Leto III. TRST, dne 29. aprila 1910. (Posamezna štv. 10 st.) Štv. 17. *■—----------------■ Izhaja v Trstu tsaic iieitl! oti 5. pop. Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovina pisma se ne sprejemajo. Uredništvo in opraoništvo ul. del Lavatoio št. I I. Telefon 18-67. ■------------------- II--------------------1| Posamem« itev. •« prodajajo po 6 (tet. Inserati se računajo na milimetre v ši kosti na kolone, sicer po 8 stot. vsaki ni m. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru N a r o č n i n a za celo leto K 4.—; za pol in čet rt leta razmerno. Glasilo »Narodne delavske organizacije" in »Zveze jugoslovanskih železničarjev". majnik združitve, krepke bratske združitve porodila se je ,,Narodna delavska organizacija". Poslovil se je mraz, skopnel je sneg, raztopil se je led — narodno delavstvo je vstalo, da z združenimi svojimi močmi, ramo ob rami stopi v boj za svoje pravice. Obračajoč svoj pogled k oživljajočemu solncu svobode je storilo narodno delavstvo svoj prvi skupni korak v svet z odločnim namenom, da bo pod zastavo enakosti in bratstva korakalo naprej do svojega cilja, k popolni svobodi. Porodila se je ,,Narodna delavska organizacija" in združila v sebi narodno delavstvo. In krepko je porastla. Ali pa bo tudi dorastla, ali bo obrodila sad, kakoršnega pričakuje od nje narodno delavstvo? Ali je ne bodo uničile nevihte, ki bodo prihrule nadnjo, ali je ne bodo ugonobili črni oblaki, ali je ne bo pobila v tla ledena toča ? „Narodno delavstvo ve, da ima ono samo in njegova organizacija dovolj sovražnikov, odkritih in prikritih, ve, da čakajo njegove organizacije še težke borbe, ali narodno delavstvo tudi ve, da je v združenju moč, da je v njegovem združenju sila, ki bo odbila vse napade sovražnikov, ve, da bo šel preko organizacije le tisti, ki bo prej stopil preko njegovih prsi, preko njegovih krepkih prsi, katerih je tisoče in tisoče, katere so pa pripravljene, da odbijejo vse in vsakogar. In v tej zavesti svoje moči, v tej krepki samozavesti praznuje narodno delavstvo veliki praznik svojega probujenja, veliki praznik svojega dela, svoj prvi majnik, da se poveseli svoje osvoboditve, da se poraduje na svojem porastu in napredku, da se navduši za nadaljno težko, vztrajno, samozavestno in smotreno delo. Bratje ! Podajmo si roke! Proslavimo svoj prvi majnik svečano, dostojno; velik je to dan, bodimo ga vredni ! Potem pa zopet na delo, naprej k napredku, kvišku k svobodi! Poslovila se je zima s svojimi krutim mrazom, svojim težkim snegom, svojim blestečim a vse življenje ubijajočim ledom. Zapihale so tople sapice pomladne, vzklilo je iz nanovo oživelih tal novo življenje, ki obračajoč svoj obraz k oživljajočemu solncu, kipi kvišku, da poraste in doraste ter obrodi sad, lep, dober. Ali pa bo doseglo to novo življenje svoj cilj ? Ali ga ne bodo ugonobili črni oblaki, ki jih bo porodilo vroče poletje, ali ga ne bo uničila ledena toča, ali bo preživelo udarec poletne nevihte, ki bo zahrumela nad njim ? Kakor krut zimski mraz je prevevalo narodno delavstvo prepričanje, da ga ni človeka, ki bi se zmenil za slovenskega reveža trpina-delavca, ki bi umeval njegov težki, neznosni položaj. Tujec ali domačin, oba sta videla v delavcu le stvor, ki bodi uprežen noč in dan, samo da raste in raste njuno blagostanje. Kakor težak sneg, ki tudi najtrdnejšemu hrastu lomi vejo za vejo, je ležala na našem delavstvu bridka zavest, da se muči in trudi le v blagor drugim, da živi in umira za druge, le sam zase ne, ne zase niti za svojce. In ta bridka zavest je lomila vejo za vejo, mož za možem je padal in se izgubljal tjakaj, kamor so se že izgubili vsi oni, ki so izgubili vero v domačijo in ljubezen do nje. Kakor lesketajoč kristalen led jih je oklenilo mednarodno brezdomovinstvo s svojimi blestečimi obljubami, oklenilo jih je in morilo v njih vse, kar jih je nekdaj vezalo na njihov dom in rod, na jezik, ki ga jih je učila mati, na brate sotrpine. Umirali so. Zapihale pa so tople pomladne sapice preko slovenskega delavstva in obudile slovensko delavstvo v novo življenje. Vzklila je v narodnem delavstvu misel, velika misel svabode, enakosti, bratstva, žnjo pa tudi druga, misel S E'9 Z mednarodnega trga dela. V mesecu februarju 1910 je bilo prostih mest v celem 64.989 in za delo se je oglasilo 105.115 delavcev. Izposredovalo se je delo 40.544 delavcem. To znači, da je dobilo dela 31% brezposelnih delavcev. Šele vsak tretji delavec je dobil delo, polni dve tretjini delavcev ste pa ostali brez dela;, S tem dejstvom je popolnoma označen trg dela v Avstriji v začetku letošnjega leta. Razmere za delavstvo na tem trgu torej niso ugodne. To je razvidno tudi iz dejstva, da je bilo lani nameščenih 36, letos pa samo 31 odstotkov delavstva in da se je napram lani poslabšalo razmerje med ponudbami in povpraševanjem. Število povpraševanj po delu je mnogo večje, kakor pa število prostih mest. Število izposredovanih mest pa se je pomnožilo skoraj popolnoma nepomembno. Raz-, merje med ponudbami in povprašanji je bilo slabše kakor v mesecu januarju 1910 in tudi slabše, kakor v februarju prošlega leta. Na vsaki dve prosti mesti so pripadali več kot trije delavci, ki so iskali dela. Kar zadene obrt, je porastla v mesecu februarju potreba delavnih moči za 6 odstotkov, število oglašenih delavuih moči pa za 1 odstotek. Posledica temu je bila, da se je razmerje med ponudbami in povprašanji v mesecu februarju nekoliko zboljšalo, toda vzlic temu sta prišla na vsako prosto mesto dva delavca, ki sta iskala dela. Neugodne razmere, ki so zavladale pri nas na trgu dela, so zlasti občutil e v takozvarii veliki industriji. Železne tovarne in prempgokopi se pritožujejo na slabo kupčijo,1* tekstilna industrija se nikakor ne more iznebiti redukcije proizvajanja. Izde-lovalnice železniških vozov nimajo potrebnih državnih naročil. Tudi tovarne strojev nimajo posla, kakor bi bilo želeti. Vzroki tej slabi konjunkturi so razni. Pred vsem je vzrok notranjepolitična raz-oranost, potem slabo državno gospodarsko stanje, katero ne dovoljuje dovoljnih državnih investicij, glavni vzrok pa je vse-občna draginja, katera sili prebivalstvo, da kolikor giogoče skrči svoje potrebe in s tem odjema obrti in trgovini tla, iz kate rili naj črpata življensko moč. Brez močne, stalno rastoče domače potrebe se obrt ne more dobro razvijati. V Nemčiji je zavladalo enako mrtvilo. V premogovni industriji je bilo v začetku leta opažati, da se manjša odje-manje s strani industr jalcev in zasebnikov. Enako je bilo tudi pri rjavem premogu. V železni industriji so bile zadovoljivo zaposlene livarne, zato so pa nekatere tovarne strojev tožile o pomanjkanju dela. Zaposlenost tekstilne industrije je silno valpvala. V stavbnih obrtih se razmere niso nič izpremenile. Pivovarne niso bile v polnem obratu. Od 1. januarja pa do 1. februarja je padlo število delavstva, podvrženega bolniškemu zavarovan u in torej nameščenega, za 5915 oseb. Število uposlenega delavstva se je torej znatno zmanjšalo. Na Angleškem razmere uposle-nosti niso bile v mesecu januarju 1910 tako dobre, kakor meseca decembra' minulega leta. V ladjedelnicah in tovarnah strojev je sicer zboljšanje razmer potra jalo, a zato so se skoro v vseh strokah tekstilne industrije razmere poslabšale. V stavben h obrtih in tiskarski industriji je pokazala svoje učinke sezona. V primeri z lanskim letom' izkazuje skoraj vsaka glav-nejša stroka industrije boljšo zaposlenost. To je razvidno tudi iz izkaza angleškega izvoza. Angleški izvoz se je zvečal prve tri mesece letošnjega leta za 12,154.372 funtov šterlingov. torej za 13'6 odstotkov. Angleške strokovne organizacije delavske so izkazale koncem meseca januarja 6'8 odstotkov brezposelnega delavstva. Proti prejšnjemu mesecu je to popolnoma nepomembno poslabšanje. Tudi na Francoskem se je število nezaposlenega članstva delavskih sindikatov za nekoliko zvišali. Brez posla je bilo 7\5 odstotka delavcev, dočim jih je bilo brezposelnih prejšnji mesec samo 7*3 odstotka. Proti lanskemu letu je brezposelnost zelo padla. V- pariškem vrtnarstvu je zaposlenost zadovoljiva. V stavbnih ^brtih se je delo občutno skrčilo. Bombaževa industrija je bila ogrožena z brezposelnostjo vsled visokih cen sirovin. V svilni industriji razmere niso ibile stalne ; tupatajn je bila zaposlenost zadovoljiva, tupatam zopet slaba. Oblačilna industrija je imela v začetku leta svojo mrtvo sezono. V kovinski industriji te razmere v celoti niso znatno izpremenile. V rokavičarski obrti je zaposlenost vobče zadovoljiva. Povodeuj je v celoti koristila produkciji. Gradi se cela vrsta novih stavb in se daje stem delavstvu prilika za delo. Nekaj stotin milijonov frankov kroži v obliki mezde in zaslužka. Predznaki zboljšanja razmer v proizvajanju so številne stavke. V Združenih državah ameriških se je industrija skoraj popolnoma dvignila do normalnih razmer. Znatno je k temu pripomogla reforma carinskega tarifa, katera je stem, da varuje domače proizvode, privedla do raznih nesporazum ljenj z državami, s katerimi je severoame-rikanska republika v trgovski zvezi. Rekordna lanska bogata žetev je vplivala kakor blagodejen dež na vse stroke industrije. Tudi letos se pričakuje dobra žetev. Zboljšanje proizvajalnih razmer privablja v povečani meri izseljence v Ameriko, vzlic temu, da so se predpisi v zadevi priseljencev znatno poostrili. Izkazi posredovalnic za delo v Belgiji izkazujejo, da se je razmerje med povpraševanjem po delu in prostimi mesti začetkom letošnjega leta zboljšalo, zlasti v primeri z lanskim letoib'. Na sto ponudb (delodajalcev) je prišlo letos 201 vprašanje, medtem ko je bilo lansko leto v tem času 330 vprašanj. Tudi iz izkazov delavskih strokovnih organizacij je razvidno, da je brezposelnost v Belgiji letos mnogo manjša kakor pa lani. Iz navedenih situacijskih poročil je razvidno, da se je na mednarodnem trgu dela pokazalo znatno oživljenje, katero se pa ne kaže povsod enakomerno intenzivno. Amerika v tem oziru, daleč nadkriljuje Evropo. Poznavalci razmer trdi o, da se kažejo za Ameriko najsijajnejše konjunkture. Evropa napreduje počasnejše in morda tudi sigurnejše. Treba je pač delati nato, da ob splošnem oživljenju mednarodnega trga dela Avstrija ne bo zavzemala zadnjega mesta. Ako se z ozirom na vse to še ozremo na naš Trst, moramo reči, da Trst v današnjem času pač res zavzema zadnje mesto v tem pogledu. V Trstu so razmere sedaj tako neugodne, kakor že dolgo časa niso bile. Vse delo nekako stoji in zlasti veliki obrati, ladjedelnice so skoraj brez dela. V luki je ravnotako vse mrtvo in gotovo zadenemo pravo, ako trdimo, da je do 15% delavstva brez rednega zaslužka. In kakor je videti, se te razmere v par mesecih še ne bodo izpremenile in pričakovati je zboljšanja šele meseca avgusta in septembra. Odlomek Kopatevstva. Napisal je torej Kopač besede: »Naša organizacija se smatra za eclino upravičeno zastopnico železničarskih interesov nasproti kapitalističnemu izkorišče-vanju, ker je splošno avstrijska in stoji na edino pravilnem stališču razrednega boja'. Torej Kopačeva organizacija je edino upravičena zastopnica železničarskih interesov! Koliko to odgovarja res-resnici, smo pojasnili že v zadnji številki. Za danes naj pogledamo nekoliko to Kopačevo »edino pravilno stališče razrednega boja«. Da, res je, edino pravilno stališče vsake delavske organizacije, in