prireditev, ki je lani slavila desetletnico. Za letošnjo
Foto: Črtomir Goznik
Hiša na Raičevi 9 v sklopu grajske pristave se bo kmalu sesedla.
košnjo, ki bo 3. junija, iščejo sponzorje in donatorje. Zaradi vseh problemov, povezanih z vzdrževanjem grajskega hriba, je Arih že lani napovedal, da je grajske košnje v taki obliki nepreklicno konec. Letos je moral besedo sneti, saj kosci kličejo in želijo še naprej sodelovati v tem dobrodelnem etno projektu, da vsaj delno zmanjšajo stroške košnje. Letošnji košnji bodo dodali tudi tekmovalni del, s čimer jo bodo naredili še privlačnejšo. K sodelovanju so povabili vseh devet vinogradniških društev, ki imajo vino v vitrinah grajske kleti, da bi s po dvema članoma sodelovala v tekmovalnem delu.
Zaradi neurejenih formalnosti se bo vsak čas zrušila tudi prazna hiša v sklopu grajske pristave na Raičevi 9, za katero je bilo v preteklih letih več načrtov, kako bi jo vsebinsko osmislili. Najprej se je govorilo o vodovodarskem muzeju, zatem o ateljeju, ki bi ga lahko uporabljali gostujoči umetniki. Stanje je sedaj že tako kritično, da se je Arih odločil poklicati inšpektorje, naj izdajo ustrezno odločbo, ker državi doslej niti fotografije niso pomagale, da bi ukrepala. Ministrstva ne gane ne podrtija. Ne gane je niti štukatura v gradu, ki so jo morali sanirati zaradi zatekanja, ne nujna popravila dela strehe gradu; za zdaj so jo »sanirali« tako, da so na delu, kjer zateka, položili pločevino.
Svetlejši časi pa po 20 letih končno čakajo nekdanjo grajsko konjušnico, za katero naj bi bil v kratkem pripravljen razpis za izvajalca del. Aleš Arih ob tem pove, da je tudi ministrica za kulturo Majda Širca, ko je v državnem zboru predstavljala projekte na slovenskih gradovih, povedala, da se bo uredila tudi nekdanja konjušnica na ptujskem grajskem hribu, saj je denar že zagotovljen. Uredili naj bi jo do konca leta 2011.
MG
IZ GOSTILNE PP
Group IE ZADIŠALO...
Prvi vonj po pokošeni travi, bezgu, bohotenju jagod, riše človeku nasmeh na obraz, sončni žarki pa nam dajo občutek, da prihaja poletje.
Kuharski Cheef Aleš Korošec vam je pričaral pomlad na krožnikih, kjer boste lahko uživali v harmoniji okusov in si želeli, da bi bilo takšnih trenutkov več.
Hišni sommelie Aleksander Sikar pa je poskrbel, da vam bo vse predstavljeno lažje steklo.
HLADNA PREDJED
Meni sta pripravila:
AleksanderŠIKAR, AlešKOROŠEC, F&B manager	vodja kuhinje
\J
PULLUS SAUVIGNON 2010 (suho)
SPARGLJEVASOLATAZJAGODAMI IN PISCANCJIM FILEJEM
SESTAVINE: 200g piščančji file, 300g šparglji, 100g jagod, balzamični kis, olivno olje, sveža bazilika, sol, beli poper, curry, 1dcl sladke smetane za kuhanje NAČIN PRIPRAVE:
Piščančji file narežemo na trakce popečemo na olivnem olju, zalijemo z sladko smetano, začinimo z curry-jem in soljo, zdušimo ter ohladimo.
Sparglje skuhamo na zob (aldente) in ohladimo. Očiščene jagode narežemo na krhlje.
Vse surovine združimo in začinimo z olivnim oljem, belim poprom,
balzamičnim kisom, baziliko in solimo po okusu. Vse skupaj rahlo premešamo in serviramo kot prikazuje fotografija.
JUHA
HLADNA PARADIŽNIKOVA JUHA
SESTAVINE: 1kg svežega paradižnika, 1 strok česna, 1 velika čebula, 0,1l olivnega olja, 2 lista sveže bazilike, 2 lista svežega rožmarina, sol, rjavi sladkor, beli poper, Ilvode,
NAČIN PRlU
na zgornji strani z nožem naredimo križ, nike damo v krop, samo toliko časa ' hladni vodi jih na hitro žemo, izkoščičimo in
Paradižnike < da prerežem« da začne kož ohladimo in narežemo na I
V ponvi na olivnem olju osteklenimo čebulo, dodamo narezatj, paradižnik in dušimo do mehkega. Dodamo česen, počakamo
da zadiši in ga zalijemo z vodo. Začinimo z belim poprom, soljo, rjavim sladkorjem, svežo bazilik rožmarinom.
Juho kuhamo 20 min na zmernem ognju, s paličnim mešalnikom spasiramo ter ohladimo. Serviramo ohlajeno z listom sveže bazilike, pokapljamo z olivnim oljem in sladko smetano.
SIVI PINOT 2009 (suho)
TOPLA PREDJED
PRAŽENEC Z JURCKI IN ZELIŠČI
SESTAVINE: 200 dag svežih jurčkov, 4} olje, drobnjak, 1 velika čebula NAČIN PRIPRAVE: V ponvi na olivnem olju prepražimo nasi narežemo jurčke jih dodamo v ponev in Jajca ubijemo in jih stepemo, vlijemo zakrknejo. Nato omleto obrnemo, j praženca in jo začinimo. Serviramo z na drobno sekljanim dr vašem okusu.
poper,
olivno
Na lističe
Počakamo da premešamo v obliko
zelišči
Po
ZWEIGELT 2010 (suho)
0g), 4 jajca, 300g mladega krompirja, tje, peteršilj, limona.
GLAVNA JED
OCVRT PIŠČANEC, LISIČKE S KI
SESTAVINE: 1 piščanec Perutnine moke, 300g grobo mletih drobuh, 1 200g lisičk, 1 velika čebula, sol, ^je za
NAČIN PRIPRAVE: S piščanca odstranimo kožo, ga min, da se prepoji z soljo. Kose piščanca po klasični meti in cvremo 20 min na zmernei Krompir očistimo, skuhamo na kolobarje.
Čebulo in lisičke narežemo na trakce, jih na vročem olju prepražimo, dodamo kolobarje krompirja, začinimo po okusu in na rahlo premešamo. Potrosimo z drobno sekljanim peteršiljem ter serviramo kot prilogo k ocvrtemu piščancu.
o, solimo in pustimo 30
paniraflno (moka, jajca, drobtine) o9nju/
slani vodi, odcedimo in narežemo
\J
PULLUS CHARDONAY 2009 (suho)
SLADICA
KARAMELIZIRANE jAGODE S POPROM IN BEZGOVIM SLADOLEDOM /
Kuharski mojstri gostnne|fifi|vam bodo pripravo z veseljem zaupali ob vašem obisku. Sladjj|£iplod lastnih idej in pomladnih darov
Če želite okusiti predstavljene jedi pred domačo pripravo, vas pričakujemo v Gostilni PP,v starem mestnem jedru.
PULLUS RUMENI MUŠKAT 2009 (sladko)
Majšperk • Na sedmi seji občinskega sveta brez zapletov
Proračun znižali za okoli 200 tisočakov
Svetniki občine Majšperk so se tudi tokrat držali svoje tradicije, saj so na 7. seji minuli četrtek, 19. maja, z 11 točkami dnevnega reda opravili v dobre pol ure. Osrednji del razprave pa so namenili rebalansu proračuna, ki znaša sedaj le okoli 6 milijonov evrov.
Sicer pa so v uvodnem delu na predlog županje Darinke Fakin brez pripomb soglašali s pristopom občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž k skupni občinski upravi, kajti ugotovili so, da bodo v bodoče stroški oziroma prispevki delovanja za posamezno občino nižji. Zaradi omenjene spremembe, oziroma zaradi pristopa treh novih občin so po skrajšanem postopku sprejeli tudi odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin z območja Spodnjega Podravja. S tem so se dosedanjim 18 občinam ustanoviteljicam pridružile še tri omenjene nove občine z ormoškega konca.
Prav tako po skrajšanem postopku so soglašali tudi s spremembami in dopolnitvami odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karola Pahorja v Ptuju.
Nekoliko več časa so nato posvetili rebalansu občinskega proračuna za letošnje leto, ki je bil potreben zaradi uskladitve s sredstvi, ki so jih prejeli za določene investicije iz državnih virov. Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, je bil rebalans potreben predvsem zaradi tega, ker občina
z nekaterimi svojimi projekti ni uspela pri pridobitvi sredstev iz državnih ali evropskih virov, pa tudi zaradi prenosa sredstev za gradnjo novega kulturno-poslovnega centra v Majšperku z lanskega na letošnje leto. Poleg tega so opravili rebalans proračuna tudi zaradi delnih sprememb pri nekaterih občinskih investicijah. Tako naj bi na novem športnem igrišču v Majšperku prestavili električno napeljavo, na Ptujski Gori naj bi dokončno uredili in dokončali pohodno pot, v zdravstvenem domu naj bi nabavili klimatsko napravo, zamenjati pa želijo tudi svetilke v Stopercah. Zaradi vseh omenjenih sprememb so prihodki proračuna za leto 2011 nižji za okoli 200.000 evrov, saj so na 4. seji decembra lani sprejeli proračun v višini 6,2 milijona evrov, po rebalansu pa sedaj znaša le dobrih 6 milijonov evrov.
Zaradi pridobitve treh parcel na območju katastrske občine Doklece so potrdili tudi posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem občine Majšperk za leto 2011. Ker je prišlo do nekaterih sprememb, so potrdili novela-cijo investicijskega projekta za gradnjo Kulturno-poslovnega
Foto: M. Ozmec
Županja Darinka Fakin je v imenu vseh članov občinskega sveta čestitala Draganu Murku ob srečanju z abrahamom in mu izročila spominsko darilo.
centra v Majšperku, ki je v polnem teku. Vrednost te največje investicije v občini Majšperk je po tekočih ocenah ovrednotena na blizu 5,3 milijona evrov, od tega naj bi občina Majšperk zagotovila dobrih 3,5 milijona virov, okoli 1,8 milijona pa naj bi po zagotovilih službe vlade za regionalni razvoj prejeli iz državnih virov.
Z odobravanjem so sprejeli tudi sklep o modernizaciji
lokalnih cest, pri katerem pri izvedbi investicije preplasti-tve lokalne ceste Vrhe-Savinj-sko-Spodnji Gaj na odseku Sestrže-Polskava v dolžini 1000 m ter pri izvedbi projekta modernizacije lokalne ceste Žetale-Vabča vas v dolžini 5379 m, ki imata pomen povezovalnih cest med sosednjimi občinami, ne bodo uporabljali določila odredbe o načinu financiranja za modernizacijo
in vzdrževanje lokalnih ter krajevnih cest. Seznanili pa so se tudi z vsebino letnega poročila o doseženih ciljih in rezultatih dela skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju za leto 2010.
Med pobudami in vprašanji svetnikov, ki so opozorili na nujnost ureditve nekaterih manjših pomanjkljivosti ter na košnjo trave ob cestah, je bila posebej koristna pobuda Lud-
vika Lampreta, ki je županjo in svetnike seznanil, da so člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Majšperk med pregledom avtobusnih postajališč v občini ugotovil, da postajališča, ki jih uporabljajo za šolske prevoze, niso označena pravilno. Zato je treba čim prej poskrbeti za pravilno označbo, saj gre za varnost šolarjev. Preden pa so se razšli, so z veseljem prisluhnili informaciji županje Darinke Fakin o tem, da gradnja novega kulturno-poslovnega centra v Majšperku poteka po predvidenem terminskem planu. Vsa večja gradbena dela so namreč že zaključena, trenutno poteka vgradnja instalacij. Končujejo tudi gradnjo strehe, v prihodnjem tednu naj bi začeli že tudi vgradnjo steklenih delov, nato pa naj bi se posvetili že ureditvi okolice. Sicer pa načrtujejo, da bo celoten projekt te največje občinske investicije dokončan šele v prihodnjem letu. Preden so se razšli, pa je županja Darinka Fakin v imenu vseh članov občinskega sveta čestitala svetniku Draganu Murku ob srečanju z abrahamom in mu izročila spominsko darilo.
M. Ozmec
Ptuj • Skrb za večjo varnost v cestnem prometu
Izobraževanje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj so v sredo, 18. maja, največ pozornosti namenil preventivnemu izobraževanju otrok v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, dogovorili pa so se tudi o sodelovanju na tekmovanjih Kaj veš o prometu in otroški varnostni olimpijadi.
Kot je pojasnil Franc Kozel, predsednik omenjenega sveta, ki deluje v okviru Mestne občine Ptuj, bodo v okviru letošnjih preventivnih akcij še pred poletjem posvetili posebno pozornost preventivnemu izobraževanju otrok, od vrtcev do šolarjev v osnovnih in srednjih šolah. V okviru preventivnega izobraževanja najmlajših otrok bodo v vseh enotah ptujskega vrtca pripravili poučne lutkovne igrice na temo varnost v cestnem prometu, 22. septembra pa načrtujejo tudi praktični preizkus znanja vrteških malčkov na prometnem poligonu kolesar-ček, ki ga bodo postavili za poslopjem ptujske Mestne hiše.
V okviru izobraževanja učencev osnovnih šol bodo v kratkem pripravili predstavitev in praktično usposabljanje učencev vseh ptujskih osnovnih šol in podružnice Grajena na poligonu Jumicar, in sicer za otroke druge triade, to je od 4. do 5. razreda. V petek, 3. junija, bodo pripravili teoretično in praktično usposabljanje tudi za dijake vseh ptujskih srednjih šol, kjer jih bodo seznanili z osnovami varne vo-
žnje s kolesi z motorji, skuterji ter motornimi kolesi.
Ugodno so ocenili potek tekmovanja Kaj veš o prometu, pri čemer so izpostavili uspešno organizacijo 13. območnega tekmovanja pod tem naslovom, ki je bilo 14. maja v Trnovski vasi, saj je na njem sodelovalo 16 ekip učencev osnovnih in srednjih šol iz območja Upravne enote Ptuj. Vsi udeleženci so pred člani komisije pokazali veliko znanja in spretnosti v prometu, najprej so preverjali njihovo teoretično znanje , nato v vožnji na spretnostnem poligonu in za konec še v vožnji v javnem prometu po Trnovski vasi. V ekipni konkurenci pa je 1. mesto osvojila OŠ Destrnik-Trno-vska vas, 2. mesto je dosegla ekipa podružnične osnovne šole na Grajeni, 3. mesto pa ekipa OŠ Markovci. Med posamezniki je bil najboljši Urban Pšajd iz Osnovne šole Destr-nik-Trnovska vas, ki se bo kot predstavnik s ptujskega območja udeležil državnega tekmovanja Kaj veš o prometu konec maja v Ljubljani.
Pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Boris
Kozenburger je člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu seznanil z vsebino skorajšnje preventivne akcije Hitrost ubija, ki jo bodo slovenski policisti izvajali v
času od 28. junija in 4. julija. Na območju mestne občine Ptuj bodo akcijo izvajali v sodelovanju z mestnim redarstvom. Udeležence je seznanil tudi s potekom preventivne akcije
Foto: M. Ozmec
Tudi letos se bodo v preventivno izobraževanje otrok in šolske mladine aktivno vključili policisti.
Varnostni pas - pripnite se, ki poteka do konca maja po vsej državi, izvajata pa jo slovenska policija in javna agencija za varnost cestnega prometa republike Slovenije.
Predsednik sveta Franc Kozel je podrobneje analiziral vse hujše prometne nesreče na območju Ptuja in bližnje okolice, ki so se pripetile v zadnjem obdobju in končale s smrtnim izidom. Pri tem je opozoril na morebitne tehnične pomanjkljivosti cestne infrastrukture ali neučinkovito prometno signalizacijo. Sicer pa o tem redno poročajo tudi ministrstvu za promet in javni agenciji za varnost cestnega prometa.
V okviru prizadevanj za večjo varnost cestnega prometa v Sloveniji je Franc Kozel predstavil tudi vsebino novega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2012 do 2021, ki prinaša za udeležence v prometu vrsto novosti. Bistvo vsega pa je, da bo treba do leta 2021 zmanjšati število prometnih nesreč v državi za polovico, na osnovi podatkov iz leta 2010. To pa pomeni, da bi smeli
imeti v prometnih nesrečah na leto največ 70 mrtvih oseb, sicer pa je strateška vizija „nič mrtvih v prometnih nesrečah!"
Znanih pa je že tudi vseh dvajset finalistov 6. otroške varnostne olimpijade, katere finalna prireditev bo tokrat 9. junija v mariborski dvorani Tabor. Za najboljše uvrstitve se bodo potegovale ekipe OŠ Koper, OŠ Cirila Kosmača Piran, OŠ Majšperk - združena ekipa podružnic Stoperce in Ptujska Gora, OŠ Ormož, 2. OŠ Slovenska Bistrica, OŠ Pohorskega odreda - podružnica Zgornja Ložnica, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec, OŠ Franca Rozmana Staneta - podružnica Košaki, OŠ Kamnica, OŠ Janka Glazerja Ruše, OŠ Juršinci, OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Markovci, OŠ Angela Besednjaka Maribor, OŠ Borisa Kidriča Maribor, OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, OŠ Rudolfa Maistra Šentilj - dve ekipi, OŠ Zgornja Kungota - podružnica Spodnja Kungota in na posebno vabilo organizatorja tudi OŠ Ludvika Pliberška Maribor.
M. Ozmec
Gorišnica • Uspel peti mednarodni mladinski filmski festival
Najboljša filma Prisank in Genom
Osnovna šola Gorišnica je v sodelovanju z domačo občino in ptujsko izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti letos izvedla že peti mednarodni mladinski filmski festival pod naslovom Zlati klas. Tokrat se je za naslov zlatega klasa potegovalo skupaj 20 filmov, ki so jih posneli osnovnošolci.
Festival je potekal v petek, ko so bili najprej na ogled vsi nenagrajeni filmi, popoldne je sledila filmska delavnica za mlade, na kateri je idejni vodja festivala in mentor filmskega krožka na OŠ Gorišnica Boštjan Rihtar mladim filmarjem razkrival skrivnosti snemanja, zaključil pa se je zvečer s slavnostno podelitvijo nagrad letošnjim najboljšim filmom in njihovim avtorjem ter projekcijo nagrajenih filmov.
V	kategoriji kratkih dokumentarnih filmov se je na festival prijavilo pet filmov, in sicer film z naslovom Od kod prihajajo Dornovski ci-goni (OŠ Dornava), Bič in žmic (OŠ Dornava), Prisank (OŠ Dol pri Ljubljani), Utrip narave in mesta (OŠ Dol pri Ljubljani) in film Po poteh Tartinija (OŠ Grosuplje).
V	kategoriji kratkih igranih filmov je bila konkurenca močnejša, saj se je za naslov najboljšega potegovalo 15 po-
slanih filmov: Profesor Pleško (Gorica, Italija), Sladoled (Ljubljana), Ne maram sladoleda (Celovec, Avstrija), Vlečnica (Ljubljana) in deset filmov, ki so jih posneli gorišniški osnovnošolci: Nogomet, Bastante, Frklja za znoret, Vesoljska avantura, Ogledalo, Genom, resnična ljubezen, Šolska ljubezen, Prijatelji in predsodki, Stava ter film Brez povratka.
Tričlanska komisija v sestavi David Sipoš (scenarist in režiser), Samo Vrabič (snemalec) in Tadeja Ferk (profesorica) se je po ogledu vseh krat-kometražnih filmov odločila, da si prvo mesto in zlati klas v kategoriji dokumentarnih filmov zasluži Prisank, ki ga je režirala desetletna Julija Ferenc iz Dola pri Ljubljani. Film govori o vzponu očeta in deklice na Prisank skozi oči mlade ustvarjalke. „Mlada ustvarjalka je v nekaj minutah uspela pričarati lepoto viso-
Mentor filmskega krožka na OŠ Gorišnica in pobudnik Filmskega festivala Boštjan Rihtar je mladim ustvarjalcem na festivalski delavnici razkrival skrivnosti snemanja.
kogorstva, izjemen čut za vizualno estetiko pa je podkrepila še z dobro stopnjevano
Cirkulane • Film o dr. Vladimirju Bračiču
Žlahtni trs haloških goric
V soboto zvečer ob 20. uri bo v cirkulanski večnamenski dvorani premiera filma o znanem Cirkulančanu in Haložanu Vladimirju Bračiču, ki so ga ljubiteljsko poimenovali žlahtni trs haloških goric.
montažo do končnega cilja," je o filmu povedal David Sipoš. Drugo mesto v kategoriji dokumentarcev je žirija prisodila filmu Bič in žmic, tretje pa filmu Po poteh Tartinija.
V kategoriji kratkih igranih filmov je prvo mesto dosegel
film domačih, gorišniških ustvarjalcev Genom, ki ga je režirala Katarina Dobaja. Film govori o Anini mami, ki je bila izpostavljena sevanju v Čenobilu, zato je gen v njeni DNK mutiral. Ta gen je prenesla na hčerko, in ko je morala
na rentgen, se je gen aktiviral ter uničil mejo med zavestjo in podzavestjo. Sipoš je film ocenil tako: „Gre za enega najbolj dodelanih filmov festivala, kjer si na koncu lahko rečeš 'no, to pa se je splačalo videti'. Film je dramaturško dobro zastavljen in tehnično neoporečno posnet, svojo moč pa skriva tudi v aktualni tematiki. Le malokdo bi lahko rekel, da je to delo osnovnošolcev; pravzaprav je film svojevrsten presežek!"
Drugo mesto v kategoriji kratkih igranih filmov je dosegel film Sladoled in tretje mesto Vesoljska avantura.
Član žirije Samo Vrabič je o letošnjem festivalu povedal: „20 prijavljenih filmov se mi osebno zdi lepo število in daje podlago za naslednja leta. Kar 10 filmov iz domačega gnezda pa govori o organizatorju vse najboljše, hkrati pa je to tudi obveza mentorjev in ostalih, da odgovorijo na povečan interes mladostnikov za filmsko ustvarjanje in izobraževanje."
SM
Borl • Peta čistilna akcija
Pometli še cesto, čeprav ni bilo v navodilih ...
Društvo za oživitev gradu Borl je minulo soboto uspešno organiziralo peto zaporedno čistilno akcijo na gradu Borl. Prvič so se prostovoljci čiščenja gradu in grajske okolice lotili leta 2007, letos pa so po ukazu lastnika - kulturnega ministrstva - lahko čistili le parkovni del grajskega kompleksa.
Zamisel za film se je porodila med člani Društva za oživitev gradu Borl z namenom, da se ohrani spomin na človeka, ki je ogromno prispeval k duhovnemu razvoju celotne slovenske družbe, Halozam in Cirkulanam pa je v ponos in vzgled.
„V pripravah na 90. obletnico rojstva Vladimirja Bračiča, ki smo jo praznovali leta 2009, smo se prvič resno pogovarjali o izdelavi dokumentarnega filma o njegovem življenju in delu. Vendar takšnega projekta ni možno uresničiti kar takoj, smo pa si to zadali kot eno od nalog, ki jo je treba uresničiti takoj, ko bo možno. Tako smo že v začetku leta 2010 podpisali pogodbo s snemalcem Tinčkom Ivanušo, ki je ta film tudi posnel. Snemanje filma je trajalo precej časa, posnelo se je ogromno ur filmskega materiala v različnih letnih časih, veliko različnih kadrov, nekaj tudi odigranih, kjer sta nastopila naša ljubiteljska igralca Ana Črnivec in Miro Lesjak. Besedilo za film, ki traja 12 minut, sta skupno pripravila Martin Prašnički in Franc Milošič, scenarij in režija na tej osnovi pa sta delo Tinčka Ivanuše," je povedala Sonja Golc iz DgB.
Datum premiere, ki naj bi se po prvotni zamisli zgodila na gradu Borl, a se je zaradi nasprotovanja kulturnega ministrstva, ki gradu ne želi odpreti za javnost, preselila v cirkulan-sko dvorano, ni določen na-
ključno, ampak skoraj sovpada z rojstnim dnem Bračiča.
„Film zelo skopo prikazuje življenje in delo našega znanega rojaka, saj je v dobrih 12 minutah zelo težko zajeti opus vseh njegovih dosežkov. Poskusili smo se dotakniti vseh zadev in upamo, da nam je uspelo. Je pa bilo kar nekaj težav z zbiranjem arhivskega materiala o Bračiču. O njem je namreč shranjenih zelo malo podatkov. Prosili smo tudi RTV Slovenija za material o Bračiču v njihovem arhivu, dejansko pa je bilo tega zelo malo. Kar je bilo fotografij in zapisanih virov, smo zbrali že za razstavo pred dvema letoma in smo vse to tudi pokoristili za film; največ zaslug za to pa ima Martin Prašnički. Zelo veliko nam pa je pomagala tudi njegova dru-
žina, žena in otroci, za kar se jim iskreno zahvaljujemo," je pojasnila Mira Petrovič.
DgB je film posnelo tudi na DVD, ki ga bodo interesenti lahko dobili na dan premiere, kasneje pa na sedežu društva. Upajo tudi, da se bo zanimiv dokumentarec v prihodnje predvajal tudi na različnih TV-postajah.
Film je v pretežni meri financiralo kar DgB s pomočjo sponzorjev in donatorjev ter Občina Cirkulane. Sicer pa bo v soboto zvečer javnosti predstavljena tudi spletna stran z naslovom www.bracic-vladi-mir.info, na kateri bo možno najti vse podatke in informacije o znanem Cirkulančanu, ki jih v filmu pač ni bilo možno zajeti.
SM
Osrednje prireditve ob 90-letnici rojstva dr. Vladimirja Bračiča so se v Cirkulanah zvrstile leta 2009, ko je bil postavljen tudi njegov doprsni kip, letos pa se bodo njegovega rojstva spomnili s premie-ro dokumentarnega filma o njegovem življenju in delu.
Notranja dvorišča in sobane, kjer se skriva največ navlake in svinjarije, so namreč neprodušno zaprta. Tako letošnjim prostovoljcem ni ostalo drugega, kot da pokosijo park pred samim vhodom v grad, obrežejo preveč razraslo grmičevje, poberejo kakšne smeti in suho vejevje. Vse to so tudi naredili in vse zbrane odpadke ločili ter odpeljali oziroma deloma odložili na bližnjem ekološkem otoku. Dela za približno dva ducata ljubiteljev gradu, ki so prišli iz več društev in različnih naselij v občini Cirkulane, je bilo tako nekoliko manj kot prejšnja leta, a tudi zadovoljstvo je bilo manjše, saj vsi prav dobro vedo, da je glavnina odpadkov ostala znotraj grajskega objekta. Še posebej zna biti v prihodnje neprijeten pogled na severno dvorišče, ki ga aktivno zarašča grmovje in trava.
Sicer pa so, kot so povedali organizatorji akcije, tik pred izvedbo le dobili dovoljenje kulturnega ministrstva za akcijo košnje in čiščenja parka s priloženimi dvostranskimi navodili zavoda za kulturno
dediščino, kaj smejo in kako smejo čistiti in kositi in kaj ne: „V glavnem smo se teh navodil striktno držali, morda smo naredili le en prekršek, saj smo na koncu pometli še asfaltno pot čez park do vhoda, kar ni bilo posebej dovoljeno v navodilih ..."
In čeprav je zdaj pogled na ožji del parka ob prihodu na grad veliko prijaznejši, še vedno ostaja nepokošena in neurejena strmina pod obzidjem, nad cesto, ki vodi do gradu.
Košnjo na tem pobočju ureja lastnik, a se zgodi le enkrat letno.
Člani DgB zdaj čakajo, ali bodo vendarle dobili dovoljenje vsaj za izvedbo načrtovanega koncerta Mladih veseljakov, ki naj bi se na grajskem dvorišču zgodil 10. junija letos, in za izvedbo že tradicionalnega Ovčje-kozjega bala v začetku julija, kjer je večina dogajanja itak v grajskem parku, ki so ga s tokratno akcijo lepo uredili.
SM
Letos se je okrnjene akcije čiščenja Borla (udeleženci so lahko očistili in pokosili le park pred gradom, a še to po strogih navodilih) udeležilo 25 prostovoljcev.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Destrnik • Slovesno ob 20-letnici samostojnosti
Država nam ni bila podarjena
V občini Destrnik so letošnje praznovanje 20-letnice samostojnosti Slovenije obeležili s slovesnostjo ob odkritju spominske plošče, posvečene enotam odreda teritorialne obrambe 77. območnega štaba Ptuj, ki so bile v času osamosvojitvene vojne leta 1991 nastanjene na Destrniku.
Na slovesnosti ob odkritju spominske plošče se je zvrstilo kar nekaj govornikov. Prvi med njimi je bil domači župan Franc Pukšič, ki je med drugim povedal, da so lahko ponosni na razvojni napredek občine in da si želi takšne poti tudi za državo: „Odločitev za samostojno Slovenijo je bila zgodovinsko najpomembnejša! Spoštovani veterani, vam v čast je namenjena spominska plošča, saj ste v tistih časih kot vojaki tukaj na Destrniku snovali in začrtali, kako postaviti novo, samostojno državo, kot je bilo zaukazano v parlamentu in na plebiscitu. Hvala vam!"
Predsednik ptujskega območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Vlado Žgeč je orisal takratne razmere: „Na območju sedanje občine Destrnik se je v času osamosvojitve pripravljal odred 77. območnega štaba Teritorialne obrambe (TO) Ptuj. Pripravljeni pa so bili tudi prostori za sprejem pripadnikov JLA, ki bi prestopili v naše vrste. Odred je štel 451 vojakov, častnikov in podčastnikov. Enote so bile razmeščene po več naseljih, glavnina v tukajšnjem gasil-
Slovesnosti ob odkritju spominske plošče na gasilskem domu v Destrniku sta se v družbi župana Pukšiča udeležila tudi predsednik SLS Radovan Žerjav in evropski poslanec Lojze Peterle.
skem domu. Priprave odreda so se začele maja 1991. Takratna ocena je bila, da je Destr-nik strateška točka, od koder ima enota možnost premikov v vse smeri. Vidno vlogo so odigrali tudi domačini, ki so odlično sodelovali. Sreča je, da enote niso utrpele žrtev, spominska plošča pa naj bo spomin na to, da nam samostojna država ni bila podarjena, ampak smo si jo izborili!"
Osrednji govornik na nedeljski proslavi Lojze Peterle pa je med drugim poudaril: „Ko je bila 16. maja 1990 v skupščini demokratično iz-
voljena prva slovenska demokratska vlada, nas je JLA pozdravil 's čestitko' odvzema orožja TO. Mi smo to razumeli kot vojno napoved, zato se je za nas vojna začela že leto prej in že naslednji dan smo začeli priprave na tisto, kar je kasneje postala slovenska vojska.
Marsikdo je rekel, da smo imeli pri osamosvajanju veliko sreče. Res je, imeli smo tudi nekaj sreče, vendar zgolj ta ni bila dovolj! Nobena sreča nam ne bi pomagala, če ne bi na prvih demokratičnih volitvah zmagala tista politična linija, ki je na takratne volitve edina
Spominsko ploščo sta odkrila domači župan Franc Pukšič in predsednik ptujskega območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Vlado Žgeč.
šla s projektom samostojne slovenske države. To so bile stranke, ki so se združile pod imenom Demos. Uresničila je zgodovinske sanje in konstituirala samostojno državo. Kako nam je to uspelo tako na hitro? Vedeli smo, kaj se nam lahko zgodi, in smo bili na to pripravljeni. Osebno sem danes vesel in počaščen, da
Ptuj • Darja Potočnik Benčič prejela Minarikovo priznanje
Skrb za bolnika na prvem mestu
Na nedavni skupščini Slovenskega farmacevtskega društva je Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarn Ptuj, prejela Minarikovo priznanje za zasluge pri delovanju društva, promociji lekarniške stroke in prepoznavanju farmacevta v družbi kot strokovnjaka za zdravila. Priznanje ji pomeni veliko, je vzpodbuda za nadaljnje delo, ki ga z velikim veseljem opravlja, ponosna pa je tudi na kolektiv, ki ga vodi enajst let. Zaposleni v ptujskih lekarnah so na svojo direktorico zelo ponosni.
Minarikova priznanja in Minarikovo odličje Slovensko farmacevtsko društvo podeljuje od leta 1975. Letošnje odličje je prejela dolgoletna svetovalka Lenarniške zbornice Slovenije na področju izobraževanja dr. Darja Frankič, priznanje pa ob Darji Potočnik Benčič še Sabina Grm in Franci Tratar.
Darja Potočnik Benčič ob prejemu Minarikovega priznanja še posebej izpostavlja zadovoljstvo, da so prepoznavni v okolju, da se po najboljših močeh, s številnimi aktivnostmi trudijo za promocijo zdravja, da izobražujejo ljudi. V vseh teh aktivnostih je bila gonilna sila. Minarikovo priznanje je priznanje za vse tisto, kar dela; z veseljem dela tudi v Slovenskem farmacevtskem društvu, kjer se v prostovoljnih aktivnostih najdejo ljudje zaradi svoje dobre volje, ker želijo narediti še nekaj več ob svojem
rednem delu v lekarni, hkrati pa je zadovoljna, ker je to delo prepoznavno v širšem okolju.
V lokalnem okolju se bo še naprej skupaj s kolektivom Lekarn Ptuj trudila za promocijo zdravja, na državni ravni pa bodo morali farmacevti bolj združiti moči, da bi jih tudi tisti, ki kreirajo politiko in zakonodajo, prepoznali kot pomembnega partnerja v osnovnem zdravstvu, saj lahko za ljudi naredijo izjemno veliko, dostopni so tako rekoč z ulice, brez najave. Magistri farmacije so univerzitetno izobraženi ljudje, prepričana je, da bi država lahko veliko bolj izkoristila njihov potencial, moralo pa bi jih biti malo več. Zato se še posebej trudijo, da bi se kadrovsko okrepili. To velja ne samo za lokalno okolje, temveč za celo državo.
Na skupščini Slovenskega farmacevtskega društva so ob
podelitvi letošnjih Minariko-vih priznanj in odličja predstavili tudi priročnik za sa-mozdravljenje. Gre za izjemno strokovno delo, napisali so ga slovenski farmacevti, med so-avtoricami pa je tudi Marjetka Pal, mag. farm., iz ptujskih Le-
karn, kar jih še posebej veseli. Gre za priročnik, namenjen bolnikom, ki prinaša izjemno veliko koristnih nasvetov s poudarkom na samozdravljenju na tistih področjih, kjer si ljudje lahko sami pomagajo, to pa so manjše zdravstvene težave.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, prejemnica Minarikovega priznanja za zasluge pri delovanju Slovenskega farmacevtskega društva
stojim tukaj v družbi tistih, ki so bili pripravljeni žrtvovati za svobodo Slovenije vse, tudi svoja življenja. Če ne bi bilo takih ljudi, danes ne bi mogli praznovati ničesar!"
Peterle: Demos bi izvedel pravično lastninjenje
V precej dolgem nagovoru se je nato Peterle dotaknil še sedanje krize v Sloveniji, tako politične kot gospodarske, in ob tem poudaril, da Demos ni izpeljal nobene privatizacije: „Demosu niso dovolili privatizacije, zakon ni šel skozi proceduro, ker ga je takrat blokiral Zbor združenega dela. Ključna stvar v tistih prvih letih je bila ta, da se prepreči novim političnim silam, da bi privatizirale. Strašilo se je z desnico, jaz pa pravim tako: če bi desnica imela več besede pri lastninjenju, bi se zavzemala za pravično lastninjenje in danes eni ne bi imeli tako veliko, drugi pa tako malo. Drugače bi bilo, kajti desnica je prinašala evropski pogled na lastnino, želela je uvesti socialno tržno ekonomijo, ki izhaja iz spoštovanja človekovega dostojanstva, ne pa iz spoštovanja globine žepa! Prepričan pa sem, da so v Sloveniji sile, ki so in bodo sposobne definirati tisti program in smer, ki bo pomagala naprej vsem, ne le nekaterim. Želel bi si, da bi iz tistega navdiha, s katerim smo pred 20 leti postavili državo, zdaj naredili še tisto, kar je treba narediti. Naša tranzicija po mojem mnenju ni končana.
Danes imamo več divjega kapitalizma kot socialno tržnega gospodarstva. Profit je postavljen pred človeka, naša volja takrat ni bila taka. Ko bomo postavili človeka pred profit, ko bo socialni vidik tisti, ki bo vodil kapital in ne obratno, takrat bo v tej državi drugače. Želim si, da naše demokratične pravice izkoristimo za to, da podpremo takšno smer razvoja, ki bo Slovenijo peljala naprej. Žalostno je, da me iščejo in kontaktirajo ljudje, ki želijo, da jim pomagam pri selitvi v tuje države za kruhom, namesto da bi jim pomagal doma ... Naša želja pred 20 leti je bila, da postane Slovenija država, v kateri bodo Slovenci želeli živeti, ki je ne bodo zapuščali!" Peterle je govor zaključil s čestitkami občini Destrnik in županu Pukšiču za vse doseženo v preteklem obdobju ter čestitkami vojnim veteranom za izkazan pogum ob osamosvojitveni vojni in še dodal, da se bo z veseljem udeležil vseh podobnih prireditev doma in v tujini, ki se bodo letos še zvrstile ob 20-letnici samostojnosti države.
Veliko krajši je bil v svojem nastopu predsednik stranke SLS Radovan Žerjav, ki je zbrane v nekaj sekundah le pozdravil in jim čestital, ker da je itak vse ostalo že povedal Peterle, za kar je prejel bučen aplavz občinstva.
Čast odkritja spominske table je pripadla Francu Pu-kšiču in Vladu Žgeču, po tem dejanju pa se je začel koncert pihalnega orkestra železarjev Ravne na Koroškem.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Polenšak • Uspešen dvodnevni tabor učencev
Ko se šola spremeni v taborjenje
V polenški šoli in okoli nje je bilo konec minulega tedna nadvse živahno; namesto šestih domačih osnovnošolcev se je v stavbi učenosti in okrog nje podilo kar 30 navihancev, ki so se udeležili dvodnevnega tabora.
„Ideja o takšnem dvodnevnem taboru za naše osnovnošolce se je porodila že lani in takrat smo izvedla dva takšna krajša tabora; enega za osmo-šolce in drugega za tretješol-ce iz matične osnovne šole v Dornavi. Obakrat so se taboru seveda priključili tudi naši po-lenški osnovnošolci," je najprej povedala učiteljica Zlatka Ze-lenik, ki poučuje (in počne še marsikaj drugega) na polenški šoli. Lanski program obeh taborov je bil seveda prilagojen starosti učencev, vse dogajanje pa je vezano na domači kraj, pa tudi na učno snov, čeprav „taborniki" nimajo klasičnega pouka v razredu.
Letošnji tabor je bil namenjen spet tretješolcem iz dor-navske šole, ki so se za dva dni preselili na Polenšak. Učence je takoj po prihodu zjutraj že čakalo delo; razdelili so se v dve skupini in prva se je lotila peke kruha; a ne z opazovanjem domačih polenških kuharic, ampak so morali kar sami poprijeti za delo in z navodili mojstric peke so zamesili in spekli vsak svoj kolaček. Druga skupina se je medtem ukvarjala in spoznavala šolsko zgodovino, kako in kaj so se nekoč učili, kakšne učne pripomočke so imeli, kaj so jedli, kako so bili oblečeni itd.
„Poanta takšnih taborov je v tem, da so otroci ves čas polno zaposleni, seveda tudi s prosto igro. Nikakor jih ne moremo postaviti v vlogo opazovalcev
Učenci tretjega razreda iz OS Dornava so na dvodnevnem taboru na kmečka orodja in posodje.
nekega dogajanja, ampak je prav, da so aktivno udeleženi povsod, pri tem pa se tudi kaj naučijo. Tako jim ni dolgčas in ni nobenega domotožja," je povedala Zelenikova med ži-vžavom nadobudnežev, ki so se drugi dan tabora pripravljali na nove podvige.