taka je tudi vsaka železničarska organizacija, saj so njeni člani sami delojemalci, če izvzamemo morda K o p a ča, ki se je od železniškega delojemalca povzpel na tajniško mesto rdečih železničarjev, dasiravno kakor smo že rekli, z železnico nima prav nič opraviti, edino pravo stališča je — razredno stališče, Baj si druga-čega človek ne more misliti. Delodajalec in delojemalec sta razredno ločena, interesi delojemalca so povsem drugačni, kakor pa interesi delodajalca. Samo po sebi je umljivo, da mora organizacija delojemalcev zastopati edino le interese delojemalcev, ne pa nasprotno, interese delodajalcev. Toda stem pa še ni rečeno, da bi stališče, ki ga sama po sebi mora zavzemati organizacija delojemalcev, to razredno stališče moralo biti obenem bojno stališče vselej in v vsakem slučaju, kakor to zahteva socialni veleum Kopač. Stvar razmer je, stvar organizacijske taktike je, ali naj organizacija zavzame v tem ali onem slučaju bojno stališče, boj se napove in bojuje tedaj, kedar je v resnici potreben, ne pa tjavendan, ne pa da bi si organizacija že kar naprej predpisala kot ed n način dosege svojega namena, varstva in obrambe interesov svojih organizirancev, boj in edino le boj, ako se ti interesi dajo obravnati in obraniti tudi na drug način, pri katerem se ni bati izgube za delojemalce, kakoršne pa je, ali večje ali manjše, pričakovati pri vsakem boju, tudi ako se doseže zmaga. Boj je zadnje sredstvo, tako pravi vsak pameten in previden socialni politik, tako pravijo tudi socialisti sami, seveda pametnejši, kakor pa je kak K o-p a č, kateremu se le hoče boja in zopet boja. Stari socialist Kopač se nam zdi, kakor otroci, ki se gredo Indijancev. Ti stoje tudi vedno na stališču boja in so potem ponosni, če pridejo raztrganih hlač in razpraskanih lifc domov, kjer pa jih čaka —• šiba. Tako se je večkrat že tudi zgodilo Kopaču. Vedno le boj in boj, zato so se pa tudi naveličali njegovi lastni pristaši dan za dnevom nositi svojo kožo naprodaj za nič in zopet nič, in obrnili so hrbet svojemu trmoglavemu vojskovodji, ki pač lahko kriči: »na vojsko, na vojsko", ko brez skrbi tiči na varnem v ulici Boschetto in mu ne more nihče do živega, dočim so pa v resnici tepeni tisti železničarji, ki so sledili Kopaču in njegovemu lahkomiselnemu hujskanju na boj ! V.. J. 7. kot organizacija železniških delojemalcev stoji sama po sebi kot taka na razrednem stališču, nikakor pa ne na principielnem stališču boja, temveč smatra boj, kakor vsak drug pameten človek, za za zadnje sredstvo v dosego svojih namenov in uporablja to sredstvo le v skrajni sili, ker noče z lahkomiselnim ravnanjem nikomur škodovati, najmanj pa svojim članom. Ako pa smatra sodrug Kopač vsako ponižno in skromno prošnjico, ki jo odpošlje na železniško ravnateljstvo, ali pa parurno postajanje pred kakimi mini-nistrskimi vrati, ali pa celo takoimenovano »pucanje kljuk-* po raznih železniških uradih ter obrekovanje in denunciranje železničarjev, ki niso socialni demokrati za — razredni boj, no, potem mu pa ča-stitamo njemu in njegovim sodrugom k k takemu »edino pravilnemu stališču". Na stališču takega razrednega boja pač Z. J. Z. ne bo stala nikdar, šla pa bo v boj vedno in vselej, kedar bo to treba, za koristi svojega članstva z vsemi svojimi silami, in da mora ta boj biti edino le razreden, je umevno tako samo po sebi. kakor je umevno samo po sebi, da je Z. J. Z. organizacija delojemalcev, ne pa delodajalcev. Ako pravi Kopač, di Z. J. Ž. »goji separatistične in šovinistične težnje, da se je odcepila od soc. demokratske organizacije in s tem porušila delavsko solidarnost, da še dandanes seje med železničarje razdor in ne deluje „z nami" vzporedno marveč »proti nam" in stem proti železničarskim interesom", pa pravimo le: Kopač, potrkaj se na svoje grešne prsi in reci: kriv sem, zelo sem kriv! Kako more govoriti Kopač o kaki odcepitvi? Z. J. Z. so ustanovili železničarji, ki socialnimi demokrati niso b li nikdar niti v najmanjši zvezi. Ako so se tem pridružili drugi železničarji, ‘ki so izstopili iz socialne demokracje, ker so uvideli, da jim socialistična organizacija ne samo nič ne koristi, temveč celo škoduje, ker so uvideli, da so vse socialnodemokratične obljube le prazne pene, da vlada v tej organiz-ciji le strankarska strast, le pohlepnost po gospodovanju, le pohlepnost po delavskih krajcarjih. Če so taki železničarji pristopili Z. ,T. Z., če so spoznali, da je Z. J, Z. po njihovem mnenju resnična, pr«va zastopnica koristi jugoslovanskega železničarja, če jih je Ž. J. Ž. sprejela za svoje člane, ali se je zato Z. J. Z. odcepila od socialne demokracije, pri kateri nikdar ni bila ? Kopat, Kopač, zdi se nam, da ni vse v redu v tvoji prečastiti glavi! Kdor vidi odceplje-nje tam kjer sploh ni celote, od katere bi se kaj moglo odcepiti, kdor smatra za od-cepljenca tistega, ki se ni odcepil od ni koder, ker je samorasel, tak človek naj pač hitro popraša zdravnika za svet, da mu ne začne prihajati hujše. Ako vidi Kopač v dejstvu, da železničar, ki čuti narodno, nikakor ne uvidi potrebe, da bi mesec za mesecem, leto za letom noul svoj težko prisluženi denar v nenapolnjive socialnodemokratične blagajne, da se maste potem žnjim njegovi najlju-tejši nasprotniki, ki mu izpred ust odžirajo kruli na njegovih domačih rodnih tleh, ako vidi Kopač v tem dejstvu se parati z e m in š o v i n i z e m, naj ga le vidi, nimamo prav nič proti temu. Vprašali bi pa Kopača, kako imenujejo ljudje, ki imajo možgane v glavi ravnanje, ako kdo odkloni skupni nastop za skupno korist samo iz strankarske strati, ali pa le zato, ker ne more potem sam vsega dobička vtakniti svoj žep ? Tako ravnanje imenujejo ljudje z milo besedo separatistično, z malo 11UJS° šovinistično, a edino pravi izraz zato Pa je: nesramno samogoltno, j® brezprimere podlo, ako doti1' nik to očita onemu, kije p o n a' dil skupno delovanje. Kopač, kje je tu »kršenje delavske solidarnosti?" Ali pri nas, ki smo ponuditi skupno delo, ali pri Vas, ki ste odbili našo ponudbo in ta svoj čin lavske solidarnosti" • v svojem »Želez#' čarju" zabelili po svoje s podlimi podtj' kanji in sumničenji ter samo Vas vred' nimi psovkami ? Slep, na obe očesi slep, in na o'1® ušesi gluh mora biti socialni demokrat, k1 iz tega ravnanja ne razvidi, kako globoko je padla socialna demokracija, prav P° takem nesmiselnem, naravnost glupem raV' nanju svojih voditeljev. Ali more še kak delavec sploh, posebno pa še kak stanov sko zaveden železničar le trohico zaupanj4 imeti do človeka, kateremu je strankarska strast tako prevzela um, da že kar bledo samega strankarstva in niti ne ve, kedftl s peto bije v tla koristi svojih lastnik pristašev. Kje naj najde Kopač le enega železničarja magari socialnega demokrata* ki mu bo verjel, da se pravi 'to delati a* koristi železničarjev, ako se zavrača sku' pen nastop, in da dela tisti proti železni' čarskim interesom, ki ponuja skupn° delo ! In ta kunštna glavica Kopa č gr0 in se še- pritožuje, da Z. J. Ž. ni priobčila prvotno vseh teh njegovih brezmiselnih bedarij, ki njega samega' tako strahovito tolčejo po njegovih lastnih zobeh* Hvaležen naj bi ji bil zato, da ga ni razkrinkala pred njegovimi lastnimi pristaši* ki se pač ne morejo veseliti takega brezglavega ta nika. Ker nas je pa sam v svoji brihtnosti prisilil, da smo iznesli na dan tp remek^ delo njegovega socialnega veleuma, naj se potem ne jezi, ako mu bo zato prv* njegov sodrug, ki ga sreča,očital — »pa’ met" ! . , • ZVEZA • JD&OSLOTANSKIE ŽELEZNIČARJEV- I. majnik. Kdo se ne veseli tega dneva, ki pomenja vsakoletni preporod narave, in rekli bi, tudi človeškega življenja. 1. majnik, kate i nas vabi v krasno ozelenelo naravo, ki nas vabi iz naših zaduhlih mestnih stanovanj* Prvi majnik. katerega pričakuje i mlado i® staro z nekakim tihim viseljem in izvabi mlado in staro na majniftov izlet. In ta vsakoletni preporod narave, ta dan veselja mladih in starih, dan, na ka' terem se prirejajo po velikih mestih cvetlični korzi od ljud', ki so obda-jeni 1 vsemi človeškimi blagri, ta dan je sčasoi»a vzbudil tudi v »nižjih” slojih čut prepO' roda in to posebno v delavstvu, katero Je proglasdo 1. majnik kot praznik delavstva* kot znamenje preporoda somjalmga ži?' ljenj a proletarijata. K proletarijatu pa se moramo šteti tudi mi ž-lezničarji, poduradniki, usluŽ’ benci in železniški delavci, kajti naše sod" jalno stan e nam dovoli le najskromnejš® življenje, šteti se moramo k proletariatu* kar žalibog le preveč občutimo. ’ In v tem našem trpljenju hočemo se pridružiti praznovanju 1. majnika. Mi slovenski železničarji v Trstu pa se pridru; žimo na ta naš praznik »Narodni delavsb' organizaciji", katera praznuje 1. majnik kot znak preporoda slovenskega delavstva* slovenskega proletarijata v Trstu na slo-vesen način s predpoldanskim veliki# shodom in popoldansko veliko ljudsko veselico na pros ornem zelenem travniku n® Opčinah. In 1. majnik 1910 naj ima še poseben pomen za nas slovenske, oz’ron>a jugoslovanske železničarje, k> smo se prebudili iz dolgoletnega zimskega sjianja, ki smo se preporodih i*1 vzrasli kot nova sveža veja na savanskem deblu Da, 1. majnik 1910 naj bode tudi za nas jugoslovansko železničarje znak preporoda, ki smo s® iztrgali iz verig mednarodnosti, ki sm0 Stem zbrisali iz sebe sramotni znak narodnega izdajstva, ko smo prej leta in leta zasramovali sami sebe in naš rod. Jugoslovanski železničarji ! Vrzimo a0 vsi v naročj-1 matere Slovenije, ki je na® rodila in Jji bode pouosna na preporod jugoslovanskih železničarjev. Javni shod Z. J. Ž. Za dne 26. sklicanega javnega slioda J® udeležilo prav lepo* število slovenskih ze'ezničarjev, ak' ravno je bil sklican radi Pprtk pri baročitvi dvorane v zadnjem ; Pu- Na dnevnem redu je b lo : 1) poro-^“nje o vprašanju stane rine in draginjske pklade delavcem za Trst; 2) plače prožno delavc v južne železnice v Trstu ; 3) “olniška blagajna južne železnice in 4. •hfiamosti. V zadevi stanarine je poročal prednik Z. J. Ž. in omenjal, da sta se ^Sila v tej zadevi že dva shoda, to je J9 /10. in 29./12. 1. 1. in je dalo c. kr. Plezniško ministrstvo na tozadevno reso-Ucijo nepovolj n odgovor in je nklo, da 1 ozirom na dano doklado za Kras ne ^ore novo iti povišanja stanarine za Trst. Ktr je ostalo c. kr. žel. ministrstvo Shho, je očividno, da je tukaj treba od •ofcnega skupnega priiska in se je odbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev* obrnil tozadevno vsled sklepa na javnem shodu ''Oe 29. d.cembra 1. 1. na »Strokovno tojništvo socijalno-demokratične organizacije Plezn čarjev" v dobri nadi, da bode pri Pr0vljeno za skupni nastop, ker so tudi 'oteresi v zadevi stanarine in draginjske doklade delavcem skupni. Ali varali smo 8b hudo v tej naši nadi, ker strokovno tojništvo social stičnih železničarjev ima Pftd očmi vse kaj drugega, kakor pa ko-r;®ti slovenskih železničar|ev. Njemu je le 2a strankarotvo in samodržtvo, in ako bi Pri tem moral tudi izginiti zadnji Slovenec Pr> železnici in bi nam pojedli naš domači ®ruh povsod Nemci. Po tem zanikajočem odgovoru, kate-r®ga je podpisal strokovni tajnik Jože Kopač lastnoročno, smo bili seveda primorani, poiskati druga pota, katera naj nas rodijo do zaželjenega cilja. In tako smo odločili po posvetovanju z »Društvom Jugoslovanskih železniških uradnikov", da tožimo v tej zadevi p ošnjo uradnim Potom in sicer potom c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu. Storilo se je to tudi s strani »Društva jugoslov. železniških Uradnikov* in „Beamtenvereina“. Tako so ta društva, katera so bila pripravljena za ®kupni nastop, katerega pa je odklonila le ®ocijalno-dt mokratična organizacija po Jožetu Kopaču, napravila v enakem smislu Peticijo na c. kr. žel. ministrstvo potom ravnateljstva in se je obrnilo vsako društvo Po deputacji do c. kr. dvornega svetnika, ravnatelja Galambosa, naj upošteva resnična dejstva vednega podraževanja stano-vanj v Trstu in da priporoči tozadevne Peticije pri c. kr. žel. m nistrstvu, kar je nam v toliko obljubil, da boče prej Proučiti razmerje stanarine in cene sta Uovanj. V to svrho je napravila „Zveza jugoslovanskih železničarjev", kakor tudi urad-Uištvo poseben seznam sprejete stanarine ib resnično plačane najemnine za stanovanja. In žalostna r snica se je pokazala tudi tukaj s strani mednarodnih sodrugov Ui našla se je neka podla mednarodna duša, da je celo tukaj pregovarjal usluž bei ce, da naj ne izpolnijo tega seznama, da na| ne dajo tozadevnih podatkov. Torej dokaz, da je sodrugom le za strankarstvo, Ue pa za koristi stanovskih tovarišev. »Zveza jugoslovanskih železničarjev" je storila torej svojo dolžnost in jej nihče ne more pred-bac vati, da ona razdira in dela sovraštvo Uied železničarji. Mi organiziramo slovenske Železničarje, ker ni mogoče še nadalje gledati, kako ravnajo in zapos'avljajo slovenskega železničarja. In v to smo tem bol/ upravičeni, ne samo upravičeni, ampak Paša dolžnost je, ker tudi drugorodci Nfcmci se orgauiz rajo na nacijonalni podlagi in mednarodna organizacija ne po-Uienja drugega, kakor pa nemškonacijo-Ualna, kajti slovenski železničar jim je tam deveta briga in le za sužnja. Omeniti imam še, da je c. kr. žel. ministrstvo znižalo oceno naturalnih sta-Uovanj in sicer »a 1 krono štirjaški (kvadratni) meter Ne zavidamo gotovo nikomur, da se mu olajša življenje, ampak tukaj vendar žel. minisTstvo samo prizna, da so ravno stanovanja skeleča rana nagega življenja in to je treba zaceliti tudi Pn nas, ki nimamo udobnosti, uživanja 'naturalnih stanovanj. Tudi personalne hiše nas ne rešijo draginje stanovanj, kajti toliko personalnih biš, oziroma stanovanj železniška uprava be more in ne bode zidala, kolikor je družin železničarjev. In če bi bila stanovanja v teh hišah res cenejša, je pa drugo vprašanje, kajti kapital provizijskega ali penzijskega fonda se mora obrestovati, ker le to denar pokojnine železničarjev. Ker je torej jasno, oa se da odpomoči vsem že- lezničarjem le steno, da se poviša stanarina za Trst, hočemo pri tem tudi vztrajati. Sliši se tudi mnenje nekaterih ž lez-ničarjev, da vsled tega, da se je napravil seznam sprejete stanarine in plačane najemnine za s anovanje, morda d bij o d>-t čni, ki plačajo več za svoja stanovanja, kakor sprejemajo stanarine, izplačano d fe-renco, kakor pred dvema letoma. Na to izjavljam, da je to popolnoma izključeno, k- r bi mi tega nikdar ne sprejeli in dopustili, kajti mi stojimo na stališču: z a vse enako. Ako bi hot.lo c. kr. žel. ministrstvo praktic rati na ta način, potem pa si tudi drugi, ki ne plačamo na stanarino, najam. mo človeka vredno stanovanje, ako nam to doplača železniška uprava. Ker pa tega gotovo ne bode storila, vztrajamo pri edino pravilni zaht vi, da se ma povišati stanarina za Trst za vse uslužbence in sicer višje, kakor je dunajska stanarina, ker so stanovanja nepreplačljiva, in to tembolj, ker so hiš d gospodarji meseca februarja splošno povišali stanovanja, in to za 20°/0 do 30°/o in še višje. Da pa pri tej draginji stanovanj občuti to najbolj še železniški delavec, ki je v primeri s privatnim delavcem naravnost beraško plačan, ni treba še posebej pov-darjati, kajti on si mora od tega beraškega zaslužka K 3 20 plačati tudi stanovanje, in upravičeno rečem, da se železniški delavci lahko imenujejo umetniki v oskrbovanju sebe in svoje družine. Živila se za najskromnejšo mizo še nabavijo stem zaslužkom, ali kje je potem stanovanje, obleka, perilo in kar je še vse zvezano z družinskim življenjem železničarja. Zatorej je le upravičeno, da se zahteva draginjska doklada delavcem za Trst, ker tukaj je življenje za železniškega delavca z njegovo imenitno plačo naravnost uganka. In to smo tudi poudarjali v naši peticiji na c. kr. žel. ministrstvo in upamo, da bode tudi c. kr. ravnateljstvo, oziroma c. kr. ra.natelj, dvorni svetnik Galambos imel toliko srca in vpogleda v te žalostne razmere železniških delavcev, da bo priporočil c. kr. žel. ministrstvu, da dovoli draginjsko doklado delavcem za Trst. M irda bi se tukaj kdo izgovarjal zopet na delavski odbor, kar se je nam že enkrat zgodilo, radi tega mi že danes izjavimo, da ta delavski odbor ni prišel vsaj ne z ogromno večino železniških delavcev v dotiko, radi tega tudi ne moremo odobravati njegovih ukrepov, ki so v marsičem naravnost nerazumljivi. Upajmo torej, da se našim zahtevam na vsak način ugodi, in ako bi c. kr. ravnateljstvo in c. kr. že(. ministrstvo nam ne hotelo p ipoznati naših opravičenih zahtev, potem bodemo izbrali še drugo pot, odnehamo pa na noben način ne več. Razlika je samo ta. da bi s skupnim nastopom vseh organizacij železničarjev prišli morda prej do zaželjenega cilja, kakor tako, ali, kakor sem že omenil, tukaj ni krivda na naši strani, ampak pri »edinoupravič nih (!) zastopnikih železni čarjev", ki imajo tako gorko srce za že lezničarja, da se moramo res čuditi, da se še najdejo slovenski železničarji, ki slepo slede strankarsk m strastim in samopaštvu internacijonale. zjž — 1. maj ni k. Z ozirom na dejstvo, da ima večina železničarjev 1. majnika službo, in nam zato ne kaže, da bi slavili posebej 1. majnik, se vrši to slavlje skupno z N. D. O. in sicer se vrši dopoludne v gledališčni dvorani »Nar. dnega doma v Trstu" slavnostni shod popoludne pa skupna ljudska veselica na velikem travniku na Opčinah. Opozarjamo torej slo venske železničarje, da naj se udeležijo 1. maja tako shoda, k*kor popoldanske veselice, katera naj bode tudi nam železničar jem, ki smo sicer navezani na naše ziduhle prostore v mestu, v naš užit k in v naše razvedrilo. Tudi mi se hočemo naslajati v krasni naravi ca svežem zraku, tudi mi hočemo gledati spomladanski preporod lepe narave. Poleg tega pa hočemo uživati veselje narodne veselice, katere smo do zdaj pogrešali. Torej železničarji, kdor je prost, 1. maja na Opčine. zjž — Izid volitev v zavarovalnico proti nezgodam. Nismo se mislili spuščati v stvar, dokler c. kr. ravnateljstvo drž. železnic ue objavi oficijelno izida volitev. Da to res že malo dolgo traja, bode menda vsakdo pripoznal. Ker pa je strokovno tajništvo socijalno-demokratičnih že- bili. M rda se bode c. kr. ravnateljstvo izgovarjalo, da so bili zraven le člani personalne k' midje! Na tak piškav izgovor pa bi mi prav (dkritosrčno odgovorili, da mi take komisije za volitve v zavarovalnico nikakor ne moremo pripoznati, ker naši zastopniki v zavarovalnici proti nezgodam niso člani personalne komisije, ampak delegati, ki se v to izvolijo. In ker jih volijo vsi železničarji, in ker sta bili tukaj dve večji organizacije, ki ste postavili svoje ka didate, bi pač bilo le umestno, da bi se tukai, ako se že sploh kdo povabi, povabili obedve organizaciji, da odpošlj* te svoje zastopnike. Zakaj se to ni zgodilo, vemo le predobro, ker poznamo osebno prjateljstvo nekega višjega funkcijonarja s Kopač m, o čemer morda o primernem času še enkrat izpregovorimo. In to prijateljstvo ima seveda podlago v tem, da Kopač kot strokovni tajnik propagira in pospešuje na vse moči nemčursko in po-nemčevalno tendenco c. kr. ravnateljstva in še posebno tega funkcijonarja. Gotovo si bode Jože zaslužil pri tem nari dno-izdajalsk.mu delu kolajno nemškega reda. Zdaj pa preidimo k volitvam samim. Kopačev „Z lezničar" piše, da je uslužbencev tržaške dir kcije z volilno pravico 8c00. Oddanih gla.ov je bilo 6494. Od teh je bilo neveljavnih 30, razpršenih 190, praznih glasovnic pa 407. Soci|alno demokratična kandidata sta dobila 4074, kandidata »Zveze jugoslovanskih železničarjev" pa 1788 glasov. Stem, da so zmagali socijalno demokratični kandidati, se hoče Jože bahati, da imajo žel zmčarji več zaupanja v njih kandidata, kakor v naša in se še celo predrzne trditi, da so pripadniki Z. J. Ž. sleparili pr volitvah, in govori celo o narodnjaškem! sleparstvu. Ko smo čitali to njegovo duševno hrano, smo si nehote mislili: dobro je potegnil svoje verne mednarodne zaslepljence za 1. april. Morda v kaki poznejši številki mi malo osvetlimo ravnanje in sleparstvo mednarodnih sodrugov pri volitvah v »zavarovalnico proti nezgodam", danes samo na kratko omenimo, da je moral predstojnik na dižavnem kolodvoru v Trstu odvzeti dvakrat izročevanje glasovnic sodrugom, ker so vendar malo preveč sleparili uboge delavce pri glasovanju. A kako še-le drugje, kjer se za to nihče ni brigal! In potem ima kdo še korajžo, nam očitati sleparstva, ko niti en zaupnik ni delal kake nepostavnosti. Povemo, da bi mi z vsem uspehom lahko protestirali proti tem volitvam, ampak to opustimo, da ne razburjamo še enkrat duhov. Drugo pot pa se vidimo v drugi poziciji. Poglejmo si zdaj razmerje glasov. Konštatiramo, da je bilo upravičenih volilcev 8000, Vsak volilec je dobil glasovnico, in se glasovnice tudi strogo zara-čunijo. Oddanih g’asov ie bilo 6494. Prašah bi sedaj, kje je ostal primanjkljaj glasov. Ako je bilo na p dlagi skrutinija oddanih 6494 glasovnic, od teh 30 neveljavnih. 190 razpršenih in 407 praznih, to je skupaj 627 glasov, ki odpadejo in so dobili socijaldemokrati 4074 glasov, potem bi moralo priti na Z J. Z. 1793 in ne samo 1788 glasov. Zdaj pa primerjajmo celo število glasov. 