Prvi dan skupnega bivanja so zaključili s skavtskim večerom, ki je navdušil vse po vrsti, tako da so se v šolo, kjer so jih čakale postelje, vrnili šele krepko čez deseto zvečer. A še potem kar nekaj časa ni potihnilo šepetanje o zanimivem dnevu. O kakšni solzi, ker ob njih ni bilo staršev, sploh ni bilo govora. Drugi dan tabora se je za učence začel spet delovno; tokrat je
Navdušeno pa so se, med številnimi drugimi aktivnostmi, učenci lotili tudi peke domačega kruha in gibanic; vsak je moral zamesiti in speči svojo: „Njami, so bile dobre ..."
bila na vrsti peka slastnih gibanic in spet je prav vsak izmed njih zamesil svojo malo gibanico. Sledil je ogled eksponatov starega kmečkega orodja in posodja, ki ga je mladim predstavil predsednik polenškega Turističnega društva Franc Ku-kovec, predice so jim pokazale, kako se izdeluje preja, potem so taborniki spisali razglednice za domov, se lotili izpolnjevanja posebnega taborniškega delovnega zvezka z naslovom Tu sem doma in se za konec podali še v vaško cerkev, kjer so lahko preizkusili tudi to, kako zvenijo orgle.
„Ob naštetem so imeli veliko časa še za prosto igro, vreme je bilo res lepo. Delovni zvezek pa bodo izpolnjevali še do konca šolskega leta, saj ni namenjen le opisu polenških dogodkov in običajev, ampak je v njem zajeta snov za celotno občino, vsi dogodki, običaji in prireditve iz vseh krajev Dornave."
Tovrstni dvodnevni tabor finančno starše pravzaprav ne stane nič, je pa izjemno lepa in dobrodošla popestritev učnega programa: „Dodaten strošek je le večerja in material za pripravo razglednice, kar pa je zanemarljivo malo, 10 evrov. Postelje za učence nam je do-niralo podjetje Albin promotion, tako da je bilo tudi spanje
Foto: SM
Polenšaku spoznavali tudi stara
v šoli čisto zastonj. Izdelati je bilo treba le program tabora. Tabor pa izvajamo zaradi več razlogov; prvi je ta, da mora vsaka šola po programu izvesti vsaj dve šoli v naravi, zaželeno pa je še več. Ampak finančno zna biti to za starše zelo težko. Zato smo začeli razmišljati, da bi organizirali takšen tabor, ki bi stal čim manj in naša šola nudi idealne pogoje za tovrstno dejavnost. Poleg tega smo izkoristili še lepo, čisto okolje, ljubeznivost in gostoljubnost domačinov in društev, saj so nam prav vsi brezplačno priskočili na pomoč pri izvedbi našega programa. Prednost je tudi v tem, da se otroci obeh šol družijo, da so blizu doma. Zaenkrat smo edina šola, ki izvaja takšno druženje, pa je v Sloveniji ogromno podružničnih šol z enakimi kapacitetami, ki so večino časa neizkoriščene. Na srečanju učiteljev podružničnih šol sem predstavila naš projekt in ostali so bili nad njim navdušeni, češ da gre za res inovativno idejo. Meni se to ne zdi kaj inovativnega, takšne tabore bi lahko izvajali na vseh 300 podružnicah v državi," je še povedala Zelenikova, ki so ji pri izvedbi tabora in skrbi za učence pomagale še tri učiteljice Janja Trop, Valerija Lenart in Slavica Golob.
SM
Tednikova knjigarnica
Nebesa in pekel
Kako živahen teden se počasi izteka! V ponedeljek je bil svetovni dan želv in želvakov, v torek je bil evropski dan parkov in v sredo je bil 25. maj - tako prijeten dan z mislijo na nekoč velika praznovanja dneva mladosti. In v torek je bila otvoritev gostujočih razstav Umetnost hebrejske pisave (Knjižnica Ivana Potrča) in Najlepše izraelske ilustracije (plakati, Galerija magistrat), ki si ju lahko še ogledujete do 24. junija v navedenih razstavnih prostorih. Prav zaradi razstav o hebrejski pisavi in o ilustracijah otroških knjig vam, cenjeni bralci, na tem mestu povem eno pravljico.
Kajti pravljice so tiste, ki so bile pred pisavo. In s pisavo so se ohranile. Pravljice imajo po vsem svetu veliko skupnih motivov in junakov, vendar imajo židovske posebnosti: so narodne, a prihajajo od tod in tam, ubesedujejo vse konce in kraje sveta, saj Židje vse od rimskih časov živijo raztreseni po vsem svetu, med drugimi narodi, med drugimi običaji in navadami, med drugimi verami in z njimi ... Morda ravno zato posebej cenijo in ohranjajo svojo vero in spoštovanje svoje najsvetejše knjige, hebrejske Biblije ter so jih, Žide namreč, zaradi negovanja pisne in pripovedne tradicije imenovali »narod knjige«. Židovske pravljice so bile zapisane v različnih jezikih, Židje vzhodne Evrope so govorili jidiš, ladino je jezik Židov, ki so nek prišli iz Španije ... V židovskih pravljicah pogosto vlogo kraljev prevzamejo rabini, učenjaki, ki poznajo Sveto pismo (več v uvodu Jane Unuk k zbirki židovskih pravljic Obesi luno na streho moje palače (Študentska založba, 2007).
In tu je zdaj obljubljena pravljica:
Nekoč je živel rabin, ki so ga učenci venomer povpraševali po razliki med nebesi in peklom. Sam odgovora ni poznal, sij ni bil še ne v nebesih, ne v peklu. Pa se napotil po odgovor k ljubemu Bogu. Pojasnil mu je svojo težavo in ga povprašal, če mu lahko pomaga.
Seveda, je odvrnil gospod in poprijel rabina za roko ter ga odvedel v velikansko dvorano.
Tam pa velik ogenj na sredi, nad njim pa velik kotel omamno dišeče juhe. Okoli kotla pa množica ljudi. Ti so bili videti bolno, lačno in klavrno.
Ko je rabin malo bolje pogledal, je videl, da imajo ljudje dolge, dolge žlice v rokah. Ko je pogledal še bolj, je ugotovil, da so žlice predolge, da bi si jih ljudje lahko sami nesli do ust.
»Kaj je to, moj gospod?« je vprašal rabin
»To je pekel,« je odvrnil gospod in prijel rabina in ga odpeljal skozi druga vrata. Tam pa enak prizor: ogenj sredi sobane, velik kotel dišeče juhe in ljudje okoli kotla. Z dolgimi, dolgimi žlicami.
Toda ti ljudje so bili zdravi, siti in veseli. Rabin je pogledal malo bolje in videl je, da ti ljudje s tistimi dolgimi žlicami hranijo drug drugega, vzajemno.
»Kaj pa je zdaj to, moj gospod?« je vprašal rabin. In gospod je odvrnil:
»Vidiš, to so nebesa.«
Dragi bralci, obrnite žlice, obrnite čim več listov v knjigi in prepustite se pravljičnim deželam te majske dni!
_Liljana Klemenčič
T
žerak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Akcija traja do 5. junija.
SVINJSKA REBRA s kožo
2,89 €/kg
MASA ZA CEVAPCICE
2,89 €/kg
VINOGRADNIŠKA KLOBASA
2,89 €/kg
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
. iN SE VELIKO DRUGEGA
Foto: SM
Gimanstika
Flanjakovi bron na DP v Renčah
Stran 14
Rokomet
Mini rokometaši OŠ Ormož drugi v državi
Stran 14
Atletika
Hiter in poskočen start pionirjev v sezono
Stran 15
Tenis
Člani z enim porazom končali na 2. mestu
Stran 15
Šolski šport
Območni prvak v nogometu je OŠ Markovci
Stran 16
Strelstvo
Kidričani in Ormožani napredovali v 1. B ligo Stran 17
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 2. SNL
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Aluminij: 1. liga ali dodatne kvalifikacije
V	nedeljo bo padla odločitev o prvaku v 2. ligi, ki bo pridobil pravico napredovanja v 1. ligo. V najboljšem položaju pred zadnjimi 90 minutami igre so nogometaši Aluminija, ki bodo v Šenčurju branili točko prednosti pred Interblock-om iz Ljubljane ter dve pred Dravinjo Kostrojem iz Slovenskih Konjic. Kidričani še vedno držijo usodo v svojih rokah in nogah. Zmaga v Šenčurju je tista, ki bi vse druge kalkulacije potopila na dno najglobljega morja in Aluminij bi postal novi prvoligaš. Veliko ljubiteljev nogometa in vseh tistih, ki delajo v klubu in okoli njega, si to močno želi. Po tekmi proti Interblocku so se marsikomu orosile oči, saj enostavno niso mogli verjeti, da so njihovi fantje doživeli poraz. Aluminij je s svojimi igrami in rezultati v preteklosti že veliko pomenil, sedaj pa jih na poti v 1. ligo čaka zadnja ovira - to je predzadnji Garmin Šenčur. Tri točke bi končale vsa natolcevanja, kje bo igral Aluminij - jasno, v Kidričevem!
V	Šenčur bodo nogometaši Aluminija odpotovali v kompletni sestavi. Ni več poškodovanih ali s kartoni obremenjenih nogometašev. Igralo se bo
na vse ali nič, saj tudi v primeru poraza Kidričane še vedno čakajo dodatne kvalifikacije s predzadnjim prvoligašem. Če bo prišlo do sprememb v za-letni enajsterici, potem bodo le-te minimalne. V njej lahko pričakujemo izkušena Klemna Binga in Marka Kmetca - izkušena igralca že vesta, kako se tej stvari streže. Marsikdo glede na položaj na lestvici z gotovostjo trdi, da bo Aluminij zmagal brez težav, vendar bo prav zaradi tega treba žogo »spustiti na tla« ter maksimalno zbrano in borbeno odigrati še teh zadnjih 90 minut.
Pred leti je doma Drava v odločilni tekmi za prvo mesto premagala Dravinjo, podobno sedaj privoščimo Aluminiju na gostovanju v Šenčurju. Rdeči pa v Šenčurju ne bodo sami, saj jih bo na Gorenjsko spremljala karavana njihovih pristašev.
Danilo Klajnšek
Labod Drava: V Šmartno brez pol ekipe
Pred ptujskimi nogometaši je le še 90 minut igre, nato pa bo tekmovalna sezona 2010/2011 končana. Iz vidika igre in uspešnosti še zdaleč ni
bila slaba, toda glede na razmere v klubu vsekakor sezona za pozabo, oz. sezona, za katero vsi skupaj upamo, da se ne bo več ponovila.
Nogometaši Laboda Drave bodo v 27. krogu gostovali na »dvorišču« Bojana Prašnikarja, pomerili pa se bodo z že zdavnaj odpisano ekipo Šmartnega 1928. Kljub temu da so domačini že v 3. ligi, pa so takšne tekme praviloma najtežje. Vijo-lično-rumeni bodo namreč od-
igrali sproščeno, zavedajoč se dejstva, da nimajo kaj izgubiti, lahko pa z dobro igro prepričajo morebitnega novega delodajalca, da jim ponudi priložnost v kakšni drugi, perspektivnejši sredini. Ptujska vrsta je v povsem drugačni situaciji: igralci so demoralizirani, vsi skupaj le še čakajo na konec, a obenem držijo pesti, da bi se razmere v klubu vseeno uredile, nekaj pa je tudi takih, ki so čez ptujski klub in nadaljevanje kariere pri
njem praktično že naredili križ. Potapljajoča se ptujska barka bo v Šaleški dolini nastopila oslabljena kot v tej sezoni še ne. Zaradi kartonov in poškodb bodo namreč manjkali Šturm, Perger, Bučar, Gorinšek, Dugo-lin, Čeh in Perkovič, tako da bo ptujski »čarovnik« Bojan Špe-honja tokrat zares potreboval čarobno palčko, kako zakrpati ali pa sestaviti enajsterico. Priložnost bodo tako dobili mladi nogometaši, ki so do sedaj igrali manj, morda pa še sploh niso okusili igranja v 2. ligi. V vsakem primeru pa bodo igralci Laboda Drave skušali slaviti tudi v Šmartnem in tako obdržati visoko 4. mesto na lestvici,
Nogometaši Laboda Drave bodo v Šmartnem nastopili zelo oslabljeni.
Nogomet • Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminij
Odziv je bil tudi zame presenetljiv
»
Po zapisu v torkovi številki Štajerskega tednika, da obstajajo določeni namigi, po katerih bi lahko prišlo do povezave med Labodom Dravo in Aluminijem, smo za mnenje povprašali Zvonka Jevšovarja, predsednika NK Aluminij.
»Kot prvo bi moral izpostaviti, da je ta novica prišla v javnost ob nekoliko nepravem času za naš klub: misli vseh, ki delamo v klubu, od uprave do igralcev in navijačev, so v tem trenutku usmerjene izključno v zadnjo tekmo sezone proti Šenčurju. Želimo osvojiti tri točke in sezono zaključiti na 1. mestu 2. lige,« je v uvodu izpostavil predsednik NK Aluminij.
Kaj pa menite o sami ideji združitve?
Z. Jevšovar: »Zdi se mi zanimiva. Odkrito moram povedati, da je bila ta ideja prisotna že pred leti, morda je od tega 6 ali 7 let, ob kakšnih priložnostih pa se je večkrat obudila še pozneje. Moj konkreten odgovor na to vprašanje bi bil
ta: ob pravem času - kar sedaj zagotovo ni - bi se bilo o tej ideji zelo zanimivo pogovarjati. V teh dneh je bil tudi zame presenetljiv odziv na članek; naenkrat je vso širše območju globalno za to idejo, a je za kaj takega potreben čas in širše soglasje vseh: od navijačev Drave
in Aluminija, do sponzorjev obeh klubov, predvsem našega glavnega sponzorja Taluma, na drugi strani bi bilo v takšen projekt treba pritegniti Perutnino Ptuj. Skozi ta dva giganta Spodnjega Podravja bi bilo treba narediti širok pozitiven pristop, mogoče na začetku
Foto: Črtomir Goznik
Zvonko Jevšovar: »Za kaj takega je potreben čas in širše soglasje vseh: od navijačev Drave in Aluminija, do sponzorjev obeh klubov, predvsem našega glavnega sponzorja Taluma, na drugi strani bi bilo v takšen projekt treba pritegniti Perutnino Ptuj.«
«
pri mlajših selekcijah. Vključiti bi bilo treba potencial na čim širšem področju, od Zavrča do Slovenske Bistrice; pritegniti vanj ljudi, ki so zaposleni v teh dveh gigantih in dolgoročno narediti pozitivno klimo, v kateri bi lahko naredili vzorčni primer za celotno Slovenijo.
V vednost bi predvsem navijačem našega kluba dal tudi to: če bi se v tem trenutku uvrstili in tudi zaigrali v 1. ligi - kar pa je še najmanj odvisno od mene - bomo zagotovo tekme igrali v Kidričevem! Prvo leto za nastopanje v 1. ligi ne potrebujemo tribun, vendar v tem času pričakujemo od lokalne oblasti, da bi se tvorno vključila v projekt izgradnje le-teh.«
Tudi reflektorji so eden izmed pogojev za nastopanje v 1. ligi.
Z. Jevšovar: »Reflektorji so nadaljevanje te zgodbe: prvo leto lahko igraš brez tribun, drugo leto pa pogojno še brez reflektorjev. Po neki logiki bi v tej zgodbi našega športne-
kar bi bil ne glede na vse »akrobacije« okrog kluba pravzaprav zelo lep dosežek. Glede na to, da Ptujčani gostujejo: le kdo bi si upal dati roko v ogenj, da modri v Šmartnem ne bodo osvojili vseh treh točk?
tp
^ g
PARI 27. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Krško - Bela krajina; NEDELJA ob 17.00:
Garmin Šenčur - Aluminij, Šmartno 1928 - Labod Drava, Roltek Dob - Mura 05, IB Interblock - Dravinja Kostroj.
Foto: Črtomir Goznik
ga parka tribuni sledili prav reflektorji. Tukaj bi poskušali najti skupni jezik z NZS; vsaj v prejšnjih primerih je bilo tako, da sta bila predsednika odprta za takšne prošnje. Glede na to, da imamo iz MNZ Ptuj visoko kotiranega podpredsednika na NZS, sem prepričan, da bo on dal od sebe vse in še več, kot je zmožen, da bi pomagal pri tem projektu.«
Če se še vrneva na idejo o sodelovanju klubov: kaj bi to teoretično lahko kratkoročno pomenilo za oba?
Z. Jevšovar: »Pri nas v klubu se trenutno s to problematiko širšega pomena ne ukvarjamo, saj so vse naše misli usmerjene v člansko moštvo in nedeljsko tekmo. Tudi v najboljših časih Drave nismo posegali v njihovo problematiko in nismo razmišljali o njih; vedno smo imeli dovolj lastnega dela. Jasno pa je, da Dravo spremljam, hodim na tekme, a to je v tem trenutku tudi vse.«
Po strugi Drave bo preteklo še veliko vode, preden bo ideja o sodelovanju ali celo združitvi postala oprijemljivejša. Zagotovo pa bi že sedaj našla veliko podpornikov na eni in - jasno -nasprotnikov na drugi strani ...
Jože Mohorič
Nogomet •
Pokal Hervis, finale: Domžale -Maribor 4:3 (2:1)
STRELCI: Juninho 22., Pe-kič 38., 78., Šimunovic 51.; Filipovič 15., Berič 55., Mezga 63./11-m; Rdeči karton: Tei-novic 76./Domžale
Finalna tekma pokala Hervis je ljubiteljem nogometa ponudila vse, kar krasi nogomet: všečno igro, številne priložnosti, sedem zadetkov, zapravljeno enajstmetrovko, razveljavljen gol, preobrate rezultata, izključitev, napeto končnico ... Če bi bila odigrana pred 50 ali več tisoč gledalci na katerem od velikih evropskih stadionov (v tem primeru bi tudi igralci zagotovo pokazali še nekaj odstotkov boljšo igro), bi jo lahko razglasili kar za tekmo leta! Tudi brez tega blišča pa bo brez dvoma našla posebno mesto med ljubitelji slovenskega nogometa, ki imamo znova argumentiran razlog za zadovoljstvo. Zmage so se na koncu prešerno in iskreno veselili Domžalčani, Mariborčani pa tudi niso kazali velikega razočaranja, saj so odigrali korektno, borbeno in pošteno do konca. Z malo sreče bi lahko v končnici še enkrat izenačili (Berič), a se jim podoben scenarij, kot so ga spisali lani (Bunderla je zadel v zadnji minuti podaljška), tokrat ni uresničil in so morali čestitati tekmecu. To je prvi pokalni naslov za Domžale, Maribor jih ima v svoji vitrini šest.
V nedeljo ob 17. uri se bosta ista tekmeca pomerila še enkrat, v zadnjem krogu prvenstva. Po tekmi bodo Mariborčani proslavili osvojeni naslov prvakov.
JM
Rokomet • 1. A SRL (m) - Liga za obstanek
Slovo z zmago ali sedmim zaporednim porazom?
Rokometaši Jeruzalema so bili v Novem mestu proti Krki (poraz 33:32) blizu zaslužene točke, vendar je na koncu zmaga vseeno ostala doma. To je bila že šesta zaporedna ničla Ormožanov. Poznavalci ormoškega rokometa ne pomnijo, kdaj je nazadnje šlo tako slabo domači ekipi. V zadnjem, 10. krogu Lige za obstanek, v
petek, 27. maja, ob 20.00 na Hardek prihaja Slovan. Slednji nujno potrebuje zmago, s katero bi si podaljšal upanje za obstanek. Se v tem trenutku namreč ni jasno, ali bosta iz 1. SRL lige izpadli dve moštvi ali pa bo predzadnja ekipa elitne druščine imela popravni izpit proti drugouvrščeni ekipi 1. B-lige - Izoli (napredovanje v
1. SRL so si že zagotovili v Krškem). Petkovi gostje Harde-ka, rokometaši Slovana, bodo zagotovo bolj motivirani, saj jim gori pod nogami, na drugi strani Ormožanom več nihče ne more odvzeti končnega 9. mesta v državi. Tekma proti Slovanu bo za nekatere fante slovo od dresa Jeruzalema in zagotovo se je lepše posloviti z
Mini rokomet • DP 2011 v Ljubljani
Mini rokometaši OS Ormož drugi v državi
V Ljubljani je v Športni dvorani Galjevica potekal zaključni turnir državnega prvenstva 2010/2011 v mini rokometu za
dečke. Pravico nastopa so imeli letniki 2000 in mlajši. V sezoni 2008/2009 in 2009/2010 so naslova osvojili učenci OŠ
Ormož, ki so tudi letos zaigrali odlično in osvojili končno 2. mesto v državi, kar je novi dokaz dobrega dela ormoške
zmago, kot pa s serijo sedmih zaporednih porazov. Razen če je fantom res popolnoma vseeno in gledajo le nase, kar pa se jim bo v prihodnosti krepko maščevalo. Tako trenerju Alešu Filipčiču v tem tednu največkrat po glavi rojijo misli in vprašanje »Kako prekiniti črno serijo?«
UK
šole rokometa. V zelo kvalitetni konkurenci je največ uspeha požela OŠ Ig, ki je v velikem finalu ugnala Ormožane z izidom 14:13.
V soboto, 28. maja, bo zasedba ormoških mini rokometašic in mini rokometašev z letniki 2000 nastopila na močnem mednarodnem turnirju Zasavje cup 2011. To bo slovo deklic ter fantov od igranja mini rokometa.
Uroš Krstič
Rezultati OŠ Ormož: OŠ Ormož
-	OŠ Livade Izola 19:10, OŠ Ormož - OŠ Ig 13:10, OŠ Ormož - OŠ Marjana Nemca Radeče 9:5, OŠ Ormož - OŠ Gornja Radgona 14:2, četrtfinale: OŠ Ormož - OŠ Anton T. Linhart Radovljica 18:10, polfinale: OŠ Ormož - OŠ Trebnje 18:17 (po kazenskih strelih), finale: OŠ Ormož
-	OŠ Ig 13:14.
Končni vrstni red: 1. OŠ Ig, 2. OŠ Ormož, 3. OŠ Trebnje, 4. OŠ Škofljica.
OŠ Ormož: Žan Firšt Šeruga, Žan Ivanuša, Anže Notersberg, Blaž Zadravec, Teo Šulek, Matej Vranko-večki, Gašper Hebar, Primož Ozmec, Aljoša Munda, Niko Sovič, trenerja Iztok Luskovič in Mladen Grabovac.
Mini rokomet • Drava Ptuj
Na obisku Celjani
Letošnja sezona mini rokometa v ptujskem klubu je prav vesela. Že celotno sezono je opazno vedno večje zanimanje za rokomet, saj je na domačih turnirjih sodelovalo kar 80 fan-
tov, ki trenirajo pod okriljem RK Drava Ptuj. Zahvala gre predvsem trenerjem, ki odlično opravljajo svoje delo na posameznih šolah.
Aktivnosti v mini rokome-
tu se nadaljujejo tudi po uradnem zaključku sezone. Tako je bil prejšnji petek prijateljski turnir z RŠ Celje, ki jo vodi priznani slovenski rokometni strokovnjak Tone Goršič. Med seboj so se pomerile ekipe RŠ Celje in RK Drava Ptuj, letnikov 2000 in 2001. V obeh selekcijah so nastopile 4 ekipe -dve iz posameznega kluba.
Na domači strani je bilo za-
dovoljstvo predvsem zaradi dejstva, ker so bile ekipe izenačene in to kljub temu, da so Celjani igrali consko obrambo, ki je v mini rokometu prepovedana. Vsi pa vemo, kaj Celje pomeni v rokometnem slovenskem prostoru.
Dečke letnika 2000 in 2001 čakata v naslednjih dneh še dva turnirja: prijateljski v Celju in mednarodni na Dolu pri Hrastniku.
UR
Vse fante letnika 2000 vabimo v klub, kjer se bodo počasi začeli pripravljati na novo sezono, kjer bodo nastopali v ligaškem tekmovanju. Igrali bodo veliki rokomet. Več informacij lahko prejmete na: saso. kafel@gmail.com.
Kikboks
Prijateljski dvoboj
Ptujski kikboksarji so se v nedeljo v Krapini v prijateljskem mednarodnem srečanju pomerili z ekipo Krapine. Tekmovanje je potekalo v kategoriji dečkov in mladincev. Pred gledalci in starši tekmovalcev so se mladi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj odlično odrezali, saj so na vročem parketu premagali domačine z rezultatom 7:3 (Ptujčani so dosegli tri zmage, en neodločen rezultat in en poraz).
Krapina - Ptuj 3:7
Andreja Cvek - Adriana Korez 5:6, Allan Mrzlečki - Timi Sitar 1:4, Matija Klasič - Luka Vindiš 1:5,
Petra Švaljek - Aleksandra Arnuš 13:7, Mirko Ranogajec - Patrik Šu-lek 6:6.
V tem delu sezone čaka ptujske reprezentante (Luka
Vindiš, Tadej Valenko, Adriana Korez, Timi Sitar in Sabina Kolednik) najprej nastop na Svetovnem pokalu v Riminiju (Italija) od 3. do 5.
junija, sledijo 3. turnir medobčinskega prvenstva, turnir v Izlakah in turnir v Tešnju v Bosni.
Franc Slodnjak
Tekmovalci Ptuja in Krapine s trenerji
Gimnastika • DP v Renčah
Flanjakovi bron
V Renčah na Primorskem se je v soboto odvijalo državno prvenstvo v športni gimnastiki. Gimnastično društvo Ptuj je na tem tekmovanju imelo skupno 15 telovadk, ki so se na tekmovanje intenzivno pripravljale dobre tri mesece. Po starostnih skupinah so imeli ekipo cicibank, mlajših deklic, tri posameznice v kategorije starejših deklic in mladinko.
Tekmovanje v orodni gimnastiki je prav gotovo najtežja tekma, saj vsebuje preskok preko konja oziroma koze, nastop na gredi, dvovišinski bradlji in v vaji na parterju ob spremljavi glasbe. Vse gimnastičarke so zaradi zahtevnosti programov pridno trenirale svoje vaje, v veliko pomoč pa so jim bili s svojim znanjem in nasveti vsi trenerji. Vodja ekipe in hkrati tudi trenerka v ptujskem društvu Nataša Kante Flanjak je bila z uspehi svojih tekmovalk zelo zadovoljna. Največji uspeh je pri mladinkah dosegla Tja-ša Flanjak, ki je najstarejša in najuspešnejša tekmovalka Gimnastičnega društva Ptuj. V mnogoboju je bila na njeni najpomembnejši tekmi do sedaj izvrstna tretja. Praktično brez napak je izvedla vajo na parterju ob spremljavi glasbe. O velikem uspehu je mlada ptujska
Tajski boks
gimnastičarka dejala: »Zame je to zelo velik dosežek, saj sem v njega vložila veliko dela. S svojimi vajami sem zelo zadovoljna, lahko pa bi bilo še boljše, tako kot vedno. Če pa gledam vse svoje nastope, pa lahko rečem, da so mi ti kar dobro uspeli.«
Tudi ostale tekmovalke so se zelo potrudile in dosegle nekatere vidne rezultate. V kategoriji cicibank je ptujska ekipa zasedla 7. mesto, medtem ko je najboljšo uvrstitev dosegla Mia Molnar, ki se je uvrstila na 16. mesto. Pri mlajših deklicah je GD Ptuj ekipno zasedlo 8. mesto, najbolje se je posamično uvrstila Lea Skok na 29. mesto. Med starejšimi deklicami sta bili zelo uspešni tudi Eva Ve-selič (19. mesto) in Nuša Maj-cenovič (22. mesto). Gledano v celoti so mlade članice GD Ptuj na DP v orodni gimnastiki pokazale dobre vaje, v katere so vložile mnogo truda. Enega svojih vrhuncev kariere je s 3. mestom dosegla Tjaša Flanjak, ki velja že nekaj let za najboljšo ptujsko gimnastičarko. Iz tekmovanja v tekmovanje dokazuje napredek in potrjuje dejstvo, da sodi v sam vrh slovenske ženske gimnastike v njeni starostni skupini.
David Breznik
Articu zmaga v Novem mestu
V Novem mestu je bil organiziran 1. krog mednarodne lige v tajskem boksu, na katerem so se predstavili borci iz Poljske, Češke, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Muay Thai Gym Ptuj je imel tri prijavljene borce, vendar sta bila na tehtanju le Elio Artič in Tadej Toplak, medtem ko Aleš Ratej ni imel tekmeca. Na koncu je brez borbe ostal tudi tretji z lanskega SP v kategoriji do 86 kilogramov Tadej Toplak, saj je trener hrvaškega predstavnika Daniela Šimun-dže ocenil, da njegov varovanec še ni dovolj izkušen, da bi se boril z našim šampionom ... Kljub temu si je Toplak prislužil eno točko zaradi udeležbe na ligi.
Odlično borbo pa je pokazal Elio Artič, ki je za zmago proti Hrvatu Borisu Vukadi-novu (Spartan Gym) dobil 3 točke, tako da je ptujski klub skupno prinesel domov 4 točke. Artič je močno napadel že v prvi rundi in prevladoval v ringu. Podobno je bilo tudi v 2. rundi, v kateri je Elio tekmeca s knockoutom poslal na tla in slavil. V dosedanjih treh borbah je vselej zmagal, tokrat že drugič s K. O.
Elio Artič (Muay thay Gym Ptuj)
Drugi krog bo 18. junija v Novem Sadu, kjer načrtujejo v Muay Thai Gym Ptuju osvojitev večjega števila točk. Njihov najboljši tekmovalec Tadej Toplak bo verjetno nastopil že prvi vikend v juniju na Poljskem na odprtem tekmovanju v Krako-vu. Konec junija pa Toplaka čaka že naslednji profesionalni dvoboj na Slovaškem, zato bo prihodnji mesec zelo napet in naporen za mladega in zelo uspešnega tekmovalca.
David Breznik
_Spodnje Podravje / Z Borisom Repičem, sekretarjem Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj
Stanje v obrti je katastrofalno
Razmere v slovenskem malem gospodarstvu so izredno zaskrbljujoče. Kriza je prizadela številne male podjetnike in obrtnike, samo na Ptujskem je vrata svojih obratovalnic zaprlo več kot 300 obrtnikov in malih podjetnikov, delo je izgubilo več kot 1000 delavcev. O tem in o ukrepih za izboljšanje stanja, jubilejnih Dnevih obrti na Ptujskem ter o sprostitvi trga delovne sile smo se pogovarjali s sekretarjem Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj Borisom Repičem. Kako se nadaljujejo aktivnosti pri uresničevanju zahtev slovenske obrti, ali grožnja z zaporo Slovenije ostaja? Katere izpostavljene zahteve še vedno niso rešene? „Stanje v malem gospodarstvu je katastrofalno, veliko število mikro ter malih podjetij zapira svoja vrata predvsem zaradi plačilne nediscipline, sive ekonomije in rigidne-ga trga delovne sile. Zaradi takšnega stanja, tudi na območju OOZ Ptuj, je stanje alarmantno, v preteklih dveh letih je obratovalnice zaprlo več kot 300 obrtnikov in malih podjetnikov, naši člani pa so odpustili več kot 1.000 delavcev, smo slovenski obrtniki od vlade zahtevali, da takoj sprejme določene ukrepe. Gre predvsem za ukrepe, ki bi izboljšali plačilno nedisciplino, insolventno zakonodajo, uzakonili obvezni pobot ter spremenili zakon o javnem naročanju, in sicer v delu, ki se nanaša na neposredno plačilo podizvajalcu s strani naročnika. Naši predlogi za zmanjša-
nje obsega sive ekonomije s spremembo zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno niso bili sprejeti. Nov zakon prinaša sicer ostrejše ukrepe, je pa še vedno uperjen predvsem proti registriranim izvajalcem. Eden izmed naših pomembnejših in najbolj učinkovitih predlogov je 'vsak račun šteje', ki še prav tako ni sprejet. Uzakoniti bi bilo treba pozitivne mehanizme, da bi ljudje iz 'sivega polja' začeli delovati v legalni ekonomiji. Naši predlogi za zmanjšanje rigidnosti trga delovne sile so še vedno preslišani, pa tudi sprejeta pokojninska reforma pomeni dodatno obremenitev za delodajalce. V tem trenutku še vedno poteka zelo aktiven dialog vlade in OZS, ki poteka v obojestranskem zaupanju. Problem nastane pri koalicijskih partnerjih, torej takrat, ko bi morali na vladi sprejete zakone spraviti v življenje. Tako izmed naših nujnih zahtev še vedno niso rešene spremembe Zakona o delovnih razmerjih in zakona o dohodnini, kjer zahtevamo, da se uvede institut 'vsak račun šteje', Zakon o prevozih v cestnem prometu pa še čaka na obravnavo v državnem zboru.
Kljub vsemu navedenemu pa se obrtniki in mali podjetniki zavedamo, da se je naredilo v slabega pol leta več kot kadar koli prej, celo tisto, kar se prej sploh ni dalo. Zato je Skupščina OZS na forumu obrti, ki je potekal 13. aprila v Ljubljani, sprejela sklep, da se državljanska nepokorščina članov OZS zamrzne do Dnevov slovenske obrti in podjetništva. Poslanci
OZS so odločili, da vodstvo OZS še naprej vztraja pri implementaciji zahteve 'vsak račun šteje', prav tako pa tudi, da državni zbor sprejme spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu, ki že dolgo čaka na obravnavo v državnem zboru. Prav sprejetje tega zakona je ključno za nadaljnje aktivnosti zbornice glede napovedane zapore Slovenije, a smo aktivnosti prekinili." Letošnje leto je za Območno obrtno-podjetniško zbornico Ptuj praznično leto. Velik del prireditev ste že izvedli, čaka pa vas še izdaja zbornika, kar je zagotovo velik zalogaj. Kaj boste v njem popisali oziroma še posebej izpostavili? „V letu 2011 praznuje OOZ Ptuj svojo 40-letnico delovanja, ki smo jo obeležili delovno, predvsem s številnimi dogodki, ki so koristni za naše članstvo. Najpomembnejši dogodek so zagotovo bili Dnevi obrti, ki so na Ptuju potekali od 17. do 20. marca, na njih pa se je s svojimi proizvodi in storitvami predstavilo več kot 100 naših članov. Velik poudarek pa je bil namenjen tudi promociji poklicev, v naše aktivnosti smo vključili več kot 900 otrok iz vrtcev in osnovnih šol. Prvotno smo načrtovali za letošnje leto tudi izdajo zbornika o obsegu in pomenu obrti na Ptujskem. Ker smo se priprav lotil sistematično in v partnerstvu z Zgodovinskim arhivom Ptuj, smo se odločili, da bomo zbornik izdali junija 2012. Moram poudariti, da bo šlo za znanstveno delo priznanih avtorjev, ki bo unikatno tudi v slovenskem merilu in
Foto: Črtomir Goznik
Boris Repič, sekretar Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Promocije poklicev se je v okviru jubilejnih dnevov obrti udeležilo več kot 900 mladih.
bo tudi naš prispevek pri EPK 2012. V zborniku bomo popisali vse prelomnice v razvoju obrti, od časov rimske Peto-vione, srednjega veka, cehov, od uvedbe cesarskega patenta o rokodelstvu leta 1732 do konca 18. stoletja, obrt od sprejema obrtnega zakona v letu 1859 do ustanovitve Okrajne obrtne zbornice na Ptuju leta 1889, obdobje do II. svetovne vojne, obdobje od 1945 do ustanovitve OOZ Ptuj v letu 1971, obrt od 1971 do danes in tudi vizualno podobo znakov OOZ Ptuj skozi čas te likovne upodobitve poklicev na Štajerskem delujočih umetnikov skozi čas. Gre torej za zelo obsežno delo, ki bo pokrivalo dolgo obdobje in ravno zaradi tega smo si s partnerji iz Zgodovinskega arhiva Ptuj vzeli tudi malo več časa, da bo zbornik vrhunsko izdelan."
V	krožke ustvarjalnosti in podjetnosti vključenih 200 mladih
V	programu jubilejnih aktivnosti pa vidno mesto zavzema tudi izvajanje krožkov UPI (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost), ki so se pričeli v začetku letošnjega leta. Kako se nanje odzivajo mladi?
„Krožke UPI izvajamo letos po osnovnih šolah, projekt pa se že dobro preveša v drugo polovico. Izvedli bomo deset krožkov, osnovni cilj pa je spodbujanje osnovnošolcev na področju ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti.
Poskušamo jim dvigniti zavest in poznavanje podjetništva ob vključevanju in povezovanju ključnih deležnikov. Tako pri krožkih učencem svoje izkušnje in znanja predstavijo tudi njihovi starši, uspešni podjetniki iz lokalnega okolja, društva, umetniki, inovatorji, znanstveniki, mediji, fakultete in drugi. Letošnji krožki bodo tudi osnova za izdelavo dolgoročnega in trajnostnega modela za usposabljanje mladih s področja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju izobraževanja, ki bo omogočal nadaljevanje aktivnosti tudi v bodoče. Mladina se je v krožke dobro vključila, seveda na podlagi lastnega interesa. Tako je v desetih krožkih vključenih skoraj 200 otrok. Pri krožkih jih vzpodbujamo, da gredo pri svojih idejah o podjetništvu tudi preko nekih okvirov oziroma omejitev, ki jih postavlja okolje. Izkazalo se je, da imajo mladi zares izvirne ideje, ki se jih da skozi krožke pripeljati do pravih poslovnih priložnosti. Udeleženci krožkov so si tudi ogledali letošnje Dneve obrti, kjer so spoznali različne poklice in tudi praktično videli, kaj pomeni opravljati posamezen poklic. Mladina je tudi zelo navdušena nad obiskom pri posameznih obrtnikih in podjetnikih, kjer jim omogočimo vpogled v delovni proces posameznega obrtnika. Prav tako imajo na vseh šolah zanimive goste, ki udeležencem krožka predstavijo svoje podjetniške ali raziskovalne korake in na ta način mlade vzpodbujajo ter usmerjajo k temu, da bodo tudi sami morda nekoč šli po poti podjetništva ali ino-
vatorstva.
Za delo v Avstriji se zanimajo številni
Z majem naj bi se dokončno sprostil tudi trg delovne sile. Lahko kaj več poveste o tem, kaj je ta v resnici prinesel slovenskim obrtnikom? „Za opravljanje storitev v Avstriji se s 1. majem 2011 formalno res sprošča trg delovne sile, za delo v Avstriji je med ljudmi v našem okolju resnično velik interes. Ukinjajo se delovna dovoljenja oziroma ukinja se omejitev opravljanja storitev na področju zaščitenih storitev za napotene delavce, ki so državljani Slovenije. Za državljane tretjih držav bo Avstrija še naprej preverjala stanje trga.
Treba je opozoriti, da načeloma velja pravica do občasnega opravljanja storitev le za čas 183 dni, po tem času je treba ustanoviti podružnico in prijaviti prihodke v podružnici. Dohodnina oziroma davek od dohodkov delavcev oziroma samozaposlenih oseb se mora prav tako po 183 dneh dela prijaviti v državi opravljanja storitve. V primeru napotitve iz države članice v drugo državo članico veljajo standardi socialnega zavarovanja države, ki je delavca napotila, če napotitev ne bo presegla 24 mesecev. Napoteni delavci morajo imeti pri sebi dokazilo za socialno zavarovanje iz svoje domovine, ustrezno potrdilo E101 oziroma potrdilo A1, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vendar pa je treba opozoriti, da je Avstrija svoja podjetja in obrtnike ter njihove delavce vseeno na določen način zaščitila. Zato je treba opravljanje storitev prijaviti, za kar pa morate izpolnjevati enake pogoje kot avstrijska podjetja. Pogoj je, da se regulirano dejavnost v Avstriji prijavi. Prijava velja za eno leto in jo je treba vsako leto obnoviti. Pogoj za priznavanje poklicne kvalifikacije je, da je ponudnik storitve opravljal delo vsaj dve leti v zadnjih desetih letih v državi, od koder prihaja. Strokovno usposobljenost pa se lahko dokazuje tudi z javno veljavno pridobljeno izobrazbo. Našim podjetnikom stro-
ške prinaša tudi prevajanje, saj mora vse priloge prijave prevesti sodni tolmač. Prijavi je treba priložiti naslednje priloge: izpisek iz registra Ajpes; EU potrdilo, ki ga izda Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije; izpisek iz obrtnega registra; potrdilo o državljanstvu in potrdilo o izobrazbi. Navedeno pomeni, da lahko regulirane dejavnosti v Avstriji torej opravlja samo podjetnik, ki ima ustrezno znanje oz. izkušnje.
Za delavce državljane EU, ki so napoteni v Avstrijo, je treba izpolniti Potrdilo o napotitvi (Meldung einer Entsendung nach Österreich). Za izpolnitev obrazca potrebujemo naslednje podatke: ime in naslov slovenskega delodajalca; ime in naslov avstrijskega
naročnika; ime, rojstni datum, številka socialnega zavarovanja, potrdilo o državljanstvu napotenih delavcev; začetek del in predvideno trajanje del; kraj opravljanja del oz. izvajanja storitev in podatki o višini plač posameznega delavca. Potrdilo o napotitvi se izda v primeru, ko tuji delodajalec zaposluje tujca v skladu s predpisi in zaposlitev traja neprekinjeno, ko poseduje dovoljenje za prebivanje in dovoljenje za delo države po-šiljateljice poslanih delavcev, ko je državljan tretje države in se tuji delodajalec zaveže s prijavo, da bo upošteval pogoje višine plač in delovnih pogojev, ki veljajo v Avstriji za podobno dejavnost (prvi odstavek, člen 7b Delovnega prava za pogodbe o delu, za-
kona o prilagoditvi). Tu je vgrajen zelo pomemben element zaščite avstrijskih delavcev, saj morajo slovenska podjetja izkazati višino plače delavcev. Slovenski delodajalec mora izplačati plačo delavca v enaki višini, kot je zagotovljena plača avstrijskim delavcem. Zraven tega je treba priložiti tudi Obrazec E101 oz. A1, s katerim se dokazuje, da ima oseba, ki dela v Avstriji urejeno socialno zavarovanje v Sloveniji. To velja tako za sa-mozaposlene osebe kot tudi za napotene delavce. Obrazec E101 oz. A1, izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na posebno zahtevo je treba predložiti tudi dokazila o kvalifikaciji poslanega delavca (overjen prevod) in EU-potrdilo, s katerim družba oz.
samostojni podjetnik dokazuje, da v Sloveniji izpolnjuje pogoje za opravljanje obrtnih oz. obrti podobnih dejavnosti ter izpisek iz sodnega registra in izpisek iz obrtnega registra. Naj še enkrat poudarim, da morajo naši podjetniki, ki bodo napotili svoje delavce na delo v Avstrijo, spoštovati delovnopravne predpise Avstrije. Slovenski delodajalec mora napotenim delavcem v Avstriji izplačati plače, kot so določene po tarifah za podobna dela v Avstriji. Avstrijski organi preverjajo izplačila na podlagi pogodb o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem. Preverijo podpisano pogodbo o opravljanju storitev z avstrijskim naročnikom. Predvsem mora biti višina pogodbenega zneska ustrezna, da zago-
tavlja plačila delavcev v višini plač, kot jih imajo avstrijski delavci. Delodajalec mora delavcem tudi zagotavljati odmore in počitke v skladu z avstrijsko delovnopravno zakonodajo ter spoštovati predpise iz varstva iz zdravja pri delu.
V Avstriji je v sektorju gradbeništva treba prijaviti delavce v sklad za gradbene delavce (BUAK). V ta sklad mora vplačevati vsako podjetje, ki v Avstriji opravlja dela na področju gradbeništva. Vplačila v ta sklad so visoka, celo do 30 EUR na dan za enega delavca. Namen sklada je izplačilo denarja za letni dopust teh delavcev. Na podlagi zahtevka pa ti delavci po določenem času prejmejo nakazila od sklada BUAK.
Kljub navedeni številni birokraciji in zaščiti avstrijskega trga pa je Avstrija zaradi bližine in velikosti trga ter njegove kupne moči za naše podjetnike in obrtnike zanimiva. Zato smo na OOZ Ptuj organizirali že tudi dve delavnici na to temo, ki sta bili dobro obiskani. Informacije in kontakte iz Avstrije je tako pridobilo že skoraj sto naših članov, nekateri pa v Avstriji že uspešno delajo bodisi sami ali pa s svojimi delavci. Po povratnih informacijah, ki jih dobivamo od njih, se delo v Avstriji kljub navedeni birokraciji in spoštovanju delovno pravnih predpisov Avstrije vseeno izplača, saj dosegajo na njihovem trgu precej boljše cene kot pa pri nas."
MG
_Ptuj / Obiskali smo ptujski odbor Kluba mojstrov Slovenije
Da bo obrt še pridobila na veljavi
Na Ptujskem se z mojstrskim nazivom ponaša že 125 obrtnic in obrtnikov. Da bi stroka in kakovost dobili še večjo veljavo, se je dobra tretjina odločila za ustanovitev Kluba mojstrov Slovenije, odbora Ptuj. Na februarski ustanovni skupščini, ki je potekala kot del prazničnega dogajanja v letu, ko Območna obrtna zbornica Ptuj praznuje 40-letnico uspešnega delovanja, so za predsednika
kluba mojstrov na Ptujskem izvolili Marjana Zamudo, mizarskega mojstra, ki izhaja iz družine, kjer je mizarstvo že večdesetletna družinska tradicija, in ki se je med prvimi na Ptujskem tudi odločil svoje znanje nadgraditi z mojstrskim nazivom. Mojstrice in mojstri s Ptujskega so ponosni na to, da so se povezali in ustanovili svoj klub kot drugi v Sloveniji, za murskosoboškim. Predsednik Marjan Zamuda si želi, da bi
sčasoma v svoje vrste pritegnili vse mojstrice in mojstre s Ptujskega, saj bi tako lahko bili še močnejši in kompeten-tnejši, da bi za obrt in podjetništvo v teh kriznih razmerah lahko naredili še več kot doslej.
V okviru kluba mojstrov oziroma ptujskega odbora bodo največ pozornosti posvetili različnim oblikam izobraževanja, organizirali bodo seminarje in delavnice ter okrogle mize. Pri svojem delu lahko člani Kluba uporabljajo zaščitni znak Mojster ali geslo Mojstrsko je napravljeno ter poseben žig mojstra in posebno tablo, ki potrošnikom sporoča, da gre za mojstrsko obratovalnico z vrhunskimi storitvami in izdelki. Po zakonu o graditvi objektov je odgovorni vodja posameznih del lahko tudi oseba z opravljenim mojstrskim izpitom s področja izvajanja del pri gradnjah in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah. Vsem mojstrom, ki na gradbenih objektih opravljajo posamezna dela, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ponuja žig, s katerim se bodo lahko identificirali kot odgovorni vodje posameznih del, in to za tista dela, za katera imajo pridobljen mojstrski naziv.
Kot poudarja Marjan Zamuda, morajo biti mojstrice in mojstri za vzor. Ne samo po kvaliteti proizvodov in storitev, temveč tudi po obnašanj, zato je pri Klubu mojstrov sprejet tudi etični kodeks. Obrtni mojstri in člani Kluba mojstrov pa imajo tudi možnost sodelovanja pri postavitvi instituta mojster-svetovalec in mojster-sodni izvedenec. Obrtno-podjetni-ška zbornica Slovenije je med zahteve slovenske obrti leta 2006 podala tudi predlog, da ministrstvo za pravosodje vključi ustrezno usposobljene strokovnjake, torej mojstre v obrti, v postopek izdelave izvedeniških izvidov in mnenj. Do takrat so bili za področje obrti vključeni sodni izvedenci, za katere je veljalo, da imajo s strokovnega vidika pridobljeno univerzitetno izobrazbo. Praksa je pokazala, da jim kljub visokim strokovnima znanjem pogosto primanjkuje praktičnih izkušenj in s tem povezanih znanj, da bi lahko korektno obvladovali posamezna področja obrti. Kakovostnega dela na področju sodnega izvedeništva ne zagotavlja samo ustrezna izobrazba, poznati je treba tudi stroko v praksi. Po novem tako lahko izpit za sodnega izvedenca za področje obrti
opravljajo vsi, ki so uspešno opravili mojstrski izpit ali pridobili ustrezno najmanj višjo strokovno izobrazbo in imajo najmanj šest let delovnih izkušenj na področju obrti, za katero želijo pridobiti naziv sodnega izvedenca. Za imenovanje sodnega izvedenca za področje obrti je treba podati vlogo, postopek za imenovanje izvedenca in cenilca vodi ministrstvo za pravosodje. Če kandidat ustreza merilom in predpisanim pogojem, ga ministrstvo povabi na pripravljalno izobraževanje, ki si ga plača kandidat, izvedenec ali cenilec. Preizkusi se opra-
vljajo pisno in ustno pred strokovno komisijo ministrstva za pravosodje, zajemajo pa preverjanje strokovnega znanja s širšega in ožjega področja temeljne stroke in njene specialnosti, za katero želi kandidat pridobiti imenovanje. Sodni izvedenci in sodni cenilci so imenovani z dnem, ko pred ministrom izrečejo prisego, prejmejo odločbo o imenovanju za izvedenec oziroma cenilca z navedbo področja imenovanja. Med sodnimi izvedenci in cenilci s področja obrti so tudi že nekateri člani Območne obrtne zbornice Ptuj. Za področje avtokleparstva je sodni izvedenec in cenilec Igor Serdinšek iz Nove vasi pri Ptuju, za področje avtomeha-nike Vlado Bezjak iz Bukovcev, na področju orodjarstva, oblikovanja kovin in preoblikovanja kovin Dušan Winkler iz Ptuja, slikopleskarstva Franjo Tolič iz Medribnika (Cirkulane) ter na področju zidarstva Ciril Beranič iz Podlož (Ptujska Gora). Za dodatno strokovno izpopolnjevanje že imenovanih sodnih izvedencev z obrtnega področja pa skrbijo v Klubu mojstrov Slovenije oziroma z njegovim sodelovanjem tudi v posameznih odborih, ki delujejo po Sloveniji. V svoje programe dela so si zapisali, da bodo nudili izobraževanje, mentorstvo in uvajanje novih sodnih izvedencev na tem področju.
3
tll(ifkotil(ifk ¿.o.a.
www.markomark.si
Za informacije lahko pokličete na gsm 031 636 665 oz. obiščete spletno stran www.markomark.si.
PPGI^tisk	DIGITALNA	
Na postajo 15, Ptuj	TISKARNA	
tiskamo		
plakate prospekte	knjige, zvezke diplomske naloge	
etikete za steklenice tudi na ro T - —t
vizitke, zahvale

vabila, pohvale
letake, vstopnice
kovinska in plastična vezava
DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ
TERJATVE SO DEL
Zagotovite si varno poslovanje v prihodnosti in zavarujte terjatve pri Zavarovalnici Triglav, d.d.
Več informacij na www.triglav.si in na telefonskih številkah 0158 06 772 in 01 58 06 774.
triglav
Od 100 do 200 novih delovnih mest
Videm / Obrtna cona v nastajanju
Župan Friderik Bračič: „Prodanih je 17 od skupno 19 parcel, dejavnosti bodo zelo raznolike, z zagonom obrtne cone pa pričakujemo od najmanj 100 do nekje 200 novih delovnih mest."
Foto: SM
Ideja o obrtni coni v videm-ski občini je dozorevala nekaj let; izbrana lokacija pa se je nanašala na zemljišče že dodobra izčrpane gramoznice, ob kateri naj bi oziroma bo v prihodnje tekla tudi avtocesta na eni in regionalna cesta na drugi strani. Prvotna velikost obrtne cone je bila zastavljena precej optimistično, vendar je hotenja občine nekoliko oklestilo kmetijsko ministrstvo, tako da je sedanja velikost cone slabih šest hektarjev. „Celotno zemljišče seveda ni bilo občinsko, slednjega je bilo za okoli 3,5 hektarja,
razliko smo morali odkupiti od občanov, nekaj pa smo pridobili od sklada kmetijskih zemljišč," je povedal župan občine Videm Friderik Bračič. Po umestitvi cone v občinski prostorski načrt z vsemi potrebnimi soglasji je sledila parcelacija: „V okviru cone je odmerjenih 19 parcel, 17 od teh je rezerviranih s plačilom avansa, dve pa sta še na razpolago za potencialne kupce in menim, da bosta tudi ti dve prodani, saj je izkazan interes, trenutno pa še potekajo dogovori. Parcele so različnih velikosti, od slabih 20 arov navzgor, glede na
potrebe podjetnikov. V okviru cone ima svoje zemljišče tudi občina, kjer bomo po načrtu zgradili transformator, čistilno napravo, zbirni center za kosovne odpadke in objekt za potrebe režijskega obrata."
Cena kvadratnega metra parcele v videmski obrtni coni znaša 19 evrov z DDV brez komunalnega prispevka in gotovo spada med nižje cene podobnih obrtnih con v spo-dnjepodravskih občinah. Cona bo po besedah župana Bračiča zaživela čez dobro leto in pol: „Do konca junija letos pričakujemo izdajo gradbenega dovoljenja, ki je osnova za vsa dela. Potem se bomo seveda lotili komunalne ureditve cone, kar pomeni, da bomo v coni uredili električno, vodovodno in telekomunikacijsko napeljavo, kanalizacijo z odtokom meteornih vod, dovozne ceste, javno razsvetljavo itd." Občina Videm se bo s projektom ureditve obrtne cone prijavila na poziv Regionalnih razvojnih programov (RRP) takoj, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje, iz naslova RRP pa pričakujejo okoli milijon evrov sofinancerskega deleža, kar bi po besedah župana moralo zadostovati za celovito ureditev cone. V tem
času bodo podjetniki, ki so že plačali avans, lahko pridobili tudi gradbena dovoljenja za svoje naložbene projekte in postopoma začeli gradnjo. Po mnenju župana bodo prvi obrisi podjetniških novogradenj najverjetneje vidni v letu 2013. Dokončno poplačilo zemljišč pa je v Vidmu urejeno tako, da morajo vsi, ki so lani plačali avans v višini 20 odstotkov vrednosti zemljišča, v letošnjem letu plačati še 30 odstotkov, v letu 2012 pa preostalih 50 odstotkov do polne cene.
Zelo raznolike dejavnosti
V coni je sicer pričakovati zelo raznolik nabor dejavnosti: „Glede na predstavljene zadeve s strani imetnikov zemljišč se bodo gradili objekti za najrazličnejše trgovske namene, od gradbene opreme do prodaje živil in pijač, skladišča, bencinski servis, hale za razne obrtne dejavnosti, tudi lesarstvo, mizarstvo, gostinski lokal itd. Približno polovica podjetnikov prihaja iz domače občine, ostali pa iz drugih, pretežno sosednjih občin. Parcele so bile razprodane zelo hitro, sploh glede na gospodarsko in finančno krizno situacijo. Cona je za
podjetnike in obrtnike gotovo zelo zanimiva zaradi strateško izjemno dobre lokacije, saj leži tik ob avtocesti, ki povezuje Avstrijo in Hrvaško, od koder je predviden tudi bližnji izvoz in uvoz z nadvozom in dostopom v cono in iz nje preko regionalne ceste, ki bo urejena v sklopu izgradnje avtoceste. Menim tudi, da je cena kvadratnega metra zemljišča v naši coni primerna, ni visoka in to je prav gotovo tudi dodaten stimulans za vse resne podjetnike. Poleg tega imamo ustanovljen petčlanski gradbeni odbor, ki ga sestavljajo prav ti podjetniki, ki so avansirali zemljišča in
tako so vsi sproti seznanjeni o vseh dogajanjih in načrtih, povezanih s samo cono. Vsi ti dejavniki skupaj so pripomogli k temu,da je naša cona zanimiva za investitorje, kar se je pokazalo tudi s hitro razprodajo skoraj vseh parcel." Sicer pa po načrtih prvega moža občine sedanja velikost obrtne cone nikakor ni zadnja; v načrtu je namreč širitev, tudi do velikosti 18 hektarjev, ki pa je prestavljena v srednjeročno obdobje, po letu 2014, in seveda odvisna tudi od nadaljnjega (pričakovanega) gospodarskega okrevanja in rasti.
SM
■
HA - - * * • "	*	'
■
Foto: SM
Videmska obrtna cona (na posnetku), ki jo bodo začeli komunalno urejati v drugi polovici letošnjega leta, je večinoma že razprodana; investitorji pa naj bi predvidoma začeli graditi v začetku leta 2013.
ČRNA METALURGIJA
•	Pločevina
•	Palična jekla
•	Trakovi
•	Nosilci, profili in tirnice
•	Betonsko jeklo in armaturne mreže
•	Cevi in cevni loki •Žice
•	Orodna jekla
•	Varilni n
BARVASTA METALURGIJA INDUSTRIJSKE SUROVINE
TEHNIČNI IZDELKI
•	Električno in pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Stroji in naprave
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Vijačni material
•	Verige in bremenske vrvi
•	Varilna tehnika
•	Osebna zaščitna sredstva
•	Barve in laki
SKUPNA POVRŠINA 14.000 m2
RAZREZ 1.000 m8
SESTAVA in VARJENJE 3.000 m2
STROJNA OBDELAVA 3.000 m2
MONTAŽA 2.000 m2
PESKANJE in BARVANJE
800 m2
SKLADIŠČE 2.000 nf znotraj 6.000 m* zunaj
ZMOGLJIVOST MOSTNIH DVIGAL nosilnost do 32 ton
TEHCEiMTER PREDSTAVITEV
Puhova 15,2250 Ptuj T 02 78 79 610 F 02 78 79 615 info@tehcenter.si
www.tehcenter.si
CNC HORIZONTALNO - VERTIKALNI STROJI
CNC HORIZONTALNI CENTRI
CNC VERTIKALNI CENTRI
CNC STRUŽNICE
VERTIKALNE STRUŽNICE
UNIVERZALNE STRUŽNICE
BRUSILNI STROJI
STROJ ZA LASERSKI RAZREZ
STROJ ZA PLAZEMSKI IN AVTOGENI RAZREZ
UPOGIBNI STROJI
PESKALNI STROJ
LAKIRNO - SUŠILNA KOMORA
VARJENJE MIG-MAG, TIG, ELEKTRO, POD PRAŠKOM
OPREMA IN DELI ZA ŽELEZARNE OPREMA IN DELI ZA ALUMINIJSKO INDUSTRIJO OPREMA ZA INDUSTRIJSKA VOZILA OPREMA ZA RUDARSTVO VALJI
ZOBNIKI IN REDUKTORJI
CEnnnmnao iuoi:iw6
CERIlFlKff DM B4 7ZS£IWt<11 CEFTTiFiiwrDMiaHiyrara»»
Že vrsto let je ime Tehcenter tesno povezano s proizvodnjo kovinske procesne opreme, s strojegradnjo in kovinskimi izdelki. Delovanje pa seje skozi čas, skupaj z industrijskim napredkom, močno razširilo. Podjetje deluje v različnih državah in v različnih panogah, v mnogih med njimi je med najboljšimi.
Program podjetja se nanaša na izdelavo strojev, naprav in njihovih komponent v energetiki, železarski, rudarski, aluminijski, papirni in avtomobilski industriji. Obsega izdelavo jeklenih komponent in delov kakor tudi kompletno izdelavo celotnih sklopov, naprav in strojev. V podjetju je vzpostavljen Sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2000 in Sistem vodenja ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001:1996, kakor tudi standard DIN EN 729/2:1994-11 (ISO EN 3834/2) in DIN 18800/7-E:2002-09.
Več kot 150 usposobljenih sodelavcev na različnih področjih, odlično opremljeni prostori in sodoben strojni park so zagotovilo za kvalitetno in pravočasno izpolnitev vseh zahtev kupcev.
PRIHODNOST
Ko je podjetje v letu 2006 končalo svojo doslej največjo investicijo in ko je takoj zatem pričelo uresničevati novo petletno razvojno strategijo, je bilo skoraj nepredstavljivo, da bo že v letu 2008 svetovno gospodarstvo Iskalo novo formulo za globalno gospodarsko ureditev. Svetovno gospodarstvo bo moralo v prihodnje razmišljati še bolj dolgoročno in bo moralo imeti trajnostno naravnan pogled. In prav temu pritrjuje tudi razvojni koncept podjetja, ki omogoča, da kljub vplivom gospodarske krize prodaja in konkurenčnost nI padla tako, kot je bil to pojav pri nekaterih podobnih družbah. Prav tako je podjetje ohranilo likvidnost in finančno trdnost. Še naprej ostaja odločenost, da se tudi v prihodnje razvoj ne ustavi In da se tudi v prihodnje poveča konkurenčnost. Poleg še izboljšane učinkovitosti ostaja v ospredju vlaganje v razvoj novih tehnologij in opreme, stroškovna optimizacija, nadaljnja krepitev prodajnih aktivnosti, nadaljevalo pa se bo tudi posodabljanje organizacije in proizvodnih ter poslovnih procesov ter z nadaljnjimi aktivnostmi poskušalo povečati motiviranost vseh zaposlenih.
Rojeva se Mrežni podjetniški inkubator, d. o. o.
Ze kmalu bo zaživel podjetniški inkubator
V teh dneh so se člani občinskih svetov in gospodarstveniki na širšem ormoškem območju seznanjali s podjetniškim inkubatorjem, ki naj bi že kmalu zaživel. Podjetniški inkubator kot institucija podpore podjetnikom ni novost, na zahodu jo poznajo že skoraj sto let, v Sloveniji pa tudi že nekaj desetletij in imajo jih v večini upravnih enot po državi. Podjetniški inkubator je ena izmed oblik pomoči podjetnikom. Z njim želijo na Ormoškem povečati podjetniški duh, pomagati pri razvoju inovativnega podjetništva ter vzpostaviti partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem. Prednost inkubatorja je v tem, da mlada podjetja v njem lažje preživijo. Stopnja umrljivosti mladih podjetij je namreč zelo velika, saj jih petletnico delovanja dočaka le slaba polovica. V podjetniških inkubatorjih se ta umrljivost zmanjša za nekajkrat, uspejo se realizirati ideje, ki se drugače ne bi, na voljo pa so tudi sredstva za inkubirance in za stroške delovanja. Poleg tega je cilj inkubatorja tudi prispevati k dvigu podjetniške aktivnosti, promocija pomena inovativnega podjetništva, podpirati partnersko sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, vzpodbujati tehnološki razvoj v spodnjem Podravju, identificirati inovativne podjetniške
ideje in podjetnike, v okviru nastajajočih, mladih in uveljavljenih podjetij, pomoč pri ustanavljanju in zagonu podjetja (registracija, dovoljenja ...), pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev, svetovalne storitve v financah ter pravu in trženju. Ciljne skupine inkubatorja so podjetja v ustanavljanju, že delujoči mladi gospodarski subjekti (do treh let), osebe s podjetniškimi idejami, mladi, ki želijo spoznavati podjetništvo, drugi, ki bi želeli koristiti različne storitve inkubatorja.
Podpora se začne s predinkubacijo
Kot je povedal Zlatko Zadra-vec, direktor Javne razvojne agencije Ormož, se bo v Ormožu za potrebe inkubatorja ustanovila družba z omejeno odgovornostjo Mrežni podjetniški inkubator Ormož, d. o. o. Za takšno obliko so se odločili zaradi večje poslovne gibčnosti in možnosti kandidiranja na razpise. Kot sedaj kaže, bosta družbenici na začetku Občina Ormož in Občina Središče ob Dravi, Občina Sv. Tomaž se projektu ne bo pridružila. Ustanovni kapital družbe bo znašal 7.500 evrov in ga bosta ustanoviteljici prispevali po že znanem ključu 85,31 % Občina Ormož (6.398,25 €) in 14,69 % Občina Središče ob Dravi (1.101,75 €). Mrežni podjetni-
I J i! 1 r= =		1®	1 M	11 --¿-—>
		™		
Foto: Viki Ivanuša
Inkubator naj bi na začetku zaživel v prostorih starega sodišča, katerega lastnik je podjetje IGD Holermuos, saj je treba na enem mestu zagotoviti 500 kvadratnih metrov poslovnih površin, želje pa so gotovo lastna zgradba v obrtno-podjetniški coni.
D0GI?tisk
CsliipfiDSfcnSD V-
Na postajo 15, Ptuj
02 780 57 90
DIGITALNA TISKARNA
ški inkubator bo neprofitna družba in bo potreboval trajno podporo ustanoviteljic v obliki donacije, sicer ne more opravljati svojega poslanstva. Družbo bo vodil direktor, ki bo zaposlen za štiri ure in ga bo na to mesto imenovala skupščina družbenikov. Cilj MPI Ormož je, da pridobi status subjekta inovativnega okolja liste B. Na tej osnovi bodo lahko inkubiranci kandidirali na razpisih P2 (Sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja) kakor tudi na ostalih razpisih. Poleg tega se lahko MPI Ormož prijavi na razpise, namenjene inkubatorjem, po dveh letih delovanja.
Spekter dejavnosti in ponudbe se deli v dve fazi. Prva faza je predinkubacija, v kateri se posvetijo podjetniku, ki se oglasi z neko idejo, in mu pomagajo narediti poslovni načrt, osrednji dokument, ki je v pomoč pri pridobivanju sredstev. Tiste brez osnovnih podjetniških znanj bodo seznanili z osnovno podjetniško abecedo. „Predinkubacija je proces, ki se izvaja v institucijah inovativnega in podpornega okolja za podjetništvo in je namenjen aktivnostim svetovanja in ostalih podpornih storitev za nosilce podjetniških idej do ustanovitve podjetja. Ta faza je izjemnega pomena za vsakega bodočega podjetnika, saj je skozi to fazo treba z vsakim posameznikom opraviti individualna svetovanja ter skupaj z njim oblikovati ne samo poslovni načrt kot enega izmed osnovnih strateških dokumentov, ampak predvsem celotno poslovanje podjetja v začetnih fazah razvoja podjetja. Predinkubacijske aktivnosti zajemajo pripravo poslovnega načrta, usposabljanje in izobraževanje ter mentorstvo. Nosilcu podjetniške ideje se nudi individualna osnovna svetovanja: podjetniško svetovanje (osnove podjetništva, pasti in priložnosti samostojne poslovne poti, razlike med različnimi oblikami gospodarskih družb ...), računovodske in finančne zadeve (osnovni
HWp\ ' V "
Foto: Viki Ivanuša
Podjetniški inkubator je predstavil Zlatko Zadravec, direktor Javne razvojne agencije Ormož.
pojmi v računovodstvu, kaj so stroški in prihodki podjetja, amortizacija ...), davki in prispevki (osnove davka na dodano vrednost, prispevki samostojnih podjetnikov, prispevki za plače zaposlenim osebam, dohodnina in davek na dobiček) in trženje (osnove trženja, različne oblike tr-ženjskih pristopov ...).
Z ustanovitvijo podjetja vključitev v inkubator
Druga faza je inkubacija, skozi katero inkubator nudi inku-biranim podjetjem vse, kar potrebujejo za uspeh v prvih letih poslovanja. Inkubacija se izvaja za že ustanovljena podjetja, ki so, praviloma, bila ustanovljena do enega leta (vendar ne več kot 36 mesecev) pred vključitvijo v inkubator. Namen inkubacije je razvoj podjetniške priložnosti z izpolnitvijo in realizacijo poslovnega načrta ali njegovo nadgradnjo, oblikovanje celo-
tnega podjetniškega tima ter povezovanje s prvimi odjemalci ali strateškimi ter finančnimi partnerji. „Cilj inkubacije je olajšanje prvih korakov novega gospodarskega subjekta, njegov uspešen prodor na trg ter izhod iz inkubatorja in vključitev v druga okolja, običajno v tehnološke parke ali poslovno-industrijske cone, ki zagotavljajo pogoje za hitro rastoča podjetja. V inkubacijski fazi naj bi se posamezno podjetje nahajalo od enega do petih let oziroma do največ petega leta od ustanovitve podjetja," je povedal Zlatko Zadravec.
Inkubiranci bodo deležni tudi znižane cene najema prostorov. Cena bo odvisna od starosti podjetja. Podjetja, ki bodo prešla iz predinkubacijske faze v inkubator, bodo plačevala prvo leto le 20 % cene najemnine (1,65 €/m2). Višina najemnine raste progresivno skladno s starostjo podjetja in v petem letu od ustanovitve podjetja doseže polno tržno ceno.
Obdobje* % tržne cene		Višina najemnine za pisarniške prostore €/m2**
1.leto	20 %	1,65
2.leto	40 %	3,35
3.leto	60 %	6,00
4. leto	80 %	6,65
5. leto	100 %	8,32
Preglednica 1: višina najemnine po letih
"obdobje ne predstavlja obdobja vključenosti, ampak obdobje od ustanovitve podjetja dalje (prvo leto pomeni torej, da bo podjetje v prvih mesecih do prvega leta po ustanovitvi plačevalo 20 % tržne cene, čeprav bo vključeno samo na primer pet mesecev in bo v šestem, ko bo že starejše od enega leta, plačevalo 40 % tržne cene,
"" v ceni so vključeni tudi odvisni stroški najema (čiščenje, elektrika ...)
Podjetniški inkubator bo umeščen v prostore nekdanjega sodišča, oziroma podjetja Holermous. Zlatko Zadravec je povedal, da si gotovo želijo lastne prostore v industrijski coni, vendar za kaj takega zaenkrat ni sredstev. Zato bodo prostore najeli. Težava, na katero so pri tem naleteli, je bila, da v Ormožu ni na voljo tako velikih poslovnih prostorov, za zadostitev nekaterim pogojem namreč morajo zagotoviti prostore v skupni izmeri 500 kvadratov. To so lahko zagotovili edino na lokaciji v Vrazovi ulici 9. Z lastnikom je dogovorjeno, da bo prostore preuredil za potrebe inkubatorja in Javne razvojne agencije, ki se bo prav tako preselila na to lokacijo. Na voljo pa bodo tudi delavnice za inkubirance, ki se ukvarjajo s takšno dejavnostjo, da bi jih potrebovali. Vse pisarne bodo opremljene z informacijskimi in komunikacijskimi vodi, ki bodo na razpolago podjetjem. Predvideva se tudi skupno tajništvo in sprejemni prostor, ki bo namenjen vsem inkubiranim podjetjem in bo vključeval sprejem pošte, možnost faksiranja, fotokopiranja ter vodenje tajniški poslov za zainteresirana inku-birana podjetja. Omogočene bodo tudi zunanje poslovne enote po drugih občinah. V prvi fazi računajo, da se bo v inkubator vključilo le nekaj podjetnikov. Pri zagonu pa bo nastalo tudi nekaj stroškov, predvsem zaradi priprave dokumentacije in spletne strani. Letos naj bi bilo z inkubatorjem okrog 20.900 evrov stroškov, prihodnje leto 53.828, nato pa se stroški vsako leto dvignejo za okrog 10.000 evrov.
S poletjem naj bi se na Vrazovo ulico preselila tudi JARA, kar bi omogočilo vrsto siner-gijskih učinkov, predvsem prihranek pri stroških najema prostora, skupno koriščenje nekaterih sredstev, prihranek zaposlitve tajnice, vključitev obstoječega kadra v vodstveno ekipo in drugo.
Viki Ivanuša
DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ
VODOVODNI INSTALATER
STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24 a 2272 Gorišnica
tel:od386 z 74db 1 s3 fax:od3b6 z 74qb 1 64 gsm:dd3b6 41 705 49 1 esm:a03bs 41 793 46 1 Email:ddnaj@teleing.com http://www.vgdovod-ddnaj.cdm
I Hišne inštalacije, kanalizacije, ogrevanje I Montaža opreme kopalnic I Zunanje in notranje hidrantne mreže, I Pluvia sistem Geberit - odvodnjavanje I Gradbena dela - zemeljski izkopi
_Markovci / Franc Zmazek, samostojni raziskovalec
Kjer je razvoj, je tudi prihodnost
Kitajska, Južna Amerika ali Evropa? Konsul!
Osvajanje tujih trgov je domena uspešnih in pogumnih podjetij. Korak na tuje pa je vedno lažji in bolj premišljen, £e imate ob sebi zanesljivega, kompetentnega in fleksibilnega partnerja, ki vam s svojim poznavanjem lokalnih razmer pomaga odpreti vrata na novi trg. Agencija za mednarodno komunikacijo Konsul - Pajnkiher & Partner je na mednarodnem tržiš£u prisotna že ve£ kot 10 let in svetuje podjetjem, ki se podajo na to pot. Ste kdaj pomislili, da okrog vašega podjetja živi kar 6,8 milijarde ljudi, ki so lahko nove stranke vašega podjetja, uporabniki vaših storitev in porabniki vaših izdelkov? Številka je velika, možnosti so neomejene. Vendar je treba spoštovati določena pravila, saj se življenje in način razmišljanja od države do države zelo razlikujeta, zato je dobro poznavanje jezika, kulture in navad odločilen dejavnik za uspešen prodor na nek trg. Izvozno in uvozno svetovanje podjetja Konsul -Pajnkiher & Partner s svojimi uslugami bistveno olajša vašo poslovno pot na tržiščih Nemčije, Avstrije, Švice, držav bivše Sovjetske zveze, Kitajske in Južne Amerike. V vseh teh deželah imajo namreč na voljo domače strokovnjake, ki s svojimi nasveti bdijo nad tem, da stranka zaradi nepoznavanja kulturnih in jezikovnih razlik ne napravi napač-
nega koraka, ki bi jo stal uspešnega posla.
V okviru internacionalizacije podjetja poskrbijo za vzpostavljanje stikov s potencialnimi tujimi strankami, dobavitelji ali podizvajalci, kar stranki olajša vstop na tuji trg. Za svoje stranke izdelajo ciljnemu trgu primerne tujejezične predstavitve podjetja, kar je zelo pomembno. Gotovo pa bo ostalo v spominu farmacevtskemu podjetju, pri katerem se je pri pripravi materialov izkazalo, da ima poimenovanje njihovega izdelka v jeziku ciljne države povsem neprimeren pomen. Danes v podjetju zgodbo verjetno pripovedujejo kot smešnico, takrat pa bi jih nepazljivost gotovo stala izbranega trga. Podjetje Konsul - Pajnkiher & Partner organizira tudi mednarodna poslovna srečanja in sejemske nastope, na katerih se podjetje uspešno predstavi. Izdelajo tudi tujejezične pogodbe in so v pomoč pri iskanju strokovnega kadra v tujini.
Vse to pa lahko zagotavljajo, ker ima podjetje poleg pisarne na Ptuju pisarno tudi v Düsseldorfu ter partnerske pisarne v Zürichu, Moskvi in Pekingu. Zato za njih ni meja in ne ovir, ki jih ne bi bilo mogoče odstraniti. Da lahko svojim strankam zagotovijo vrhunske storitve, sodelujejo z domala 2.000 zunanjimi sodelavci različnih poklicnih profilov od strokovnih prevajalcev, tolmačev, marketinških strokovnjakov, strokovnjakov za reklamo in tržno komuniciranje, pa do odvetnikov po vsem svetu. Ce ste z internacionalizacijo svojega podjetja odlašali, ker se vam je zdel ta korak preveč tvegan, sedaj tega razloga ni več. Vseeno, kam ste uperili svoja prizadevanja - na rastočo Kitajsko, obetajočo Južno Ameriko ali dobro staro Evropo, s podjetjem Konsul - Pajnkiher & Partner bo vaša odločitev lažja.
Številne zadovoljne stranke so najboljše zagotovilo kakovosti storitev. Tako so recimo na tuji trg pomagali uspešnemu slovenskemu proizvajalcu varnostnih stekel in fasadnih konstrukcij. Skupaj s strokovnjaki iz ciljnih držav so zanj analizirali želeno tržišče. Pripravili so mu vso potrebno tehnično dokumentacijo, pri kateri so upoštevali standarde in zakonske predpise ciljne države. Da je podjetje lahko uspešno pričelo svojo pot na tujem, so mu pripravili prepričljivo marketinško dokumentacijo ter opravili prevode vse dokumentacije v jezike ciljnih tržišč. Svojo stranko so povezovali s potencialnimi strankami in zastopniki, za njih so organizirali poslovne sestanke in sejemske nastope v ciljni državi. Stranko so s kompetentnimi tolmači spremljali tudi pri postopkih pogajanja in na sejmih, za njih so pripravili potrebne tujejezične ponudbe, pogodbe o sodelovanju, kupoprodajne pogodbe, skratka vse, kar je podjetje na tujem trgu potrebovalo. In uspeh ni izostal. Agencija za mednarodno komunikacijo Konsul - Pajnkiher & Partner svojim strankam zagotavlja številne prednosti in ugodnosti v okviru raznovrstne ponudbe, ki obsega različne sklope. Ob vse ostrejši konkurenci v poslovnem svetu se morajo podjetja nenehno prilagajati in iskati nove možnosti za uspeh. Predvsem za mednarodno usmerjena podjetja je pomembno, da so svetu predstavljena v različnih jezikih. Vsak podjetnik si želi, da bi bila njegova večjezikovna predstavitev jezikovno pravilna, a hkrati tudi drugačna in posebna, da bi se odlikovala s čim boljše oblikovanimi besedili, da bi na pozitiven in sprejemljiv način odstopala od povprečja. Prav to lahko dobite v sklopu ponudbe Konsul-Publishing. To je drugačna in hkrati boljša predstavitev vašega podjetja v svetu. Na enem mestu za naročnike oblikujejo, obdelajo in predelajo besedila, jih prevedejo, grafično oblikujejo in tiskajo. Ustvarijo in dopolnijo pa tudi podatkovno banko z dokumenti vašega podjetja.
„Pri nas jezikovnega prilagajanja ciljnemu trgu ne obravnavamo le kot nujnost pri sporazumevanju. Zavedamo se, da si tako zagotovimo
Damian Pajnkiher, direktor agencije za mednarodno komunikacijo Konsul - Pajnkiher & Partner
enakopraven položaj nasproti podjetjem ciljnega trga. Zagotovitev enakega položaja pa zahteva več kot le suhoparni prevod besedila. Treba je dobro poznati kulturne značilnosti in posebnosti, pa tudi gospodarske in socialne razmere države, v katere jezik se besedilo prevaja. Ker se jeziki nenehno spreminjajo, je premagovanje jezikovnih ovir vse težja in vse zahtevnejša naloga, ki pa jo v agenciji Konsul - Pajnkiher & Partner uspešno premagujemo," je zagotovil Damian Pajnkiher.
Ponosni so, da lahko zagotovijo strokovne prevode in overitve v več kot 200 jezikovnih kombinacijah. V okviru ponudbe Konsul-Words strankam zagotavljajo kakovostne prevode tehnične dokumentacije, poslovnih dokumentov, strokovnih besedil, spletnih strani in drugih besedil. Konsul-Tech pa je model za prevajanje tehničnih besedil, v okviru katerega razpolagajo z najnovejšo računalniško in programsko opremo, ki podpira številne obstoječe formate za oblikovanje besedil. Prevodi se v celoti ujemajo s strokovnim jezikom ustreznega strokovnega področja, na katerega se besedilo nanaša, zato za njih prevajajo samo izkušeni prevajalci, ki so naravni govorci ciljnega jezika. Da bi dosegli čim boljši uspeh, so razvili določen proces prevajanja, ki temelji na letih prevajalskih izkušenj. Začne se s posredovanjem brezplačne ponudbe, ki se sestavi na podlagi števila besed izvirnega besedila, kar strankam zagotavlja popolno transparentnost, natančno oceno stroškov in poenostavljeno obračunavanje prevodov. „Zavedamo se, da pomenijo naše storitve le delček uspeha naših strank, a ta delček je lahko zelo pomemben, kadar gre za stik s tujimi trgi in ljudmi. Našo skupino sodelavcev sestavljajo prevajalci, tolmači, partnerji in - kar je najpomembneje - naše stranke. Tesno sodelovanje pomeni način za dosego izjemnih rezultatov," je prepričan Damian Pajnkiher.
V agenciji za mednarodno komunikacijo Konsul - Pajnkiher & Partner § se ne ukvarjajo se le s prevajanjem besedil, svoje stranke povedejo in~§ spremljajo v tujini z vsemi podpornimi storitvami, potrebnimi za uspe- g šen tržni nastop v tujini. Ker so vse to zgodi pod eno streho, pomeni to s; za naročnike velik prihranek časa in denarja.
PR
V Markovcih smo se pogovarjali s Francem Zmazkom, samostojnim raziskovalcem in razvojnikom, ki v okviru družinskega podjetja Ana Zmazek, s. p., na čelu katerega je žena Ana, po poklicu zobozdravnica, skrbi za ra-
zvoj in proizvodnjo tečajev. Čeprav sta oba že v pokoju, tečeta proizvodnja in razvoj tečajev na podlagi inovativ-nih rešitev nemoteno naprej.