8000 opravičenih, 6494 odanih, kje je ostalo potem 1506 glasov, kateri niso nikjer omenjeni ? Nočemo si misli i kaj slabega, ker nismo bili pri štetju glasov navzoči, vsekako pa je to čudno, da se ne ornen a 1506 glasov. Kam so prišli ? In zdaj pa uspeh volitev. Ako upoštevamo, da so imeli socijaldemokrati cel volilni aparat v rokah in so naši somišljeniki morali podpisovati sprejem glasovnic, katerih nikdar sprejeli niso, in so prilep-Ijale na te glasovnice socijaldemokratične kandidate že tiste osebe, ki so razdeljevale te glasovnice, kakor se je zgodilo na državnem kolodvoru, potem se moramo res čuditi predrznosti, da se piše o slepariji na naši strani. Iz tega načina volitve sledi, da socijalno demokratična organizacija nima niti polovice železničarjev več na svoji strani in ako odštejemo Neme s in Italijane, lahko trdimo, da je komaj tretjina slovenskih železničarjev, ki še sledi inter-nacijonalnemu suženstvu. In pri vsem tem lezničarjev bilo precej tako dobro poučeno | Pa Be strokom tajnik Kopač upa še trditi, o izidu, da je Kopač v njegovem listu celp .ie on *a nJegova organizacij edino objavil številke izida teh volitev, bi se vendar vprašali, kako ima ou, oziroma socijalno-demokratična stranka to predpravico, ko je vendar c. kr. ravnat*ljstvo natanko vedelo, daje postavila tudi »Zveza jugoslovanskih železničarjev" s oje kandidate, kateri pa se k skrutiniju niso pova- upravičeua zastopnica ž lezničarjev in na celem Jugu. Ko bi bila imela »Zveza jugoslovanskih železničarjev" ,4e toliko zaupnikov, da bi bili zabranili samovoljno ravnanje pri glasovanju, potem bi bil izid volitve seveda malo drugačen, in bi bil mogoče celo po- polnoma zaprl sapo internac;jonali in njenemu voditel u. »Zveza jugoslovanskih železničarjev" pa je po svojem takratnem 4 mesečnem obstoju s svojim uspehom 1788 g asov lahko prav zadovoljna, in upamo, da bode po preteku 4 let še bolj, in to ne v veselje mednarodnih železničarjev. zjž— Članom Z. J. Ž. ki jih tiče 1 Naznanjamo članom, ki so zaostali s svojo članarino 3 mesece, da sem jim v slučaju, ako ne doplačajo, vstavi v mesecu maju list »Narodni de'avec“ kot društveno glasilo in so zgubili tudi vse prav ce do društva, ter se smatra, da so izstopili. Kdor je zaostal več mesecev s članarino in ne more vse doplačati, se vpiše lahko kot na novo pristopajoč član, ne da bi moral še enkrat plačati vstopnino. Seveda si pridobi pra>ice članov šele po preteku 6 mesecev, kakor je označeno v pravilih. zjž— 1. majnik u Kanalu. Podružnica Kanal Z. J. Z. napravi 1. maja skupno s podružnico N. D. O. v Kanalu obhod in sicer točno ob 11 in s/4 dopoludne s sokolsko godbo iz Prvačine. Popoludne od 3. do 8. ure zvečer popoldanski ples proti vstopnini, od 9. ure zvečer do 3. ure zjutraj večerni ples proti novi vstop-n ni. Vstopnina K 2. Stem poživljamo bližnje podružnice, da se udeležijo slavnosti 1. maja v Kanalu. Stem se napravi ob enem majnikov izlet. zjž— Umrl je dne 24. t. m. načelnik postaje južni kolodvor, Trst gospod Mohorčič. Pogreba dne 26. t. m. se je udeležilo jako veliko število železniškega osobja, od delaroa do naj višjega uradnika. Rsjni je bil rodom Slovenec in jako pravičen predstojnik, ki je užival spoštovanje vseh železničarjev. Naj v miru počiva! zjž— Smrtna kosa. Dne 26. t. m. je umrla po dolgi, mučni bolezni soproga gosp' da Er. Kotnika, oficijala c. kr. drž. žel. Bodi ji zemljica lahka ! zjž — Iz Istre nam pišu : U velike je razveselio nas trpeče željezničare i rad-nike glas visokog c. k. ravnateljstva državnih željeznica, da se povišuje plača nama, koji se kinjimo i mučimo, te u znoju lica svoga zaslužujemo krušac svoj. Tekar nakon dugog niza godina bilo je konačno udovoljeno našim pravednim za-htjevima, te je velika radost obuzela srca naša i mi pomislismo u sebi: »Ipak se konaČLO dokopasmo žudjenog cilja i po-stigosmo svoja prava nakon duge i ustrajne borbe protiv gospodujučih faktora". Ali radost naša potraja samo kratko vrijeme. Mi osjetismo doskora, da smo kruto pre-vareni, te da nam je visoko c. kr. ravnateljstvo bacilo samo nešto pijeska u oči, da nas na taj način opsjeni i ušutka kao maleno čedo u kolijevci. Našim je zahtjevima bilo samo djelo-mično udovoljeno. Nije se bo razmjerno svima povečala plača nego samo mladim radnicima i željezničarima, koji sada na-stupiše svoju službu ; dok stanji elementi ostadoše. pri svojoj običnoj plačici, premda su toliko i toliko godina vjerno služili uz tako kukavnu naplatu. Tako n. pr. imade slučajeva, gdje su radnici i željezničari, koji su netom ovih dana stupili u službu, gotovo jednaki plačom starim, izsluženim službenicima, koji su 20 do 30 godina podnosili sve tegobe i napore teškog želj ezničkog života! Gdje je tu pravednost? Dugo sam vremena čekao, da če tko pokrenuti riječ o torne u našem glasilu, ali se nitko ne javlja, sve stoji kao zali-veno. Što je torne uzrok? Ovim je mojim riječima ta namjera, da upozorim i druge drogove na tu okolnost, kojom se nama starijim službenicima nanosi velika ne-pravda. A mislim, da bi bilo vrlo shodno, kad bismo se sastali na skupštinu i vije-čali o toj važnoj stvari, te poslali molbu na visoko c. kr. ravnateljstvo drž. željeznica, da uvaži taj naš pravedni zahtjev. Jedan stari željeznički službenik. zjž,— Gorica, državni kolodvor. Kako včasih pridejo delavci na postajah do nadurnega dela, kaže sledeči slučaj. Dne 25. februarja t. 1. je bilo, ko je moralo voziti 8 skladiščnih delavcev drobni gramoz na vrt adjunkta Ferrari)a. Sicer je to vrt, ki menda spada k naturalnemu stanovanju, vendar pa dvomimo, da bi k najemnini ist ga spadalo tudi vrtno delo, ki naj bi ga opravljali na ukaz skladiščni delavci. Ker je seveda delo v skladišču zaostalo, so morali drugi dan skladiščni delavci delati do 8. ure zv. čer, torej 2 naduri. Tako se izžema ubogo delavstvo na svojih telesnih močeh brez vsake odškodnine ne samo za upravo c. kr. državne železnice, ampak tudi za njene uradaike. Radovedni bi bili, ali se je za delo na vrtu zaračunila plača delavcem na stroške c. kr. državne železnice, ali je to plačal adjunkt Ferrari ali morda celo postaj ena-čelnik ? zjž— Službena obleka delovodij. C. kr. železniško ministrstvo je odredilo z odlokom št. 4775/10 z dne 16. februarja 1910, da se nakaže delovodjem v delavnicah jopica in telovnik za dveletno, hlače, plava bluza, plave platnene hlače in čepica za enoletno in plavi paletot za triletno nošo. zjž— Maribor. C. kr. namestništvo v Gradcu je potrdilo pravila podružnice Maribor „Zveze jugoslovanskih železničarjev" in se vrši ustanovni shod te najnovejše podružnice dne 5. maja t. 1. ob 4. uri popoldan v mali dvorani „ Narodnega doma" v Mariboru, Dnevni red : 1. Nagovor predsednika „Zveze jugoslovanskih železničarjev". 2. Čitanje pravil. 3. Sprejemanje članov. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Slovenski železničarji brez razlike, udeležite se s svojimi soprogami tega važnega občnega zbora, ki naj pomenja za nas slovenske železničarje nov preporod stanovskega in družabnega življenja. zjž— Nekaj o južni železnici, Trst. Ali je tudi socijalno, kar počenjajo rdeči železničarji pri južni železnici, to sodbo prepustimo članom. Da so tudi pri južni železnici, kakor pri državni na najboljših mestih železničarji Nemci, ki naše uboge domače železničarje prav po neusmiljeno zatirajo, to nam vendar ni potreba še posebej poudarjati, ker to ve in opazuje itak sleherni železničar. Ali najlepše pri tem pa je dejstvo, da se to godi po internacionalnem ali mednarodnem programu socialističnih železničarjev, ko vendar tudi za nje velja rek: Enakost, svoboda in bratstvo. Bržkone razumejo ti so-cijalistični železničarji enakost le zase, za tiste pa, ki so drugega mišljenja, akoravno pa istega stanu, pa pomenja ta beseda tlako po njih bratskem čutu. Poglejmo si malo te mednarodne, enakopravnost in bratstvo kričeče železničarje enkrat pri južni železnici. V skladišču dobite Nemca skladiščnega mojstra, kateremu je prideljen Nemec delovodja ali vodja partije. In čujte in strmite 1 Ta po socijaldemokratič-nem sistemu izobraženi skladiščni mojster pridiga ubogim delavcem prav po bratsko : vodje partije so vaši bogovi, tem ste podvrženi, in kar oni ukažejo, imate tudi storiti. Bilo bi prav, ker je res, podrejeni mora storiti, kar mu ukaže predpostavljeni. Ali do kam segajo ti ukazi, ve najbolje le tisti, ki jih izkusi. To ni več socijalno, še manj pa po mednarodnem programu, in lahko rečemo, da pri nobeni privatni firmi osovraženi buržoazist ne zatira in goni svojih delavcev. tako, kakor to i storijo na ljubo kapitalističnemu podjetju 80cijaldemokratični železničarji, posebno pa še gonijo tiste revčke, ki niso njih mišljenja in ne marajo prodati tem Nemcem na ljubo svoje narodnosti. Omenimo samo neko partijo, v kateri so slučajno sami Slovenci. Tam je neki vodja partije, piše se menda Hanuš, ki priganja v enomer uboge delavce : Nur dazuschauen, das muss schnell gehen, (le glejte, da delate, to mora iti hitro) in skladiščni mojster, menda se piše Friihwirt, pa nalaga temu delovodji, da jih prav goni pri delu. Kadar prideli kakega novega delavca k partiji, in ta revež ni njegovega nemčurskega ali takoimenova-' nega mednarodnega mišljenja, pa reče delovodji : Auch streng halten. (Tudi strogo držati ga). Taki so torej ti novi i z v e 1 i-čarji proletarijata. Delajo pa razliko pri tistih, ki se organizirajo pri njih, socijali-Btični organizaciji. Torej je smatrati, da so le ti delavci, da le pri teh velja enakost, svoboda in bratstvo, vsi drugi delavci, ki niso njih mišljenja, niso delavci, ampak po njih načelu svobode „s u ž n j i“ socijalistov. Sram naj bi jih bilo. Tako dobe njih pristaši tudi po 5 krat na mesec dopust, medtem ko se drugemu dovoli s težkočo en dan. Njih pristaši pridejo lahko tudi eno uro prepozno v delo, na druge pa pazijo, posebno pa na člane »Zveze jugoslovanskih železničarjev", kakor mačka na miš, da le ne pridejo morda par minut prepozno. Eden teh njih pristašev je bil bolan od 11. do 25. marca, ker je bil menda nekje potolčen, in za ta čas je dobil, kakor je sam rekel, plačano dnino. Gotovo se mu to ne zavida, ali čudno se nam vendar zdi, zakaj take izjeme. Govori se sicer, da zato, ker v svojem prostem času dotičnemu predpostavljenemu skladiščnemu mojstru drva žaga, zato pa dobi brezplačnega dopusta. Taki so torej ti enakopravnost ljubeči socijalisti, ki zaničujejo Slovence in slovenske delavce, ker ne trobijo v njih rog, taki so ti zastopniki proletarij - ta, ki zntirajo uboge proletarce delavce in jih tirajo pri delu, kakor neusmiljeni voznik živino v težko naloženem vozu. In bog ne daj, da bi imel kak tak zatirani delavec korajžo, postaviti se temu nečloveškemu, nesocialističnemu ravnanju po koncu, precej je kaznovan, in to navadno, da pride h kaki še slabši partiji. Najlepše pri vsem tem pa je dejstvo, da mora vsak delavec, ki čuti potrebo iti na stran, to javiti prej ponižno svojemu delovodji. Več menda vendar ni treba še povedati. In pri taki organizaciji naj bi še ostali slovenski železničarji. Ne! Upajmo, da se tudi južni železničarji polagoma otresejo tega med-narodn* ga robstva ki je v škodo nam slovenskim železničarjem, rašim potomcem in našemu slovenskemu narodu sploh. Pristopimo rajši k naši domači organizaciji »Zvezi jugoslovanskih železničariev", pri kateri vlada res bratstvo in svoboda. Volitve v okrajno bolniško blagajno. Zanimanje s strani slovenskega delavstva v Trstu in okolici ni bilo ravno tako, kakor bi si morali pričakovati, vendar pa moramo priznati, da se je s strani nekaterih bol) razumnih, sprevidevših pomen teh volitev, dosegel lep uspeh. N. D. O. je stopila prvikrat v boj za pravice svojih članov, da pripomore tudi na tem polju do boljšega napredka onim, ki so pri okrajni bolniški blagajni učla-njeni. Marsikdo bo očital, da slovenskemu delavcu v Trstu in njega okolici ni potrebno, da se za slovenske delavce, člane okrajne bolniške blagajne, N. D. O. ne bi smela brigati, ker itak imamo v Trstu dve slovenski podporni društvi, ki vršite enako dolžnost in ste ravno tako državno pripo-znani, kakor okrajna bolniška blagajna. Poudarjati pa moramo, da je res vse to in N. D. O. z obžalovanjem jemlje to na znanje, da ni vse slovensko delavstvo vpisano v ti dve narodni podporni društvi. Pripoznati pa moramo, da to ni krivda ali pa zanemarjenost našega narodnega delavstva, ampak je kriv zistem, ki vlada v Trstu med delodajalcem in delavcem. Prvo-imenovani so nasprotne nam narodnosti in gledajo kolikor mogoče nato, da ne bi svojegi delavca vpisali v kako narodno podporno društvo, ker to bi bilo žaljenje čuta italijanske ideje in mesta tržaškega. Tupatam kateri delodajalec pripušča svobodno, da se njegov delavec vpiše v naše podporno društvo in še to mogoče radi tega, ker se pri naših društvih plačuje manjši tedenski prispevek, kakor v okrajno bolniško blagajno. Tudi naše delavstvo bi se rado vpisalo v slovenska podporna društva, ker zna, da bo pod svojo streho v