ZAF okovje se je specializiralo za proizvodnjo tečajev
I IJ
za belo tehniko, štedilnikov in pralnih strojev. Sedež proizvodnje je v Bukovcih, uprave pa v Markovcih. Posamezne dele za tečaje po njihovi tehnologiji izdelujejo kooperanti, sestavljajo pa jih v proizvodnem obratu v Bukovcih. Tako skupaj ZAF okovje daje delo dvajsetim ljudem.
Zmazkova sta se v Markov-ce preselila iz Velenja. Franc Zmazek se je najprej izučil za orodjarja, ob delu končal srednjo šolo, zatem pa še fakulteto. Preden se je osamosvojil, postal samostojni raziskovalec, je 25 let delal kot konstruktor orodij v Velenju. Prvi patent je osvojil leta 1983, pridobil ga je za tečaj vrat pri pohištvu. Testirali so ga v Nurnbergu. Leta 1988 pa se je odločil za samostojno pot inovatorja, ker je, kot pravi, želel tisto, kar naredi, kar je rezultat njegove inovacije, spraviti tudi v proi-
zvodnjo in uporabo, skratka implementirati, saj ni želel biti inovator-filozof, ki ga nihče ne razume, ki sicer nekaj naredi, njegovega izdelka pa nihče ne zna narediti uporabnega. Vsak nov izdelek najprej preizkusi v obliki prototipa, ker svoje kupce, njihove želje in potrebe pozna, težav z iskanjem novih rešitev nima. Vsako novo rešitev tudi modelno ali patentno zaščiti, vsak patent pa je v bistvu zaščita do konkurence, pojasni. Kot je povedal Franc Zmazek, za nekoga, ki je vedno v pogonu, ki vedno razmišlja, ki vedno dela na izboljšavah, patentih, na razvoju, ni nikoli krize, če imaš za seboj proizvodnjo. Že od vsega začetka je njihov najpomembnejši partner Gorenje, stabilno in razvoju zavezano slovensko paradno podjetje. Trenutno gre 70 odstotkov njihove proizvodnje v izvoz, za Gorenjevo firmo na Češkem. Trenutno
mesečno izdelajo okrog 90 tisoč tečajev. Čeprav v zadnjem času ne delajo več s polno paro kot nekoč, delajo še vedno dovolj, da pokrijejo zahteve svojih stalnih kupcev. Pojavljajo pa se tudi novi. Odkar je ZAF okovje na trgu, so s svojimi inovativnimi rešitvami vzbudili zanimanje pri mnogih. Za njihove izdelke so se že pred leti zanimali tudi Kitajci, ki so si tudi ogledali proizvodnjo v Bukovcih. To je bil čas pred krizo, ko je tudi Gorenje načrtovalo od-
prtje tovarne na Kitajskem. V zadnjem času naj bi ti načrti ponovno postali aktualni. ZAF okovje se je tudi predstavilo na Dnevih obrti ob 40-letnici Območne obrtno podjetniške zbornice Ptuj, ki so potekali pod sloganom Včeraj rokodelstvo - jutri inovacije. S svojimi izdelki so želeli pokazati, da je razvoj doma tudi na Ptujskem, da so v resnici gibalo razvoja in da se kadarkoli lahko kosajo s svetovno konkurenco.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Franc Zmazek: „ZAF okovje se je specializiralo za proizvodnjo tečajev za belo tehniko."
	□ D	I SLIKOPLESKARSTVO | IN IZOLATERSTVO Franjo Tolič s.p.
Za vas izvajamo in obnavljamo vse vrste slikopleskarsih del ter izolacijskih fasad. Smo mojstri, ki izvajamo tudi stare slikopleskarske tehnike. Z vami že 25 let.		
[ Medribnik 3,2282 Cirkulane, GSM: 041 / 508 - 796 }
Markovci /Bodo naravni ekstrakti Vitive zasenčili sintetične?
mm m	■	▼	■	■	■■	■	■ ■ ■
Med največjimi svetovnimi proizvajalci naravnega izvlečka rožmarina
V podjetju Vitiva, ki deluje šele dobro desetletje, se lahko pohvalijo, da so eden največjih proizvajalec naravnih izvlečkov ali ekstraktov rožmarina v svetu; ta naravni antioksidant uporabljajo v različnih industrijskih panogah kot dodatek za naravno podaljšanje življenjske dobe izdelkov, razvijajo pa tudi proizvodnjo naravnih barvil in sladil. Podjetje Vitiva, d. d., deluje v industrijski coni Markovci od 1. julija leta 2003, ko je bil zgrajen obrat, kot hčerinska družba Pinusa TKI iz Rač, ki se je na tak način želel usmeriti v okolju prijazno proizvodnjo. V letu 2007 se je Vitiva osamosvojila in od takrat deluje kot popolnoma samostojna delniška družba. Danes je v tovarni Vitiva zaposlenih 52 delavcev, od tega jih ima 40 odstotkov visoko izobrazbo, kar šest pa doktorat znanost, intenziven razvoj okolju prijazne proizvodnje pa temelji predvsem na strokovnih kadrih s področja kemijske in živilske tehnologije ter mikrobiologije.
O vsebini njihove proizvo-
dnje, ki jo predvsem v ZDA že lep čas dobro poznajo, pa Andreja Rižner Hraš, izvršilna direktorica podjetja Vitiva, pravi: »V našem podjetju že od leta 1999 proizvajamo dve vrsti rožmarinovih ekstraktov, vodotopne in oljetopne eks-trakte in lahko se pohvalimo, da smo že kar nekaj let eden največjih proizvajalcev teh naravnih ekstraktov na svetu. Naše proizvode pa uporabljajo poleg prehrambne industrije tudi v kozmetični in farmacevtski industriji. Naša prednost je tudi v tem, da
poleg kakovosti, ki jo ponujamo s svojimi izdelki, nudimo našim strankam tudi celotno nadaljnjo podporo, od prodaje do pravilnega implementiranja izdelka, z vsako našo stranko pa sodelujemo tudi po tem.«
Slišati je, da ste v zadnjem času vašo proizvodnjo specializirali in dopolnili?
»Tako je, naše podjetje se je v zadnjih letih usmerilo v izdelavo različnih ekstraktov po posebnih formulacijah, ki se uporabljajo v različnih panogah, predvsem za podalj-
Foto: M. Ozmec
Proizvodnjo naravnih ekstraktov v Vitivi redno nadzirajo in dopolnjujejo v lastnih laboratorijih.
Kam z odpadno elektroniko?
Republika Slovenija je na podlagi evropskih direktiv o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) sprejela uredbo o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, ki določa pravila ravnanja s temi odpadki. Poglavitni namen je preprečevanje nepravilnega odlaganja ali neustreznega recikliranja in obdelave. Uredba zavezuje vse proizvajalce, pri-dobitelje in uvoznike te opreme k zbiranju in zagotavljanju pravilne obdelave ter predelave odpadne opreme. Celotno področje je urejeno s shemami, ki določajo ravnanje. Marsikdo ne ve, da je v ceni nakupa novega aparata (gospodinjski aparati, elektronika) že všteta tudi cena reciklaže aparature, ko bo le-ta odslužila svojemu prvotnemu namenu. V ta namen so po Sloveniji ustanovljena podjetja, ki se ukvarjajo z ravnanjem s tovrstnimi odpadki. Na Ptujskem je to podjetje Ekologo, d. o. o., ki je vključeno v shemo ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo ZEOS in trenutno zaposluje štiri ljudi. Njihova delavnica in zbiralnica je na Rajšpovi 16 na Ptuju. Letno načrtujejo zbrati in obdelati okrog 500 ton odpadne elektronske opreme. Podjetje vodi Drago Petek, ki je povedal, da podjetja, zavodi, šole in druge institucije pogosto ne vedo, da so elektroniko dolžni oddajati v zbiralnice, ki
V podjetju Ekologo zbirajo in obdelujejo OEEO.
imajo s strani Ministrstva za okolje tudi ustrezno okoljevar-stveno dovoljenje za zbiranje in obdelavo. Podjetje Ekologo je v takšnem trenutku prava rešitev, saj pridejo in odpeljejo odpadno elektroniko. Za storitev se uporabniki lahko dogovorijo po telefonu (št. 040 22 88 22), lahko pa jo brezplačno oddajo tudi sami v njihovi zbiralnici na Rajšpovi 16.
Drago Petek pravi, da je odpadke treba ločevati, saj so med njimi tudi zelo nevarni za okolje. V podjetju se trudijo, da bi ločevanje OEEO postalo del vsakdana v skrbi za naše zdravo okolje. K temu bo pripomoglo tudi to, da odpadne elektronike po novem ni več mogoče oddati med kosovne odpadke. Za izdelavo nekaterih izdelkov
iz materialov, ki se reciklirajo, je potrebno le 10 % energije v primerjavi z izdelavo novega izdelka. Še pomembnejši pa je podatek, da v Ekologu s strokovnim ravnanjem varno razstavijo aparature. Zato je za naše okolje pomembno in potrebno, da se OEEO strokovno razstavi in predela. V podjetju poskrbijo za male in velike gospodinjske aparate, računalnike, tiskalnike, monitorje ter vse druge izdelke zabavne elektronike, medicinske in druge aparature, sijalke, baterije ... Podjetje Ekologo ima vse potrebne certifikate in tudi oko-ljevarstveno dovoljenje, to jih pooblašča, da izdajo evidenčni list. To je zlasti pomembno za 1 podjetja, saj morajo biti vsi od-: padki sledljivi glede na to, kje j nastajajo in kam gredo.	c
ševanje življenjske dobe teh izdelkov na naraven način.«
Ste eden največjih izvoznikov rožmarinovih ekstrak-tov pri nas?
»Zelo verjetno je tako, saj praktično celotne proizvedene količine izvozimo na trge ZDA, Evropske unije in Izraela. Doma prodajamo naše proizvode le redkim družbam, saj slovenska podjetja žal nimajo interesa, da bi sintetične snovi zamenjali z naravnimi.«
Česar pa izdelate največ, kaj je vaš paradni konj?
»Naši najpomembnejši produkti so še zmeraj oljetopni ekstrakti rožmarina, ki se uporabljajo kot naravni an-tioksidanti. To so snovi, ki zaščitijo maščobe pred kvar-jenjem in so od letošnjega leta tudi uradno deklarirane kot naravni antioksidant; zato so dobili tudi svojo E številko, in sicer E392.«
Kaj pa je vaša glavna surovina in kje jo nabavljate?
»Naša glavna surovina je rožmarin, ki ga v obliki posušenih iglic oziroma lističev dobavljamo iz Španije, Maroka, Tunizije in Izraela. Žal rožmarina zaradi njegove občutljivosti na nizke temperature ni možno gojiti tudi v naših krajih.«
Ali ste za vašo proizvodnjo
Foto: M. Ozmec
Andreja Rižner Hraš, izvršna direktorica podjetja Vitiva v Markov-cih.
uspeli pridobiti potrebne certifikate kakovosti?
»Naše podjetje ima številne certifikate kakovosti, kot so: NOP-certifikat, ISO 9001, Kosher certifikat, GMP-certi-fikat, IFS-certifikat, Certifikat BRC, ECO-certifikat in Certifikat FAMI - QS. Omenjeni certifikati pokrivajo področja varne prehrane, ekološke, farmacevtske in veterinarske proizvodnje.«
Kakšni pa so vaši razvojni cilji, kam je usmerjena vaša vizija?
»Moram reči, da imamo jasno zarisane razvojne cilje, ki so opredeljeni v tri- do petletnem planu. V tem planu pa je zapisano, da se želimo razvijati na različnih podro-
Foto: M. Ozmec
Da bi svoj razvoj še dodatno pospešili, v markovski Vitivi v teh dneh gradijo nove najsodobneje opremljene laboratorije z dodatnimi poslovnimi prostori.
mmmiMiMm
VODOVOD -OGREVANJE -
-ADAPTACIJE KOPALNIC

Zdenko
GASENBURGER s.p.
Slovenja vas 62,2250 Ptuj
Tel.: 02 788 54 33, fax: 02 788 54 34, GSM: 041 676 341 email: zdenko.gasenburger@siol.net, www.gasenburger-sp.si
WILLIAMS
3.gerecnik@siol r
www.willlams.si
PRIPRAVLJALNA IN ZEMELJSKA DELA. ASFALTIRANJE VSEH POVRjIN, KANALIZACIJA
čjih, kot so: varna prehrana z naravnimi antioksidanti in antimikrobiološkimi ekstrak-ti, naravna barvila, naravna sladila ter nutracevtiki. Treba je pojasniti, da svetovna prodaja naravnih barvil raste od 10 do 15 % letno. To rast pa lahko pojasnjujemo z vedno večjim ozaveščanjem ljudi o škodljivih učinkih sintetičnih barvil na okolje in človekovo zdravje. Predvsem v ZDA, v Evropi, na Japonskem in drugih razvitih državah se tega že dobro zavedajo in zaradi tega te države vse bolj prepovedujejo uporabo nekaterih nevarnih sintetičnih barvil, s tem pa posledično raste potencial naravnih barvil.« Omenili ste tudi naravna sladila in barvila. Na kaj mislite pri tem?
»Nadvse podobna je zgodba na področju naravnih sladil, kjer se kot izredno zanimiva že več let omenja rastlina ste-via, iz katere se s postopkom izolira ekstrakt, ki je do 100-krat bolj sladek od navadnega sladkorja. Sladilo iz stevie predstavlja zdravju mnogo bolj prijazno alternativo umetnim sladilom, žal pa, predvsem zaradi močnih lobijev proizvajalcev umetnih sladil, še vedno ni dobilo zelene luči za uporabo v Evropi. Uvajanje proizvodnje naravnih barvil pa je pomembno tudi iz vidika sodelovanja z bližnjo okolico, saj bi vsaj nekatere surovine, kot je na primer rdeča pesa, lahko pridelovali v naši neposredni bližini. Sicer pa smo trenutno v fazi razvijanja in iskanja najprimernejše tehnologije.« Da bi svoj razvoj še dodatno pospešili, v markovski Vitivi v teh dneh investirajo v izgradnjo novih laboratorijev. Tako bodo še letos zgradili nove laboratorije za raziskave in razvoj, gre za mikrobiološki laboratorij, analitski laboratorij in aplikativni laboratorij. Del stavbe, ki jo gradijo v neposredni bližini skladiščnih prostorov, tik ob glavnem vhodu v podjetje, pa bo namenjen tudi dodatnim pisarniškim oziroma poslovnim prostorom.
M. Ozmec
»Najcenejši ponudnik ni nujno najboljši«
Marko Lukič - Lumar IG, d. o. o.
K«
Foto: Črtomir Goznik
Marko Lukič, Lumar: »Ena od možnosti na javnih razpisih je, da se upošteva celotni življenjski ciklus zgradbe. V tem primeru nek nakup, ki danes zgleda drag, postane najcenejši.«
Lumar je družinsko podjetje, ki se ukvarja z načrtovanjem in gradnjo montažnih, okolju prijaznih hiš. Leta 2009 je prejelo prestižno nagrado zlata gazela leta v Sloveniji, ki jo založniška hiša Dnevnik podeljuje hitro rastočim podjetjem. O tem, kakšna je usmeritev in vizija podjetja, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri montažnih hiš, o javnih razpisih, o premagovanju krize in še o čem smo se pogovarjali z direktorjem družbe Markom Lukičem.
Podjetje Lumar je družinsko podjetje. Kakšni so bili začetki?
M. Lukič: »Začetki segajo v čas, preden sem se začel ukvarjati s podjetništvom. Zelo dobro se spominjam konca 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja, ko je oče koval vizijo podjetja; takrat še nisem natančno vedel, kaj sploh pomeni strategija. Sam sem bil močno vpet v šport, v plezanje in sem to opazoval z distance. Z leti sem manj časa posvečal športu in se vse bolj vključeval v podjetje, ki je bilo takrat na najnižji točki; po izgubi nemškega trga se je začelo prestrukturiranje, ki nas je vse močno zaznamovalo. Vpeti je bilo potrebno prav vse sile, da smo voz potegnili naprej. Kot
naslednjo prelomnico štejem leto 2003, ko smo začeli delovati kot izključni lastniki na tej lokaciji, na kateri smo še danes (Limbuška cesta, Maribor, op. a.). Takrat se je resnično začela ta zgodba o uspehu podjetja Lumar: zelo jasno smo definirali svoje cilje, strategijo za dosego le-teh in uspeh ni izostal. To me opogumlja tudi za naprej, da v teh težkih časih verjamem v to, da nam bo s pravo strategijo in pravimi ljudmi tudi sedaj uspelo.«
Kako se je v vašem podjetju gibalo število zaposlenih, kakšne vrste poklicev zapo-slujete?
M. Lukič: »Število zaposlenih se je kar močno spreminjalo; leta 2003 nas je bilo 18, danes nas je 52. Za gradbeništvo je značilno, da potrebujemo zelo raznolik spekter kadrov; na eni strani imamo manj izobražene, na drugi pa tudi doktorja znanosti in dve kolegici na doktorskem študiju. Za uspeh je treba vse skupaj spraviti na skupni imenovalec. Vemo, da se je v preteklosti v gradbeništvu naslanjalo predvsem na poceni delovno silo, medtem ko smo se mi odločili, da bomo svojo prihodnost gradili na znanju. To je bilo v konjukturnih časih, ko je bilo dela na pretek, malo smešno, saj je visoko izobra-
žen kader predstavljal zgolj strošek. Danes pa se kaže, da je prav to ključ za preživetje podjetja. Danes podjetje deluje mednarodno - poleg Slovenije smo prisotni v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji in Švici - in za uspeh na teh trgih je potrebna velika količina znanja, saj te trg sicer ne bo sprejel in boš lahko konkuriral izključno s ceno, ne pa s kvaliteto. Konkuriranje s ceno pa je zelo kratkoročna stvar in ne omogoča razvoja kadrov, produkta ... Prav to pa je zanka, v katero se je ujelo veliko slovenskih podjetij, ki so konkurirala le s poceni delovno silo. Sedaj potrebujemo kvalitetno delovno silo, ki lahko proizvaja izdelke z veliko vgrajenega znanja. Tudi hiša je tak produkt; ta preskok k »zelenim industrijam«, k trajnostnemu razvoju, k zmanjšanju rabe energije, ki se je začel nekje po letu 2000, potrebuje znanje.«
Kolikšen odstotek prihodkov ali dobička vlagate v razvoj?
M. Lukič: »To je v tako majhnem podjetju zelo težko opredeliti: lahko rečemo, da omenjeni trije visoko izobraženi kadri delajo na razvoju in zato spadajo v to kategorijo, potem so tu številni certifikati, ki smo jih pridobili . Na letnem nivoju namenimo
razvoju vsaj 200 tisoč evrov, skoraj gotovo pa gre za še večje številke.«
Ukvarjate se z gradnjo hiš, zato bo naslednje vprašanje prišlo v prava ušesa: kaj bi svetovali tistim, ki se odločajo za gradnjo hiše - na kaj naj bodo posebej pozorni? M. Lukič: »Prva stvar, na katero morajo biti kupci danes pozorni, je zagotovo boniteta partnerja. Če imajo opravka z 'zdravim' podjetjem, potem to zagotovo vlaga v razvoj, v svoje podizvajalce, v znanje in takšno podjetje bo lahko projekt dokončalo. Najbolj kočljivo je, če neki projekt začnejo, potem pa na polovici ali na 60 % ostanejo brez izvajalca. Druga stvar so reference podjetja: kako zadovoljne kupce ima to podjetje na trgu. Če ima podjetje za sabo številne tožbe, neod-pravljene reklamacije, potem to odvrača morebitne kupce. Kupcem bi nato priporočal sestanek, morda razgovore s kakšnim, ki že ima to hišo, preverijo naj tudi certifikate, ki jih ima izbrano podjetje. Naše podjetje je lastnik cele vrste certifikatov: npr. evropskega tehničnega soglasja, edini v Sloveniji imamo cer-tificirano celotno proizvodnjo montažnih pasivnih hiš, izpolnjujemo avstrijske, nemške norme . Pomembno se mi
zdi, da smo v našem podjetju veliko vlagali v naše podi-zvajalce in da imamo danes izgrajeno verigo stalnih podi-zvajalcev - gre za inštalater-je, fasaderje, krovce . - za celo Slovenijo. Ne jemljemo jih posebej za npr. Gorenjsko ali Prekmurje, ampak so stalni, takšni, ki poznajo naš produkt, ki med sabo sodelujejo in predvsem sprejemajo našo filozofijo zadovoljnega kupca in stalnega napredka.« V vaši ponudbi hiš je viden velik poudarek na trajnostni
in ekološki gradnji. M. Lukič: »Velik del svojega življenja sem se ukvarjal s plezanjem, alpinizmom, ki se je dogajalo na prostem, v naravi. V tem obdobju sem do narave razvil nek odnos in tega sem želel prenesti na posel, ki sem ga začel opravljati v našem podjetju. V prvi vrsti je bila to uporaba ekoloških materialov, razvoj izdelkov, ki najmanj obremenjujejo okolje, ki so trajnostni. To je bilo zame zadovoljstvo, da sem pozabil na tisto vrhunskost,
ki sem jo dosegel v športu in sem preko tega v podjetju našel svojo identiteto. Začetki segajo v začetek tega stoletja, bolj intenzivno pa smo se s tem začeli ukvarjati po letu 2004. Rezultat tega je bila prva pasivna hiša, zgrajena leta 2008, z izgradnjo prve plus energijske hiše, ki smo jo zgradili za Mitjo Petkovška (gimnastika, dvakratni svetovni prvak, op. a.), pa je vsa zadeva dejansko 'eksplodirala'. Vse skupaj nas sedaj zelo močno postavlja na zemljevid ponudnikov energijsko varčnih hiš v Sloveniji in Evropi.« Kako je sploh prišlo do sodelovanja z enim od najboljših slovenskih športnikov, Mitjem Petkovškom? M. Lukič: »To je izjemno zanimivo sodelovanje, ki se je začelo leta 2008. On se je zanimal za pasivno hišo in je iskal ponudnike v Sloveniji. Mi smo že imeli razvito tehnologijo in smo v njo verjeli, drugi ponudniki pa še ne. Njegov perfekcionizem, zgraditi je želel najboljše, kar se lahko v tem trenutku dobi na trgu, ga je pripeljal do nas. On je težil k najboljšemu v športu, mi v poslu in tako smo se ujeli. Vzpostavili smo pristen odnos, ki je pripeljal do tega, da smo na koncu zgradili hišo, ki je bila veliko boljša od tega, kot smo na začetku sploh upali. Sedaj je to najbolj prodajana hiša na področju pasivne gradnje in ima najboljše razmerje med ceno in kvaliteto. Pred kratkim smo prejeli nagrado za to hišo, ki je v svoji kategoriji tako izstopala, da so zanjo postavili novo kategorijo. Žirija je podala obrazložitev, da gre za
iSflltiS
mM
1 lisms ^MBl" "
MM
vzorčno hišo z vidika velikosti in optimizacije. Znova se je izkazalo, da če delaš s srcem, uspeh ne more izostati.« V svetu in tudi pri nas v Sloveniji je opazen trend gradnje energijsko varčnih hiš. Kdaj se bo po vašem mnenju ta trend preselil tudi na večje objekte, npr. šole, vrtce ...?
M. Lukič: »V prvi vrsti bi morala država s svojim zgledom poskrbeti, da bi se šole in vrtci gradili izključno po tem standardu! Javni razpisi bi morali biti zasnovani izključno na ta način. Drugi pogoj
pa je, da bi vzpostavili sistem, ki bi onemogočal nekakovo-stnim ponudnikom, da se na te razpise sploh prijavljajo. V fazi gradnje imamo dva takšna vrtca in v enem primeru imamo težave, ker se je pojavil ponudnik brez referenc, ima pa najnižjo ceno. Ta objekt pa bo tam stal 50 let ali več, in ko je enkrat zgrajen, poti nazaj več ni. Tu je potreben temeljni premislek: kako pa Avstrijcem, Nemcem, Skandinavcem uspe narediti javne razpise na ta način, da dobijo za pošteno ceno - ne najnižjo! - dober
produkt. Pri nas pa se velikokrat zgodi, da je namen sicer dober - župani se zavedajo, kako pomembno je vlagati v kakovostne gradnje vrtcev in šol - na koncu pa zaradi zakona o javnem naročanju dobijo nekakovostnega ponudnika, od katerega dobijo nekako-vosten produkt. Potrebna bi bila jasno zasnovana pravna strategija, po kateri bi bila Slovenija vzorčni primer energijsko učinkovite države. Za to pa imamo vse pogoje: smo majhni, transportne poti so kratke, imamo dobro industrijo, ki zna to narediti ... Zaen-
krat se v tej smeri pojavljajo zgolj želje, rezultata pa ni še nobenega. Ljudje, ki so za to plačani, ki so na teh položajih, bi morali najti rešitev za ta problem. Slovenija s slabimi odločitvami na javnih razpisih najeda svojo substanco; gre za naš, davkoplačevalski denar. Zaradi velikih stroškov vzdrževanja in upravljanja teh objektov v prihodnosti bomo imeli probleme vsi. Namesto tega, da bi ta denar vlagali v razvoj, bomo - konkretno - denar namenjali za ogrevanje v vrtcih in za tekoče vzdrževanje le-teh. Znamo pa že danes zgraditi hiše, vrtce, ki na letnem nivoju ne porabijo za ogrevanje več kot nekaj 100 evrov. Ena od možnosti na javnih razpisih je, da se upošteva celotni življenjski ciklus zgradbe. V tem primeru se nek nakup, ki danes zgleda drag, postane najcenejši. Vemo, da gradbena cena predstavlja le 20 do 30 % stroškov življenjskega cikla in ta cena odloča o celotni investiciji! Kje pa so energijska učinkovitost in stvari, ki jih danes sploh še ne znamo ovrednotiti, npr. kvaliteta življenjskega prostora - osvetljenost, dobro počutje otrok zaradi naravnih materialov ... Skandinavci znajo že danes to zelo dobro opredeliti. S tako pripravljenim razpisom bi že v startu izločili vse nekvalitetne ponudnike, saj ti niti ne znajo izračunati stroškov celotnega življenjskega ciklusa objekta, ker za kaj takega nimajo znanja.« Na drugi strani pa so tu individualne gradnje. Kako zahtevni so kupci hiš? M. Lukič: »Zelo zahtevni, saj
odločajo o svojem denarju! Pridobijo si cel kup informacij, cel kup ponudb in na koncu se odločajo na osnovi referenc, vtisa, certifikatov . Trg individualnih gradenj je najbolj neizprosen, in če so kupci na tem trgu pokazali, da zaupajo gradnji nizkoener-gijskih hiš tudi v teh časih, ko polovica gradbeništva propada, potem je to jasen pokazatelj, da je produkt pravi in da bi morali ta trend prenesti tudi na javna naročila, vrtce, šole . Prav kriza je razgalila vso bedo gradbeništva in na nek način dala v roke boljše karte tistim, ki delajo kvalitetno. Ljudje se prav na podlagi te krize odločajo veliko bolj racionalno in veliko bolj preudarno investirajo svoja sredstva; razmišljajo o stroških, ki jih bodo imeli z objektom. Pri hiši, ki smo jo zgradili za Pet-kovška in ima 137 m2, imamo 50 evrov stroškov za ogrevanje - na leto! Dodajmo še 50 evrov za ogrevanje sanitarne vode in 30 evrov za stroške elektrike, ki poganja ventilatorje za zagotavljanje vedno svežega zraka - to štejemo v stroške dobrega počutja in ne redne vzdrževalne stroške. In pri tem smo končali, dosti ljudi pa npr. porabi 100 evrov in več na mesec samo za ogrevanje.«
Kakšen je običajni rok za izvedbo od ideje do izvedbe? M. Lukič: »S pridobitvijo vseh dovoljenj traja od 9 do 12 mesecev, odvisno od tega, ali kupec že ob prihodu ve, kaj natančno si želi. Sama gradnja traja od 3 do 5 mesecev, odvisno od zahtevnosti projekta.«
Jože Mohorič
_Spodnji Gaj / Miran Krstičič, izdelovalec starinskega orožja
Orožar z dušo bobnarja
V Spodnjem Gaju 1 pri Pragerskem smo obiskali Mirana Krstičiča, ki ima obratovalnico za izdelavo kovinskih predmetov Mečko oziroma starinskega orožja (kopij, bodežev, nožev, sabelj, samostrelov, puščic in tokov za puščice, herlebar-de, sekire), za katerega si je pred odprtjem obratovalnice pridobil certifikat umetnostne obrti. Njegovi izdelki so opremljeni z obešanko Rokodelstvo Slovenija, prav tako pa imajo zaščitni znak, grb, izbral je štorkljo, ki jo kot avtohtono ptico premalo cenimo, v grbu pa so tudi tri pikice, ki predstavljajo zrna koruze, ker tudi sam živi med polji in zelo ceni naravo. Zaščitni znak je garancija za kakovost, da je nastal v obratovalnici Mečko, da tudi pri prodaji kopiranje ni mogoče. Čeprav je obratovalnica starinskega orožja Mirana Krstičiča ena mlajših, z izdelovanjem orožja kot umetnostne obrti se je začel ukvarjati leta 2008, trenutno naj bi bil edini izdelovalec starinskega orožja s certifikatom, pred tem je imel avtopralnico, ki jo je odprl po 25 letih dela v Tamu, si je v tem kratkem času pridobila zavidanja vreden renome. Krstičič ničesar ne prepušča naključju, vsak njegov izdelek je do potankosti izdelan tako,
kot so ga izdelovali nekoč. Umetnost izdelave je dodatno podkrepil z znanjem, ki ga je pridobil iz več kot 150 knjig na to temo. Iz knjig ni črpal samo znanja za izdelavo starinskega orožja, pridobil je tudi bogato znanje iz zgodovine borilnih veščin, zlasti še evropskih, ki imajo domicil tudi v prostoru Slovenije. Knjige so njegove glavni pripomoček pri izdelavi, tudi zato, ker so muzeji „skopi" in ne dovolijo podrobnejšega vpogleda v njihove zbirke orožij, potreboval bi tudi posebno dovoljenje, pa tudi fotografiranje ni zaželeno, hvaležen pa je direktorju Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, da je imel to čast, da si je lahko nekate-
re izdelke ogledal, prerisal. Pri tem je uporabil rokavice iz belega velurja, ker roke puščajo kislino, zaradi katere pride do rjavenja eksponatov. Težje pa je priti do drugih podatkov, na primer teže meča, njegovega težišča, namena, saj so bile med meči velike razlike, vse je imelo svoj pomen. Ob vrhunskih izdelkih, ki zapuščajo njegovo obratovalnico, vsak s pečatom nekega zgodovinskega obdobja, Krstitičič osvaja tudi z velikim enciklopedičnim znanjem. V bistvu pa se je vse skupaj začelo že pred 25 leti, v svet starega orožja ga je popeljal oče, ki je zbiral staro orožje. Že v tistih časih je začel izdelovati meče,
nože, bodeže za svojo dušo, sčasoma pa se je razvila današnja dejavnost. Začelo se je ljubiteljsko, da bi preraslo v profesionalno dejavnost. Za samozaposlitev se je odločil tudi zaradi tega, ker kot invalid ni dobil zaposlitve. Razmišljal je o tem, da bi delal nekaj, kar ga veseli, če te ne veseli delo, tudi izdelek ne more biti kvaliteten. Skorajda ni meča, ki ga še ni izdelal, od najstarejših, antičnih, do srednjeveških in današnjih sabelj, v glavnem pa dela po naročilu, ker so v njegovi dejavnosti zaloge nekoristne. Trenutno so aktualni lovski noži s pridihom srednjega veka. Vsak izdelek je unikat, izviren izdelek iz obdobja, v katerem so ga uporabljali. Največji problem, ki ga občuti kot izdelovalec starinskega orožja, je nabava samih materialov. Povsod jih prodajajo grosistično, 25 ton in več, sam pa potrebuje izjemno majhne količine. Uporablja tudi star material, recikliran material, ko je enkrat obdelan, na njem ne piše, da je nov, iz trgovine, pomembno je, da ima trdoto in vse primesi, ki jih za izdelavo orožja potrebuje. Za izdelavo enega meča potrebuje od 80 do 120 ur, z nožnico pa še nekaj več, pa tudi pri tem so problemi z materialom, potrebuje trdo usnje, ki ga je tudi težko zašiti in narediti po originalu. Nič manjši problem kot surovine pa so orodja za izdelavo posameznih orožij, kovaškega orodja v Sloveniji skorajda ni. Ljudje so v zmoti, ko mislijo, da je kovaško kladivo navadno kladivo, z njim lahko sicer tol-čemo, ni ga mogoče uporabiti za tolčenje termičnih stvari. Orodje v glavnem uvaža, klešče in drugo potrebno orodje pa si glede na potrebe izdela
sam.
Začetek dejavnosti je bil skromen, med prvimi kupci je bil hotel Primus, kjer oživljajo rimsko zgodbo, v veliko čast mu je bilo, da je lahko izdelal meč za ptujskega župana Štefana Čelana, to je bil četrti meč, ki ga je izdelal, delal pa je tudi za Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj, kjer je vodil bobnarsko sekcij, ki jo je moral zapustiti iz zdravstvenih razlogov. Vdruštvu občasno še vedno sodeluje. Srednjeveško strelišče, ki ga je izdelal, je bilo na Ptuju in povsod drugje zelo priljubljeno, zato jim pripada, je povedal. Kmalu se je za njegove izdelke začela zanimati tudi tujina, zlasti še Italijani, kjer so v modi rapirji, med njegovimi dobrimi kupci pa so tudi člani Akademije mečevanja, ki ima sedež v Ljubljani in je druga tovrstna akademija v Evropi. Najprej so bili precej zadržani, ker ga niso poznali, prav tako niso poznali
njegovih izdelkov, bolj kot lepota izdelka je zanje pomembna funkcionalnost. Ponosen je na to, da so njegove meče preizkusili svetovni mečevalci. Ocene so bile spodbudne, upa, da bo to prineslo nove sadove njegovega dela. Kupci njegovih izdelkov pa so tudi društva, ki obujajo srednjeveško tradicijo na naših tleh. Po potrebi pa se loti vseh popravil starinskega orožja. Kot obrtnik domače in umetne obrti si želi, da bi njegovo delo, iz starega železa ustvarja lepe izdelke, in delo vseh drugih rokodelcev s certifikatom Rokodelstva Slovenije bolj cenili. Vsaka podpora bi jim prišla prav, tudi prodaja na stojnicah je zanje velik stroške. Udeležujejo se različnih prireditev, postavijo stojnice, ki jih za en dan stanejo 25 evrov, njihov dnevni iztržek pa je pogosto le 10 evrov na dan. Miran Krsti-čič pove, da je ponosen na vse izdelke, na vsa starinska orožja, ki jih je izdelal, nazadnje je bil to bočni meč. Kot izdelovalec hladnega orožja, ki je nevarno, se je že od vsega začetka zavaroval, ker vsi ljudje niso miroljubni. S pomočjo enega od pravnikov je sestavil listo, v kateri je zapisano, da ljudje, ki imajo njegov izdelek, morajo biti polnoletne osebe, da se zaveda tega, da izdelovalec ne odgovarja za morebitno škodo na premoženju, ljudeh in živalih v primerih zlorabe. Njegov namen ni izdelovati orožje za ubijanje, temveč za okras, predvsem pa za šolsko mečevanje in gojenje novega športa. Sam bi si želel, da bi se Slovenci lotili oživljanja nekaterih „domačih" evropskih borilnih veščin, med drugim tudi ruvanja, ki je precej podobno rokoborbi, s tem pa bi se začeli tudi bolj zavedati svojih korenin. Miran Krstičič si najbolj želi zdravja, da bi še dolgo lahko užival v svojem delu, pa tudi večjega sodelovanja z muzeji. Zelo pa tudi uživa v svoji vlogi bobnarja pri cirkovških in maj-šperških tamburaših, je edini bobnar v Evropi poleg tambu-rašev.
MG
Belcont je pravi naslov
86LCONT ^
Belcont, d. o. o., je renomirano podjetje za prodajo in montažo rolet, komarnikov, stavbnega pohištva iz aluminija, aluminijastih vhodnih vrat in zimskih vrtov, ki nastajajo v lastni proizvodnji. Vizija, ki ji sledijo, je postati in ostati podjetje, s katerim ne bo nezadovoljen niti en kupec. In res, kupci so navdušeni nad njihovimi izdelki in izvedbo ter jih priporočajo tudi drugim. V Belcontu z nenehnim razvojem lastnih izdelkov in storitev ter osebnim razvojem vsakega zaposlenega uresničujejo vizijo podjetja, ki sloni da dveh sloganih - dana beseda obvezuje in kakovost je prva. Zavedajo se, da je glavna vrlina za uspešno in dolgoročno poslovanje podjetja poštenje. Na njem gradijo medsebojne odnose tako znotraj sistema kot tudi poslovne odnose do poslovnih partnerjev in kupcev. V svoje proizvode vgrajujejo samo komponente najkvalitetnejših proizvajalcev, ki imajo brez izjeme pridobljene mednarodne certifikate kakovosti. Njihovi strokovnjaki vam pri nakupu svetujejo in naredijo izmero. Pohvalijo pa se lahko, da končni račun nikdar ni večji, kot je sklenjena pogodba za opravljena dela. Za dostavo na dom in razkladanje poskrbijo sami in kupca razbremenijo vseh skrbi, predvsem glede organizacije in odvoza starih oken. Po želji nova okna tudi zmontirajo. Njihova okna z dvojnim (trojnim) tesnilom med krilom in okvirjem zagotavljajo odlično tesnjenje. Odlična zvočna izolativnost (Rw) stekla varuje pred motečim hrupom iz okolja ter zagotavlja veliko udobje in zadovoljstvo v domu. Belcontova okna imajo vgrajene elemente varnostnega okovja I. stopnje, saj se zaradi dodatnih varnostnih elementov krilo in okvir okna trdno zapah-neta, ko okno zapremo.
Lepoto okna najbolj poudari dodelana in preizkušena konstrukcija izbranega PVC-profila. Zaobljeni robovi, obdelane stilne letve, pokrivne kapice in velik izbor različnih oblik okvirjev pripomore k lepšemu videzu okna.
Dobrodošla novost je tudi brezplačen pregled, ki ga
Hardek 34g, 2270 Ormož www.belcont.si Telefon 02 741 11 380
na željo stranke opravijo po dveh letih, še v času garancije. S tem se zagotovi, da bodo okna skozi celo življenjsko dobo brezhibna.
V	svojo kakovost trdno verjamejo tudi sami, zato na celotno okno, profil, steklo in okovje nudijo tudi do 10 let garancije.
Na izbiro je tudi paleta vhodnih vrat z moderno in tradicionalno oblikovanimi polnili. Ponudbo dopolnjuje izredno širok izbor stekel v obliki gregori-janskih palic, svinčenih lučk ter obarvanega stekla in vitražev. Večina modelov s steklom ima vgrajeno varnostno steklo in so silikonizirani v skladu s standardni, z možnostjo zatemnjenega, laminiranega in izolativnega stekla.
Vratna polnila so na razpolago v različnih odtenkih bele barve in različnih dekorjih, ki ustrezajo vsem vodilnim evropskim profilnim sistemom. Vsa vrata imajo polnila sestavljena iz dveh PVC-slo-jev in vmesnega osnovnega materiala, kar zagotavlja visoko toplotno izolacijo, dodatno ojačanje pa je doseženo z različnimi vmesnimi sloji, ki zagotavljajo večjo varnost.
Ena najcenejših in zelo lepih možnosti za povečanje stanovanjskega prostora, ki jo ponujajo v Belcontu, je tudi zimski vrt, s katerim stanovanje dobi novo vrednost. V hladnih letnih časih zimski vrtovi delujejo kot toplotni odbojniki in zmanjšajo stroške ogrevanja zaradi izrabe sončne energije, ki se pridobiva preko učinka padca toplote. Zasteklitev zimskega vrta skoraj neovirano prepušča kratkovalovne sončne žarke, ki ogrevajo stene, tla in opremo v zimskem ^ vrtu.	t
V	okviru svoje kakovostne ponudbe imajo tudi ste- | klene fasade in garažna ter industrijska vrata. o
Aleš Horvat s.p. Pobrežje 158 2284 Videm pri Ptuju telefon 02 746 45 71
gsm 041 639 797 e-mail: mit@amis.net
Izvaiamo
-	plinske instalacije
- centralno ogrevanje
-	toplotne črpalke - solarni sistemi
-	vodovodne instalacije
-	servis oljnih gorilnikov
KVALITETNE STORITVE PO KONKURENČNIH CENAH!
Foto: Črtomir Goznik
Izdelki Mečko so verna kopija nekdanjega orožja, izdelani so tako, kot so jih izdelovali nekoč.
^Nezgode+
Omilite posledice.
Že star pregovor pravi, da nesreča nikoli ne počiva. Zato smo pri Vzajemni pripravili zavarovanje Vza\emnaNezgode+, s katerim se zavarujete za primer nezgodne smrti in trajne invalidnosti, ki ga lahko poljubno nadgradite z dodatnimi oz. izbirnimi kritji glede na svoje potrebe in želje.
KAKO DO ZAVAROVANJA IN DODATNIH INFORMACIJ:
—	vposlovalnicah Vzajemne
—	s pomočjo klicnega centra na brezplačni telefonski številki 080 20 60
—	na spletni strani www.vzajemna-nezgode.si
PREDNOST ZAVAROVANJA
Samo Vzajemna vam izplača zavarovalnino takoj po poškodbi, čeprav zdravljenje še ni zaključeno in nezgoda morda ne bo pustila trajnih posledic.
■ Vzajemna
Jaz zate, ti zame.
/ * ^^ modra Številka ^^^^^^^ (((• 0802060,
www.vzajemna-nezgode.si
čMITT......
TRGOVINA IN STORITVE
Stojnci 19, 2281 Markove! T:02/7888160, M: 031/224-660
ELEKTR0, VODOVOD, CENTRALNE KURJAVE IN TOPLOTNE ČRPALKE
Vodovodne instalacije
Montaža centralnih kurjav - toplotnih črpalk Montaža in servis oljih in plinskih gorilnikov ter meritve emisij dimnih plinov
Procfa/a In montaža klimatskih naprav po aktljsklh tonah
Paketi TELEING še v „ n a j u q o d n e.i š i
vedno
V	Brez vezave, brez drobnega tiska!
V	Enaka naročnina, ne samo nekaj prvih mesecev!
V	Brezplačen prenos obstoječe telefonske številke!
V	Popust 30% na izvedbo interne instalacije ob priklopu!
V	Darilo USB 1G spominski ključek!
Informacije in naročila na 080 35 38 ali na www.teleing.si
TELEFjgG
Uaša povezava v IP sveti
	■ ■ ■ ■					
	■		■			
_Ptuj / Obiskali smo podjetje SM Mehan
Brez razvoja in sodobne opreme ni napredka
O
Foto: Črtomir Goznik
Sandro Šemrl, direktor podjetja SM Mehan, d. o. o., ki se je v celoti usmerilo na tuji trg.
V ptujski družini Šemrl sta obrt in podjetniško večdese-tletna tradicija. Pred 30 leti jo je začel oče Ivan, zdaj jo nadaljuje sin Sandro, ki se je v družinskem podjetju zaposlil pred 20 leti, po končani srednji strojni šoli. Oče, ki se je sicer že upokojil, še vedno pomaga kot prokurist. Že med šolanjem je Sandro Šemrl vedel, da se bo zaposlil v družinskem podjetju. V tem času je pridobil tudi že prve delovne izkušnje z delom med počitnicami. Vedel pa je tudi, da bo nekoč prevzel vajeti družinskega podjetja v svoje roke. Ko je napočil ta čas, je dodobra spoznal že vse faze delovnega procesa, zato je bil prevzem vodenja toliko lažji. Sandro pove, da bi mu bilo veliko težje, če ne bi dobesedno rasel s podjetjem, s proizvodnjo. Ob koncu lanskega leta so prenehali obrtno dejavnost, podjetje SM Mehan, d. o. o., v okviru katerega nadaljujejo utečeno serijsko proizvodnjo, pa je bilo ustanovljeno leta 2009. So stoodstotni izvoznik, delajo samo za nemški trg, za dve veliki podjetji, GKN Walterscheid (kmetijski program) in Knott (tovorni in avtomobilski program), za kateri so preizkušeni dobavitelj. Kot vse kaže, se bo njihovo sodelovanje še okrepilo, ob obstoječih programih
osvajajo še nove. Pospešeno posodabljajo strojni park, letos bodo nabavili še nekaj sodobne opreme, v tej smeri jih spodbujajo tudi kupci njihovih proizvodov. So zanesljiv in kvaliteten poslovni partner najvišjega ranga, tako izhaja iz ocene obeh nemških podjetij, delajo brez reklamacij, prav tako pa tudi brez zamud pri dobavah. »Zelo pomembne so izkušnje, brez tega ne gre. Da vse poteka tekoče, mora biti človek stoodstotno prisoten, poznati vsako najmanjšo stvar, ki lahko tako ali drugače vpliva na proizvodnjo. To zame osebno kot direktorja pomeni, da ni prostih popol-dnevov, da je treba delati tudi ob sobotah in praznikih, pa tudi nedeljah, če je potrebno. Vsak v našem podjetju dela
obvlada stoodstotno, nič ni prepuščeno naključju. Nekateri so pri nas zaposleni že dvajset let, tudi to veliko pove o našem podjetju in skrbi za kvaliteto ter zadovoljstvo kupcev in nas samih.« Kriza Šemrlovih ni obšla, prvi znaki so se pojavili oktobra 2008, ko so začela upadati naročila, najprej na prvem segmentu proizvodnje, v proizvodnji različnih delov za kmetijski program, potem pa še v drugem delu, proizvodnji različnih delov za tovorni in avtomobilski program. V začetku leta 2009 so naročila padla za 80 do 90 odstotkov. V najboljših časih so imeli zaposlenih okrog 40 ljudi, v letu 2008 jih je bilo 30, v začetku leta 2009 pa so imeli še samo štiri zapo-
slene, tako se je zmanjšal obseg dela, ker ni bilo naročil. V drugi polovici leta 2009 pa se je stanje počasi pričelo izboljševati, povečala so se naročila, ponovno so začeli zaposlovati. Leto 2009 so zaključili s sedmimi zaposlenimi, v letu 2010 in v začetku 2011 so se naročila občutno povečala, zato so število zaposlenih ponovno lahko povečali, obseg proizvodnje se je vrnil na stanje pred krizo. Trenutno imajo ob direktorju in prokuristu zaposlenih 17 delavcev, nekatera dela, računovodstvo in čiščenje, pa opravljajo z zunanjimi izvajalci. Nenehno se trudijo izboljševati proizvodnjo, dosegati najvišjo kakovost, ob tem pa jih kupci neprestano stiskajo s ceno. Boj za obstanek je trd, obstati pa je mogoče le ob stalnem poviševanju produktivnosti in posodabljanju proizvodnje, njeni robotizaciji, da se čim več dela opravi brez ljudi. Stroški dela so v stalnem porastu, če se ne bi odločili za modernizacijo proizvodnje, ne bi mogli preživeti, ker bi jih konkurenca povozila. Obseg proizvodnje so ohranili, zmanjšali pa so število zaposlenih, brez robotizacije proizvodnje jim to ne bi uspelo. V tej smeri bodo delali še naprej, še naprej bodo posodabljali proizvodnjo, delali na razvoju, ker brez tega ni prihodnosti. Stavi-
jo na lasten razvoj, tudi v času krize niso spali, intenzivirali so delo na razvoju, ker so vedeli, da bo krize enkrat konec in da se je treba pripraviti na čas po njej, da bodo sposobni prevzemati nova naročila in slediti zahtevam kupcev. Ko niso imeli dela, so postavljali nove linije, nove robote, s čimer so lahko število zaposlenih pred krizo tudi prepolovili. Z enim robotom lahko nadomestijo dva do tri delavce. Finance so njihov največji problem, cene njihovih izdelkov so zelo nizke, če ne bi pristali nanje, ne glede na visoko kakovost njihovih izdelkov, Nemci ne bi kupovali pri njih. Zato je zanje še toliko pomembnejša vsaka sekunda, ki jo pridobijo v proizvodnji določenega izdelka, optimizacija jim zagotavlja preživetje. Tujci so redni plačniki, sodelovanje
z domačimi podjetji so prekinili v letu 2009, saj plačil ni bilo od nikoder.
»Vsak kruh je težko prislužen, potrebno je nenehno odrekanje, pri tem trpi tudi družina. Časa je vedno premalo. Človek mora v življenju nekaj početi, če si najdeš delo, ki te veseli, ki ga opravljaš z veseljem, slej kot prej pridejo tudi rezultati. V ospredju ni denar, mora pa ga biti vsaj toliko, da lahko normalno živiš, da nimaš problemov s plačili, najhuje je, če ti nekdo stalno stoji za vratom, ker nimaš denarja, da bi poravnal obveznosti. Če to dosežeš, če imaš vizijo in realne cilje, si lahko zadovoljen,« je ob koncu pogovora povedal Sandro Šemrl, ki v svojem delu resnično uživa.
MG
www.posta.si
tuhno
v CENTER MESTA
Opremljeni za hitrost! Znotraj mest. Po Sloveniji. V tujino.
Hitra pošta znotraj mest. Dostava najkasneje v 2 urah po naročilu.
Hitra pošta po Sloveniji. Dostava pošiljk v istem dnevu.
Hitra pošta v tujino. V več kot 200
držav, v zagotovljenih kratkih rokih.
Zanesljivo vsepovsod
KI POŠTA SLOVENIJE
LOGISTIKA
Stanje je nekoliko boljše
Nove priložnosti tudi čez mejo
Sredi maja je v univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru v organizaciji Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Maribor in omrežja javnih zavodov za zaposlovanje EURES potekal čez-mejni zaposlitveni sejem Slovenija - Avstrija na katerem se je predstavilo 22 slovenskih in 15 avstrijskih delodajalcev ter štiri zaposlitvene agencije. Odprtje avstrijskega trga dela za naše delavce je vzbudilo veliko zanimanja in tudi na Ptuju pričakujejo, da se bo ta nova možnost lažje zaposlitve čez mejo poznala v evidencah brezposelnih. Na ptujskem zavodu za zaposlovanje je bilo v aprilu registriranih 5038 iskalcev zaposlitve, in kot je povedal vodja Miran Murko, številke kažejo majhen porast zaposlovanja: „Upajmo, da se trend počasi obrača, da je najhujša kriza za nami. Vseeno pa je pri številkah treba upoštevati, da je trenutno sezona in da je v sezoni za-
poslovanja vedno več. Pravo stanje se pokaže proti zimi, ko se delavci, ki niso našli trajnih rešitev, vrnejo na zavod. Sezonska dela se ponujajo predvsem v gradbeništvu in kmetijstvu."
Avstrijski trendi vzpodbudni
Po odprtju avstrijskega trga dela za slovenske delavce je nekaj več povpraševanja po kovinarjih, nekateri so že našli zaposlitev v tujini. Gibanja na trgu dela v Avstriji so že 14 mesecev zelo pozitivna. V letu 2010 so na Štajerskem zabeležili znižanje povprečne brezposelnosti za 10,9 %, aprila 2011 pa v primerjavi z aprilom 2010 za 14 %. Trenutna stopnja brezposelnosti na avstrijskem Štajerskem znaša 5,7 %, v celotni Avstriji pa 6,6 %. Sočasno raste tudi število prostih delovnih mest. V aprilu je bilo pri zavodu za zaposlovanje avstrijske Štajerske Arbeitsmarktservice -AMS objavljenih skoraj 1.200
več prostih delovnih mest kot leto prej. Raste predvsem povpraševanje po kvalificirani delovni sili na področju kovinske in elektropredelo-valne industrije, prav tako pa v industrijski proizvodnji, sezonsko pa tudi v gostinstvu in trgovini, so za medije povedali na avstrijskem uradu za zaposlovanje.
M iran Murko je mnenja, da bo en del brezposelnih gotovo našel svojo zaposlitev v tujini, gotovo pa bo tudi del zaposlenih, ki niso zadovoljni s pogoji dela v Sloveniji, iskal svojo priložnost za boljše delo in plačilo v tujini. S tem pa se spet odpirajo možnosti za brezposelne osebe, da po-polnijo ta mesta, ki se bodo sprostila.
Predvsem delavci iz obmejnih območij so se na delo v tujino vozili že prej, ko je bila zaposlitev prav tako možna, vendar ne tako preprosto dosegljiva kot danes, ko različne agencije za posredovanje zaposlitev, tako tiste, ki imajo sedež v Sloveniji, kot tudi avstrijske iščejo stike s
. ■ -■■-, Foto: Viki Ivanuša
Število brezposelnih je nekoliko manjše, ker je čas sezonskih del.
slovenskim zavodom za zaposlovanje. V mreži EURES pa je sodelovanje vzpostavljeno že več let. „Ljudje smo različni. Tisti, ki si želijo zagotoviti eksistenco, se bodo sprijaznili tudi z uro vožnje več na delovno mesto ali s selitvijo, naučili se bodo jezika, ker bodo videli priložnost. Tisti, ki pa so navajeni delati le v bližini doma, pa bodo naredili vse, da dobijo zaposlitev doma," je prepričan Miran Murko, ki pa poudarja, da so deficitarni poklici tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji enaki. Zato se zna zgoditi, da bo tudi pri nas deficit določenih poklicev še večji. Naši delodajalci bodo zato verjetno prisiljeni v izboljšanje delovnih pogojev, če jih bodo želeli zadržati. Še eno zanimivo informacijo smo izvedeli na ptujskem zavodu. Ob poslušanju poročil se nam pogosto zdi, da je slovensko gradbeništvo popolnoma propadlo, Murko pa trdi, da luknja v našem gradbeništvu le ni tako velika, kot se nam zdi na prvi pogled, saj je bilo v letošnjem letu precej zaposlitev tudi v gradbeništvu. Propadle posle velikih podjetij namreč uspešno prevzemajo manjša podjetja, čeprav je skupno posla vseeno manj, kot ga je bilo prej. Med iskalci zaposlitve je še vedno več moških kot žensk, kar je značilno za krizo. Vedno več je prijavljenih tudi oseb brez izobrazbe. V tujini se že počasi razbija stereotip, da je delavec po 50. letu starosti težje zaposljiv in le še za v pokoj. Tudi pri nas bomo v luči pokojninske reforme prisiljeni začeti razmišljati drugače. „Delavci po 50. letu so v resnici po večini zdravstveno in tudi sicer zmožni za delo.
DUCATUS d.o.o.
družba za gradbeništvo, trgovino, promet, posredništvo in storitve
Dežno pri Podlehniku 5a, 2286 Podlehnik Tel./fax: +386 2 768 3820 GSM: 041 343 936 040 292 040 el. naslov: ducatus.d.o.o@gmail.com
DEMIT FASADE
TOVStVO
■ WÊÊ
uu lu lu. krovstvo - k rone r. si
KfiAN€ft DAMIJAN
krovstvo kleporstvo
tesarstvo strelovodi
I ho va 39a, 2234 Benedikt Tel.: 02/70 31 331 fox: 02/70 36 331 GSM: 041/253 827 €-rnail: dQmjQn.kraner@volja.net
Družba za projektiranje visokih in nizkih gradenj, izvajanje projektantskega inženiringa in prostorsko načrtovanje.
2250 Ptuj, Trstenjakova ul. 2 www.projekta-ptuj.si
Foto: Viki Ivanuša
Miran Murko, vodja urada za delo Ptuj
Z izkušnjami in znanjem so konkurenčni mlajšim. Imajo tudi delovne navade, ki jih pri mladih pogosto pogrešamo. Podobno je z motivacijo. Pri mladih iskalcih se pogosto zgodi, da se na zaposlitvenem pogovoru ne borijo za zaposlitev," je povedal Miran Murko.
Ob koncu leta so za majhen porast brezposelnosti poskrbeli tudi delavci, ki so želeli izkoristiti ugodnosti pred predvideno pokojninsko reformo. Sedaj so seveda v nezavidljivi situaciji, saj ne vedo, kako se bo za njih vse skupaj končalo.
Na zavodu so zadovoljni tudi, ker raste število potreb in zaposlitev. V prvih štirih mesecih se je iz vrst brezposelnih zaposlilo kar 1308 ljudi. Od tega je bilo 89 samoza-poslitev, pri čemer je bila pomembna tudi finančna pomoč, ki pa je sedaj ni več, saj so sredstva porabljena.
Projektno zaposlovanje
Zaposlitev za nedoločen čas, ki so bile nekoč povsem običajne, je danes vedno manj. Zaslediti jih je le še v javnih zavodih in državnih ustanovah, redkeje pa v drugih podjetjih. Podjetja se odločajo za zaposlovanje za določen čas, ki kasneje lahko prerastejo v pogodbe za nedoločen čas. Mirana Murka preseneča razmišljanje bank, da pri preverjanju kreditne sposobnosti dajejo večjo težo pogodbi
za nedoločen čas, kajti pri pogodbi za določen čas se natančno ve, kako dolgo bo oseba zaposlena, pri pogodbi za nedoločen čas pa se to ne ve nikoli. „V EU se vzpodbuja razmišljanje v smeri varne prožnosti na trgu dela, kar pomeni, da ljudje sami skrbimo za to, da smo zaposlji-vi. Sami moramo skrbeti, da smo vedno v razvoju, se izobražujemo in smo zanimivi za delodajalce," pravi Murko. Na zavodu poskušajo iskalce zaposlitve aktivirati z usposabljanji, izobraževanji in delavnicami, jih spodbuditi, da se opremijo z znanji in se zavejo, da je pri iskanju zaposlitve veliko odvisno od njih samih. Da morajo dati vse od sebe, da so zaposljivi in zanimivi za delodajalca in da znajo izpostaviti svoje prednosti, ki jih imajo. Če se iskalec ne vključuje dovolj, lahko Zavod za zaposlovanje sodelovanje z njimi prekine. Pri slovenskih delodajalcih se opaža vedno več projektnega zaposlovanja. Zlasti manjši podjetniki, ko dobijo projekt, zaposlijo več ljudi za dobo trajanja projekta, ne upajo pa se vezati na daljše obdobje, ker je situacija nepredvidljiva. Na zavodu so opozorili tudi, da je v aprilu začel delovati odprti sistem zaposlitvenega kotička, kjer je vsako sredo med 9. in 12. uro v CIPSU, Krempljeva 2, Ptuj na voljo svetovalec zaposlitve vsem tistim, ki potrebujejo pomoč in usmeritve pri iskanju zaposlitve.
Viki Ivanuša
Roman Bele s.p., Žetale 29a, Telefon 02 7691411, Gsm 041 748 330, E-mail bele.roman@siol.net
Karate m 6. pokal Oplotnice
Domov z osmimi medaljami
Karateisti Karate-do kluba Ptuj so se v soboto, 21. maja 2011, udeležili karate tekme za 6. pokal Oplotnice. Na tekmi je sodelovalo približno 130 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov, ki so se pomerili v katah in borbah. Za Karate-do klub so tekmovali Tinka in Ela Valenko, Oscar Križanec, Doroteja Jakop, Stella Kociper in Primož Doberšek ter znova dokazali, da so odlično pripravljeni in motivirani tudi ob koncu
tekmovalne sezone. Skupno so osvojili kar osem medalj. Po dve odličji sta osvojila Oscar Križanec, ki je zmagal v borbah in bil drugi v katah, ter Stela Kociper, ki je bila tretja v obeh kategorijah. V katah se je zmage v svoji kategoriji veselila Ela Valenko, Doroteja Jakop je zasedla drugo mesto, Primož Do-beršek pa tretje. Ekipni uspeh je z zmago v borbah dopolnila še Tinka Valenko.
jk
Tenis • Podravska liga
Konec preteklega tedna se je začelo tekmovanje v letošnji Podravskl rekreativni ligi, v kateri letos nastopajo le štiri ekipe. Kljub majhnemu številu ekipa pa v teh vseeno nastopa precej kvalitetnih igralcev (Aleš Adamčič, Goran Djurdjevič, Črto Gobec, brata Lazič, Andrej Šalamun, Dušan Majcenovič ...), zaradi česar lahko pričakujemo kvalitetne in zanimive dvoboje.
Organizatorji so se odločili za dvo-krožni sistem tekmovanja, ki bo prekinjen le v času dopustov, julija in avgusta. V 1. krogu je ekipa Kidričevo tesno ugnala TC Luka, o zmagovalcu pa so od loča le malenkosti, saj so kar tri tesne dvoboje v svojo korist obrnili Kidričani.
Rezultati 1. kroga: Kellersports - TK Lenart 5:1 (Djurdjevič - Šalamun 9:2, Kolarič - Lazič 4:9, Ster-nad - Markoli 9:8, Glodež - Oberlajt 9:0, Adamčič/Sternad - Šalamun / Markoli 9:1, Križe/Kolarič - Lazič/ Tuš 9:8), Kidričevo - TC Luka 4:2 (Klajdarič - Gobec 3:9, Hanželič -Jagarinec 9:6, Majcenovič - Kocjan 9:2, Korošec - Merc 9:7, Klajdarič/
Horvat - Gobec/Zitnik 0:9, Majce-novič/Korošec - Kocjan/Jagarinec 9:7).
Vrstni red po 1. krogu: Kellersports 5, Kidričevo 4, TC Luka 2, TK Lenart 1 točka.
Pari 2. kroga: TC Luka - Kellersports (v soboto, 28. 5., ob 15.00 v TC Luka), Kidričevo - TK Lenart (v ponedeljek, 30. 5., ob 17.00 v Kidričevem).
Rezultate lahko najdete tudi na Facebooku pod imenom Podravska rekreativna teniška liga.
JM
V 1. krogu sta se merili ekipi TK Lenart (na levi strani sta Šalamun in Markoli) in Kellersportsa (na desni strani sta Adamčič in Ster-nad) - uspešnejši so bili slednji ...
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Hiter in poskočen start pionirjev v sezono
Minuli konec tedna so atletsko poletno sezono začeli tudi najmlajši. V Kranju je potekal tradicionalni, že 17. mednarodni atletski miting mladih, poimenovan Memorial Vučko, ki se ga je v lepem in toplem vremenu udeležilo kar 700 otrok, med njimi tudi ptujski atletski naraščaj.
Skupaj so člani AK Cestno podjetje Ptuj zbrali osem kolajn, trener Aleš Bezjak pa je zadovoljen z nastopi svojih varovancev, saj so dosegli celo vrsto osebnih rekordov. Posebej velja omeniti Gregorja Pavloviča, ki je v teku na 60 metrov v kategoriji U14 zmagal, pri tem pa je svojo najboljšo znamko popravil iz 8,66 na 8,02 sekunde. K temu je dodal še drugo mesto na 300 metrov s časom 42,75 sekunde. V tej starostni kategoriji so se še izkazali Miha Kovač z drugim mestom v skoku v daljino (5,15 metra) in Boštjan Nahberger v metu vortexa (55,37 metra),
Varovanci trenerja Aleša Bezjaka so v Kranju na mitingu za mlade zbrali osem uvrstitev na stopničke.
prav tako drugi pa je bil na 600 metrov (1 minuta in 43,01 sekunda). Med sovrstnicami si je Maja Bedrač priborila zmago v skoku v daljino z rezultatom
502 centimetra, tretja pa je bila na 60 metrov (8,40 sekunde). Velik napredek glede na lani je pokazal tudi Mark Drevenšek, ki je bil tretji na 600 metrov s ča-
Atletika • Osnovnošolski tekmovanji
Veliko mladih atletskih upov
Atletski klub Cestno podjetje Ptuj, Zavod za šport Ptuj in OŠ Olga Meglič so skupaj izvedli medobčinsko posamično atletsko tekmovanje za osnovne šole. Skupaj smo videli več kot 400 startov otrok (v glavnem od 6. do 9. razreda), ki so bili razporejeni v dve starostni skupini. Na tekmovanju so bili predstavniki 16 šol, največ uspeha pa so imeli atleti, ki redno vadijo v ptujskem klubu.
Na Mestnem stadionu je bilo izvedenih devet različni disciplin, ki so zajemale teke, mete in skoke. Pri mlajših učenkah letnik 1998/1999 je bila v skoku v daljino razred zase Maja Bedrač (OŠ Breg) z odličnim rezultatom 526 centimetrov. V skoku v višino je prav tako zelo dobro preskakovala letvico Taja Islamovič (OŠ Ljudski vrt), ki je preskočila kar 144 centimetrov. Najboljši rezultat med vsemi je postavil
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z medobčinskega atletskega tekmovanja na Ptuju
pri mlajših učencih Boštjan Nahberger (OŠ Breg), ki je 600 metrov pretekel v času 1.42.35. Pri starejših učencih letnik 1996/1997 je bilo prav tako doseženih nekaj odličnih rezultatov. Na 1000 metrov sta dosegla dobra rezultata in
zmagi Luka Medic (OŠ Mladika) in Doroteja Domjan (OŠ Cirkulane). Njena sestra Veronika Domjan se je izkazala v suvanju krogle z rezultatom 10,77 metra. Med izstopajočimi rezultati je pri metu vortexa Gregor Gojkošek (OŠ Breg),
som 1 minuta in 29,50 sekunde. S slabega pol sekunde zaostanka mu je na četrtem mestu sledil Luka Medic.
Uroš Esih
ki je orodje zalučal 77,67 metra daleč.
Najboljši so tekmovali tudi na območnem tekmovanju
V torek, 24. 5., je bilo v Slovenski Bistrici organizirano območnem atletsko tekmovanje za najboljše posameznike iz medobčinskih tekmovanj. Udeležila se ga je tudi večina najboljših mladih atletov in atletinj s ptujskega tekmovanja, izmed katerih jih je veliko še popravilo svoje najboljše rezultate. Gledano skozi točke so najboljše rezultate dosegli Boštjan Nahberger (OŠ Breg) v teku na 600 metrov, Luka Medic (OŠ Mladika) v teku na 1000 metrov in Doroteja Domjan (OŠ Cirkulane) v teku na 1000 metrov. Nekateri od teh lahko z manjšim izboljšanjem pomenijo tudi medalje na finalu ali državnem atletskem posamičnem prvenstvu osnovnih šol.
DB
Tenis m Državne lige
Člani z enim porazom končali na 2. mestu
2. liga (m)
Igralci TK Terme Ptuj so pretekli konec tedna odigrali zadnji dve srečanji ligaškega
tekmovanja. Najprej so v soboto na domačih igriščih ugnali ekipo TK Brežice (rezultat je bil 6:1), za konec pa so v nedeljo v Krškem slavili proti doma-
či ekipi (1:6). V petih srečanjih letošnje lige so dosegli 4 zmage (ob omenjenih še proti ekipama Laško in Hoče), izgubili pa so z ŠTK Velenje. Prav poraz
v 3. krogu je bil odločilen za letošnji razplet lige, saj so igralci Velenja brez poraza osvojili 1. mesto, Ptujčani pa so ostali na 2. mestu (sledijo Laško, Hoče, Brežice in Krško). V dodatne kvalifikacije za napredovanje v 1. ligo se je uvrstila samo ekipa Velenja, ki se bo pomerila z najboljšo ekipo iz skupine A.
Liga U-12
Članska ekipa TK Terme Ptuj je v B-skupini 2. lige osvojila 2. mesto. Na fotografiji z leve: trener Zoran Krajnc, Kristijan Krajnc, Samo Vršič, Blaž Bizjak, Goran Djurdjevič, Karlo Pintarič, Urh Krajnc Domiter, Aleš Adamčič, Denis Rus in Ino Ficko.
V letošnji »najmlajši ligi« U-12 je ekipa TK Terme Ptuj konec tedna odigrala dve srečanji, zabeležili pa so polovični izkupiček. Najprej so z najmočnejšo ekipo lige, ŽTK Maribor 1 izgubili 0:7, v drugo pa so z rezultatom 5:2 ugnali sovrstnike iz TK Domžale. V petek, 27. maja, bodo na domačem igrišču pri Termah Ptuj odigrali še zadnji krog letošnjega tekmovanja, ob 14. uri bodo gostili ekipo ŽTK Maribor 2.
JM
Šolski šport • Nogomet
Območni prvak je OŠ Markovci
V sredo, 18. 5., je v športni dvorani Campus na Ptuju potekalo območno tekmovanje v nogometu za učence letnika 1998 in mlajše. Po tem, ko sta blesteli že na medobčinskem tekmovanju, sta bili tudi tokrat v ospredju osnovni šoli s Ptujskega. Razlika je bila le v tem, da so bili tokrat na 1. mestu mladi nogometaši OŠ Markovci, ki so vrstnikom iz Mladike vrnili za poraz na medobčinskem tekmovanju. Obe šoli iz prostora bivše ptujske občine sta bili bistveno kvalitetnejši kot šoli iz slovenjebistriškega konca, temu primerni pa so bili tudi izidi. Naslov je tako osvojila OŠ iz Markovcev, tekmovanje pa se na tej stopnji konča.
Rezultati:
Mladika - Črešnjevec 9:0, 2 OŠ Slovenska Bistrica - Markovci 0:4;
za 3. mesto: Črešnjevec - 2. OŠ Slovenska Bistrica 1:3;
za 1. mesto: Mladika - Markovci 0:2.
Vrstni red:
1. OŠ Markovci
Nogometaši OŠ Markovci (rdeči dresi) so v finalu območnega tekmovanja ugnali vrstnike iz OŠ Mladika (rumeni dresi)
2.	OS Mladika
3.	2. OS Slovenska Bistrica
4.	OS Črešnjevec
tp
Nogomet m Št. liga, 1. SŽNL
Štajerska liga
ZAOSTALA TEKMA 20. KROGA:
Koroške gradnje - Podvinci Betonar-na Kuhar 1:1.
1. SŽNL -Liga za obstanek
V predzadnjem krogu so igralke Dornave gostovale v Mariboru in visoko izgubile. V prvem polčasu so še nekako držale tempo z gostiteljicami, v drugem polčasu pa močno popustile in visok poraz je bil neizbežen.
REZULTATA 19. KROGA: Maribor - Dornava 9:1 (3:0), Velesovo Kamen Jerič - Pomurje Beltinci 1:6 (1:3).
5.	POM. BELTINCI 19	10	3	6 95:37	33
6.	MARIBOR 19	7	2	10 54:44	23
7.	DORNAVA 19	1	2	16 19:115	5
8.	VELESOVO K. J. 19	1	1	17 13_164	4
MARIBOR - DORNAVA 9:1
(3:0)
Strelka za Dornavo je bila Martina Potrč v 67. minuti.
DORNAVA: Alenka Murko, Lucija Hameršak (od 46. Laura Maksimo-vič), Maja Skaza (od 65. Nuša Ploj), Mateja Arnuš, Nina Podhostnik (od 46. Nuša Horvat), Daša Veličkovič (od 46. Jana Mohorič), Saša Ljubec, Teja Šmintič, Martina Potrč (od 86. Tjaša Šalamun), Katja Nežmah, Gabrijela Milec. Trener: Mitja Serdinšek.
DK
Nogomet • Liga U-14 vzhod
REZULTATI 28. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 5:4, Železničar -NŠ Poli Drava 1:4, Maribor - Mura 05 10:0, Malečnik - Brežice 1:5, Nissan Ferk Jarenina - NŠ R. Koren Dravograd 0:7, Tehnostroj Veržej -Pobrežje 1:2, Simer šampion - CM Celje 1:1, Dravinja - Mozirje 6:0. Preloženo srečanje: NŠ Poli Drava -Maribor 0:0.
Mali nogomet
RLMN Haloze
REZULTATI 6. KROGA: ŠD Ptujska Gora 2 - ŠD Cirkovce 0:2, ŠD Med-vedce - Naraplje 3:4, ŠD Stoperce -ŠD Žetale 0:8, Planjsko - ŠD Ptujska Gora 1 3:0, ŠD Rim - ŠD As Euroavto 3:1, ŠD Breg Albin Promotion - ŠD Stopno 2:4.
1.	PLAJNSKO 5 5 0 0 23:3 15
2.	NARAPLJE 5 5 0 0 21:12 15
3.	ŠD ŽETALE 5 4 0 1 22:5 12
4.	ŠD RIM 5 4 0 1 14:7 12
5.	AS EUROAVTO 5 3 0 2 12:9 9
6.	ŠD STOPNO 5 3 0 2 12:10 9
7.	PTUJ. GORA 1 5 2 0 3 11:9 6
8.	ŠD CIRKOVCE 5 2 0 3 9:9 6
9.	ŠD MEDVEDCE 5 1 0 4 8:14 3
10.	ŠD STOPERCE 5 1 0 4 8:24 3
11.	ŠD BREG A. P. 5 0 0 5 7:24 0
12.	PTUJ. GORA 2 5 0 0 5 3:23 0
Poletna liga ŠD As
REZULTATI 2. KROGA: Športno društvo AS - ŠD AS Evroavto 0:10, Velika Varnica - Generacija X 1:4, ŠD Majski Vrh - Strmec 3 :1, UŠR Višnjica - KMN Majolka 0:0, CMC Ekocon - Krovstvo Petrovič ŠD Se-lan 0:2, Strelec Stojnci - Koranti Demoni 1:5.
1.	AS EUROAVTO 2 2 0 0 16:3 6
2.	GENERACIJA X 2 2 0 0 10:2 6
3.	ŠD MAJSKI VRH 2 2 0 0 10:2 6
4.	ŠD SELAN 2 2 0 0 5:2 6
5.	STRMEC 2 10 1 3:3 3
6.	KORANTI DEM. 2 10 1 6:8 3
7. KMN MAJOLKA 2	G	2	G	G:G 2
8. BAR DESETKA 1	G	1	G	G:G 1
9. UŠR VIŠNJICA 2	G	1	1	G:2 1
1G. CMC EKOCON 1	G	G	1	G:2 G
11. S. STOJNCI 2	G	G	2	3:8 G
12. VEL. VARNICA 2	G	G	2	4:1G G
1S. ŠD AS 2	G	G	2	1:16 G DK
1. MARIBOR	28	2S	4	1	134:11	7S
2. NŠ POLI DRAVA 28		2G	5	S	83:30	65
S. RUDAR VELENJE 28		18	4	6	98:32	58
4. DRAVOGRAD	28	16	7	5	85:29	55
5. CM CELJE	28	16	6	6	1G6:41	54
6. FERK JARENINA 28		16	6	6	51:35	54
7. ALUMINIJ	28	14	4	1G	66:55	46
8. POBREŽJE	28	1S	7	8	54:43	46
9. DRAVINJA	28	1S	4	11	64:41	4S
10. SIMER ŠAMP.	28	11	4	1S	62:49	S7
11. MURA 05	28	11	S	14	61:68	26
12. T. VERŽEJ	28	6	2	2G	39:95	2G
13. BREŽICE	28	5	S	2G	39:112	18
14. ŽELEZNIČAR	28	4	1	2S	24:124	1S
15. MALEČNIK	28	S	2	2S	31:140	11
16. MOZIRJE	28	1	6	21	16:107	9
3. KLJUČAROVCI	S	1	1	1	11:12	4
4. TRS BAR SARA	S	G	S	G	6:6	S
5. ŠIT	S	G	2	1	4:8	2
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 5:4 (2:3)
STRELCI: 0:1 Omerovič (4), 1:1 Brodnjak (7), 1:2 Gavranovič (23), 1:3 Dedič (29), 2:3 Kirbiš (32), 3:3 Kirbiš (43), 3:4 Marič (49), 4:4 Novak (62), 5:4 Knez (65)
ALUMINIJ: Janžekovič, Kirbiš, No-vačan, Leva, Knez, Elšnik, Brodnjak (Krajnc), Miložič (Ornik), Novak (Vaj-da), Mesarič, Zorec. Trener: Borut Kolar.
ŽELEZNIČAR - NŠ POLI DRAVA 1:4 (1:1)
STRELCI: 0:1 Šalamun (25), 1:1 Lugonjič (32), 1:2 Bela (60), 1:3 Ro-gina (66), 1:4 Brec (68)
NŠ POLI DRAVA: Pungaršek, Bela (Grager), Gale, Šoštarič, Majerič, Zdovc, Rogina, Brec, Fleten (Kova-čič), Kukovec, Šalamun (Zamuda -Horvat) Trener: Gorazd Beranič.
Danilo Klajnšek
Občinska liga Sveti Tomaž
REZULTATI 3. KROGA (20. 5.): KMN Tomaž veterani - TRS Bar Sara 3:3, Koračice - PGD Ključarovci 5:3, Purgari - ŠIT 4:0.
1.	KORAČICE 3 2 10 11:6 7
2.	PURGARI S. T. 3 1 2 0 8:4 5
6. TOMAŽ VET. 3 0 1 2 8:12 1
PARI 4. KROGA (27. 5., PRI SVETEM TOMAŽU): TRS Bar Sara
-	Koračice (19.30), Purgari - KMN Tomaž veterani (20.20), ŠIT - PGD Ključarovci (21.10).
Letna liga Cvetkovci
REZULTATI 5. KROGA: Mozaik team - Kirby Podgorci 0:3, MA Formin - DM Trgovišče 2:3. Brlek Cvetkovci - Inox ograje Majcen (28. 5., ob 19.00 v Cvetkovcih), ŠD Cvetkovci
-	Vičar Vičanci (ob 19.40), prosta je ekipa FC Optimisti.
1.	PODGOR. BREG 5 4 0 1 22:12 12
2.	OGR. MAJCEN 3 3 0 0 10:6 9
3.	CVETKOVCI 4 2 2 0 11:4 8
Študentje iz Tomaža (SIT), udeleženci Občinske lige Sveti Tomaž
4.	VIČANCI 4	2	11 8:5	7
5.	FC OPTIMISTI 4	2	0 2	11:10 6
6.	DM TRGOVIŠČE 4	1	0 3	10:14	3
7.	MOZAIK TEAM 4	1	0 3	3:12	3
8.	ŠD CVETKOVCI 3	0	2 1 4:6 2
9.	MA FORMIN 5	0	1 4	10:20 1
PARI 6. KROGA (28. 5., V CVETKOVCIH): Kirby Podgorci - ŠD Cvetkovci (19.40), FC Optimisti - MA Formin (20.20), DM Trgovišče - Brlek Cvetkovci (21.00), Inox ograje Majcen - Mozaik team (21.40). Prosta je ekipa Vičar transport Vičanci.
ur
Poletna liga ŠD Juršinci
S tekmami 1. kroga se bo v petek, 27. 5., pričela tradicionalna poletna malonogometna liga, ki jo organizira ŠD Juršinci. Letos bo nastopilo 10 ekip, v vsakem krogu pa bo ena izmed njih opravljala vlogo delegata.
PARI 1. KROGA (V PETEK, 27. 5.): Sakušak - ŠD Vitomarci (19.45), Bar Žabica - ŠD Polenšak (20.25), Stolp - Kuki dom (21.05), Gradbeništvo Anžel - Mesarstvo Va len ko (21.45), ŠD Juršinci - KPŠ (22.20).
Franci Kukovec, predsednik ŠD Juršinci: »Tudi letos pričakujemo dobre tekme, saj so prijavljene dobre, močne ekipe, želimo pa si večje število gledalcev kot pretekla leta. Tekmovali bomo v duhu »fair playa«, zmaga pa naj najboljši. Ob vsem tem pa bi rad s ponosom dodal, da je v izgradnji nova razsvetljava, ki bo že v kratkem zamenjala staro.«
tp
Športni napovednik
Nogomet • V soboto na Ptuju velik turnir NŠ Poli Drava Ptuj
V	soboto, 28. maja, bo na lokaciji Mestni stadion - igrišče z umetno travo potekal velik nogometni turnir mlajših selekcij. Organizator je Nogometna šola Poli Drava Ptuj, ki je pripravila turnir za tri starostne kategorije: U-6, U-8 in U-10. V vsaki bo nastopilo 16 ekip, ki bodo v predtekmovanju razdeljene v štiri skupine s štirimi ekipami. Turnir se bo pričel ob 10. uri, zaključne tekme pa bodo na sporedu od 15. ure dalje. Finalne tekme v vsaki starostni skupini bodo na sporedu ob 18.20.
Judo • DP mlajših članov in članic na Ptuju
Judo klub Drava iz Ptuja organizira državno prvenstvo v judu za člane in članice do 23 let. Tekmovanje bo v soboto, 28. maja, v Športni dvorani Center na Ptuju. Svojo udeležbo na tekmovanju, ki šteje tudi za Slovenski pokal in uvrščanje v slovensko reprezentanco, je že najavila večina slovenskih klubov. Borbe bodo potekale na treh borilnih površinah in se pričnejo s predtekmovanjem v soboto ob 11. uri, finalne borbe bodo ob 14. uri. Uradno odprtje tekmovanja bo v soboto ob 11. uri.