slučaju bolezni boljše postreženo v vseh slučajih, nego pa drugod, kjer ga popolnoma prezirajo le iz sovraštva do njegove narodnosti. Imenovani narodni delavci pa ne morejo biti v teh narodnih društvih, ker jih po lastnih pravilih ne more odbor sprejeti, ker so prekoračili starostno dobo, ali bo bolni, ali pa stanujejo v zgornji okolici. To so torej tri glavna dejstva, da ne morejo biti vsi naši narodni delavci vpisani v narodno bolniško podporno društvo. So pa tudi nekatera podjetja, v katerih je delavstvo naravnost prisiljeno, da je vpisano v okrajno bolniško blagajno, kakor n. pr. vsa mestna podjetja. Ko so se pred 4 leti vršile volitve v okrajno bolniško blagajno, se naša narodna stranka ni spuščala v boj proti tedanji vladajoči liberalni stranki, na čelu ji dr. Cimadori, le radi tega, ker so socijalni demokratje postavili svoje samostojne kandidate. Obljubili so mnogo, posebno v upravnem delu, namreč z nameščenjem uradnikov in sploh uslužbencev, ki bodo lahko z našimi strankami občevali. Ali varali smo se. Ravno tako se je postopalo z nami v tej 4 letni dobi pod socijalno demokracijo, kakor prej pod liberalno italijansko stranko. Uvaževajoč vse to, je svoj čas N. D. O. sklenila stopiti v obrambo delavstva ter sklenila, da nastopi narodno delavstvo samostojno pri novih volitvah v okrajno bolniško blagajno. Delavstvo se je temu pozivu tudi odzvalo, da pokaže i v tem tre-notku, kaj zahteva od okrajne bolniške blagajne. Po § 29 pravil okrajne bolniške blagajne je treba svoj glas oziroma volilno pravico zahtevati 14 dni pred dnem 8. maja. V ta namen je sklicala N. D. O. več shodov po okolici in v mestu, da daje navodila slovenskim delavcem, kako je ravnati pri omenjenih volitvah. Na vseh shodih je bilo velikansko navdušenje. Žalibog je treba konstatirati, da je ravno ta § 29 prava pokveka, stvorjena kakor nalašč zato, da še bplj zamota celo stvar. Naše ljudstvo ne razume takšnih volitev. Posebno je treba povdarjati še to, da mora vsak volilec lastnoročno podpisati zahtevko volilne pravice. Vzlic teinu pa se je odzvalo lepo število udov okrajne bolniške blagajne v N. D. O., da imenovana zahteva zanje volilno pravico. V nedeljo, dne 24. t. m. je odposlala N D. O. v okrajno bolniško blagajno vprašalne pole za priglasivše se učlanjence. Vodja okrajne boln ške blagajne g. dr. Puecher je sprejel naše reklamacije, ter izjavil, da jih bo predložil prihodnji seji upravnega odbora — kakor volilni komisiji — v potrjen je. Ako jih volilna komisija sprejme, potem imajo vsi tisti, ki so se priglasili za volilno pravico, veljavni glas za vol.tev onih 60 členov v glavni občni zbor. V slučaju, da jih volilna komisija ne sprejme, potem imajo pravico 3 dni pred volitvijo vložiti utok na volilno komisijo. Seveda pa stem delo za te volitve še ni končano. Natančno število naših glasov se bo šele pokazalo pozneje, ko se bodo začele izdajati legitimacije. Zato že danes poživljam > sloven-iko delavstvo, katero so popisali razni Pagninijanski in drugi po-tvarjevalci volitev, da pravočasno zahteva od svojih delodajalcev legitimacije, kajti delodajalci, ki so dali popise svojih delavcev, so odgovorni za legitimacije. Ravno tako naj vsak, katerega je zapisal kak tak potvarjevalec brez privoljenja, in ravno tako tisti, ki niso lastnoročno podpisali reklamacij, gredo na vsak način po svoje legitimacije tjakaj, odkoder je bil tudi po-pisavalec. Tako se bo število naših glasov pomnožilo za ogromno število. Narodne delavce, elane okrajne bolniške blagajne, ki te dni dobe legitimacije za volitve v okrajno bolniško blagajno, poživljamo, da naj nihče ne podpiše nikake glasovnice, na kateri so kandidati Pa-gninijeve ali socialnode-mokraticne stranke. N. D. O. še ni postavila, kandidatov. torej naj se delavstvo ne da zapeljati, da bi podpisalo eno ali drugo rdečo glasovnico, ki mu jo vsiljujejo bodisi s te. ali one strani. Pagninijanske glasovnice nosijo večinoma pečat „Camera del Lavoro d,i Trieste11 in imena, kandidatov se začnejo z imenom Bacichi Nicolo. -Socialnodemokratične glasovnice imajo kot prvega kandidata Augustincich Vittorio. Narodno delavstvo naj nikar ne misli, da ne more voliti drug, kakor tisti, kateri ima legitimacijo v roki. Mogoče je, da uprava bolniške blagajne izda duplikat legitimacije, in Če je delavec podpisal in oddal komu glasovnico, lahko dotičnik voli zanj na podlagi duplikata legitimacije, ne da bi volilni upravičenec vedel kaj zato. Torej ne podpisujte socijalnode-mokratičnih in Pagnini-janskih glasovnic! N. D. O. in Z. J. i praznujeta v nedeljo, dne 1. majnika po sledečem sporedu: Dopoludne ob 9. uri Manifestacijski shod v veliki dvorani »Narodnega doma*1 Trstu. Dnevni red: 1. majnik '* narodno delavstvo. Po shodu : Obhod po mestu z društvi' zastavo na čelu. Popoludne ob dveh: Odhod iz društ^ nih prostorov na Opčino z društven0 zastavo in godbo na čelu. Ob 3l/, : Sprejem Tržačanov po okojj” čanskih narodnih društvih s proseč0 godbo na čelu pri o b e 1 i s k u. P* sprejemu odhod na slavnostni prostor« kjer se vrši velo ljudsko veselico ob sodelovanju cele vrste pevskih drugih narodnih društev iz okolice i* Trsta. Med veselico : veliki ljudski ples. Vstopnina k veselici: 50 stot., vs«11 ples 10 stot. za osebo. Tramvaj iz Trsta in nazaj : 1 K ; vozi d* zaključka veselice. Vstopnice in tramvajski vozni listk* se dobe v predprodaji v društvenih pr°' storili N. D. O. in obeh podpornih društe° ter pri vratarici »Narodnega doma". K najobilnejši udeležbi vabita ODBORA N. D. O. in Z. J. Ž' DOMAČE VESTI. d— Današnja številka »Narod' nega Delavca" je izšla v slavnostni oh' liki. Ker stroški te izdaje visoko presegaj0 stroške navadne izdaje, smo nastavili ceD° posameznim številkam na 10 stotink. Pr°' simo vse skupine in podružnice, kateri#1 smo poslali današnjo številko v večje1® številu, kakor po navadi, da se potrudijo« da člani posežejo po vseh doposlanih i*' vodih. d— K dostojni proslavi prveg* majnika spada pred vsem manifesta' cijsko zborovanje. N. D. O. in J. Ž. proslavita letos skupaj delavski pi»l' nik prvi majnik in zato pričakujemo z vs* upravičenostjo, da bo manifestacij' B.ko zborovanje v nedeljo dopolud#0 res vredno velikega delavskega praznika; Velika dvorana Narodnega doma mora h#1 polna stanovsko zavednega delavstva. Pzfl majnik je praznik dela, na ta praznik mor# praznovati vsako delo. Kdor je delavk« svojega delavskega stanu se zavedajoč d®" lavec, bo z udeležitvijo pri manifest#' cijskem zborovanju pokazal, da 9° zaveda svojih pravic, da hoče te svoje pr®' vice zastopati vedno in vselej po vseh svojih najboljših močih. In naj slo vesne j ^ hočemo to izpovedati dne 1. majnika, o® naš praznik. Obenem pa hočemo tudi ## drug način pokazati javnosti, da se za*®" damo svojih pravic, to pa z manifest#' cijskimj obhodom po mestu 1 društveno zastavo na čelu. Obhod se vrši takoj po manifestacijskem shod® in sicer po sledečih ulicah: izpred Narod' nega doma po ul. Carducci, largo Šantori® Santorio, trgu Goldoni, Corsu, Borzne#1 trgu. Glavnem trgu, nabrežju Carciotti, #*' Stazione, Ghega pred Narodni dom, kj®( se sprevod razide. Za obhod so določen1 reditelji, katerim se je treba pokoriti v vsakem oziru. Narodno delavstvo se ude' leži obhoda v polnem številu, nihče ne si#® manjkati. Pokažimo Trstu, da štejejo naš® vrste tisoče. d— Vse člane N. D. O. prav i«' rečno vabimo, da se v čim naj večjem šte' vilu udeleže proslavitve našega delavskeg# praznika v nedeljo, dne 1. majnika. Nibč® naj ne manjka pri dopoludanskein man1' festacijskem zborovanju in obhodu po n>®j stu, ravno tako pa tudi ne popoludne Prl veliki veselici na Opčinah. Kdor mord# zaradi družine ali katerihkoli drugih vzr*' kov ne more oditi z zastavo, naj se odpoje s tramvajem, ki je za ta dan izredno ®bžal voznino za udeležnike na§e veselice. 'Ozni listki so, kak' r je že povedano na ‘epakih in na drugih rn-stih, v predprodaji T prostorih N. D. O., v uradih obeh na-fodnih podpi rn h društev in pri vratarici »Narodnega doma". Veselica na Opčinah >>o res nekaj izrednega. Kakor smo že °nienili, ne bo tu nikakega strogega spojka. Zabava bo popolnoma neprisiljena. Pevska društva bodo nastopala 8 svojimi Pesmimi, na veseličnem prostoru bodete igrali dve godbi k zabavi in plesu. Podružnica Ciril in Metodove družbe na Opčinah bo v posebnem šotoru prodajala y korist družbi razne slaščice, razglednice in druge take stvari. Zlasti opozarjamo tu na razglednice N D. O, katerih naj se članstvo poslužuje v čim največji meri. Poskrbljeno bo za izvrstno pijačo in dober prigrizek. Veselica bo potrajala do 11. ure ponoči. Tovariši, v nedeljo torej vsi s svojimi družinami na Opčine. Ne dajte se zapeljati raznim naravnost židovsko vsiljivim reklamam, s katerimi hočejo razni »prijatelji" N. D. O. in tudi vaši pridržati vas, da ne bi se udeležili proslave vašega delavskega praznika. Kdor ima kaj smisla za delavsko solidarnost, za delavstvo sploh, ne bo iskal ta dan zabave in veselja drugje, kakor med svojimi tovariši delavci. Ravno tako pa mislimo, da bo tudi drugo slovensko občinstvo ki se sicer tupatam tako rado ponaša s prijateljstvom bapram narodnemu delavstvu, ob tej priliki pokazalo, da je to prijateljstvo resnično, no pa samo na jeziku Tako pričakujemo, da si bode podalo na Opčinah prijateljsko in bratsko roke, kar čuti slovansko narodno v Trstu in njegovi okolici. d.— Na razna vprašanja gleda sodelovanja narodnih društev pri veliki ljudski veselici, ki jo priredi N. D. O. v nedeljo, Jne 1. majnika, popoludne na Opčinah, pojasnjujemo sledeče: Čitalnica pri sv. Jakobu in „Ilirija“ ste na tozadevno vabilo N. D. O. odgovorili, d:l ste že obljubili sodelovanje za 1. majnik drugam. Pevski društvi „Adrija“ iz Bavkovelj in »Hajdrih" iz Proseka ste imeli določeno skupno pevsko veselico na dan 1. majnika »a Proseku. N. D. O. se je obrnila ponovno na obe društvi proseč ju sodelovanja. N. D. O. je povdarjala pri tem «lasti dobrodelni namen svoje prireditve, da je ves čisti dobiček namenjen podpornemu fondu č anov N. D. O. za slučaj bolezni. Z ozirom nato je v nedeljo, dne 24. t. m., sporočilo društvo „ITajdrih“ telefonično N. D. O., da je pripravljeno sodelovati pri veselici na Opčinah ako N. D, O. najame tudi Proseško godbo, ki jo je imelo društvo „Hajdrih“ že najeto. N. D. O. je bila takoj pripravljena spre jeti ta pogoj in isti dan je na Proseku se mudeč odposlanec N. D. O. sklenil pred pričami z zastopnikom Proseške godbe pogodbo, da godba sodeluje pri veselici na Opčinah za pogojeno ceno. Tako je bila stvar urejena. Pogodba z godbo je veljavna za vsak slučaj. N. D. O. se je tembolj potrudila za sodelovanje obeh društev „Adrije“ in „Hajdriha“, ker želi, da bi se čim največ proseškega občinstva udeležilo veselice na Opčinah in tako podprlo podporni zaklad N. D. O, Bila je tudi pripravljena povrniti vse stroške društvu „Hajdrih“, ki jih je imelo za napoved svoje veselice za 1. majnik, samo da si zasigura tako sodelovanje „Adrije“ in „Hajdriha“. N. D. O. je torej, kar »nora vsak nepristransko misleči človek priznati, storila vse, kar je le mogoče, in ■če vzlic temu hočete društvi „Adrija“ in -,,Hajdrih“ prirediti svojo posebno veselico dne 1. majnika, jima nihče ne more braniti. N. D. O. more k vsemu temu edino le pripomniti, da bo prireditev -omenjenih dveh društev odvrnila kolikor toliko narodnega občinstva od veselice na Opčinah in tako vsekako bolj ali manj oškodovala podporni zaklad N. D. O. Toliko v pojasnilo na razna vprašanja. Splošno pa pripominjamo, da je pač celemu Trstu in celi okolici znano, da je 1. majnik delavski praznik in da N. D. O. na ta dan prireja svojo edino pomladansko veselico. Cela javnost torej že lahko ne samo za en teden ali dva naprej izračuna, da priredi N. D. 1). na ta dan svojo veselico, temveč lahko že, če hoče, tudi za deset let naprej. In ravno tako vedo tudi vsa narodna, zlasti pa še pevska društva, da jih l>o N. D. O. ob tej priliki naprosila za sodelovanje. Toliko torej v splošnem, in sedaj konec. d— Na razna obrekovanja, ki so jih nakopičili na nas povodom sedanjih volitev v okrajno bolniško blagajno razni ■nasprotniski listi, naj bo to JPagninijevo kapitalistično trobilo „11 Picoolo", ali pa socialdemokratični „11 Lavoratore", odgovarjamo sledeče: Nikdar in nikoli ni nihče ol nas v zadevi volitev v okrajno bolniško blagajno stopil v kako zvezo niti s Pagdn jem in njegovo stranko, niti s socialnimi demokrati! To izjavljamo na svojo čast in poštenje in mislimo, da to zadostuje vsakomur, kdor sam še čuti količkaj poštenosti v sebi. Odkrito pa povemo sledeče: Nam, Narodni delavski organizaciji kot zastopnici narodnega delavstva, poudarjamo, delavstva, so interesi delavstva prva in glavna stvar. Zastopanje, varstvo in obramba interesov narodnega delavstva je živjenski namen N. 0 0, m če je v zastopstvo, varstvo in obrambo teh interesov potreba boja, ga bo bila in izvo jevala N. D. O. proti vsakomur, ki bi se postavil zoper te interese, p a bodi to, kdor hoče! N. D 0. kot taka je nepolitična in smatra poli tiko v okrajni bolniški blagajni za absurdu m. „Camera tlel lavoro" se je postavila na politično stališče in celo na tako stališče, kakoršnega bi kot delavska stranka nikdar in nikoli ne smela zavzeti, na stališče kapitalističnega liberalizma. Vsled tega ne more noben pošten delavec smatrati Pagninijeve stranke za delavsko stranko, nihče je ne more več smatrati za zastopnico delavskih, proletarskih, temveč le kot zastopnico buržoazijskih, kapitalističnih, delavskim interesom naravnost nasprotujočih interesov. Ne glede na njeno skrajno italijansko-šovinistično stališče, je že iz zgoraj omenjenih razlogov absolutno izključeno, da bi se N. D. O. kot zastopnica narodnega delavstva tudi le za las približala Pagninijancetn, kaj šele da bi stopila ž njimi v kako zvezo. S takim korakom bi prestala N. D. O, biti delavska organizacija in nima več pravice obstoja. Delavska organizacija, ki se veže s svojim najljuteišim nasprotnikom kapitalistom, je ravno taka sovražnica delavstva kakor kapitalist sam. — Socialna demokracija kot politična stranka ima pri okrajni bolniški blagajni opraviti ravno toliko, kolikor Pagninijanci — nič! Kakor je izključeno, da bi se N. D. O. z ozirom na volitve v okrajni bolniški blagajni vezala s Pagninijanci ali tudi kako drugo politično stranko, je tudi vsaka zven s socialnimi demokrati popolnoma izključena. To poudarjamo, da nas ne bo kdo napačno razumel v sledečem. Pravimo pa: ako bi imela N. D. O. izbirati med socialnimi demokrati in Pagninijanci, kar je pa izzgoraj navedenega že prin cipielno izključeno, priznamo popolnoma odkrito, da so nam socialni demokrati stokrat ljubši, kakor Pagninijanci, to pa iz edinega vzroka, ker so socialni demokrati, dasiravno so prav taki zagrizeni naši sovražniki, kakor Pagninijanci, vendar le delavska stranka, dočim so Pagninijanci kapitalistična. To smo hoteli povedati, odkrito in brez pridržka, ker nočemo, da bi nas kdo obrekoval, ali pa tudi samo krivo tolmačil naše postopanje. Stem smo tudi zavrnili vse ono, kar je lagal „Piccolo“ in kar je obrekoval „Lavoratore". Komur je všeč resnica, nam ne more odreči priznanja, da je naše stališče popolnoma pravo, do zadnjega odgovarjajoče našim ciljem, do zadnjega odgovarjajoče namenom, ki si jih je postavila N. D. O. pri svoji ustanovitvi. In stem dosti o teli stvareh. d— Volilni boj presedanjih volitvah v občni zbor okrajne bolniške blagajne jev polnem tiru, le žal da je zašel tja, kamor bi po našem mnenju nikdar in nikakor ne smel — na politično polj e. Okrajna bolniška blagajna, kot institucija z edino le človekoljubnim namenom zavarovanja delavstva za slučaj bolezni, bi ne smela nikdar biti — „politikum“, politična strar. Njeno delovanje nima s politiko opraviti prav ničesar, in ravno tako bi polične stranke kot take morale pustiti okrajno bolniško blagajno popolnoma izven svojega delokroga. Le žal, da temu ni tako. Vzrok pred vsem je seveda samo-goltnost političnih strank, katerim je blaginja delavstva deveta briga, katere pač hočejo imeti bolniško blagajno v svojih rokah zato, da v njej zagotovijo svojim agitatorjem in priganjačem topla, dobro plačana gnezda in da izrabljajo poslovanje v okrajni bolniški blagajni v svoje politične, strankarsko-agitatoričn s namene. Tako je delala v Trstu prej kamoristična liberalna stranka, tako dela sedaj socialnode-mokratična. Seveda pa je prvi povod temu zlorabljanju okrajne bolniške blagajne v politično-strankarske namene dala pred vsem naša vlada, ki je odobrila res uni- kum karikature vseh mogočih Statutov, Statut okrajnih bolniških bLgajne z njegovim naiglupejšim paragrafom na svetu, s § 29. K|e na božjem svetu se vrše še danes kake volitve na tak način, kakor se vrše pri okrajni bolniški blagajen, da odločuje — relativna večina!? Ni večje krivičnosti, da, ni je take naravnost v nebo krič če neumnosti, kakor je ta določba. In prav ta določba politične stranke naravnost izziva, da se trgajo, kakor lačni psi za kost, za gospostvo v okrajni bolniški blagajni. Saj ni treba več, kakor samo eden glas večine nad ostalimi za zmago se potezajočimi strankami, in zmaga je dob-ljava na celi črti. Naj ima ena stranka, recimo, 1000 glasov, vse druge pa vsaka po 999, vendar je zmagala prva. Ali ni to pravi škandal Statuta. Ako kje, se mora tu uvesti proporcionalni način voli ev v občni zbor in v odbor. Odbor upravlja tis če in tisoče delavskega denarja, zato mora imeti tudi vse učlanjeno delavstvo pravico vpogleda in kontrole pri tej upravi. In to je mogoče le potom volitev po proporcionalnem sistemu. Iu če se uvede tak način volitev, potem tudi politične stranke ne bodo imele toliko interesa na okrajni bolniški blagajni, sai bi jim bila tako že naprej onemogočena izključna oblast nad okrajno bolniško blagajno za eno stranko samo. N. D. O. je vedno stala na stališču, daje okrajna bolniška blagajna strogo nepolitična stvar, edino le stvar učlanjenega delavstva, ne pa te ali one politične stranke, zato z v s o odločnostjo obsoja vrneš e vanj e političnih strank v to zadevo. Obenem pa zahteva, da se Statut okrajne bolniške blagajne izpremeni tako, da se uvedejo volitve po proporcionalnem sistemu. To je naša naj-odločnejša zahteva in storili bomo vse, da se stvar tudi uredi tako. d— Pozor, člani okrajne bolniške blagajne! Od torka, dne 3. majnika naprej, ponekod tudi že prej, imajo vaši delodajalci, oziroma tisti, ki so reklamirali za vas voli no pravico pri volitvah v okr. bol blag. želegititnacje. Zahtevajte torej od tega dneva naprej legitimacije in glasovnice pri svojih gospodarjih, ako pa vas je zapi al na svojo reklamacijsko polo kak Pagninijev priganjač ali kak socialnode mokratični agi ator, pa pojdite v „Camera del lavoro", oziroma v socialistovske pro store v ulici Boschetto n zahtevajta, da vam dajo vašo legitimacijo in glasovnico. Potem se oglasite v društ enih prostorih N. D. O., kjer se bo vse potrebno ukrenilo. Sploh naj pride vsak narodni delavec, ki do torka ne dobi legitimacije in glasovn ce, dasiravno jo je reklamiral sam, ali pa kdo drugi zanj. v N. D O., da se mu pokaže pot, po kateri pride do svoje pravice. Niti eden narodni delavec naj ne dopusti, da bi njegov glas zlorabljali ali Pagninijanci ali pa socialni demokrati. d— Odgovor dr. Puecherjev v zadevi podpor vdovam članov okrajne bolniške blagajne jemljemo na znanje in pripominjamo le, kar poudarjamo tudi na drugem mestu : kdor ne pripušča drugemu kontrole tam, kjer gre za denar onega drugega, je pač smešen, če se čuti prizadetega, ako ga kdo potem vpraša, kako je ravnal s tem denarjem. In naj bo vpogled v to upravo pristopen vsakomur, kar je dolžnost uprave, da stvar tako uredi, potem pa ne bo rekriminacij, seveda, ako je vse v redu. Na „Lavoratorjeve“ neslanosti ne odgovarjamo. d— Pagninijanske bolečine. V ponedeljek, dne 25. t. m. se je vršil v prodorih Pagninijeve „Camera del lavoro" shod, na katerem so prišle na dan razne bolečine teh italijanskih neodrešencev. Občutil je namrtč Pagnmi, ta veliki »branitelj koristi domačega tržaškega delavstva", da je pred kratkim ustrelil velikega kozla, ko se je postavil na stališče, da smejo v Trstu d .biti delo le „pristni Tržačani". To stališče je bilo sicer zalo pripravno tedaj, ko je šlo zato, da se izključijo slovenski delavci iz nove prode luke, ali zelo nerodno je bilo v vsakem drugem oziru. Kam z regnikoli potem, ako naj ima v Trstu zaslužka samo domačin? To vprašanje, ta skrb za „predrage brate iz »odrešene« Italije" je začela stopati pred Pagninija in ostale kaporione kapitalistične „Camere del lavoro" in to tembdj, ker so prav ti „pre-dragi bratje" začeli ravno vsled stal šča Pa gumijevega v zadevi nove proste luke kazati Pagniniju fige in trumoma pristopati k socialni demokraciji, ki je stala na stališču, da imaj vsak delavec zaslužek v Trstu, bodisi domačin ali regnikolo. Treba je bilo torej zamašiti vedno odprta usta regnikolov in zato so prišli v ponedeljek v „Caraeri del la oro“ do tako lepih sklepov. Pred agalo se je najprej, da naj se obrn« „Camera del lavoro" na tukajšnji italijanski konzulat, da naj leonzulat napravi potrebne korake pri italijanski vla li v zadevi „krivic, ki se gode italijanskim podanikom v Trstu". Ali ta predlog je bil odklonjen. Spreiel pa se je nato sledeči predlog : „Camsrs del lavoro" naj se obrne na italijansko državno zbornic«', da naj ta zahteva od italijans lo v novo prosto luko. Dela pa vendar ni bilo, ker je drugo delavstvo grozilo slovenskim delavcem, da jim bo porezalo glave, jih pometalo v morje itd. V luki je stal parobrod pripravljen za razkladanje, a delalo se ni. Delavci so ostali brez zaslužka. Z ozirom na trditev znanega Michela Furlanija, ki je pri neki prejšnji obravnavi izpovedal pod prisego, da je sprejemal delavske knjiž ce od delavcev, da do-tičnike zabeleži za eventuelno sprejetje, in da je pri tem vsakega delavca opozoril, da lahko pride po knjižico, kedar hoče, je izpovedal ta priča, da to ni res Furlani je imel listo že sprejetih delavcev in ni imel drugega opravka, da je na podlagi delavske knjižice konstatiral, da je dotičnik res na listi. Delavske knjižice so služile le v identificiranje delavcev. Priča je vse tožitelje vprašal, ali jim je Furlani kedaj rekel, da pridejo lahko po knjižice kedar hoč-jo, a vsi tožitelji so to odločno zanikali in so rekli, da so pripravljeni to s prisego potrditi. Nato je hil kot priča zaslišan zopet Mi-chele Furlani. In zgodilo se je nekaj čudnega. Pri tej obravnavi, pri kateri je tudi prisegel, ni Furlani več trdil, da so delavci oddajali knjižice le zato da jih Furlani zabeleži za »ventuelno sprejetje v delo. tejnveč le v identificiranje na listi zabeleženih že v delo sprejetih delavcev. Ko ga je nato