»Potrudili se bomo, da se bomo dokazali kot odlični organizatorji in promotorji Ptuja. Imamo tudi močno ekipo z odličnimi posamezniki in posameznicami (Urška Urek, Andrej Čuš, Nejc Kučan, Damjan Ljubec ...), od katerih pričakujem več kolajn,« je napovedal Vlado Čuš, strokovni vodja ptujskega kluba in večkratni selektor slovenskih reprezentanc.
Olimpiada mladih na OŠ Juršinci
Osnovna šola Juršinci v petek, 27. maja, ob 17. uri vabi na slavnostno prireditev Olimpiada mladih na OŠ Juršinci in odprtje olimpijskih iger. Ob tej priložnosti so na šolo povabili slovenske olimpijce in pripravili še druga presenečenja. Vabljeni!
Odbojka na mivki • Turnir v Podložah
V	soboto, 28. 5., bo v športnem parku v Podložah potekal turnir dvojic. Organizatorji bodo sprejemali prijave do 10. ure (prijavnina znaša 10 evrov), ko se bo začelo tekmovanje. Najboljše tri ekipe bodo nagrajene (110, 70 in 50 evrov). Za obiskovalce bodo pripravljene družabne igre s praktičnimi nagradami. Informacije: 041 484 600 (Simon).
Mali nogomet • RLMN Haloze
Pari zaostalega 7. kroga (Stopno, 27. 5.): ŠD Ptujska Gora 1 - ŠD Rim (20.30), ŠD Stopno - ŠD Ptujska Gora 2 (21.10), ŠD As Euroavto - ŠD Breg AP (21.50), Naraplje - ŠD Stoperce (22.30), ŠD Cirkovce - ŠD Medvedce (23.10), ŠD Žetale - Planjsko (23.50).
Kegljanje • Pred SP za slepe in slabovidne
Jutri se bo v Sarajevu pričelo drugo Svetovno prvenstvo slepih in slabovidnih v kegljanju. Na njem bo nastopila tudi osemčlanska slovenska reprezentanca, ki bo pod vodstvom dveh Ptujčank, Andreje Razlag kot glavne trenerke in njene pomočnice Silve Razlag poskušala ponoviti uspeh izpred štirih let (zlata medalja Marije Fras - obenem svetovni rekord, srebrna Jakoba Voduška). Član slovenske reprezentance v Sarajevu bo tudi Mitja Žalar iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. Mitja je od leta 2004 dalje sodeloval že na šestih evropskih in enem svetovnem prvenstvu. Njegova najboljša uvrstitev je tretje mesto in bronasta medalja na lanskem evropskem prvenstvu na Slovaškem, ko je v finalu s 751 podrtimi keglji dosegel tudi osebni rekord.
Šah • Prva državna liga
Ptujski šahisti ciljajo na naslov državnega prvaka
Od danes do nedelje bodo v organizaciji Šahovske zveze Slovenije v šahovskem domu v Ljubljani potekala prva tri kola prve državne lige za člane. Kot vsa leta do sedaj bo nastopilo deset najboljših slovenskih klubov, med katerimi je tudi Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj, ki je glede na rating prvih šestih tekmovalcev v vlogi prvega nosilca. To vlogo mu je namenil tudi žreb vrstnega reda ekip in tako se že v današnjem prvem kolu obeta derbi najresnejših kandidatov za naslov prvaka med Ptujčani in ekipo ŽŠK iz Maribora.
Predsednik Šahovskega društva Tehcenter Ptuj MM Danilo Polajžer, ki je obenem tudi kapetan ekipe, ima letos na razpolago osem velemojstrov (VM), dva mednarodna mojstra (MM) in dva mojstra Fide (FM). V jutrišnjem drugem kolu se bodo Ptujčani pomerili z ekipo ŠK Triglav Krško, v nedeljskem tretjem kolu pa še z Novo Gorico.
Naslednja tri kola se bodo odvijala v Kamnici pri Mariboru od 3. do 6. junija, zadnja tri pa v Laškem od 10. do 12. junija 2011. Petkova kola bodo na sporedu ob 16. uri, sobotna ob 15. ter nedeljska ob 10. uri.
JM, SK, Silva Razlag
Namizni tenis • 20. kadetsko DP Anja Bezjak med osmimi najboljšimi
V soboto in nedeljo je v organizaciji NTK Sobota potekalo 20. državno prvenstvo za kadete in kadetinje. V športni dvorana OŠ III v Murski Soboti je skupno nastopilo 91 kadetov in 45 kadetinj - med njimi sta bila tudi Anja Bezjak in Jan Harb (oba NTK Ptuj).
Jan tokrat ni dosegel odmevnega rezultata, bolje pa je šlo Anji, ki je najprej osvojila 1. mesto v svoji predtekmovalni skupini (ugnala je Koh-novo - Muta, Malavašičevo - Vesna in Vogrinčičevo - Kema), v izločilnem delu pa je nanizala še dve odmevni zmagi. Najprej je s 3:0 izločila Ano Ristevsko (Vesna), za uvrstitev med 8 najboljših pa je tesno, 3:2, ugnala Gajo Paradiž (Muta), ki spada med najboljše slovenske igralke v tej starostni kategoriji. V četrtfinalu je Anjo ustavila 1. nosilka Zala Veronek (Radlje); rezultat je bil 1:3.
Podoben rezultat, uvrstitev v četrtfinale, je Anja dosegla tudi v paru s Kajo Koglot (ISA).
JM
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 36. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Maribor - Domžale, Nafta -Luka Koper, CM Celje - Primorje, Olimpija - Triglav, HIT Gorica - Rudar.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 27. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Krško - Bela krajina; NEDELJA ob 17.00: Garmin Šenčur - Aluminij, Šmartno 1928 - Labod Drava, Roltek Dob - Mura 05, IB Interblock - Dravinja Kostroj.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Koroška Dravograd - Grad; SOBOTA ob 17.00: Tehnostroj Veržej - Malečnik, AHA EMMI Bistrica -Čarda, Kovinar Štore - Stojnci; NEDELJA ob 17.00: Tromejnik G Kalamar
-	MU Šentjur, Simer šampion - Zreče, Odranci - Paloma.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 24. KROGA - PETEK ob 19.00: Peca - Zavrč; SOBOTA ob 17.00: Koroške Gradnje - Šoštanj. Šmarje pri Jelšah - Boč Poljčane, Pohorje
-	Carrera Optyl Ormož, GIC Gradnje Rogaška - ZAVA Gerečja vas, Mons Claudius - Tehnotim Pesnica;: NEDELJA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Marles hiše.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Pragersko - Skorba, Središče
-	Rogoznica, Hajdina - Oplotnica, Apače - Lovrenc; NEDELJA ob 17.00; Gorišnica - Videm, Dornava - Bukovci.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 20. KROGA: Cirkulane - Podlehnik, Slovenja vas - Zgornja Pol-skava, Podvinci Agrocenter Ptuj - Markovci; NEDELJA ob 17.00: Grajena
-	Tržec, Hajdoše - Spodnja Polskava, Makole - Leskovec.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
35 - ZAHOD
PARI 14. KROGA - PETEK ob 18.00: Pragersko - Polskava, Lovrenc -Hajdina, Pohorje Oplotnica - Mons Claudius, Podlehnik - Boč. 35 - VZHOD
PARI 14. KROGA - PETEK ob 18.00; Borovci - Prepolje, Skorba -Dornava, Videm - Drava, Bukovci - Grajena. LIGA - 40
PARI 14. KROGA - PETEK ob 18.00: Podvinci - Markovci, Leskovec
-	Tržec, Ormož - Gorišnica, Zgornja Polskava - Apače.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
27. KROG: Aluminij - Simer šampion (sobota ob 16.30), CM Celje -NŠ Poli Drava (sobota ob 16.30).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
27. KROG: Aluminij - Simer šampion (sobota, ob 14.30), CM Celje -NŠ Poli Drava (sobota, ob 14.30).
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
20. KROG: Dornava - Velesovo Kamen Jerič (nedelja ob 11.00)
Rokomet
1. A SRL (m) - LIGA ZA OBSTANEK
10. KROG: Jeruzalem Ormož - Slovan (petek ob 20.00), Šmartno -Slovenj Gradec.
Danilo Klajnšek
Kegljanje • DP invalidov
Zlata medalja Francu Žnidariču, srebrna Mitju Žalarju
Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite je prejšnjo soboto na kegljišču Golovec Celje izvedla državno prvenstvo za vse kategorije invalidov. Nastopilo je preko 130 tekmovalk in tekmovalcev v konkurenci slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih, tetraplegikov, paraplegikov ter ostalih petih telesnih poškodbah. Prvenstva so se udeležili tudi trije Ptujčani, in sicer Sne-žana Planine in Franc Žnidarič, člana Medobčinskega društva invalidov ter Mitja Žalar, član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj.
V konkurenci telesnih poškodb kategorije K2 je Franc Žnidarič s 484 podrtimi keglji (120 lučajev mešano) osvojil prvo mesto in zlato medaljo,
medtem ko je Snežana Pla-ninc v kategoriji K5 podrla 456 kegljev in osvojila 18. mesto. V najmočnejši moški kategoriji B3 slepih in slabovidnih kegljačev je nosilec bronaste medalje z lanskega evropskega prvenstva Mitja Žalar podrl 711 kegljev (120 lučajev polno) in osvojil srebrno medaljo. Za zmagovalcem Mirom Rusom iz Ljubljane je zaostal vsega pet kegljev. Lanski državni prvak v tej kategoriji, bivši član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Marjan Žalar, je kot član MDSS Kranj s 692 podrtimi keglji tokrat osvojil 4. mesto. Vsekakor sta dve medalji z državnega prvenstva invalidov za tri ptujske kegljače velik uspeh.
Silva Razlag
Strelstvo • Kvalifikacije za 1. B DL
Kidričani in Ormožani napredovali v 1. B DL
Minulo soboto so v Ljubljani potekale kvalifikacije za uvrstitev v 1. B DL s standardno zračno puško in pištolo, kjer so, izmed vseh sedmih oziroma štirih skupin 2. DL, nastopale prvo- in drugouvrščene ekipe. Iz našega območja so v kvalifikacijah nastopale iz 2. DL s puško sever mariborska in kidri-čevska ekipa, iz 2. DL s pištolo severovzhod pa ormoška ekipa Kovinarja. Pričakovanja vseh treh ekip so bila velika, saj so vse tri spadale v ožji krog favoritov za napredovanje.
Velikim pričakovanjem in želji pa so na tekmovanju sledili tudi zelo dobri rezultati, v skupini s puško so si zmago zagotovili strelci iz Kidričevega, mariborska ekipa Elektra pa je z enakim rezultatom, s 1142 krogi, zasedla 2. mesto in si izmed devetih nastopajočih ekip prav tako pristreljala napredovanje. Podobno uspešni pa so bili tudi ormoški strelci, ki so slavili prepričljivo zmago s 1097 krogi, napredovanje pa so si z drugim mestom in 1072 krogi zagotovili tudi povratniki v 1. B DL iz Celja. Med posamezniki s puško je sicer slavil najboljši slovenski mladinec v letošnji sezoni Mitja Černi iz Gančanov s 391 krogi, vendar je bila to slaba tolažba, saj je njegova ekipa s 1139 krogi do-
Foto: Simeon Gčnc
Kidričevska strelka Klavdija Pufič je odlično nastopala v kvalifikacijah in svoji ekipi pomagala do napredovanja v 1. B DL v prihodnji sezoni 2011/12.
segla 3. rezultat dneva in tako izvisela iz napredovanja v 1. B DL. S podobno zgodbo se je med posamezniki soočal tudi drugi perspektivni slovenski mladinec Rok Rošer iz Doli-ča in si s 390 krogi zagotovil 2. mesto med posamezniki, njegova ekipa pa je s 1137 krogi pristala na 4. mestu. Med ki-dričevskimi strelci je najboljše streljanje pokazala Klavdija Pufič in osvojila 3. mesto, zelo solidno pa sta nastopala tudi mlada kidričevska strelca, mla-
dinec Uroš Mohorko si je s 385 krogi priboril 7. mesto in kadet Aleš Pernat, ki je s 367 krogi osvojil 22. mesto. Mariborski strelci Siniša Brkič, Mitja Valenčak in Blaž Mau-rič so s 387, 378 in 377 krogi osvojili 6., 10. in 12. mesto.
Med pištolskimi posamezniki je pričakovano in prepričljivo zmago s 375 krogi dosegel Kovinarjev Kevin Venta, ki mu je z drugim mestom in 368 krogi sledil moštveni kolega Grega Novak, tretje mesto pa je s 367
krogi pripadlo Celjanu Slavku Frecetu, ki se ga bodo mnogi bralci spomnili z nastopa v popularni oddaji Minuta do zmage. Zelo dobro pa se je odrezal tudi najšibkejši člen ormoške ekipe Gregor Polajnko in s 354 krogi prispeval levji delež k pomembni ekipni zmagi. Veliko razočaranje kvalifikacij pa so znova doživeli strelci iz Liboj, ki so s 1062 krogi osvojili 3. mesto in bili še v četrtem zaporednem nastopu neuspešni.
Simeon Gonc
Ljutomer • Drugi tekmovalni dan kasaške sezone
Predsednik Türk podelil pokal in posadil lipo
Druga letošnja kasaška prireditev na ljutomerskem hipodromu je bila v znamenju domačega tekmovalca Jožeta Sagaj mlajšega. Pred okoli 1500 gledalci je zabeležil dve prestižni zmagi in z že osmimi letošnjimi trofejami (pet v Italiji) napovedal odlično tekmovalno sezono. V 2. spominski dirki Marka Slaviča st. je nastopilo devet triletnih kasačev, v ciljni ravnini pa so le še trije ostali v boju za najvišji naslov. V ciljni ravnini so bili domala poravnani trije tekmovalci ljutomerskega kluba, ki so na koncu dosegli tudi povsem enak kilometrski čas (1:18,9), za malenkost pred vsemi pa je bila Melissa na vajetih Jožeta Saga-ja. Zmagovalcu je pokal izročil predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, ki je pred dirko slavnostno posadil še 13. lipo na hipodromu. Sagaju je pripadla tudi t. i. odprta dirka (start s traku) na 2140 metrov
Spominsko dirko Marka Slaviča je dobil Jože Sagaj ml. z Melisso (št. 9)
z dodatkom (20-60 metrov) -tokrat z 10-letnim Alainom De-lonom. Najboljši kilometrski čas - 1:16,3 - je sicer dosegel švedski kasač Top Ten (Žan, KK Komenda - 1:16,4), ki pa je zaradi dodatka na začetku dirke osvojil 3. mesto.
REZULTATI - 1. dirka za 3- do 4-letne kasače, zaslužek do 500 EUR, 2100 metrov: 1. Diamond MS (Marinšek) 1:22,0, 2. Glori Sage (Zakrajšek, oba Komenda) 1:22,0, 3. Akri Gerd (Jo. Sagaj st., Ljutomer) 1:22,1. 2. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 2.000 EUR, 2100 metrov: 1. Lariss (Hočevar, Ljublja-
na) 1:19,6, 2. Fiona May (Makovec, Ljutomer) 1:19,8, 3. Pantera I (Zaletel, Šentjernej) 1:19,8. 3. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 5.000 EUR, 2100 metrov: 1. Jack M (Marinšek, Komenda) 1:18,3, 2. Me-nelik (A.Antolin, Ljutomer) 1:18,4, 3. Dinica (Dolinšek Trontelj, Ljubljana) 1:19,1. 4. dirka za 3-letne kasače, v spomin na Marka Slaviča st., 2100 metrov: 1. Melissa (Jo. Sagaj ml.) 1:18,9, 2. Inerra (Šonaja) 1:18,9, 3. Isar (P. Slavič, vsi Ljutomer) 1:18,9. 5. dirka za 3- do 14-letne kasače brez zmage v karieri: 1. Perry Joe (Lovrenčič, Ljutomer) 1:20,6, 2. Izmir (Gregorc, Komenda) 1:21,1, 3. Vin-cennes (Judež, Šentjernej) 1:21,2. 6. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 11.000 EUR, 2100 metrov: 1. Piton I (Bernardič (Posavje, Krško) 1:18,7, 2. Fordena (J. Slavič) 1:18,7, 3. Prince November (Osterc, oba Ljutomer) 1:18,8. 7. dirka za 3-14 l. kasače, 2140 metrov (start s traku):
1.	Alain Delon (Jo. Sagaj ml.) 1:17,3,
2.	Dawson MS (Mi. Slavič, oba Ljutomer) 1:18,4, 3. Top Ten (M. Žan, Komenda) 1:16,4.
NŠ
Fotozapis • Vodni športi - Jet ski freestyling
Na Dravi svetovna prvaka
Moto center Ptuj in Moto nautica Miklavž pri Mariboru sta v nedeljo izbrala idealen dan za predstavitev novih modelov Yamahinih vodnih skuterjev, izvenkrmnih motorjev in čolnov. Na ptujski Ranci so se mnogi prvič varno vozili po Dravi in preizkušali razna plovila. Iz športnega vidika sta največ navdušenja ali vzdihov požela svetovna prvaka v t. i. Jet ski Freestaylu, Rok in Nac Florjančič. S tem športom sta se začela ukvarjati pri osmih letih, vmes sta se preizkusila tudi v motokrosu, medtem ko sta se tekmovalno z Jet skijem začela ukvarjati pri petnajstih letih. Uspešnejši izmed bratov Florjančič - Rok - je leta 2002 osvojil naslov
amaterskega svetovnega prvaka, medtem ko je leta 2008 osvojil še naslov svetovnega prvaka med profesionalci. Nac Florjančič pa je leta 2008 osvojil naslov amaterskega svetovnega prvaka. Na predstavitvi na Ptuju sta brata navdušila množico obiskovalcev in sta s svojima prilagojenima skuterjema izvajala salte na stran, salte na bok ali soček, salte nazaj in razne kombinacije z eno roko ali nogo ter povezave med skoki. Sam šov program je bil zares vrhunski, hkrati pa smo se tudi mnogi prvič spoznali s Jet ski Freestyle atraktivnim športom.
DB
Foto: Črtomir Goznik
Foto: NS
Videm • Zaključek dvoletnega projekta Comenius
Strpnost v Evropskem babilonskem stolpu
Videmska osnovna šola je minuli teden, od srede do nedelje, gostila partnerje iz tujine, s katerimi so sodelovali v iztekajočem dvoletnem projektu Comenius. Videmsko šolo je tako obiskalo 22 učiteljev in sedem učencev iz šestih različnih držav: Italije, Sicilije, Portugalske, Španije, Cipra in iz Poljske.
Gostje iz tujine so četrtek dopoldne namenili poučevanju videmskih osnovnošolcev po posameznih razredih, v okviru katerih so jim predstavili svoj jezik, običaje, kulturo, jih celo učili svojih plesov, kot je npr. flamenko, jim predstavili in zapeli svoje pesmi itd.
Nato je v četrtek opoldne v telovadnici OŠ Videm sledila osrednja prireditev, ki so jo oblikovali osnovnošolci sami. Vsem zbranim so se predstavili s slovenskimi ljudskimi pesmimi, ki sta jih zapela otroški in mladinski pevski zbor ob instrumentalni spremljavi, mladi folkloristi pa so odplesali nekaj plesov in prikazali nekaj starih običajev. Predstavitev slovenskih ljudskih je bila tudi del Evropske pesmarice, enega izmed končnih produktov projekta. Popoldne so se gostje preselili v leskov-ško podružnično šolo, kjer so si ogledali šolske prostore in način pouka. Posebej zanimiv
pa je bil četrtkov večer; medse so jih namreč povabili člani in članice društva kmečkih žena in folklornega društva iz Lancove vasi ter jim v tamkajšnjem vaškem domu pripravili sočne tradicionalne jedi iz naših krajev, orači so jim predstavili nekaj pustnih običajev, folkloristi pa ljudske plese.
Petek je bil namenjen celodnevnemu izletu na Bled z obiskom blejskega otoka ter drugih znamenitosti, sobotno dopoldne pa je bilo obarvano bolj športno; učenci in učitelji so se namreč rekreirali v različnih športnih igrah pod imenom Šport in špas, popoldne pa so si ogledali Ptuj s ptujskim gradom.
„Bistvo našega skupnega projekta Comenius, v katerem so sodelovali učenci osmih in devetih razredov, je bila medsebojna predstavitev naših kultur, jezikov, običajev, pesmi itd. Vsaka od vključenih šol je pripravila podoben program,
Na zaključni osrednji prireditvi ob koncu dvoletnega projekta Comenius so videmski osnovnošolci gostom odpeli kar nekaj ljudskih pesmi in jim prikazali tudi nekaj ljudskih plesov ter običajev.
mi pa smo naš program s poudarkom na ljudskih pesmih in plesih predstavili prav na osrednji četrtkovi prireditvi," je povedala vodja projekta Comenius v OŠ Videm Petra
Zetale m Ob zaključku projekta Comenius
Za bolj zdrav svet
Tudi v žetalski osnovni šoli so minuli teden s prireditvijo v krajevni dvorani obeležili zaključek dvoletnega projekta Comenius, z naslovom „A healthier World", v katerem so ob žetalski osnovni šoli sodelovale še šole iz Velike Britanije, Italije in Nemčije.
Osrednjo zaključno prireditev so pripravili žetalski osnovnošolci, na njej pa so skozi dia-projekcije fotografij in kratkih filmov, recitale, pesmi, igranje, skeče in plese gostujočim učiteljem in učencem ter ostalim zbranim pokazali in povedali vse, kar so skozi dve leti sodelovanja ustvarjali in spoznali v skupnem projektu.
Učenci so se ukvarjali s tremi tematikami, ki sodijo v koncept zdravega življenja in okolja; z ločevanjem odpadkov, z zdravim in pravilnim načinom prehranjevanja ter z nujnostjo telesnega gibanja. Skozi različne aktivnosti in izdelke so pokazali, kako ločujejo odpadke sami v svojem okolju, kaj sodi v zdravo prehrano in kakšne vrste športne in rekreacijske dejavnosti izvajajo tako v šoli kot v prostem času v domačem okolju.
„Naš podprogram Come-nius je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi, omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kulture in jezikovne raznolikosti ter mladim v pridobivanju spretnosti in kompetenc, potrebnih za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo. Cilj programa je izboljšanje kakovosti in večanje mobilnosti učencev in izobraževalnega osebja, izboljšanje kakovosti in povečanje
obsega partnerstva med šolami, spodbujanje učenja tujih jezikov, podpiranje inovativ-nih IKT-vsebin, povišanje kakovosti in evropske razsežnosti, usposabljanja učiteljev ter izboljšanje pedagoških pristopov in šolske uprave," je med drugim poudarila vodja Comenius skupine v OŠ Žetale Tanja Nikolovski, ki ima tudi največ zaslug za to, da se je domača OŠ vključila in povezala s štirimi šolami iz tujine v skupnem projektu.
Povedala je tudi, da so žetal-ski učitelji in učenci obiskali ostale sodelujoče šole, gostitelji zaključnega srečanja so pa Žetalčani: „Kot gostitelji si želimo, da bi se naši partnerji vrnili domov z nepozabnimi
Foršnarič in dodala, da so vi-demski osnovnošolci v času trajanja projekta obiskali vse šole iz omenjenih sodelujočih držav.
„Moram reči, da je bistvena razlika med ostalimi šolami in našo predvsem v tem, da naše OŠ združujejo učence od prvega do devetega razreda, medtem ko je v vseh ostalih šolah
ločena prva triada od starejših učencev; razdeljeni so v dve ločeni zgradbi. Vse ostalo, glede načina pouka, predmetnika, učilnic, je zelo podobno. Edino šole v Cipru končujejo pouk že maja zaradi vročine, na Poljskem pa je šolsko leto enako kot pri nas. Prav tako v nekaterih, zlasti sredozemskih šolah učenci preživijo
več časa dnevno, tja do štirih popoldne, vendar imajo vmes en daljši odmor. Opazili smo tudi, da je v Španiji in Italiji odnos med učitelji in učenci bolj sproščen, vsi se kličejo po imenu, vseeno pa obstaja določena distanca, ki pa ni tako zelo izrazita kot pri nas. Otroci vseeno vedo, do kod smejo in kje je meja. Tudi tuji jezik praviloma uvajajo že v prvem razredu, prav tako je pri njih več otrok v razredu kot pri nas. Sicer pa lahko povem, da so naši gostje pri nas navdušeni predvsem nad zeleno pokrajino, to jih je najbolj fasciniralo, ker je pač v Sredozemlju vse bolj suho," je še povedala Petra in dodala, da so tudi učiteljske plače pri vseh približno enake; ponekod nekaj višje,drugje pa nekaj nižje.
Skupino učiteljev iz OŠ Videm, ki je skozi dve leti vodila skupen Comenius projekt, so sestavljali ob Petri Fošnarič še Iztok Roškar, Robert Murko, Ksenija Samojlenko in Stanka Vršič ob podpori ravnateljice Helene Šegula.
SM
Leskovec m Taborjenje in Šport špas
Drugačna šolska dneva
spomini in željo, da se k nam ponovno vrnejo!"
Da so res navdušeni in da se bodo še vrnili, so zagotovili prav vsi partnerji v Comeniu-su iz tujine, ki so se gostiteljem zahvalili tudi s praktičnimi darili.
Za uspešno izvedbo projekta se je vsem tujim in domačim sodelujočim učiteljem ter učencem, staršem in društvom ter drugim sodelujočim zahvalil tudi ravnatelj in župan Anton Butolen.
V dvoletnem projektu so sodelovali učenci tretjega, osmega in devetega razreda OŠ Že-tale pod vodstvom učiteljev Marije Skok, Lidije Šešerko, Saše Peršoh, Valerije Krivec in Tanje Nikolovski.
SM
Minuli konec tedna je bilo v Leskovcu zelo veselo.
Žetalski osnovnošolci so učencem in učiteljem iz tujih partnerskih šol skozi zanimivo prireditev prikazali vse aktivnosti, ki so jih v okviru projekta izvajali v zadnjih dveh letih.
V petek so svoje prvo taborjenje pričeli učenci 1. in 2. razreda. Zbrali so se popoldne. Najprej so spoznavali osnove gorništva z učiteljem Benom, po večerji pa so se odpravili na pohod. Na poti so jih čakale naloge z navodili za nadaljevanje poti, ki jih je pripeljala v Strmec k Erni Korošec. Predstavila jim je tkanje volne in izdelovanje volnenih izdelkov. Ogledali so si koze, pokukali skozi teleskop k zvezdam in se posladkali s sladoledom. Opremljeni z lučkami so v temni, a topli noči odkorakali nazaj v šolo. Tam jih je čakala učilnica - spalnica. Tako so bili utrujeni, da so že med pravljico zaspali in drnjohali celo noč. Zjutraj so se dobre volje prebudili, saj so vedeli, da sem jim bodo na športni prireditvi pridružili starši, babice, dedki, bratci, sestrice...
Številne zbrane je na dnevu druženja treh generacij Šport špas pozdravila vodja šole Marjana Srdinšek. Skoraj dvourni pohod je vesele poho-dnike vodil po Trdobojcih. Po krepčilni malici so se dodatno razgibali še ob zabavnih igrali, nogometu in odbojki.
Podžupan Občine Videm Marjan Selinšek je najštevilčnejšim družinam, udeleženkam pohoda, poklonil Zbornik občine Videm. Po štiri člane treh generacij so pred-
stavljale družine Krajnc, Ko-vačec in Potočnik. Najstarejši pohodnik je bil Vinko Krajnc, najmlajši pa Aljoša Širec.
Ob tej priložnosti so se družno poslovili še od Flavia iz Ita-
lije in Joanne iz Portugalske, dveh učencev, ki sta bila na obisku v okviru projekta Co-menius, ki se je zaključil ravno na ta dan.
Manja Vinko
Erna Korošec in radovedni učenci ob statvah
Foto: Manja Vinko
Udeleženci pohoda Šport špas
Foto: Manja Vinko
Foto: SM
Foto: SM
Juršinci • Odprtje Slovenjegoriške planinske poti
93 kilometrov gostoljubnosti in naravnih lepot
Znano Puhovo domačijo v Sakušaku v občini Juršinci so v sobotnem sončnem dopoldnevu dobesedno poplavili številni pohodniki, ki so se podali po delu sicer 93 kilometrov dolge krožne pohodne poti skozi deset občin. Prav na dvorišču Puhove domačije se je namreč s simboličnim prerezom traku zgodilo uradno odprtje Slovenjegoriške planinske poti.
Foto: SM
Predsednik organizacijskega odbora in najzaslužnejši za realizacijo Slovenjegoriške poti Uroš Vidovič je upravljavcu Puhovega muzeja predal kontrolni žig in markacijsko hišico.
Foto: SM
Številne zbrane na dvorišču Puhove domačije, ki je bilo daleč premajhno za vse ljubitelje pohodni-štva, je najprej pozdravil gostitelj, domači župan Alojz Kaučič, ki je izpostavil izjemno lepoto domačih krajev, kjer se še vedno v veliki meri ohranja tradicionalni način življenja in se domačini ponašajo z veliko mero gostoljubnosti, saj so pohodniki, gostje, še vedno deležni domačih dobrot in kapljice iz starih vinskih kleti.
Ptujski župan Štefan Čelan pa je pohvalil ptujsko planinsko društvo, ki je v enem letu od začetka do konca izpeljalo projekt Slovenjegoriške planinske poti ter dodal: „Naj ta pohod postane tradicionalen, vsakoletni in vsako leto se zberimo na eni od takšnih točk, kot je Puhova domačija! Naj bo ta pot čim bolj obiskana in čim večkrat prehojena!"
Zbrane je pozdravil tudi podpredsednik medobčinskega odbora planinskih društev Podravja Anton Purg, ki je izrazil veliko veselje, da je projekt uspel, za kar gre po njegovih besedah največja zahvala Urošu Vidoviču kot duhovnemu vodji: „V Halozah takšna pot obstaja že veliko let in prav je, da je zdaj urejena tudi v Slovenskih goricah. Začne se pri Primusu na Ptuju, kjer je bila lani markirana prva, izhodiščna točka, potem pa je vse steklo zelo hitro."
Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Tomše pa je povedal: „Današnje odprtje te poti je dokaz, da se planinci vse bolj zavedamo, da naš gorski svet ni samo Triglav in visokogorje, ampak vse bolj postajajo pomembna ostala področja Slovenije, med njimi tudi ali predvsem Slovenske gorice, ki so res izjemno lepe. Vse te poti, ki jih odpiramo, med njimi je tudi Slovenjegoriška pot, pomenijo odpravljanje t. i. belih
lis; gre za področja, kjer planinstvo ali pohodništvo še ni bilo razvito do take mere. Taka planinska pot predstavlja poleg rekreacije tudi izjemno ponudbo naravnih lepot, kulturnih znamenitosti in odlične kulinarične ponudbe, ki je tu še posebej izrazita in pospremljena z gostoljubnostjo domačinov, kar smo vse danes doživeli. Mislim, da bo vsaka taka pot doprinesla k razvoju planinstva in pohodništva, ki je tudi v Evropi v vse večjem razmahu, in seveda tudi k razvoju turizma v teh krajih, ki morda niso dovolj obiskani in znani, pa imajo veliko ponuditi. Vsem veliko užitkov še naprej na tej poti in na pohodnih podvigih nasploh!"
Potem so se pred mikrofonom zvrstili še podpredsednik Planinskega društva (PD) Ptuj Janez Vrtič in Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra, ki je pri izvedbi pomagalo s sofinanciranjem iz evropskih skladov, ter direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih.
Na koncu je prišel do besede še glavni akter izvedbe Slovenjegori-ške planinske poti in predsednik organizacijskega odbora poti Uroš Vidovič: „Danes je res velik dan; Planinsko društvo Ptuj je pred skoraj 30 leti trasiralo in označilo haloško planinsko pot, sam pa sem pred časom opazil, da je eno največjih belih lis na področju planinskih pohodni-ških poti v državi prav področje Slovenskih goric. In že takrat sem želel zapolniti to praznino. Povedati moram, da smo kar nekaj mesecev na tem projektu delali zelo trdo, označili smo 93 kilometrov pohodne poti, pot je označena s Knafeljčevo, torej Slovenje planinsko markacijo. Kar me je še posebej navdušilo, pa je to, da na celotni trasi poti nismo naleteli na niti enega domačina, človeka, obiskovalca, ki bi nasprotoval tej ideji! To je res izreden dosežek v teh težkih časih, da ljudje tako pozitivno sprejemajo in sprejemamo to druženje, povezovanje. Naša osnov-
Uradno je bila 93 kilometrov dolga prerezom traku.
na ideja te poti je, da ta pot ljudi povezuje, ne nazadnje poteka skozi 10 občin in želimo si, ko boste šli po tej poti, da res prisluhnete tako pokrajini kot ljudem!"
Vidovič se je ob koncu nagovora še posebej zahvalil vsem desetim županom in občinskim vodstvom za pomoč pri izvedbi, ZRS Bistra Ptuj in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali, da se je pot prelila s papirja v naravo. Upravitelju Puhove domačije pa je predal kontrolni žig in markacijsko hišico za vse bodoče
pot skozi deset občin odprta s
pohodnike.
Uradno odprtje Slovenjegoriške planinske poti se je zaključilo s prerezom traku, za kulturno noto prireditve so s petjem poskrbele juršin-ske ljudske pevke in domači kvartet Bakus, posebnega aplavza pa so bili deležni osnovnošolci s humornim skečem, v katerem so pohodnike še posebej poučili, da naj delajo dolge korake, ker bodo tako njihovi „šolni duže zdržali".
SM
Dvorišče Puhove domačije, kjer je bila prireditev ob odprtju nove poti, je bilo v soboto veliko premajhno za številne po-hodnike.
93 kilometrov dolga Slovenjegoriška pot se začne v Termah Ptuj, vodi skozi mesto, nato pa se po Vičavski in Sovretovi poti povzpne na Hinčev hrib. Skozi Krčevino pri Vurberku se nadaljuje na Vurberk in na vrhu Grmade doseže najvišjo točko - 462 metrov n. m. Z Grmade se spusti na razvodni greben med potokoma Rogoznica in Grajena do naselja Gomila in nato v dolino Rogoznice. Sledi vzpon na Bišečki in Trnovski Vrh in mimo kmetije Požegar vodi v Trnovsko vas, kjer se mimo Simoničeve kmetije nadaljuje skozi Drbetince in Vitomarce v Hvaletince in Grlince do znane kapele Aleluja v Dragoviču. Nato se spusti v Juršince in mimo Toplakove turistične kmetije ter Herbersteinove vinske kleti doseže Puhov muzej v Sakušaku. Pot nato pelje naprej mimo turistične kmetije Amur v Bodkovcih, skozi Ilovšak na Polenšak do gostilne Šegula. S Polenšaka se spet spusti v Polence in se nato skozi Brezovce povzpne na Prerad, od tam pa skozi Bresnico pripelje do Dominkove domačije v Gorišnici. Nato vodi v Formin, preči dravski kanal ter pelje do borlskega mosta, kjer (pod mostom) zavije desno ob levem bregu Drave nazaj proti Ptuju. Izkušen pohodnik lahko prehodi celotno pot v dobrih 18 urah.
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS
I. Rimski družinski praznik v Termah Ptuj
Sobota, 28.5.2011 od 11.00 ure.
Vabljene vse družine na vodne užitke, vožnje s tobogani in zabavo ob pestrem animacijskem programu ter številnih prireditvah, ki jih bomo namenili otrokom od 3. leta dalje.
Družinska vstopnica 14 € (3 otroci v spremstvu 2 odraslih oseb). Niste zadovoljni s svojo postavo?
V Grand Hotelu Primus**** v wellness centru smo za vas pripravili programe za
oblikovanje postave in anticelulitne tretmane. S kavitacijskimi programi lahko zmanjšate
obseg pasu tudi do 6 cm. V kombinaciji z Body wrappingi, anticelulitnimi masažami in LIPO
DETOX programi pa bo vaša postava zavidanja vredna. Zakaj ne bi blesteli že to poletje?
Posebna ponudba za upokojence
Celodnevna vstopnica za Termalni Park samo 8,40 C.
Ponudba velja od ponedeljka do petka ter do 27.5.2011.
PREDPRODAJA SEZONSKIH VSTOPNIC
OTROCI (5-15 let): 99 EUR (redna cena 198 EUR)
ŠTUDENTJE IN DIJAKI: 190 EUR (redna cena 280 EUR)
ODRASLI: 240 EUR (redna cena 280 EUR)
Sezonska vstopnica omogoča neomejeno kopanje in uporabo savn v Termalnem Parku od dneva nakupa do 15.09.2011. Vstopnice so imenske in ne prenosljive.
Predprodaja poteka do 31.05 2011 na recepciji Termalnega Parka.
Pokličite za ugodne ponudbe plavalnih priprav v zunanjem olimpijskem bazenu (Tel.: 02
749 45 30).
Termalni Path
AiwUsta
■v' ; : i
Paril
ferti ¡C
PTUJ «
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Foto: SM
Kuharski nasveti
Bezeg
Bezgovi cvetovi in plodovi črnega bezga sodijo med najpomembnejše divje sadje. Okus sicer ni tako privlačen kot okus drugih vrst samoniklega sadja, vendar jagode črnega bezga vsebujejo celo vrsto hranilnih snovi, ki jih v takšnih količinah le redko srečamo pri kateri sadni vrsti. To velja le za popolnoma zrele bezgove jagode.
Bezgovi cvetovi nam zaradi svoje aromatičnosti in gostote omogočajo različne tehnike uporabe za okusne jedi. Jagode črnega bezga pa so pomemben vir vitaminov, mineralnih snovi, anti-oksidantov, zaradi okusa pa jih dodajamo tudi številnim omakam in likerjem.
Jagode črnega bezga vsebujejo v povprečju več vitaminov kot jabolka. V ljudskem zdravilstvu so ga pogosto uporabljali za večanje apetita. Vsebujejo tudi veliko beljakovin oziroma aminokislin, okrog 2,5 % , povsem zrele jagode pa tudi do 8 % sladkorjev.
Pri nas samoniklo rasteta smrdljivi in divji bezeg. Smrdljivi bezeg je sorazmerno visoka rastlina, tudi po jagodah podobna črnemu bezgu, vendar so njegove jagode neužitne. Divji bezeg je prijaznejši, raste kot sorazmerno visok grm in se vsako leto ovesi z bleščečimi rdečimi užitnimi jagodami, ki jih pred uporabo dobro prevremo. Imajo okusen sok in strupene pečke, zato je pri pripravi soka potrebne
nekaj previdnosti.
Danes v prehrani veliko bolj uporabljamo bezgove cvetove. Iz njih pripravljamo okusne ocvrte jedi, zloženke v kombinaciji s poljubnim sadjem, bezgove palačinke, žličnike in podobne jedi. Iz bezgovih cvetov pripravljamo tudi različne pijače, odlični so tudi kot dišavna začimba solat, posebej sadnih ter drugih sladkih jedi.
Ocvrte bezgove cvetove lahko pripravljamo na različne načine. Najenostavneje jih ocvremo v gostem, rahlo sladkanem žvrkljanem testu - testu za palačinke. Vsak bezgov cvet, tik preden ga pomočimo v gosto žvrkljano testo, na hitro splaknemo pod tekočo mrzlo vodo, ga povaljamo v moki in nato pomočimo v testo in počasi ocvremo v poljubni vroči maščobi. Če ste se klasike že naveličali, lahko v testo dodate manjšo količino na liste narezanih mandljev ali sezamovih zrnc. Okus testa pa lahko izboljšamo tudi, če damo v testo malo cimeta ali pest kokosa.
Zraven ocvrtih bezgovih
Praskanje v predelu ušes, po vratu in glavi je res najpogosteje povzročeno z vnetnim procesom v sluhovodih. Vzrok vnetja sluhovodov so lahko bakterije oziroma glivice.
Vendar se lahko kužki praskajo po ušesih tudi zaradi atopije, to je vrste alergije, kjer pride alergen v organizem preko pljuč, preko vdihanega zraka. V takih primerih por-dijo ušesne školjke in zunanji sluhovodi in žival se prične intenzivno praskati po ušesih.
Foto: Črtomir Goznik
cvetov pogosto ponudimo različne tople omake, kot so vaniljeva, karamelna ali čokoladna, če pa je vreme ugodno, lahko tudi poljubni sladoled.