vprašal sodnik, ali je res povedal delavcem, da vsak čas zopet lahko vzamejo svoje knjižice, se je mož zvijal in zvijal ter pravil, da tega ni rekel vsem, temveč temu in onemu. In ker je sodnik še posebej vprašal, ali je to povedal komu od toži tel jev, ni mogel reči za nobenega! Kedsj je torej govoril Mi-chele Furlani resnico? Ali pri prejšnji ali pri tej obravnavi ? Ako je govoril resnico pri prejšnji obravnavi, ni govoril resnice sedaj, ako pa jo je govoril sedaj, je ni pri prvi. Mož je izpremenil svoje pričevanje. Naša stvar ni, da bi preiskovali, kako to in zakaj, vemo pa, da more biti resnično pričevanje samo eno, torej da je enkrat pričal po krivem. Kon-stv tiramo torej: Michele Furlani, za- priseženi delovodja c. kr. javnih skladišč v Trstu, je ali V zadevi Bubnič ali pa v zadevi Badalič in tovariši objektivno pričal pred tržaškim c kr. obrtnim sodiščem po krivem. Da ie bilo to pričevanje krivo tudi subjektivno, nikakor ne trdimo, pač pa prepuščamo to v presojo piistojnim oblastim. — Tožba naših delavcev je bila končno, po skoraj štiriurni razpravi odbita z edinim razlogom, da tožba ni bila naperjena na pravi naslov, ker je bila naperjena proti upravi c. kr. javnih skladišč, ne pa proti g neralnemu akordu c. kr. javnih skladišč. Tožitelji bodo seveda nemudoma ukrenili potrebne korako, da dobe svojo pravico, katere jim ne more nibče odreči. Dasiravno je bila torej za enkrat tožba odbita, vendar pa je popolnoma gotovo, da se st daj, ako se tožba naperi proti generalnemu akordu c. kr. javnih skladišč, da bo stvar dobljena, ker se sedaj pač ne bo nihče več mogel izgovarjati, da toženec ni pravi. Prepričani smo namreč, da bi se bil generalni akord, bi ga bili delavci tožili, izgovarjal na upravo javnih skladišč, kakor se je sedaj uprava na generalni akord. Vsekako so naši delavci že st daj dosegli lepo moralno zmago pri sodišču, kateri pa v kratkem sledi popolna. d— Iz škedenjskih plavžev nam poroča slovenski delavec : Razmere v škedenjskih plavžih postajajo z vsakim dnevom neznosnejše, za kar se moramo pred vsem zahvaliti znanemu nadinženerju Neu-holdu. Že osmo leto nosim železo in delam na kontrakt katertga nas je sklenilo dvajset mož, da dobivamo po tol ko in toliko od tone. In ko naše delo naredimo, smo prosti, da lahko gremo, kamor hočemo. če nas pa rabijo za drugo delo, nam morajo plačati po 44 stotink od ure. Tako je pač bilo vsa leta sem, dokler ni prišel semkaj ta Neuhold, ta prava pijavka delavstva. Neuhold je odpra-il ta prosti čas in zahteva, da moramo ostati v tovarni, tudi če emo že dovršili svoje delo. Rekel je celo, da naj tisti, ki odide iz tovarne pred šesto uro, kar pride dr«?1 dan po delavsko knj ž co. Ub go d' lavst*® mora torej po čile ure zastonj »e po'ik»u po smrdljivih tovarniških prostorih, kjer s® mu slabše godi, kakor prascem v svinjak®; kajti drugače se ne morejo imenovat *} prostori, ki so v naši tovarni namenj®0' za — ljudi. Če nas hočejo imeti v tova D'> naj nam napravijo zračne, zdrave sob®’ Vsekako bo treba zahtevati komisijo, ®* si ogleda te prostore. Zlasti opoz r.,an>® nato bolniško blagajno, ki ima prav vsled teh nezdravih prostorov veliko šk* do, k®r veliko delavcev oboli prav zato, ker s® prostori tako nezdravi. Ravno tako pa t**®1 zahtevamo, da nam ne bo treba hoditi j*® trikrat tirjat plače za kontraktno dtl°; temveč naj nam se da, kar nam gre, o® da bi šele morali hoditi tirjat. Toliko danes, v prihodnje več. d— Razglednice N. D. O. Tovariš delavce in drug > narodno občinstvo opozarjamo na razglednice N D. O., ki 8® bodo tudi prodajale na veliki ljudski ves®' lici v nedeljo, dne 1. majnika, na Opčinah* Kdor hoče poslati s 0|6mu prijatelju »*’ prijateljici pozdrav, naj ga mu pošlje P°' tom razglednice N. D. O. d— Skupina N. D. O. Sv. Mark® in sv. Andrej, ki je nameravala priredit* svojo velico dne 8. majnika, ie z oziro® nato, da priredi ljublianska N D. O. ta dan izlet v Trst, preložila to svojo veselic® na dan 22. majnika. V* sel ca se vrši „prl Tirolcu" pri Sv. Mar. Magdaleni Zg. d— Enajst zapovedi, katerih 8® mora vsak narodnjak, pred vsemi pa vsa* narodni delavec v Trstu strogo držati vsaj prihodnjo nedeljo, sicer.....! 1. Spoznaj; da je 1. majnik veliki delavski praznik; katerega je treba praznovati z vso slovesnostjo. 2. Udeleži se točno ob napovedanem času ob 9. uri dop., manifestac jskeg® shoda v Narodnem domu. 3. Bodi mož, **e pa baba, zato ponosno stopaj za zastav® N. D. O. v sprevodu po mt-stu. 4. S oštuj samega sebe in se ne brigaj za kričače, ki bodo vpili nate, pokori se le reditelje®* 5. Popoludne točno ob 2. bodi v prostorih N. D. O., da odkorakaš z zastavo na Op; čine; če ne moreš hoditi, si pa že pr®) preskrbi tramvajski vozni listek za 1 ** gor in dol. 6. Pri sprejemu pri obelisk® kriči živio, da te bodo slišali tja dol T Trst. 7. Predno vstopiš na veselični prostor plačaj vstopnino 60 stotink, kakor s® spodobi poštenemu človeku, ter ne goljufaj N. D. O. stem, da bi lezel čez zid. 8. če greš plesat, odštej 10 stotink zase in ravn® toliko tudi za plesalko; kajti ni lepo, da bi morala plesalka sama plačati. Ko j® ples pri kraju, pojdi hitro s plesnega poda, kamor se pa smeš seveda takoj vrniti z® novih 10 vinarjev. 9. Poglej tudi k „Cird' metodarjevim" in kupi, kolikor moreš, da bo tudi tu kaj dobička. Ne pozabi razglednic N. D. 0. 10. Podpri se z jedjo *n pijačo, da ne omagaš, ne pij pa preveč, da tudi ne omagaš. 11. Po končani veselici pojdi lepo domov spat, da ne boš ime* v ponedeljek mačka, temveč vedro glav® in zadoščenje, da si dostojno praznoval prv* majnik. d— Daroval je za „Narodnega De' lavca" 1 K tov. Anton Babič v pritrdil® dopisu iz Trsta v „Jutru“. Hvala ! d— Računski zaključek konsU' mnih zadrug N. D. O. Konsumne zadruge zaključijo svoje račune s 1. junije® t. 1. Tedaj se bo tudi določila dividenda* Toliko za sedaj članom v pojasnilo. Organizacijske z&deve. o— Izredni občni zbor N. D. 0* v Trstu se vrši neprekl eno v nedeljo; dne 22. majnika, dopoludne ob 8. in p®* v veliki dvorani ..Narodnega doma" ? Trstu. Dnevni red priobčimo pravočasno* Redne odborove seje meseca majnika* Osrednji odbor: 4., 11., 18» 26. t. m. Krajevna skupina „s v. Jakob"* 2., 9., 17., 23., 30. Krajevna skupina „Roj a n" : 3., 10>, 17., 24., 31. Krajevna skupina „Skedenj“: 8* Skupina linoleum": 13., 27. Skupina ..plinarna": 12., 19. Skupina Š v. Marko in Sv. Andrej: 7., 21. Poživljam skupine, da se strogo drž® tega urnika in ga ne izpreminjajo, ne [d* bi to naznanile strokovnemu tajništvu. Strokovni tajnik. o— Vsem podružnicam in skupinam ! Poživljam vse podružnice in sk®’ pine, da dopošljejo svoje izkaze o števil® rednega članstva in tudi nerednega zadnj* čas do 15. majnika, ker se vrši občo* zbor N. D. O. v Trstu dne 22. majnika* w d— Zadnja predstava v sezoni. ;®8e narodno gledališče priredi v soboto, ne 30 t. m., torej jutri večer zadnjo Podstavo v letošnji sezoni. Ob tej priliki 8e bo ponovila prošlo nedeljo tako dobro ^pela igra »Martin Krpan*. Ob tej PUjjiki naj se nekoliko ozremo na naše gle-Otoške razmere sploh, v kolikor tičejo Pred vsem naše delavstvo. Vsakdo [in-naj-N pa naša gledališka uprava mora Poznati, da ima naše gledališče v narod-5®® delavstvu svojo največjo oporo. Ve-'»ansko večino gledališkega občinstva tvori T6,idar naše delavstvo, ki res z vse hvale ^dno vnemo zahaja k 'gledališkim predavam. Brez našega delavstva bi bilo narodno gledališče v Trstu nemogoče, to nam Uiora priznati vsakdo. Zato pa tudi pišem Uadaljno le z ozirom na te razmere. V •etognji sezoni se je namreč prav javno Pokazalo, da naše občinstvo še ni zrelo Za umevanje dramatične umetnosti. Seveda Pa mu tega tudi nihče ne more zameriti, kajti vsak začetek je težak, in to se mora Upoštevati tudi stališča kritike. V letošnji j Sezoni, kakor gotovo tudi v vseli prejšnjih, jo bilo opažati, da so bile predstave bolj-dramatskih del slabo posečene, in tu Be izvzamemo tudi inteligence ne, kajti *udi inteligenca, naj se nam zameri to, ali Pa ne, ni kazala boljšega umevanja za jjake predstave, kakor preprosto ljudstvo, pravnost izključeno pa je bilo, da bi se “de reprize boljših del posrečile v gmotnem °z>ru, dasiravno je star fakt, da je v Umetniškem oziru ponavadi repriza boljša °d premijere. Neumevanje je bilo torej Jplošno. Odtod tudi dejstvo, da napolni Krpanova „Luca" gledališko dvorano do Zadnjega kotička, dočim smo prepričani, da bi pri predstavi klasične drame, ali da Ue posežemo tako visoko, splošno drame, ako Ui »narodna" zijala iz vseh strani dvorane Praznina. Občinstvo se namreč ni povzpelo na tisti nivo, da bi iskalo v gledališču izobrazbe, vzgoje, zahaja v gledišče le po zabavi, in za zabavo je treba smeha, za 8®eh pa zopet veseloigre, ali še boljše burke. In ni stvar lahka zanesti v tako mišljenje tudi le kal izpremembe. P« časi, ®ilno počasi se pretvarja tu ljudsko mišljenje na bol še, in vsled tega trpi narodno gledališče, ki se ima poleg vsega že itak boriti z gmotnimi težkočami, ker Ui kapitala, s katerim bi se pokrivali pri-®ankljaji umetniško viš e stoječih predstav. Ali začeti se mora s takim preosnovalnim delom, kajti koncem konca si vendar ne bomo smeli tržaški Slovenci vedno dovoljevati očitanja, da je naše gledališče sšmira", ki uspeva le po raznih Krpanih m njihovih Lučah. Navaditi bo pač treba občinstvo na bol|ša dramatska dela Se-veda ne bo šlo to tako hitro, kakor bi si želel vsak resnični prijatelj našega gledališča. Mislimo si pa morda na ta-le način : Saj je dovolj dobrih dramatskih del, ki he izpolnilo celega večera, saj imamo lepih in dobnh enodejank, dvodejank, katere res zaslužijo ime ,.dela“. Naj se taki eno-ali dvodejanki prikjuči potem kaj lahkega, ve8elega, burkast-ga, in občinstvo ho imel . priliko samo si ustvarjati sodbo in primerjati, kaj je boljše. Navadilo se bo pa tudi samo po sebi ceniti pravo umetnost. Stom pa seveda ne rečemo, da naj bi se popolnoma opustile večje igre, niti drame niti veseloigre in burke. Na vsako toliko časa tudi nekaj popolnoma resnega in nekaj za smeh in kratek čas. Seveda pri vsem tem ni stvar lahka za vodstvo, bi lahko izbirati. Treba j • torej, da so v vodstvu hudje, ki pred vsem sami, dobro Znajo razločevati med dobrim in slabim, med umetnostjo in šušmarstvom Končno bi pa še popolnoma prijateljsko resno sve tovali, da naj vodstvo deluje z vsemi svojimi močmi nato, da se odpravi tupatam bepotrebna in narodnemu gledališču v takem slučaju škodljiva konkurenca raznih drugih narodnih društev, obenem pa da pritegne v svoj delokrog vse one dobre moči, ki so vsled raznih spletk in drugih takih stvari obrnile hrbet narodnemu gle-, dališču. Narodno gledališče je skupna stvar vseh tržaških Slovencev in tu je treba sodelovanja vseh dobro mislečih. Nekoliko potrpljenja in samozataje je treba povsod, kajti da bi bili vsi istih misli, je nemogoče, in prav gledališkega vodstva oziroma vodstva »Dramatičnega društva" dolžnost je, da pomirjevalno in izravnjevalno vpliva na duhove in si tako pridobi stalen igralski materijah s katerim bo lahko stopiti pred občinstvo z boljšim, umetniško višje stoječim repertoarjem, kakor pa. dosedaj. To smo hoteli povedati ob koncu sezone. Povedali smo to v najboljšem namenu, da koristimo dobri stvari. Naj se torej te naše besede tudi tako tolmačijo. DOPISI. Gorica. — (Naš prvimajnik.) Kakor povsod drugod, se tudi pri nas v Gorici pripravlja