Bezgove cvetove lahko pripravimo tudi v obliki narast-ka, tako da cvetove prav tako na hitro operemo pod tekočo vodo in jih položimo v ce-dilko, da se dobro odcedijo. Posebej na drobne kocke narežemo beli kruh, ga navlaži-mo z mlekom in pustimo stati, da se dobro napoji. Prilije-mo toliko mleka, da ga kruh popije. Na majhni količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo, dodamo večjo količino narezane slanine (to narežemo na kocke ali rezance), prepražimo in dodamo kruhu. Dobro premešamo. Manjšo ognjevzdržno stekleno posodo premažemo z maslom ali margarino in potre-semo z ostro moko. Cvetove
bezga drobno narežemo in ga dodamo h kruhu, čebuli in slanini. Na pol kilograma kruha vzamemo 3 jajca in 5 bezgovih cvetov, eno čebulo in 20 dag slanine. Na koncu razžvrkljamo jajca, jim dodamo 3 žlice kisle smetane, po potrebi rahlo solimo in popramo. V pekač damo najprej ostale sestavine, nato prelijemo z mešanico jajc in smetane. Narastek pečemo v pečici pri 180 do 200 oC pol ure.
Verjetno pa nekateri pogosto pripravljate bezgov sirup in bezgov sok. Tako sirup kot sok sta dobrodošla napitka in dodatek pri sadnih solatah, sadnih kupah, kjer že nekaj kapljic soka močno izboljša aromo. V zadnjem času pa je bezgov sirup tudi pogosto uporabljena sestavina pri koktajlih.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Praskanje po ušesih
Lastnik psičke male mešanke je zaskrbljen zaradi ponavljajočega se praskanja psičke po ušesih, skrbi ga, če je vzrok vnetje ušes, čeprav mu je veterinar na pregledu zatrdil, da so ušesa v redu.
Tudi polne perianalne vrečke lahko povzročijo intenzivno praskanje po ušesih. Manj intenzivno in redkejše praskanje po ušesih pa je pogosto povzročeno tudi s srbenjem sluhovodov zaradi obilice dlak v sluhovodih.
Lastnik omenjene psičke navaja, da ima psička že od rojstva precej umazana ušesa. Svetujem, da pri svojem kuž-ku opravi pregled sluhovodov in toaleto sluhovodov, ki vključuje čiščenje in izpiranje
Foto: E. Senear
sluhovodov, puljenje dlačic in podroben pregled bobničev in okolice. Zadebeleli in kronično vneti bobniči pogosto povzročajo živali neprijetne občutke in bolečino, katere rezultat je praskanje po ušesih. Pogosto najdemo v tem predelu ušes tudi travne rese ali semenke. Poseg se pri živali izvaja v rahli anesteziji, saj je zelo neprijeten in ga živali brez anestezije težko prenašajo. Če se pri pregledu sluhovodov najde karkoli sumljivega, npr. bakterijsko ali glivično vnetje, se lahko naredi bris sluhovodov in pošlje v mikrobiološki laboratorij, kjer naredijo determinacijo povzročiteljev in tudi antibiogram. Na podlagi rezultatov lahko natančno in ciljno zdravimo vnetni proces. Če se odkrije, da je s sluhovodi vse v redu, kljub temu pa se pojavlja rdečina uhljev in zunanjega sluhovoda s spremljajočim praskanjem, v tem primeru se je treba posvetiti alergiji in ugotoviti vzrok, ki jo povzroča.
Čiščenje sluhovodov z različnimi čistilnimi raztopinami je sicer uporabno v določenih primerih, vendar ga ne pripo-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ročam prepogosto, saj s pretiranim izpiranjem odvzamemo sluhovodu tudi obrambno moč pred bakterijami in glivicami. Nikakor pa ni priporočljivo uporabljati kapljic z antibiotikom brez veterinar-jevega navodila, saj z občasno kratkotrajno uporabo le-teh povzročimo rezistenco na bakterije in še poslabšamo stanje v sluhovodih
Upam, da s svojim odgovorom nisem preveč zamoril lastnika psičke, vendar so lahko ušesa problematična zadeva in treba je ugotoviti razlog motečemu praskanju živali po njih. Najrazličnejši procesi v sluhovodih lahko, če niso zdravljeni ali prekratek čas zdravljeni, privedejo do kro-ničnosti procesa. Take živali pa imajo v kasnejši letih pogosto velike probleme z ušesi, z zaraščanjem sluhovodov zaradi ponavljajočih se vnetij in bolečinskimi stanji. Rešitve so v takih primerih samo kirurške, z operacijo sluhovodov, kar pa ni prijetno ne za žival in ne za njenega lastnika. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Vplivi električnega pastirja na telekomunikacijsko omrežje
0
fm¡k
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Nujno je redno vzdrževanje vseh delov elektroograje:
- skrbimo, da so izolatorji in žica nepoškodovani, napeti in se ne dotikajo med sabo ali drugih predmetov,
-	redno kosimo travo in podrast pod žicami elektroograje, kjer je potrebno,
-	skrbimo, da so kabli, ki povezujejo pašni aparat z ostalimi deli elektroograje, nepoškodovani.
Odpravljanje motenj
Ukrepe za ugotavljanje in odpravljanje motenj moramo uporabiti glede na mesto v naslednjem vrstnem redu na:
1.	napravi električnega pašnega aparata,
2.	ozemljitvi,
3.	priključitvi aparata na električno ograjo (priključni vodnik aparat - ograja),
4.	električni ograji.
1.	Motnje samega pašnega aparata se ugotavljajo pri vključenem aparatu, toda z ločenima priključnima sponkama ograja in ozemljilo. Če motenj ni zaznanih, potem sam aparat ne povzroča motenj. Preveriti je treba tudi, ali je na nalepki na aparatu deklaracija proizvajalca s tehničnimi podatki in ali ima aparat atest oz. oznako CE.
2.	Dobra ozemljitev je izrednega pomena za brezhibno delovanje aparata. Na aparat priklopimo le ozemljitev. Kabel za priklop elektroograje mora biti ločen od priključne sponke aparata. Vklopimo aparat in preverimo, ali povzroča motnje. Če ugotovimo motnje, potrdimo neustreznost ozemljitve. Lahko je previsoka ozemljitvena upornost ozemljila ali se ozemljilo nahaja preblizu TK-kablov. Med ozemljitveno elektrodo aparata in vsemi drugimi deli, ki so priključeni na sistem ozemljitve, kot sta na primer oze-mljitveni vod energetskega napajalnega sistema ali ozemljitveni vod telekomunikacijskega sistema, je treba zagotoviti vsaj 10 m razmika.
3.	Motnje zaradi priključnega vodnika ugotavljamo pri vključenem električnem pastirju, ki ima sponko zemlja povezano na ozemljilo in sponko elektroograja povezano na vodnik, ki poteka do električne ograje, toda ta vodnik mora biti na mestu priključitve na ograjo galvansko ločen od ograje. Če bi po izvedenih ukrepih iz predhodnih točk zdaj zaznali motnje, potem te nastajajo na delu priključnega vodnika od pastirja do ograje. Za preprečitev motenj je treba zamenjati vodnik z vodnikom za visoko napetost s prebojno trdnostjo 10.000V in/ali položiti vodnik v izolirno cev.
4.	Žice elektroograje morajo imeti dobro prevodnost, spoji žice morajo biti dobri in žica izolirana proti zemlji. Pomanjkljive povezave električne žice (ohlapni vozli) in slabi izolatorji povzročajo iskrenje in s tem nastanek elektromagnetne motnje. Težave se pogosto pojavljajo pri uporabi plastične vrvice, žice in trakov. V temi so preskoki iskre vidni. Za preprečevanje motenj je treba redno pregledovati povezave dovodnih žic in ozemljitvenih vodov na brezhiben stik.
Za uspešno ugotavljanje in odpravljanje motenj je želeno in nujno potrebno dobro sodelovanje med lastniki električnih pašnih aparatov, rejci, lastniki zemljišč, po katerih so nameščeni sistemi električnih pastirjev, in telekomunikacijskimi operaterji -predvsem s Telekomom Slovenije, katerega telekomunikacijsko kabelsko omrežje uporabljajo za svoje storitve tudi alternativni operaterji.
Po nasvete se lahko obrnete na kmetijske svetovalce specialiste in terenske kmetijske svetovalce pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki vam bodo svetovali, kako pravilno postaviti elektroograjo, katere delovanje bo učinkovito in obenem ne bo imelo vplivov na telekomunikacijska omrežja.
Vir: KGZS v sodelovanju s Telekomom Slovenije, d. d.
Stanka Pažek
Primer dobro in slabo vzdrževane elektroograje
Foto: arhiv
Krvodajalci
5. maj 2011: Jožefa Vrbnjak, Moravci v Slovenskih goricah; Natalija Vrbnjak, Moravci v Slovenskih goricah; Olga Lepoša, Adrijanci 68, Petrovci; Cvetka Jurišaga, Bakovci ob Muri 10, Murska Sobota; Jovica Stoja-novič, Cajnkova 53 e; Marinka Kolarič Lašič, Obrež 33; Albin Belšak, Kora-čice 22; Roman Horvat, Rucmanci 9 a; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2 b; Alen Svenšek, Lancova vas 1; Dominik Turk, Cirkovce 21 a; Vera Sa-kelšek, Videm 10; Janez Matjašič, Borovci 38 a; Štefan Burkin, Vurberk 40 a; Irena Bračič, Zabovci 15 a; Janko Kodrič, Bukovci 92 a; Albin Avguštin, Lovrenc na Dravskem polju 6; Anton Švarc, Bišečki Vrh 3; Franc Gabrovec, Gorca 69; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11; Edi Skela, Jurovci 1 d, Videm; Vladimir Bedrač, Zagrebška 81; Robert Strauss, Stojnci 136 a; Gregor Sakelšek, Videm pri Ptuju 10; Silva Cafuta, Ptujska Gora 110 b; Andrej Zamuda, Gajevci 49; Ciril Predikaka, Jelovice 33; Robert Bezjak, Bukovci 126 a; Andrej Vugrinec, Markovci 33 a; Franc Brmež, Sp. Velovlek 32 b; Valerija Štumpf, Muretinci 34; Klavdija Paveo, Gerečja vas 94; Olga Toplak, Maistrova 11; Jožef Strelec, Strelci 4 a; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Boris Ilec, Gorca 81 a; Marjan Va-lenko, Moškanjci 19; Franc Brodnjak, Skorba 55 a; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22; Mitja Vodušek, Čermožiše 45; Silvester Brodnjak, Skorba 55 a; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta; Andrej Vajda, Bukovci 101 a; Marija Voda Kajzer, Podvinci 137 a; Nebojša Lesjak, CMD 6; Janez Simonič, Vinta-rovci 34; Tadeja Zavec, Zg. Leskovec 9 b.
9. maj 2011: Denis Vamberger, Libanja 51; Tatjana Skoliber, Heroja Kerenčiča 15; Ivan Skok, Žetale 49; Zoran Štalcer, Formin 31; Boštjan Horvat, Žetale 23 a; Srečko Rampre, Čermožiše 39; Martin Prevolšek, Čermožiše 45 c; Milan Mikolič, Čermožiše 63; Fridi Kos, Čermožiše 62 b, Žetale; Jožef Vogrinc, Žetale 24 b; Simona Vo-grinc, Čermožiše 44; Marija Žmauc, Dragovič 9; Roman Jus, Žetale 74; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Matej Bez-jak, Tržec 43; Irena Vodušek, Čermo-žiše 45 Janez Muršec, Ločki Vrh 52 a; Frančiška Hajšek, Kočice 5; Tanja Lamot, Trnovec 1; Anton Hajšek, Ko-čice 5; Tatjana Pernek, Čermožiše 52; Magdalena Fišer, Čermožiše 77 a; Ivan Milošič, Mestni Vrh 88; Bojan Petrovič, Pristava 46; Bojan Kolednik, Pohorje 35; Silvo Korez, Žetale 48; Bojana Roškar, Ul. Pohorskega bataljona 30.
12. maj 2011: Herman Prejac, Sv. Tomaž 35 b; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2 a; Maja Prejac, Sv. Tomaž 35 b; Martina Zadravec, Miklavž pri Ormožu 52; Branko Leben, Kukava 74 a; Berta Pernat, Kozminci 19; Ivan Zemljarič, Strmec pri Polenšaku; Stojan Kodrič, Kozminci 6 a; Ivan Be-denik, Žetale 56; Davorin Fridauer, Sp. Leskovec 13; Ivan Petek, Žabjak 54; Matjaž Princl, Podlože 39 a; Janez Orlač, Repišče 4 a; Srečko Mlakar, Pacinje 28 a; Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53 a; Igor Šori, Rotman 13; Miloš Ličina, Ormoška cesta 59; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Vladimir Fras, Hlapaonci 25 a; Jožica Starčič, Markovci 26 a; Miran Smolej, Maj-šperk 59; Jožef Fideršek, Tržec 34 a; Vlado Potočnik, Vičava 29; Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 99; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dravskem polju 1; Mira Mendaš, Moškanjci 84 a; Damijan Cebek, Draženci 14 d; Marko Bezjak, Gorišnica 20; Radivoj Dovečar, Strjan-ci 33; Vladimir Štagar, Zamušani 22 a; Tadej Bojnec, Langusova 26; Stojan Šprah, Prešernova 32; Štefan Ro-tvein, Tržec 10 c; Simona Zajšek, Zg. Hajdina 101; Janez Cep, Majšperk 60 b; Robert Avguštin, Lešje 37; Robert Merlak, Čučkova ul. 9; Martin Novak, Cirkovce 49 a; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Mitja Zadravec, Zamušani 22 c; Aleš Meglič, Spuhlja 61; Janez Kokol, Kicar 66; Boris Bohl, Grajen-ščak 45; Valerija Cep-Bele, Majšperk 60 b; Radko Kovačič, Žabjak 11 a; Žan Bezjak, Borovci 5 c; Jožef Šprah, Pobrežje 27; Marjan Murko, Podvinci 130; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Franc Vrbančič, Prvenci 6 b.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Zrela ljubezen
Vprašanje: Spoznala sem vdovca, s katerim se imava prav prijetno, ko sva skupaj. Veza je v začetni fazi, klepeti ob kavici. Je nekaj ovir tehnične narave, razdalja, vsak ima svoj dom. Kako nama kaže in kakšni so obeti?
Odgovor: Če začnem nekoliko poetično, bi se lahko reklo, da je naše življenje kot perut bele golobice - nežno, čudežno in romantično. Vsekakor je ljubezen univerzalna in ne pozna nobenih omejitev. Pomembno je, da znate uživati in se predajati trenutkom sreče. Materialne reči so od nekdaj nekaj minljivega, drobne pozornosti lahko ostanejo in prinesejo zadovoljstvo. Mnenje planetov se lesketa v tem, da morate uživati in da so klepeti ob kavici lahko balzam za dušo. To so tisti trenutki edinstvene sreče, ki zabrišejo vse tisto, kar je minljivo. Pravilno je, da svojo ljubezen negujete in da ste odprti za napredovanja. Živimo v hitrem tempu, toda danes ste vi modrejši za marsikatero spoznanje in imate tudi neko srečo in zaupanje. Na violino življenja boste morali zaigrati nekoliko bolj nežno melodijo in se odločiti, kaj vam je blizu. Razdalja je zgolj navidezna ovira, ki se da rešiti na logičen način. Vsekakor ni preveč dobro, da delate načrte in da se morate na hitro odločiti in tako, kot razmišljate vi, naj pride on živet k vam. Pri vajinih letih so takšne odločitve nekoliko smešne in jih ne rabita izvajati. Zvezde so mnenja, da ostaneta vsak na svojem domu in uživata skupne trenutke. Prej sem omenil, da ljubezen ne pozna meja in v vajinem življenju se to iz dneva v dan potrjuje. Pogled v prihodnost
pripoveduje zgodbo o lepotah in harmoniji. Resnica je, da se bosta morala iz dneva v dan potruditi in narediti tisto, kar je v vajini moči, da najdeta popolnost. Srečno!
Šifra: Zdravje
Vprašanje: Spoštovani astrolog! Prosila bi vas, če mi lahko poveste, kako mi kaže z mojim zdravjem!
Iz astrološke karte je moč razbrati, da je za vami kar naporno leto in da ste imeli kar nekaj zdravstvenih težav. Zdi se, da so bile tudi diagnoze nejasne in občutljive imate ženske organe, hrbtenico in srce. To so organi na katere morate še posebej paziti. Po drugi strani je resnica tudi ta, da nam je bolezen lahko opozorilo in da ste se morali iz preteklega leta kaj naučiti. Radi se smilite sama sebi in imate v življenju več izgovorov. Toda na drugi strani ste močna in pogumna ženska in tako bi bil počasi čas, da najdete moč in energijo v sebi. Stvari v življenju se vedno obrnejo tako, da najdete tisto pravo voljo in motivacijo. Do-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
ločene stvari pri vas so kronične, kar pomeni, da jih je treba sprejeti. Namesto da se borite proti sebi, se sprejmite in ozavestite, da ima vsak človek pozitivne in negativne značajske lastnosti. Na začetku leta boste na žalost še nekoliko tavali v nejasnostih in kaotičnosti. Kdaj boste prišli iz tega, pa je popolnoma odvisno od vas.
Veliko motivacije in energije v prihodnosti vam lahko da tudi vera in zaupanje. Občutek imam, da bo z zdravjem v globalu vse tako, kot mora biti in da vam je včasih bolezen lahko tudi izgovor, tega pa se je treba izogibati. Menim, da vas v tem letu čaka veliko prijetnosti, seveda pa boste lepote življenja odkrivali sami in iz majhnega raste veliko. Živite, ustvarjajte in verujte!
Šifra: Rabim te
Vprašanje: Mož se že nekaj časa »službeno« dobiva z mlajšo žensko. Sam
Neokusno oglaševanje
Štefko zanima, ali je res dovoljeno tej vladi zapravljati davkoplačevalski denar za spote, kot je bil ta za pridobivanje glasov z Urško Čepin, kar se ji zdi skrajno neumno in neokusno ter podcenjujoče za zdravo in odgovorno presojo volivcev.
Očitno je hotela stran tistih, ki zagovarjajo novi pokojninski zakon, torej vlada, doseči s svojimi sporočili na spletnih portalih predvsem mlado populacijo, na način, ki je dejansko malo smešen, saj se je vlada pod spot podpisala, kljub temu da je znano, da dosežejo svoj namen le nepodpisana oziroma anonimna sporočila. Pri tem pa je še najbolj kontrover-zno dejstvo, ki ga je vlada , živeča v svojem svetu, pozabila - plebiscitna večina Slovencev je ne podpira in vsako njihovo sporočilo je obsojeno na propad.
Problem pa je seveda tudi poraba davkoplačevalskega denarja za nekaj, kar večina ljudi razume kot norčevanje iz njih. Argument vlade, da si ona ni izmislila referenduma ter da pač mora braniti svoj zakon, ki ga je izglasoval njen glasovalni stroj brez tehtnega premisleka, ne drži. Tisti trenutek namreč, ko ni hotela potrpežljivo doseči socialnega dogovora, je naredila vse, da bi prišlo do referenduma in s tem do propada njenega zakona.
V iracionalnem svetu, kjer živi naša vlada, je seveda nujna produkcija virtualnih virusov, kot je to spot Urške Čepin, ki se jim je vrnil kot bumerang v njihov svet, ne da bi se dotaknil večine, ki živi v resničnem svetu - le naš davkoplačevalski denar so nam vzeli zanj.
Mag. Bojan Šinko
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
pravi, da nimata nič skupnega, kar bi škodovalo družini, sama pa mislim drugače. Ta oseba se je po čudnih naključjih pojavila ravno tam, kjer je on. Vem, da je zaljubljena vanj, ker tega niti ne skriva. Moje vprašanje pa je: kdaj bo njunih srečanj konec?
Odgovor: Spoštovana gospa, ste oseba, ki je vprašanje postavila zelo sočutno in nežno. Na moža ste navezani in vam ne nazadnje tudi veliko pomeni, res pa je, da ste tudi nekoliko ljubosumno naravnani in v osnovi kar radi pre-
verjate moža - tako za vsak slučaj. On ljubice nima in s to žensko resnično sodeluje poslovno. Seveda bi si ženska (potencialna ljubica) želela drugače, a vaš mož ima trenutno v glavi samo posle in tako ste lahko mirni. Sodelovanje se bo zaključilo v slabem letu po vprašanju, seveda pa boste vi tisti, ki ste pobudnica tega. Tako bo vaš mož samo vaš, ampak posel gre naprej ... Na srečo pa je mož močan v svojem značaju. Želim vam čim manj skrbi!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Piše: Jernej Šoštar • Spoznavanje učenja (10.)
Reševanje problemov kot ena izmed oblik učenja
h/
M
Problemi ... To je nekaj, s čimer se vsi neprestano spopadamo. V čem se problemi med seboj razlikujejo? Razlikujejo se po številu možnih rešitev in glede na pot ter število teh poti, ki privedejo do rešitve. Tudi same rešitve so lahko med seboj identične ali pa različne. Še več, včasih ni povsem jasno, katere rešitve so bolj oz. manj pravilne in koliko jih sploh je. Glede na to lahko govorimo o zaprtih in odprtih problemih. Pri prvih je jasno, kakšna je pričakovana rešitev, pri drugih pa so poti in rešitve manj jasne. Za rešitev niti ni nujno, da so dani prav vsi podatki, ki so potrebni za rešitev. Če povzamem, je reševanje problemov samostojno kombiniranje dveh ali več že naučenih zakonitosti ali pravil v princip višjega reda. Odkrita rešitev problema se potem posploši in služi za reševanje
vseh podobnih problemov.
Poznamo tri osnovne metode ali načine reševanja problemov:
1.	reševanje problemov po metodi poskusov in napak ali s slučajnim poskuša-njem. Na ta način ponavadi rešujemo probleme, ko smo v slepi ulici, ko problem ni pregleden in ko nimamo nobenega predznanja za reševanje podobnega problema. Naši malčki začno probleme reševati na takšen način, ko skušajo dati eno posodico v drugo in rinejo nekaj časa večjo v manjšo;
2.	reševanje problemov z nenavadnim vpogledom. Tukaj gre za rezultat, ki je sicer na videz nenaden, a je zmeraj rezultat daljšega razmišljanja. Preden pridemo do rešitve, moramo namreč v svojih mislih "prehoditi" več faz. Prva je pripravljalna faza, kjer spoznamo problem, ga opredelimo in ugotovimo, kaj je znano in kaj iščemo. Sledi faza navideznega mi-
rovanja, ko podzavestno razmišljamo o možni rešitvi. Po tej fazi pride razsvetlitev ali "aha" efekt, ko se rešitev nenadoma pojavi. Ta faza je običajno zelo močno čustveno obarvana in se zgodi v stanju sproščenosti, ko se s problemom miselno sploh ne ukvarjamo. Na koncu sledi še preveritev ustreznosti rešitve;
3. reševanje problemov s postopno analizo. Takšno reševanje imenujemo tudi al-goritmično reševanje. Zanj je značilno postopno reševanje problema po vnaprej določenih fazah. Predvsem se ga poslužujejo v znanstveni srenji, kjer morajo biti rešitve transparente in dokazljive ter se morajo posplošiti in prenesti v nove situacije.
Od česa je sploh odvisno uspešno reševanje problemov? Največ od posameznika, njegovih sposobnosti, strategij, prejšnjega znanja, motiviranosti itd. A uspešnega reševanja problemov
se lahko tudi naučimo. Najuspešnejša metoda je raziskovalno učenje. Slednjega lahko otroke, učence, dijake učimo kadarkoli. Navdušuj-mo jih, da si sami zastavljajo probleme, da razvijejo radovednost in predvsem to, da ne sprejemajo le gotovih rešitev. V vsakdanjem pogovoru jih naučimo, kako opredeliti problem. Začnimo seveda s preprostimi problemi. Se-znanjajmo jih s strategijami, npr. reševanje od cilja nazaj, glasno razmišljanje, tehtanje možnosti itd. Zagotovimo jim potrebno predznanje in jih spodbujajmo, da preoblikujejo problem, se z njim "poigravajo". Poskrbimo za navdušenje in spodbudimo njihovo zanimanje. Če se znajdejo v slepi ulici, jim pomagajmo z modeliranjem reševanja problemov. To pomeni, da jim pokažemo, kako mi rešimo konkreten problem, seveda s komentiranjem in razlago vsakega posameznega koraka na poti do rešitve (Zakaj?,
Kako?, Čemu? ...). Zelo pazljivi moramo biti, da zmeraj dopuščamo več možnih poti do rešitve problema in da nikoli ne pokažemo neodobravanja z morebitno rešitvijo ali z načinom reševanja.
Kot kompas vam lahko služi model, ki ga je predlagal Bransford. Imenuje se IDEAL - ime je dobil po svojih začetnih črkah točk:
-	identificiraj problem;
-	.Definiraj, za kakšen problem gre;
-	£ksploriraj oz. preizkušaj razne strategije reševanja;
-	Akcija, kjer deluj, rešuj in spremljaj učinke;
-	look oz. pogled, ali si prišel do rešitve ali moraš spremeniti svojo strategijo reševanja problema.
Tako, sedaj veste, kako svoje malčke, učence in dijake pripraviti do tega, da se bodo navdušili in naučili raziskovalno se učiti. Verjemite, sleherni vložek v vašega otroka je največja naložba, ki mu jo lahko podarite. Srečno!
Slo pop-rock-metal novice
Apolonia predstavlja nov radijski singel z naslovom Sam. Besedilo pesmi je pevka napisala sama in je v skladbo dobesedno prelila pogovor med njo in njenim znancem, ki se, kot pravi sama, ujema v lastne zanke in se nikakor ne zna učiti iz lastnih napak. Poleg tega pa besedilo nosi tudi globlji pomen, saj ljudi opozarja, da sledijo svojemu namenu, se osvobodijo okov in končno nehajo iskati krivca za svoje neuspehe. Aranžersko in producentsko delo je tudi tokrat pevka prepustila Marku Lemer-ju, s katerim se skupaj podpisujeta tudi pod glasbo. V bas linijah pa je mogoče prepoznati tudi Janija Haceta.
:k-k-k
Med enotedenskimi metalskimipočitnicami, na Metalcampu 2011, od 11. do 17. julija, bodo oboževalci metal glasbe ponovno lahko v najlepšem kotičku sveta, na Sotočju v Tolminu, uživali ob najtrših glasbenih ritmih različnih vrhunskih mednarodnih metalskih zasedb, kot so Slayer, Arch Enemy, Virgin Steele, Airbo-urne, Blind Guardian, Kreator, Accept, Wintersun, Mastodon...
Slovenski Metalcamp festival danes uživa unikaten status med uveljavljenimi tovrstnimi festivali po svetu. Festival s povsem svojo energijo in karizmo ponuja edine prave »all inclusive« metal počitnice: s koktejli na plaži, plavanjem v turkizni Soči, brezplačnim kampiranjem med mogočnimi gorami, nastopi izbranih glasbenih skupin svetovnega kova in neskončnimi možnostmi za raziskovanje ene najlepših festivalskih lokacij na planetu.
V juliju bo festival praznoval osem let premikanja meja, raznolikosti in promoviranja heavy metala. V tem času je na tolminskih tleh gostovalo na stotine glasbenih skupin, med drugim Apocalyptica, Hypocrisis, Noctiferia, Soulfly, Sepultura in druge legende metalske scene. Oboževalcem metala se je predstavilo več kot 320 novih underground skupin, katerim je bil festival na nek način tudi odskočna deska za uspeh. Metalcamp je obiskalo že več kot 68.000 ljubiteljev metala iz vsega sveta. »Misija širjenja heavy metala in festivala Metalcamp pa se je šele dobro začela,« obljubljajo organizatorji. (MZ)
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. KATJA FAŠINK - NORA NOČ
IIPPŠP ENA, dva, tri
BENDOLOGIJA
8.
7. BILBI - KAJ PA TI 6. MAŠA & TOMAŽ DOMICELJ - SLOVENSKEGA NARODA SIN 5. GAL GJURIN - DUŠA IN TELO 4. REBEKA DREMELJ - ASKALCIN 3. JAN PLESTENJAK - ONA SANJA O LJUBLJANI 2. BOŠTJAN BRAČIČ - PREBUDI ME 1. MANCA ŠPIK - ŽENSKO SRCE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Elvisi navdušili v Križankah
Elvis Jackson so ponovno presenetili in presegli pričakovanja obiskovalcev ter tako znova dokazali, da si upravičeno zaslužijo naziv najboljše punk rock skupine pri nas.
V četrtek, 19. maja, so skupaj s predskupino S.A.R.S. in več kot petdesetimi gosti, ki za spremembo niso bila zveneča in medijsko razvpita imena, temveč glasbeni kolegi, ki jih neizmerno cenijo, poskrbeli za štiri ure odlične zabave in kvalitetne glasbe. Buda, Soki, Slavc in Berto so začetek spektakla prepustili bobnarski skupini laške pihalne godbe. V štirih pesmih so samostojno ali v sodelovanju z Elvisi navdušili mladi pevci Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, svoj doprinos sta v pesmi This Time pustila tudi čelist Samo iz skupine Aperion ter izjemen vokalist in dober prijatelj skupine Ivo Špacapan. Slednji je tudi zaslužen za aranžmaje zbora v pesmih Dry Your Tears, Unlucky gay (začetek pesmi), Smoke The Herb ter Street 45, posebej pa je zbor obiskovalce prebudil z neuradno primorsko himno in partizanskim hitom Vstala Primorska, ki je tudi zaključila prvi del nastopa. V prvem delu koncerta so obiskovalci slišali še izvirno predelavo pesmi Lo-
ser v izvedbi Ante Upedanten, akustične in vedno vedre verzije Ane Pupedan, ki so na odru skupaj z Bertom odigrali tudi eno od svojih klasik. V verjetno najbolj adrenalinskem delu koncerta, pri pesmi Not Here To Pray, pa so se po odru pogumno in drzno podali skejterji iz ekipe Obsession team.
Elvis Jackson so na koncert ob podpori zelo prepričljive
zvočne, svetlobne in video slike zelo suvereno in z veliko mero energije odigrali še največje hite iz celotnega delovanja skupine, kot so: Hawaiian club, Morning, Wake Me Up!, Dreams, You and I. Vzdušje v Križankah je bilo neverjetno in zelo sproščeno, prav tako ni manjkalo norih vragolij benda in Budinih stoj na glavi. Obiskovalci so bili priča resnično vrhunskemu kon-
certnemu in adrenalinskemu spektaklu, ki je upravičil in po kritikah sodeč celo presegel vsa pričakovanja obiskovalcev in zbranih medijev. Fantje so vnovič dokazali, da se odlično znajdejo tako na klubskih kot tudi na velikih odrih, v svoji bogati glasbeni karieri pa so zabeležili pomembno stopničko in se pridružili največjim tujim in domačim izvajalcem in skupinam, ki so uspele napolniti naše najlepše odprto prizorišče. Člani skupine so z nastopom v Križankah resnično triumfalno zaključili turnejo Against The Gravity, kmalu pa se podajajo na številne festivalske nastope, kjer bodo večino časa preživeli na tujih odrih.
MZ
Skupina Elvis Jackson v ljubljanskih Križankah
Foto: Matej Svoljšak
Filmski kotiček
Thor
Vsebina: Thor je vročekrvni in sila neučkan Odinov sin. Kot mladenič s preveč močmi se ne zaveda pomembnosti modrosti, premišljenosti in umirjenosti, zato ima svojega ostarelega očeta za slabiča. Na lastno pest odleti v sovražnikovo deželo in z napadom uniči krhko premirje, kar ga skoraj stane glave. Vojna med bogovi se tudi uradno razplamti, zato mu jezni Odin odvzame kladivo, ki je vir Thorovih moči, in ga izžene iz Asgarda, prebivališča bogov. Thor pade na Zemljo, oropan vseh svojih nadaravnih moči, in obupan, ker se je s svojimi nepremišljenimi dejanji obsodil
Thor
Igrajo: Natalie Portman, Chris Hemsworth, Anthony Hopkins, Stellan Skarsgard Scenarij: Ashley Miller, Zack Stentz in Don Payne po stripu Stana Leeja Režija: Kenneth Branagh Žanr: fantazijski akcijski Dolžina: 114 minut Leto: 2011 Država: ZDA
na večno izgnanstvo. V družbi treh astrofizikov prične bežati pred vladno agencijo S. H. I. E. L. D., ki bi se ga čimprej rada polastila, da ga vključi v svojo elitno skupino Maščevalci. Toda tudi veza z Asgardom ni dokončno prekinjena. Odin počasi umira, na njegov prestol pa sede Thorov umirjeni brat Loki, ki pa kmalu pokaže svoj pravi obraz ...
Za režiserja Kennetha Bra-nagha se zdi, da se ne more odločiti kaj bi rad. Ali bi rad ostal eden izmed najboljših angleških poznavalcev in interpretov Shakespearja, ali pa bi rad postal tipični ameriški režiser, saj se s Hollywoodom neuspešno spogleduje že par desetletij. Neuspešno zato, ker še predobro razume njegov ustroj, zato v svojih filmih pretirava z glasno puhlostjo, ki je značilna za ameriško visokoproračunsko produkcijo. Rezultat so pop-corn filmi, ki pa ne premorejo tiste izmuzljive čarobne sestavine, ki bi iz njih naredile prijeten in sproščujoč poletni film.
Panteon ameriških stripo-vskih superjunakov iz šestde-
setih je dovolj velik, da se bodo tovrstni filmi lahko snemali še nekaj let. In ravno v tem je težava Thora, kajti te zgodbe so postale klišejske že pred nekaj desetletji. Zgodba obeta, saj bi lahko bila lekcija o odgovornosti, če imaš (pre)veliko moč, toda avtorji so se hitro sprijaznili s tem, da naredijo le še en izdelek s tekočega traku. Film je morda tehnično dovršen in vizalno prepričljiv, a kljub temu prazen. Tako recimo šele na koncu izvemo, da se je ves čas dogajala tudi ljubezenska zgodba. Še dobro, da so povedali, kajti opazili je nismo. Za neljubitelje stripov bo to le še en glasen poletni film za mul-tiplekse, ki je dovolj zanimiv, da elemente grških tragedij in odmeva Shakespearja poveže
v relativno koherentno celoto, a kaj, ko le-ta razpade takoj po ogledu filma. Ne zato, ker ne bi zdržala analize, temveč zato, ker na film pozabimo pet minut po ogledu.
Strip Varuhi, ki so višek stri-povskega in filmskega sveta ameriških superjunakov, so ta žanr obdelali tako dobro, da po njih ni ostalo več ničesar za povedati, zato je film Thor tipičen korak nazaj in negacija celotnega razvoja žanra do sedaj. Thor je film, ki se uspešno pretvarja, da ni boljših stripovskih filmov od njega. Rezultat sta sicer gle-dljivi, toda neizraziti dve uri, ki bosta zadovoljili le ljubitelje stripa in mlajše gledalce, sicer pa gre le za prepripravo na film Maščevalci prihodnje leto.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Ugankarski slovarček: AJAR = francoski pisatelj (Emile, 1914-1980, naredil samomor), ARNASON = kanadski hokejist NHL lige 1971-79 (Chuck, 1951-), BRA = italijanski polnomastni trd sir iz Piemonta, ENSILAŽA = silaža, siliranje, MAAT = egipčanska boginja resnice in pravice, NEN = kitajska reka v Mandžuriji, dolga 1170 km, SAID = libijski politik, premier 1960-63 (Mohamed, 1922-2007), SVITNICE = jutranje maše.
■jeiv 'epeui 'u|doj]e 'ezu
'>!!UAes 'í|aAaj>j ']ejq Te| '§ai 'onqoj 'eg 'osseoy oiqej '¿\/ 'sp! 'wazetew '>jod ']S|qeje 'uaN 'uoseujv 'autewau 'eje 'pjedoai 'da>j 'eA]uq 'ueisoiues 'aa^AS 'iee|/\| 'aapi 'ejodo '>jeqo] :ONAVHOOOA ^ubzmji 9) A9HS9y
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 28. maj
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 29. maj
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Ra-jžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI
PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 30. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kaj-zovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Z glasbo v ponedeljkov večer. 21.00 KVIZ PIRAMIDA. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
TOREK, 31. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 1. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program program PROGRAM. (Radio Murski val). ČETRTEK, 2. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val). PETEK, 3. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
Horoskop
OVEN
Pridobili boste veliko pozitivne energije in se tako ukvarjali s tistim, karvas bo veselilo. Uspehi se bodo nadaljevali v pogledu denarja. Ugodnosti vas čakajo na delovnem mestu. V tem tednu se boste tudi naučili, da boste morali srce uporabljati doma in razum v službi. Veselo in zabavno bo.
Sn BIK
Kljub povečani delavnosti in pridnosti si boste morali vzeti čas zase. V tišini boste ugotovili, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Partnerjevi namigi bodo zanimivi in polni izvirnih idej. Energije bo veliko in se bo še stopnjevala. Telovadba vam bo koristila in ugotovili boste pozitivne učinke.
DVOJČKA
Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Napredovali boste v samozavesti in odprla se vam bo cela paleta priložnosti. Odločili se boste in stopili korak naprej v ljubezni. Pomembno bo, da dogodkov ne prehitevate. Če v tem tednu praznujete rojstni dan, se vam bo izpolnila srčna želja.
RAK
Sreča je na strani pogumnih ljudi pravi pregovor. V tem tednu boste zelo romantični in polni navdiha. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebni razvoj in tako boste stopali naprej po razpotjih duhovne resnice. Okrepila se bo tudi delavna vnema in ne nazadnje boste denarno cveteli.
LEV
■Tj Zvezdni prah vas bo posul v ljubezni. Partner vam bo tako učitelj kot učenec. Z roko v roki gresta prijateljstvo in svoboda. Osvobodili se boste starih prepričanj in napredovali na osebni ravni. Samozavest vam bo koristila in z njeno pomočjo boste kos obveznostim na delovnem področju.
DEVICA
Zavihati si boste morali rokave in biti pri vsem zelo pridni in marljivi. Močno bo v tem tednu izstopala kreativnost in ustvarjalnost. Največ se boste naučili, če na življenje pogledate kot na izziv. Blesteli boste v pridobivanju znanja in imeli srečno roko pri nakupih. Ne bodite skopi do sebe!
TEHTNICA
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Rast Lune bo okrepila delavne obveznosti in prinesla notranjo srečo. Seveda ne boste smeli pozabiti nase in narediti nekaj za svoje zdravje. Odlično bo delovala telovadba, vsekakor ne boste smeli prehitevati. V ljubezni boste vnašali svetle barve.
ŠKORPIJON
Ljubezen vas bo zdravila in vam prinesla harmonijo. Tako boste na življenje pogledali romantično. Odločili se boste in odšli po majhnih korakih naprej in sledili svojim ciljem. Na delovnem mestu se bo treba prilagoditi in izpiliti diplomacijo. Notranjo izpolnjenost najdete v tišini!
STRELEC
Utrinki sreče bodo nekaj edinstvenega in od vas bo odvisen razplet dogodkov. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo pokazali pravo pot in na-tresli kopico nasvetov. Odločitev, kaj boste sprejeli in česa ne, bo vsekakor vaša. Če se v dvoje odpravite v naravo, doživite prijetnosti.
KOZOROG
Zanimivo je, da bo teden minil v znamenju učenja. Največ se boste naučili od svojih otrok. Kljub povečani delavnosti si boste vzeli čas zase in naredili načrte. Spoznali boste, da pojem resnice sega preko tistega, kar lahko vidite ali občutite. Rane na obliž vam bo podaril kdo drug kot srčni izvoljenec.
VODNAR
Muza navdiha bo na vas vplivala pozitivno. Tako boste imeli paleto plodnih idej in zamisli. Korak za korakom boste odšli naprej in sprejemali vse z odprto žlico. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. Sreča v ljubezni bo nekaj prijetnega in zvezda stalnica tega tedna.