N. D. O. in podružnica Z. J. Z. z vsemi svojimi močmi nato, da čim najslovesnejše proslavi delavski praznik, prvi majnik. Ze v zadnji številki ..Narodnega Delavca" srno poročali, po kakšnem sporedu se vrši naša slavnost. Danes se le še obračamo na vse naše tovariše delavce iz Gorice in okolice, da se udeleže proslave našega praznika vsi, prav vsi, ravno tako pa tudi na drugo narodno občinstvo, da pride k nam in z nami vred proslavi naš praznik. Zato tudi pričakujemo, da bo v nedeljo popoludne vsa naša narodna Gorica in njena okolica pri nas, da se z nami poveseli našega prvega majnika. Iz Ajdovščine nam pišejo : Bolj ko se bližamo prvemu majniku, bolj raste navdušenje med našim delavstvom za proslavitev t ga našega, delavskega praznika, ki ga slavi dne 1. majnika naša podružnica N. D. O. in podporno društvo. In prav je tako, tudi mi ajdovski in šturijski trpini delavci hočemo praznovati ta veliki dan našega prebujenja, tudi mi hočemo praznovati svoje vstajenje iz robstva, iz katerega nas je izbavila edino le Narodna delavska organizacija. Zato pa bo tudi naš prvi majnik naš najlepši dan, kolikor smo jih doživeli dosedaj. Poročali smo že v zadnji številki, kako nameravamo praznovati ta naš praznik. Danes naj le še dostavimo, da se vrši v slučaju, da nam slabo vreme pokvari veselico na prostem, popoludanska zabava s plesom v dvorani g. Bratine v Ajdovščini. Poživljamo torej naše delavstvo in vabimo vse njegove prijatelje, da se udeleže v čim največjem, v popolnem številu proslavitve našega delavskega praznika. Naš delavski praznik bodi obenem praznik vsega našega prebivalstva. Zato pa v nedeljo, dne 1. majnika, vse k nam, da z nami proslavite naš prvi majnik! Iz delavskega sveta. ds— Predujem in odpuščenje z dtla. Neka češka korespondentinja na Dunaju z mesečno plačo 100 K, ki je vodila celi zavod v slučnjni odsotnosti gospo darjevi, je bila* odpuščena, ker si je na baje neupravičrn način vzela predujma 40 K iz poverjene si blagajne. Korespoden-tinja je vlož la tožbo pri obrtnem sodišču in trdila, da je bila upravičena vzeti si iz blagajne svoto .40 K kot predujem na svojo plač ', ker ni upravljala samo blagajne temveč celo podjetje in ker je bila petnajstega izplačljiva polovica njenega mesečnega zaslužka. V blagajno je vložila potrdilo, da si je vzela predujem. Obrtno sodišče je prisodilo korespondentinji odškodnino za 14 dnevni odpovedni rok s sledečo utemelj tvijo: ali je bila tožiteljki izrecno poverjena uprava podjetja, ali ne, v resnici jo je vendar upravljala, ker ni bil v to nihče drug poverjen. Z ozirom na to zaupno stališče se je tožiteljica mogla smatrati za upravičeno, da si sama vzame predujem v odsotnosti gospodarjevi. Ni bila to torej nikaka velika pogreška, ko si je sama vzela iz blagajne svoto, katera ni niti presezala že zaslužene polovice mesečne plače. Da ni hotela oškodovati delodajalca, je jasno iz okolnosti, da je položila v blagajno potrdilo o predujmu, ki si ga je vzela. Takojšnji odpust je bil potemtakem nezakonit. ds— Vprašanje brezposelnosti se skuša čim dalje tem bolj intenzivno reševati v vseh kulturnih državah. Najprej so se začele baviti s tem vprašanjem strokovne organizacije delavske, za njimi pa občine in države. Delavske strokovne organizacije so uvedle podpore za svoje brezposelne člane, občine in države pa so uvedle takozvano drlo za silo. Ali vse te uredbe vendar nikakor ne zadostujejo, da bi se odvrnile vse zle posledice brezposelnosti. Zato so posegli po takožvanem gentskem zistemu. Strokovne organizacije podpirajo svoje člane v brezposelnosti, a pri tem jim daje gotovo podporo občina. Obč ne prispevajo k podpori brezposelnega delavca polovico. Za neorganizirane delavce so uvedli v mnogih krajih prisilno štedenje. Gentski zistem se je uvedel največ v Belgiji, Nizozemski in Nemčiji. Na Francoskem, Danskem in Norveškem se je gentski zistem celo podržavil. Omenjene prispevke brezposelnim delavcem daje država. Najdalje so šli v zadevi rešitve vprašanja brezposelnosti na Angleškem, kjer se je za gotove stroke uvedlo državno zavarovanje proti brezposelnosti. Sedaj se poskuša, da bi se vprašanje brezposelnosti rešilo tudi mednarodno. To je program mednarodne konference, katera se vrši dne 18. avgusta t. 1. v Parizu. Konferenca se bo bavila z mednarodno statistiko brezposelnosti, posredovanjem dela in zavarovanjem proti brezposelnosti. Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. S sliko! NOVOST! S sliko! Ravnokar je izšel 3. snopič ,,VEČ LUKI“. hlinil lm\ ne bo nas še konec 19. maja. Cena 30 st., s poštnino 40 st. Dobiva se v vseh knjigarnah in tra-Hkov kakor tudi v založni tiskarni Iv. Pr. Lampreta v Kranju. Podpisani naznanja sl. občinstva, da je prevzel peto in slaščičarno ul. Molin Grande štv. g. kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Joalp Taučar. Rojončoni in meščani! Zahajajte v ll. skladišče Kon-sumne zadruge (lanov H. D. 0. (ulica Mirama!). Prva slovenska knjigoveznica Anton Repenšek Trst, ulica Cecilia, št. 9. priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Prva slovensko odlikovana krojačnica. JVIoderno urejeno krojaenieo ima naš elan Poštna uliea št. 9. Velika zaloga vzoreev za moške obleke za spomladanski in letni čas od 50 kron naprej. Izdeluje vsakovrstne obleke po meri. Svoji k svojim! August Stular, krojae. Največja slovenska manijakturna trgovina v trstu. Križmančič & Breščak ulica Nuova št. 37. U zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za šivilje in krojače vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Udom 2). 0. dajeva 10°|o popusta ~WI □ Priporoča se kot Slovenca slav. občinstvu za najobllnejši obisk. Q II Delniška K 15,000.000 Telefon 19-95. :aooo.ooa OSREDNJA BANKA H ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v Trstu —Piazza del Ponterosso 3. Vlog okoli: K 100,000.000 Naslov za torz.: SPOROBA NKA vloge na knjižice. Premijene vloge MENJALNICA. - BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstto-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. I Konsumnn zadruga H. D 0. Prodajalne: ulica Bosco 17. II. ul. Miramare 6latl dobl6ek “»g« vaaeBa prvega fl0. Telefon: štev- 23-21. spodarskega podjetja je namenjen le Škednju. Vam In Vaši sveti stvari 1___ I Ernest Pegan, Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio) Trgovina s svežim in pre- kajenim svinjskim mesom. Yse vrste salami. Najfln. sir. Mast. Konserve. Praške in graške gnjati. Razne klobase. — Moderno opremljen beffut. Vedno sveže DVEHEBJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantirana PRISTNA VINA iz prve vipavske vinorejske zadrege. ŠAMPANJEC. - DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK. Gostilničarjem se daje primeren popust. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo DOBROZNANO ŽGANJARNO vogal Geeilia-Gega ima vsakovrstnih ptujih in domačih vin, toči najpristuejši Kranjski brinjevec, Dalmatinski in Vipavski tropinovec ter vsakovrstne sladčice Bonefačič Gajo. = M. AITE brez konkurence Velika zaloga 2 manifakturnim blagom uKca Nuova št. 36, vogal ul. S. Laz žaro. s podružnico ul. S. Lazzaro 5. Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa sed enar vrne brez nikaklh zadržkov, poskusiti in sc prepričati. Vinko skerk PEKARNA in -SLADClČARNA TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen • kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po naj-nižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. Članom N. D. O. pozor Poslužite se vsi ur in zlatanine v ulici del Rivo 26 Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti. Članom N. D 0. so znižane cene. udani Alojz Povh, urar. V obeh prodaialnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Vel ki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svibnine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI TZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki Izbor vsakovrstnih najtlnejšib in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Tomo Kol e menic krojač ul. Giulia št 31. I. udst. pripomča svojo moderno urejeno krojač-nico. v kateri se izvršuje vsa dela spadajoča v krojaško obrt. — Cene zmerne Svoj k svojim! Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’Adrla“ ul. Nuova štv. II in „Ai fratelll dal m uti “ ulici Zudecohe Str. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Književne novosti: GREGOR JČ: Ponije, zv. IV. K • * • ^ SM vezano - " GOVEKAR: .Dobre gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano................% „Štlrl ruake olike*, povesti ... - BENES: „3ro duhovnici odvetnik* 1-50 Kip Gregorčiča , Vsakovrstne mašne knjige po i’*2"® NOVOST! CCnah' NOVOS* Hakltl za duorane In vrte w • • • • zabavah • • • • ▼ belo-modro-mdečlh barvah, komad P? metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vin«!9 Vso te knjige, papir In potrebščin se dobivajo v m se Z£ te ki te v n d t< d s; P n s Slovanski Knjigarni In paplrnld Josip Gorenjec TRST. Via Valdirivo 40. Josip Štolf« mizarski mo]ste[ TRST, ulica Bel' vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska del* Podpisani priporoča sl, občinstvu svoj0 dobroznano žganjarno v ulici Miramar I, nasproti kolod?or? južne železnice, kjer toči najpristnejši krafl ski brinjevec, vipavski tropinovec in p1^ vrste slivovec itd. Ima na razpolago tu® razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko* ** Vsi Slovenci v slovensko trgovino! V. DOBAUSCHEK TRST, ul. ftiosue Carducci II (prej ul. Torrente), TRST. Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kup11' jem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnog0 in imam male stroške ter mi je tako omogočeno prodajati p° neverjetno nizkih cenah Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 oble za moške in dečke od K 14.— do 60. — Izven tega bo gata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, hi* ’ srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšeto^ halj, montur (terlis) in vsih drugih predmetov za moske' Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; srajce z kor monskega txforta ter močne hlače in spodnje hlače. Zgotovlajo se obleke za moške po meri. taslna krojačnica. Use po nizkih cenah* Govori se slovensko. • : • Priporočam se na najtopleje za Vašo blagohot*0 podporo. AUSTRO-AMERIKAH A - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko, Prvi odhodi iz Trsta: 14. mala parnik , Aliče' Nowi-York via Patrasso-Palermo. 26 mala oarnik , Laura" v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas. .... . . . , Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi m luksozmmi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trntu, ulioa Molin Plooolo it. 2. an pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo žganjarno :: ulica Petronlo številka 1. A. B. KUPUJTE VSI Kolinsko kavino primes! - JADRANSKA BANKA v I It ST « - Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE PAPIRJE (RENTE, UBLIGACIUK, ZASTAVNA PISJS/IA, PRIdoRITETE, DEHNUCE, SREČRE i. t. d.) mm mm VALUTE Ifl DEVIZE "" PREDUJMI NA- VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ..—«— -- Uradne ure s 9 — 12., 2-30 — 6.30 EsKompt menic is isto, borna naročila SflFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 4' 01 VLOGE NA KNJIŽICE N D) — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.----- Rr,niavl ■ .T AD RA TISKA “ — Trut — Tolofon : 1463 in 9 73.