RIBI
Odločili se boste in stopali korak ali dva naprej v komunikaciji ter pri intelektualnih stvareh. Zelo radi pridobivate znanje in se boste učili o vsem tistem, kar vam bo tako ali drugače neznanka. Na delovnem mestu bo zelo pestro in zanimivo, še posebej tam, kjer je veliko ljudijn mnenj.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Pregled aktualnega dogajanja v Evropski uniji, vsako sredo po 12. uri na Radiu
Amis optika prihaja v vaš kraj
Amis, nacionalni ponudnik telekomunikacijskih storitev v Sloveniji, je v maju pričel s trženjem storitev za domače in poslovne uporabnike v odprtih širokopasovnih optičnih omrežjih v krajih Ivanjkovci, Podgorci, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi, Godeninci, Osluševci. Občani lahko izbirajo med različnimi simetričnimi hitrostmi prenosa podatkov od 20 Mb do 100 Mb.
Amis je za gospodinjstva oblikoval različne naročniške pakete
Krajani imajo možnost izbirati med različnimi paketi storitev »Trojka«, »Dvojka« in »Enka«. Paketi vključujejo širokopasovni internet s simetrično hitrostjo do 100 Mb (20 Mb, 25 Mb, 50 Mb, 40 Mb in 100 Mb), digitalno televizijo (AmisTV 2.0) s 145 TV-pro-grami in funkcijami »Časovni preskok« za ogled zamujenih TV-oddaj ter Telefonijo z brezplačnimi klici v vsa slovenska fiksna omrežja, 24 ur na dan.
Priklop na optično omrežje poteka enostavno in hitro. Naročniki prejmejo brezplačno v uporabo vso potrebno osnovno opremo za priklop televizije in interneta, svojo telefonsko številko lahko brezplačno prenesejo na Amis.
Za več informacij in prednaročila lahko krajani pokličejo na brezplačno telefonsko številko 080 20 10 ali obiščejo
Amisovo prodajno mesto »Super Mobi« v Ormožu, Kerenči-čev trg 5a.
Optika za podjetja
Podjetja bodo lahko prav tako izbirala med različno ponudbo, ki vključujejo optični dostop do interneta ter poslovno telefonijo. V inter-netnih paketih je vključena tudi brezplačna registracije domene, elektronska pošta in prostor za postavitev spletne strani ter protivirusna zaščita. Podjetja bodo z zanesljivo in-ternetno povezavo dobila tudi možnost posodobitve in racionalizacije poslovnih telefonskih storitev z najsodobnejšo rešitvijo, kot alternativo klasičnim telefonskim storitvam (Centrex in ISDN). Storitve Amis poslovne IP-telefonije so plod lastnega razvoja, uporabnikom pa prinašajo vrsto prednosti: enostavno uporabo, nadzor in optimizacijo stroškov, zanesljivo in stabilno delovanje ter omogočajo mobilnost zaposlenih.
»Amis že petnajsto leto uspešno trži telekomunikacijske storitve na območju celotne Sloveniji. Z vstopom v krajevno optično omrežje želimo čim večjemu številu gospodinjstev in podjetij ponuditi vrhunske, vendar prijazne storitev in pestre vsebine po dostopnejših cenah,« pravi Katja Šajnovič, direktorica za prodajo in marketing v podjetju Amis, d. o. o.
Racionalizacija stroškov se nanaša na nižje stroške vzdrževanja, do 70 odstotkov cenejše telefonske pogovore v vsa stacionarna, mobilna in mednarodna omrežja v primerjavi s| klasično telefonijo, brezplač- I ne klice med poslovni enota- J mi in znotraj omrežja Amis. o
NI POLETJA BREZ
dobrega piknika
Za dober piknik potrebujemo krasno vreme, prijetno družbo, okusno hrano, vrhunskega žar mojstra, dobro voljo in odlično postrežbo. Za vreme in prijetno družbo se boste morali potruditi sami, vse ostalo pa prepustite nam.
Pokličite 051 333 622 in rezervirajte svoj piknik po zelo ugodni ceni. To bo vaš prvi piknik, na katerem boste samo uživali!
Catering Perutnine Ptuj
PP Gostinstvo d.o.o., Dravska ulica 9, 2250 Ptuj, Slovenija
tel: 02 /74 90 620, fax: 02/74 90 632, e-mail: gostilna.pp@perutnina.eu, Član Skupine Perutnina Ptuj

AJERSKEGA TEDNIKA!
Novi naročniki prejmejo nagrado KOMPLET POTOVALNI KOVČEK S TOALETNO TORBICO.
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade obveščen pisno po pošti.
NAROCILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Posta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
Datum naročila:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil (a) naročnik. Naročnino bom plačeval(a) mesečno po položnici.
_________________
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
KO LOPATA OMAGA, MINIBAGER POMAGA. Robert Grabar s.p., Rabelčja vas 15, Ptuj. Informacije gsm 041 705 286.
UGODNO! UGODNO! v PE LINA CENTER, Zagrebška c., Ptuj. Delovnik: pon/čet: 8-14, tor/sre: 12-19, pet: 10-19, sob: 7-12. Naročila: 030 279 554.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
Xfnilumed
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Vogla r, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM 051 205 373.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM bukova drva, hrast, gaber, cena 160 evrov za štiri metre, možen razrez in dostava po dogovoru. Telefon 041 936 647.
PRODAM svinjo domače reje, težko 180 kg, in mladega ovna. Telefon. 041 213 282.
PRODAM breje telice. Telefon 041 366 074.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
BUKOVA drva, razžagana, zložena na paleti, prodajamo, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRODAMO odojke od 20 do 25 kg. Tel. 041 378 397.
PRODAM suho luščeno koruzo ter domače zajce. Tel. 031 652 922.
PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 766 90 01 ali 031 845 522.
PRODAM žago za drva z enofaznim motorjem, dobro ohranjeno. Tel. 787 73 11.
PRODAM bukova drva, možna dostava, cena 220 €/kubični meter. Tel. 031 532 785.
DOM-STANOVANJE
ODDAM opremljeno novo stanovanje, enosobno, v Ptuju, za 250 €/mesec. Telefon 051 238 431.
UGODNO oddamo apartma v centru Izole zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 €/ dan. Tel. 041 302 820.
VIR-Zadar oddam 2-sobni apartma za 4 osebe, 150 m od morja. Prosto do 15. 7 in od 18.8. Tel. 031 742 714.
NEPREMIČNINE
PRODAMO parcelo s starejšo hišo na čudoviti lokaciji v Grajenščaku. Telefon 041 245 054.
NAPRODAJ je čudovito, 46 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po telefonu 041 81 77 37.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
GRADBENO parcelo, 8,2 ara, v Gajevcih, prodam. Tel. 031 233 264.
MOTORNA VOZILA
MOPED 14 TL, metalna barva, moder, l. 80, cena 250 ,€ prodam. Tel. 031 553 597.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
HITRI KREDITI
Ptuj, Trst©njakova 51
( DoinlnoçÉWÉfr 1 -ii.id- Ji
4.500C
oK(!](nce-isapoilene|l
uupokojeflte-is iaposlens [040 .3733_371
UGODNO PRODAMO les za ostrešje, late, morale, deske, opaže in brune. Možna tudi dostava. Telefon 051 325 033, 041 642 055.
UGODNO prodam drobilnik koruze z 2,2 kW, trifazni priklop, in kotel za žganjekuho, 100-litrski. Telefon 745 00 32, 041 722 203.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
www.tednik.si
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik		cenf)	Oprema	Barva
volkswagen passat 1,9 tdicomf. variant	2000	3.600,00	avt. klima	bela
opel corsa 1,216v comfort	2003	3.820,00	serv. knjiga	modra
peugeot 2061,41 xt	2003	3.650,00	prvi last.	kov. srebrna
opel astra 1,416v enjoy	2005	6.300,00	serv. knjiga	kov. srebrna
renault cli01,2 authentique	2002	2.800,00	prvi last.	kov. srebrna
renault scenic 1,616v expr. pack	2004	5.190,00	klima	kov. srebrna
ford fiesta viva 1,3	2004	4.430,00	prvi last.	kov. sv. modra
peugeot 3071,4 hdixr	2005	5.500,00	serv. knjiga	kov. srebrna
hyundai accent 13 gli	2002	2.320,00	klima	kov. modra
daewoo kalos 1,2 sx	2003	2.930,00	klima	kov. modra
alfa rome0156 2,0 ts selespeed	2003	4.950,00	redno serv.	Črna
mercedes-benz slk 230 roadster komp.	19%	6.500,00	serv. knjiga	kov. srebrna
renau lt thalia 1,4 rt	2001	1.990,00	prvi last.	kov. srebrna
volkswagen eos 1,4151	2010	18.900,00	serv. knjiga	kov. črna
jeep grand cherokee 2,7 td avt. 4wd	2002	8.350,00	avt. klima	kov. siva
kia ceed 1,416v	2007	6.990,00	prvi last.	kov. t. modra
renault cli01,2 storia	2007	5.350,00	prvi last.	kov. sv. modra
citroen xsara 1,616v exclusive	2002	3.750,00	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen touareg 2,5 tdi avt.	2004	16.800,00	serv. knjiga	kov. črna
peugeot 2061,41 x-line	2005	4.300,00	prvi last.	kov. srebrna
volkswagen passat 1,9 tdi comf. variant	1998	3.150,00	klima	zelena
peugeot 2061,4 ixr presence	2001	2.750,00	klima	kov. srebrna
peugeot 2061,41 x-line	2005	4.530,00	klima	kov. srebrna
citroen xsara 2,0 hdi exclusive	2003	3.750,00	prvi last.	kov. modra
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Klape v Stožicah - veliki koncert najboljših dalmatinskih klap; Vabilo na letalski miting ob 20-letnici samostojne Slovenije Aviofun 2011
KINO Ptuj
Petek, sobota in nedelja, 27., 28. in 29. maj: ob 17.00 Art program: akcijska pustolovščina Božji bojevnik; 18.50 akcijska kriminalka Hitri in drzni 5; 21.10 Art program: misteriozni triler Dekle, ki se je igralo z ognjem
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
ZADNJI KOSI PO SUPER CENAH!
AKCIJA
ZAŠČITNI ČEVLJI KOMBINEZONI TELOVNIKI
BLUZE ROKAVICE...
/fs zaščita
" " '/8) Rogozniška c. 13, Ptuj
ASFALTIRANJE CEST,
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
¡stnro
©@© [MUM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, LJubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
N0TESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze ¡n bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri konceslonaiju. do 12 obrokov Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
Justlna.lah@radio-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Petek, 27. maj
10.00
11.00 12.00
Polena, Športno-rekreacijski center: Kmetijsko obrtniški sejem; dopolnilne dejavnosti na kmetiji s predstavitvijo kmetijske mehanizacije; razstava drobnice in malih živali; v organizaciji Konjeniškega društva Slovenske gorice
Stoperce, pod šotorom in v prostorih OŠ Stoperce: 19. kmečki praznik v Stopercah v organizaciji Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce; ocenjevanje suhomestnatih izdelkov
Ptuj, prostori stranke na Lackovi 5: novinarska konferenca SD Ptuj Cirkovce, igrišče: osrednja prireditev Veter v laseh, s športom proti drogi; sodelujejo učenci OŠ in člani NK Maribor in NK Aluminij Kidričevo ter državni prvak boksarskega kluba Ring Ptuj 14.00 do 21.00 Ptuj, Cvetkov trg: projekt Zdravo Sosed v okviru evropskega festivala prostovoljstva; predstavitev okoli 200 društev in prostovoljskih organizacij na stojnicah in z nastopi; 18.00 osrednja slovesnost z nagovori
Stoperce, OŠ: 19. kmečki praznik v Stopercah; Dan šole Stoperce s predstavitvijo projekta Zdravilne rastline in zelišča; 17.00 kulinarična razstava Društva gospodinj Stoperce (petek in sobota); 19.00 ocenjevanje vina
Lenart, knjižnica: srečanje z Antonom Komatom, avtorjem knjige Umetnost preživetja
Sveta Ana, Kulturno-turistični center: regijska revija skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 2011; sodelujejo skupine iz ormoškega, ptujskega in slovenskobistriškega območja, v organizaciji JSKD Lenart, Center Slovenskih goric: razstava fotografij meseca v organizaciji časopisa Ovtarjeve novice in Razvojne agencije Slovenskih goric dvorec Štatenberg: odprtje razstave »Zlate palete - realistično slikarstvo« s kulturnim programom
Ptuj, Krempljeva 1: predavanje Meditacija - notranja govorica in brezplačen tečaj meditacije
Vurberk, letni oder: komedija Frana Milčinskega Gospodična Mici v izvedbi Gledališkega društva Vurberk - v narečju Ptuj, CID: koncert Tribute to the Beatles skupine OdBeatli; Blaž Vrbič -vokal, Vid Polončič Ruparčič - kitara; Tadej Košir - kitara Ormož Unterhund: Nacionalni mladinski teden in koncert skupine EightBomb v organizaciji Mladinskega centra Ormož Ptuj, DomKulture: koncert skupine 4Wanted - blues s poudarkom na modernejši, deloma jazzovski harmoniji
16.00
18.00
18.00
19.00
19.00
19.00
20.00
21.00
21.00
21.00
Sobota, 28. maj
8.00 9.00
.00
10.00
10.00
15.00
17.00
18.00
18.00
20.00
Ljutomer, Glavni trg: Turistična tržnica v organizaciji LTO Prlekije Drakovci, Muzej kmečkega orodja Cirila Voršiča: vaške igre TD Mala Nedelja-Radoslavci
Polena, Športno rekreacijski center: Kmetijsko obrtniški sejem; dopolnilne dejavnosti na kmetiji s predstavitvijo kmetijske mehanizacije; razstava drobnice in malih živali; v organizaciji Konjeniškega društva Slovenske gorice
Kidričevo, OŠ: druženje nadarjenih učencev, mentorjev in staršev iz OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, OŠ Breg, OŠ Cirkovce in podružnične šole Lovrenc
Cirkovce, igrišče: nadaljevanje športnih aktivnosti v sklopu prireditve Veter v laseh, s športom proti drogi
Ptuj, Mestno gledališče: Serija Alfa-produkcija mlajše skupine gledališkega studia
Podlože, športni park: Odbojka na mivki - turnir dvojic v organizaciji ŠD Podlože
Stoperce: 19. kmečki praznik v Stopercah v organizaciji Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce; predstavitev kmetijske mehanizacije Krpan in drugih; kulturni program KPD Stoperce in nastop frajtonarjev; 16.30 Društvo gospodinj Stoperce - najboljša gobonca je s pregretega sira pa vrhja: 17.00 tekmovanje v košnji in gozdarskih veščinah; 18. družabne kmečke igre; 19.00 podelitev priznanj v akciji Uredimo naše podeželje in priznanj za vina in suhomesnate izdelke
Turnišče. Dom krajanov: koncert ob 7-letnici Ljudskih pevcev in godcev Društva upokojencev Turnišče s 14 povabljenimi skupinami Središče ob Dravi, Sokolana: srečanje ob 125-letnici godbe Središče ob Dravi
Ptuj, Mestno gledališče: Baletna produkcija Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla
Vurberk, letni oder: komedija Frana Milčinskega Gospodična Mici v izvedbi Gledališkega društva Vurberk - v narečju
Nedelja, 29. maj
9.00
15.00 15.00
18.00
19.30
Godeninci, kolesarjenje po 7. občinah v organizaciji Rekreacijskega društva Godeninci
Destrnik, gostišče Grozl: odprti šahovski turnir v organizaciji ŠD Destrnik Polena, Športno rekreacijski center: Kmetijsko obrtniški sejem; dopolnilne dejavnosti na kmetiji s predstavitvijo kmetijske mehanizacije; razstava drobnice in malih živali; v organizaciji Konjeniškega društva Slovenske gorice
Botanični vrt Tal 2000: predavanje - alkimija, alkimistična lekarna Ptuj, Mestno gledališče: Akademija MGP; predavanje Petja Janžekoviča - Božanska komecija, Vice
Ptuj, Dom krajanov Budina-Brstje: koncert Moškega pevskega zbora KD Jezero-Biri z gosti mandolinsko skupino Amos
Ptuj, športna dvorana Šolskega centra: koncert Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom dirigenta Fredija Simoniča; gostujoča pevca - Boštjan Bračič in Nina Rogina
Ponedeljek, 30. maj
10.00 Ljutomer, Glavni trg: Mednarodni dan športa Vrtca Ljutomer
Torek, 31. maj
9.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Philipa Ridleya Pravljično srce - za šole in izven 18.00 Kidričevo, OŠ: predstavitev ideje univerzalnega temeljnega dohodka
GOSTA VEČERA PEVCA:
Boštjan Bračlč
UInsa BMMIMM
PIHALNEGA ORKESTRA PTUJ
^VÛR*
1855 V<J\
ŠPORTNA DVORANA Šolskega centra Ptuj nedelja, 29. maj 2011 ob 19.30 uri
Vljudno vabljeni!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC 01 VRATA
Smer Grajena \
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 27.5.
SOBOTA 28.5.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev	8:00 Dan OŠ Markovci
10:00 Srečanje Društev invalidov Slovenije 1 .del	9:30 Momo - miniserija 6/6
11:00 Utrip iz Ormoža	10:00 Srečanje Društev invalidov Slovenije 11:50 Ptujska Kronika 2.del
12:30 Video strani	12:15 Video strani
17:00 Glasbena oddaja	18:00 Polka in Majolka
18:00 Srečanje Društev invalidov Slovenije 2.del	19:00 Ptujska kronika
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 21:45 Povabilo na kavo 22:15 Glasbene oddaje preteklih let 23:00 Video strani
20:00 Kronika iz občine Markovci 21:30 Markovci - Iz domače skrinje 23:55 Video strani
NEDELJA 29. 5.
PONEDELJEK 30. 5
8:00 Otroška oddaja 9:00 Košnja trave v Gerečji vasi 10:10 ŠKL
11:00 Dobrodelni koncert Piškur 2.del
13:00 Marija Fest2. del
15:00 Gorišnica - Iz naših krajev
17:00 Praznik občine Destrnik
18:30 Srečanje Društev invalidov Slovenije 2.
20:00 Momo - miniserija 6/6
21:15 Video strani
bi m» pr1mobil9
Stol TV, T2tV
v aJotomih KKS... PW-S02
8:00 Dobrodelni koncert Piškur 1 .del 9:20 ŠKL 10:00 Utrip iz Ormoža 10:45 Povabilo na kavo 11:25 Ptujska kronika 11:40 Kuhajmo skupaj 12:30 Video strani del 17:00 ŠKL
18:00 Dobrodelni koncert Piškur 2.del 20:00 Kronika iz občine Markovci 23:00 Mozaik kulture 23:30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipenta
Petek 27.5. 10:05 Hrara in vino 10:30 Ptujska kronika - pori. 10:55 Povabilo na kavo-pon. 11:30 Spoznajmose.eom 12:20 Modro
1M0 ta kontert Glasbeno šolo Ptuj
14:5! Koncert Tomaž Psrjov
15:401. koncert učiteljev Glasbene šole Ptuj
16:30 Polke in majolka
17:35 Hrana in vino
1S:00 Ptujska kronika - poti.
18:25 Roji IV-Ormož
19:15 Tri - avtorski projekt Božene Krivec
20:00 Ptujska kronika- pen.
20:25 Spoznavamo občine
20:50 Povabilo na kavo - pon.
21:25 To be moj poklic - Kamnosek
22:20 Info kanal
Stbbta 28.5.
9:30 Otroška oddaja Gorišnica
10:30 To bo moj poklic - Kamnosek pen.
11:25 Modro
12:00 Ptujska kronika
12:25 Spomajmose.com
13:2010. Ptujčanka
14:00 Ptujska kronika-pen.
14:25 Jazz koncert Glasbene šele Ptuj
16:00 Ptujska kronika -pon.
16:25 7. Koncert učiteljev Glasbene šolo Ptuj
17:15 Koncert Tomaž Pengov
18:00 Ptujske kronika - pen.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:25 Tri - avtorski projekt Božene Krivec 19=10 RegiTV DrraoJ 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Spoznavamo občine 20:50 Povabilo na kavo - pon. 21:25 Lokacija Slovenija 22:00 Ptujska kronika - pen. Nedelja 29.i,
9:30 Otroška oddaja Gorišnica 10:30 Modro 11:05 Hrana in vino 12:00 Ptujska kronika - pen. 12:25 Spoznavamo občine 13:00 Pregled tedna 13:25 Ptujska kronika-po». 13:50 Spoznajmose.com 14:4! Koncert Bacu Caribe 15:55 7. Koncert učiteljev Clasbene šele Ptuj 16:4! Polka in majolka 17:50 Hrana in vino 18=45 Lokacije Slovenija 19:00 Spoznavamo občine 19:25 Povabilo ne kave-pon. 20:00 Pregled tedna 20:25 Ptujska kronika - pon. 20:50 RegiTV-Ormož 21:40 Tri - avtorski projekt Božene Krivec 22:25 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
o pMiklavž
ODKUP, PRODAM, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 318 D LIMUZINA	2007	14.280,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
CITROEN 031,4 HDI	2008	6.650,00	KUMA	BELA
CITROEN XSARA PICASS01.8 i 16 V	2000	1.980,00	AVT.KUMA	KOV. ZELENA
FORD FOCUS 1.8 TDCITREN DKARAVAN	2009	10.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
OPEL CORSA 1.3 TDCI	2004	4.690,00	AVT.KUMA	RDEČA
PEUGEOT 407 SW 1.6 HDI COMFORT	2008	8.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCIUMUZINA DYNAMIC	2006	7.380,00	AVT.KUMA	ČRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCIGRAND	2904	5.980,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT SCENIC1.5 DCI AUTHENTK1UE	2006	6.980,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI IMUDE	2008	8.680,00	AVT.KUMA	KDV.ZIAT1
SEAT LEON 1.9 TDISTYLANCE	2006	9.490,00	AVT.KUMA	BELA
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TD CONFORT	2007	8.770,00	KUMACUMAT1C	KOV. MODRA
VW GOLF V PLUS 1.9 TDI CONFORT	2008	11.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN BLUEMUT10N	2908	13.350,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORTUNE	2007	11.790,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4 CONFORTUNE KARAVAN	2007	13.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
www.radio-tednik.si
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU ^
Boris Miočinovič Aleš Gačnik
SodobnavZ|odov\rja P ^^
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
tretja petletka
NAROČILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek:_
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptujd.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
«m
H3JH.S S. RESORTS
I. Rimski družinski praznik
v Termah Ptuj, sobota, 28. 5. 2011
Vabljene vse družine na vodne užitke, vožnje s tobogani in nabavo ob pestrem animacijskem programu ter številnih prireditvah in nagradnih igrah, ki jih bomo namenili otrokom od 3. leta dalje...
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor in Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obveščata javnost o javni seznanitvi s spremenjenimi rešitvami državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda DV 2 X 400 kV Cirkovce-Pince
I.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor in Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo sta zavzela stališča do pripomb in predlogov, ki so bili dani v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda DV 2 X 400 kV Cirkovce-Pince. Stališča do pripomb so objavljena na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/ si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/javne_raz-grnitve_in_seznanitve/
Glede na stališča do pripomb so se nekatere rešitve načrtovanega daljnovoda spremenile. Spremembe so predstavljene v dokumentaciji z naslovom »Strokovne preveritve pripomb in predlogov z javne razgrnitve«, ki jo je v maju 2011 izdelal ZEU, d. o. o., Murska Sobota (v nadaljevanju: dokumentacija) Spremembe bodo upoštevane pri pripravi predloga državnega prostorskega načrta.
II.
Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za gospodarstvo organizirata javne seznanitve s spremembami, ki bodo potekale:
•	v ponedeljek, 6. 6. 2011, s pričetkom ob 16.30, v veliki sejni dvorani Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo,
•	v ponedeljek, 6. 6. 2011, s pričetkom ob 19.00 v prostorih Kulturnega doma Ljutomer, Prešernova ulica 20, Ljutomer,
•	v torek, 7. 6. 2011, s pričetkom ob 16.30, v prostorih Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm pri Ptuju,
•	v torek, 7. 6. 2011, s pričetkom ob 19.00, v sejni sobi Občine Markovci, Markovci 43, Markovci,
•	v sredo, 8. 6. 2011, s pričetkom ob 16.30, v rdeči dvorani gradu Ormož, Kolodvorska cesta 9, Ormož,
•	v sredo, 8. 6. 2011, s pričetkom ob 19.00, v sejni sobi Občine Črenšovci, Ulica Prekmurske čete 20, Črenšovci (za občini Čren-šovci in Beltinci) in
•	v četrtek, 9. 6. 2011, s pričetkom ob 16.30, v dvorani Upravne enote Lendava, Trg Ljudske pravice 5, Lendava,
•	v torek, 14. 6. 2011, s pričetkom ob 16.30, v kulturni dvorani Občine Gorišnica, Gorišnica 83a, Gorišnica,
•	v torek, 14. 6. 2011, s pričetkom ob 19.00, v prostorih Medge-neracijskega centra v Mali Polani, Mala Polana 42, Velika Polana.
III.
Dokumentacija iz prve točke bo od 3. 6. 2011 do 17. 6. 2011 na vpogled:
•	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana,
*	v sejni sobi Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo,
*	v sejni sobi Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm pri Ptuju,
*	v sejni sobi Občine Markovci, Markovci 43, Markovci,
*	v sejni sobi Občine Gorišnica, Gorišnica 83a, Gorišnica,
*	v prostorih Občine Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož,
*	v sejni sobi Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, Ljutomer,
*	v prostorih občinske uprave Občine Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci,
*	v prostorih Občine Črenšovci, Ulica Prekmurske čete 20, Črenšovci,
*	v prostorih Občine Velika Polana, Velika Polana 111, Velika Polana in
*	v prostorih Občine Lendava, Glavna ulica 20, Lendava.
Dokumentacija iz prve točke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka na vpogled tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocia/prostorski_nacrti/ drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrni1vejn_seznani1ve/
dr. Mitja PAVLIHA GENERALNI DIREKTOR DIREKTORATA ZA PROSTOR
mag. Janez KOPAČ GENERALNI DIREKTOR DIREKTORATA ZA ENERGIJO
iPoituiajts. nai. na iv&tounsm i^tetu!
RADIOPTUJ
»uv dfiiettc
www.radio-ptuj^si~^)
Zapustila nas je naša ljuba mama in nana
Dragica Habjanič, roj. Milek
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 30. 5. 2011, ob 15. uri na ptujskem pokopališču.
Vsi njeni
10 let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni dneva, ne noči, da z nami nisi Ti.
V SPOMIN Janezu Kurbosu
IZ KAJUHOVE UL. 1, PTUJ 3. 8. 1952 t 26. 5. 2001
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se z lepo mislijo spominjate nanj.
Žalujoči: žena Kristina, sin Andrej z ženo Suzano ter vnuka Sabina in Mihael
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega
Albina Merca
Z DRAVINJSKEGA VRHA 61
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnika pospremili
na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Vsi njegovi žalujoči
www.radio-tednik.si
fK RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
Itroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
Stanislava Predikaka
IZ DOKLEC 24
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujem Sindikatu TALUM-a Kidričevo, govornici za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, DU Ptujska Gora, Društvu invalidov Ptujska Gora, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Iskrena hvala sosedi Gelici in nečaku Milanu za nesebično pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoča: prijateljica Veronika
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka
SPOMIN
Minilo je deset let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Jožef Kostanjevec
S CESTE 8. AVGUSTA 24
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in se z lepo mislijo spominjate nanj.
Vsi njegovi
V globoki žalosti sporočava, da naju je nenadoma zapustil najin dragi in ljubi mož in ati
Ivo Krnjic
VOLKMERJEVA CESTA 42, PTUJ
Od njega se bomo poslovili v soboto, 28. maja, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Neutolažljivi žena Karolina in hčerka Sandra
áRi
WWfW
T	T
Prerano si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto se nam vračaj v sanje.
ZAHVALA
V 49. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mamica in tašča
Ana Angel
IZ BOLEČKE VASI 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju Mir za opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za odpete žalostinke, godcu za odigrano Tišino, duhovniku za lepo opravljen mašni obred ter govornikoma za govor.
Posebna zahvala vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečeno sožalje.
Njeni najdražji
Če me boste pogrešali, me iščite v svojih srcih. Če sem tam našel svoje mesto, ostanem za vedno z vami.
ZAHVALA
So trenutki v življenju, ko zastane dah, ko zastane korak, ko ne veš, kako naprej. So ljudje, ki nam s svojo prisotnostjo polepšajo življenje, nas navdihujejo z neizmerno voljo. So izgube, ki povzročijo globoke rane in praznino, jemljejo dih in moči. Tudi mi smo izgubili, okusili smo grenko čašo, občutimo praznino, globoko žalost, občutimo nemoč. Poslovil se je dober človek - sin, brat, boter, stric in svak
Ivan-Janez Topolovec
IZ VELIKE VARNICE
Globoko pretreseni se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnjo pot, nam izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala velja Francu Korenu za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, govornici Perutnine Ptuj in g. Janku Kozelu za občutene besede ob slovesu, sošolcem, sosedom, sodelavcem, g. župniku, pogrebnemu podjetju in pevcem za odpete žalostinke. Ohranimo ga v svojih srcih.
Tvoji najdražji
Draga babi, niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
V ponedeljek, 23. maja, smo se na novem rogozniškem pokopališču poslovili od
Marije-Marice Metličar
IZ PTUJA
Iskrena hvala vsem sorodnikom, bivšim sodelavkam, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in besede tolažbe. Posebna zahvala tudi vsem, ki so sodelovali pri zadnjem slovesu, pogrebnemu zavodu, g. župniku za lepo opravljen obred in izvajalcu Tišine. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vnukinja Davorina, pravnuk Sašo z Janjo, pravnuk Gregor s Stašo
www.radio-tednik.si
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin nate vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre in babice
Angele Kirbiš
IZ TRŽCA 44 D 9. 2. 1946-18. 5. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa stali ob strani ob trenutkih slovesa. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma Sandri B. In Janku K. za poslovilne besede, pevcem, godbeniku ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljen pogreb.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Sin Franci in njeni najdražji
Pobrežje • Nesreča na igrišču
Smrtonosen padec z gola na asfalt
V nedeljo zvečer se je na pobreškem asfaltiranem igrišču, ki ga upravlja tamkajšnje športno društvo, zgodila tragična nesreča. Enainpetdesetletni domačin Marjan Primožič se je zazibal na prečki nepritrjenega kovinskega gola, izgubil ravnotežje in padel na asfaltno podlogo, nanj pa se je zrušil še gol. Padec in poškodbe so bile tako hude, da je umrl.
Najprej so mu hoteli pomagati znanci, ki so takrat igrali odbojko, a žal Marjanu ni bilo več pomoči. Neuradno je sicer slišati, da za nesrečnika ni bil usoden gol, ki mu je padel na prsnico in vrat, ampak hud udarec glave ob asfalt.
Tovrstna smrtna nesreča na javnih igriščih še zdaleč ni prva v Sloveniji, bilo jih je že kar nekaj. Goli, še zlasti premični, pač niso za pozibavanje in obešanje, kar bi odrasli ljudje morali vedeti, če že otroci ne.
Se je pa ob tej nesreči na Pobrežju sprožilo kar nekaj vprašanj, kako je pravzaprav z odgovornostjo za javna igrišča, na katerih je še večkrat kot odrasle videti mladostnike in otroke, ki sami res še ne morejo prepoznati vseh nevarnosti nepravilne uporabe igral in športnega orodja.
Po mnenju Slavka Rudolfa, vodje Centra za testiranje in certificiranje na oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani in zapriseženega sodnega izvedenca za zunanja igrala, je stanje na vseh javnih igriščih po državi precej slabo, kar zadeva varnost. Bolje so urejena le šolska in vrteška igrišča ter igrišča v trgovskih centrih. Odgovornost za javna
igrišča je po besedah Rudolfa na plečih lastnika zemljišča oziroma uradnega upravljavca, če ta sploh obstaja. Odgovornost se nanaša na ustrezno vzdrževano igrišče in certifici-rana oziroma varna igrala ter športna orodja, ne pa tudi na nepravilno uporabo slednjih.
Igrišča in oprema morajo biti ustrezno vzdrževana
V občini Videm imajo vsaj osem ali še več takšnih javnih igrišč, kot je pobreško, v vseh osmih krajevnih skupnostih, praviloma vsa pa so v upravljanju športnih društev. Župan Friderik Bračič prvo tovrstno tragično nesrečo na igrišču obžaluje in ob tem pravi:
„Igrišče, kjer se je zgodila nesreča, upravlja Športno društvo Pobrežje. Na nekaterih naših igriščih po drugih krajevnih skupnostih so goli pritrjeni, na nekaterih ne. Vsekakor pa je jasno, da goli niso za zibanje, plezanje in obešanje, ker se lahko tudi pri pritrjenem golu zgodi padec, ki se konča s hudimi poškodbami ali še bolj tragično. Vendar pa 24-urnega nadzora nad dogajanjem na igriščih ne moremo imeti, niti ni smiselno. Prav
Zibanje na kovinskem nepritrjenem golu na športnem igrišču na Pobrežju se je za enainpetdesetle-tnika končalo s smrtjo.
tako nima smisla ograjevati teh igrišč in preprečevati vstopa vanje ter njihovo uporabo vsem, ki si pač želijo takšne ali drugačne rekreacije. Vsekakor pa smo v teh dneh že poslali navodila vsem našim športnim društvom, ki upravljajo z igrišči, da preverijo stanje igrišč in opreme na njih. Prav tako bomo izvedli nadzor nad vsemi igrišči oziroma jih pregledali, ali je vse v redu. Kaj več
od tega pa niti ni v naši moči; lahko le še postavimo table, da je uporaba igrišča in opreme izven organiziranih prireditev na lastno odgovornost," je povedal Bračič.
Sicer pa občina Videm ni posebnost med drugimi občinami, kjer je prav tako najti veliko javnih igrišč, in dobro bi bilo, če bi stanje na svojih igriščih pregledali tudi drugi. Nesreča se vedno lahko zgodi,
Slovenija • Katere projekte bo sofinanciralo šolsko ministrstvo
V Podlehniku več kot zadovoljni
Ta teden je Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) na svojih spletnih straneh objavilo prvi informativni vrstni red projektov iz vseh slovenskih občin, ki nameravajo oziroma želijo za novogradnje ali prenove vrtcev ter šol in telovadnic pridobiti del sredstev od MŠŠ.
toda razlika je, ali se zgodi zaradi nevzdrževanih in nevarnih igral in opreme ali pa zaradi nesrečnega naključja oziroma nepazljivosti in neumnosti. V prvem primeru lahko namreč civilne tožbe poberejo lep kup denarja iz občinskih proračunov, poleg krivde odgovornih, ki jim izmikanje za floskulo objektivne odgovornosti ne bo prav nič pomagalo.
SM
no pričakujejo sofinanciranje, bo občinski proračun bistveno manj obremenjen: „Glede na odstotek sofinanciranja, ki nam kot manj razviti občini pripada, od šolskega ministrstva pričakujemo okoli 488.000 evrov, in sicer v naslednjem letu. To pa pomeni, da
Črna kronika
Kolesarja čelno trčila
Zaradi nepravilne smeri vožnje po lokalni cesti je 53-le-tni kolesar doma z območja Lenarta 18. maja ob 22.30 v kraju Čagona čelno trčil v 18-letnega kolesarja, doma prav tako z območja Lenarta. Kolesarja sta se v prometni nesreči poškodovala - prvi je dobil hudo telesno poškodbo, drugi pa lahko. Oba kolesarja sta upravljala s kolesi brez svetlobnih teles.
Ukradel toyoto
V noči z 21. na 22. maj je neznan storilec na Ptuju odtujil osebni avtomobil znamke Toyota yaris vinsko rdeče barve, letnik izdelave 2001, reg. štev. MB P4-595. Premoženjska škoda znaša okrog 5000 evrov.
Vinjeni v prometu
19.	maja ob 22.15, so policisti Policijske postaje Ormož v Ormožu ustavili 37-letnega voznika kolesa iz Ormoža. Odredili so mu preizkus z alkotestom in je pokazal 1,23 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Kolesarja so pridržali, podali pa bodo še obdolžilni predlog.
20.	maja ob 16.20 so policisti Policijske postaje Ptuj v Zagorcih ustavili 52-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,14 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
23. maja ob 16.30 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Stojncih ustavili 45-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,51 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
bo strošek občine ob izgradnjo vrtca v bistvu le DDV oziroma malenkost več, kar je za našo občino in zelo skromen proračun, s katerim moramo ustvarjati, gotovo odlična novica," je še povedal Marko Maučič.
SM
Razpis za prijavo je bil objavljen 4. marca, zaključen pa 14. aprila. Na sedež ministrstva je prispelo 148 prijav oz. projektov iz 103 slovenskih občin. Od tega je bilo 87 projektov za naložbe v vrtce in 61 projektov za šole. Komisija je vse vloge ocenila in točkovala po kriterijih, ki so bili zapisani v razpisni dokumentaciji. Občine, ki se z objavljenim vrstnim redom ne strinjajo in menijo, da je prišlo do napačnega vrednotenja, imajo do 1. junija čas, da na MŠŠ pošljejo ustrezno argumentirane pritožbe, komisija jih bo še enkrat pregledala, in če bo dejansko ugotovila napako, bo zaenkrat veljavni vrstni red popravljen.
Ta pa vsaj za spodnjepodravske občine, z izjemo Podlehnika, nikakor ni optimističen. Na razpis za vrtce je vloge poslalo sedem spodnjepodravskih občin, na lestvici skupno 87 projektov pa jih je komisija uvrstila tako: Podleh-nik na 4. mesto (pred njim imata prednost dva ljubljanska vrtca in vrtec Šentjur), Ptuj na 20., Gorišnica na 24., Zavrč na 30., Dornava na 39., Majšperk na 46. mesto, Destrnik na 74. in vrtec Juršinci na 80. mesto.
Podobna je tudi lestvica prednostnega sofinanciranja za naložbe v šole in telovadnice; med 61 prispelimi projekti je po oceni komisije spet najvišje projekt
prenove podlehniške šole, a se je znašel šele na 33. mestu. Občina Videm je s svojim osnovnošolskim projektom uvrščena na 40. mesto, občina Ptuj (Mladika) na 42., Hajdina na 46. in Cirkulane na 56. mesto.
Ministrstvo je za prenove in novogradnje vrtcev in osnovnošolskih objektov po razpisu namenilo 21 milijonov, od česar bo 7,5 milijona za v vrtce, preostalih 14 pa za osnovnošolsko infrastrukturo. Glede na (pričakovano) veliko število poslanih vlog in glede na minulo prakso se lahko državnega denarja nade-
ja prvih deset rangiranih občin oziroma projektov.
Dokončen vrstni red sofinanciranja bo znan predvidoma v začetku julija, po obravnavi pritožb, do 8. julija pa naj bi komisija pri MŠŠ izdala sklep o izboru projektov, ki bodo sofinancirani, in obvestilo o vseh izpadlih oziroma neizbranih projektih.
V večini spodnjepodravskih občin zadovoljstva nad slabo uvrstitvijo oziroma ocenitvijo njihovih vlog seveda ni, ponekod razmišljajo o pritožbah, povsem drugače pa je v Podlehniku, kjer je tamkajšnji župan Marko Maučič
ob objavi vrstnega reda najprej uspel izdaviti le: „Yess!"
Podlehniški štirioddelčni niz-koenergetski vrtec, ki ga bodo prizidali k osnovni šoli, je po projektu ocenjen na približno 1,9 milijona evrov, občina pa namerava pretežni del denarja, dober milijon evrov, dobiti iz regionalnih razvojnih programov, kamor so vlogo poslali januarja letos in v teh dneh čakajo na ustrezni sklep. Razpis za izvajalca del je v zaključni fazi, dela pa naj bi se začela predvidoma jeseni letos. Z uspešno prijavo na razpis MŠŠ, kjer glede na vrstni red upraviče-
II MIMIKI iT i:
Napoved vremena za Slovenijo
Velikega travna če pogosto grmi, 27/11 ' kmet dobre letine veseli.
Danes bo večji del dneva še son čn o, pihati bo pričel jugozahodni veter, ob morju jugo. Popoldne se bo od zahoda pooblačilo. Padavine, sprva nevihte, bodo zvečer in v noči na soboto zajele vso Slovenijo. Najn ižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 24 do 30 stopinj C.
V soboto bo pretežno oblačno, popoldne bo dež ponehal. Ohladilo se bo, zapihala bo burja. V nedeljo bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod megla.
Takšen naj bi bil videz podlehniškega nizkoenergetskega vrtca.
... s oncni žarki in odličen sladoled.
na terasah vseh Pomaranč
Foto: SM
Foto: SM