Tečaj P il
Pese in
o priliki obiskorania milost tji riga škofa Friderika Baraga, 2. s r vrana i&54 r Trdni i m peta.
kar dolro želeli
Smo z vnrl'sa s^rca. Sin« dans doživeli —
ll\aliino Hoj?*! ker smo zadobili Mi srečo leto:
IN* Baraga mili
Nam maso bero.
Skof »d Mi>i£ana
tVz morje strašno Ohise Treliana.
Sestriro Ijiihii! N i j rado»t v >irja\e.
V \ išave doni. Ni v»-ei b"|o slave. Kar tempelj stoji!
\lj fara \e-ela Tiid Doltertiska Hod
tld danes slovela
Bi > fara povsod. Tam so sr rodili
Za \elik otok — Ker-i s\eti dobili. — Zdaj inasnik \isok.
kmal. ko so poklali Namestnik Bosa. Tje so se podali
\ kraj drusri sveta. Tam sprebraeoval*
Neverne ljudi. Njim oznanovali: kaj Jezus uči.
koljk tavžent kerstili
So divjih sirot. Iloditi učili
Za Jeziiviim pot! kak' -o perzi£;ili
Nebeško v njih luč. Njim v roke dajali Zveličanja kljnč.
O kdaj hi prešteli
Težave brilke. katire mi vzeli
\zrok vere na se! Za (.tke Iržave.
0	rajnki Zemljan! Nvbfšranuv sla\e
Je veiier Njim vbran
Njih \idit želeli
Smo d\ajset tri let. Zdaj vid ino ve>eli
ko *>ki»ra Njih spei \ e>elja solziee Hodijo z oei Njih ljube sestrice. In druzih ljudi.
Zdaj pa zahvalimo Za milost Kn;a; (■a s sere* prosimo.
1	te zdravje Jim da. Ile b srečno hodili
t*ez morje nazaj. In zopet vodili
Indjane v svet raj.
ko Amrrikane
Z Njih milo roko -Naj tudi T rekam*
1'eljajo v nebo. — Bor daj. de b' veseli.
1'ustiiši ta svet. V si v rajski deželi kdaj vid'li se spet'
Kmanuel Tomsir
bratam in
Odperto pismo
sestram moli ter ne družbe ss. Cirila in Metoda.
Tri leta je že minulo, kar smo vsadili v predragi veri naše sv. matere katoliške cerkve žlahno drevo bratovšine ss. Cirila in Metoda, z molitvo in drugimi dobrimi deli pobožnosti poedinili odločene brale naše (greškiga verozakona), klere sta sveta brnta in Slovanov častita apostola Ciril in Metod pokristianila in v naročje svete katoliške cerkve
pripeljala, hudobna razkolnika Koei in Mihael Ce-rulari pa spet odkrušila. in meti kristjani izhodne in zahodne cerkve strašiti prepad pogube i/kopala, ki že blizo jezero let žalostno zeva. in se poravnati ne da, ako nam Kog ne pomore. Sveti oee. vsili pravovernih Pij !\. so to naše mlado drevo poterdili, obdarov ali z mnogimi odpustki iu polili s svojim blagoslovam. mnogo pobožnih škofov in sve-toželjnih duhovnov ga j«' po svojih škofijah in duhovni ijali razširilo in tako skerbno okopalo. de je prirastlo lepo drevo, ki svoje veje po Slovenskim, Nemškim . Pemskim in Ogerskim prav veselo raz-prosiira in zeleni. Torej se spodobi iu jr moja dolžnost keršanske ljubezni, de vse brale in sestre naše molitcvne družbe oh letnim godu sv. C rila in Metoda, priporoenikov naših, prijazno v Gospodu pozdravim, jim kaj veseliga od nase braterne povem in našo zavezo molitvino ponovim.
Kakor braterne bukve ss. Cirila in Melona pokažejo, se je Ia molitviiia družba v desetih sko-lijali našiga eesarstva omladila. pa tudi v zunajtiilt stranskih deželah vkorenila. I/, nadskolije Goriške nam je po dopisu 170. iz Ter>la 7.">n. j/. Ljubljanske škofije .i.V^I, iz l«avantinske	i/. Kerske iz Olomuškf nadskolije in j/. IKtrogonske na Ogerskim I pobožnih družbanov nase bratovšine naznanjenih. Posebno priporočena je pa ludi naša molitvina družba v llernski škofii na Morav-skim, in v Lilomerski na t rškim, tode imen in števila družbanov nam naznanili niso. kakor (udi ne iz Sekovskc škofije, v k o jih pa zaupamo, de mnogo bratov in sestrr v molitvi zdruzenih imamo Nam znano število je nad 131 14 dus. ki vsak dan svoje roke in serce k Očrtu vsiga usmiljenja povzdigaj«, in na vrata neskončne milosti liožjc terkajo. dc bi llog po prošnji Maric prečiste device, in svojih svetih spoznovavcov Cirila in Metoda dodelil, naj bi se odkrušeni staroverci k sveti materi katoliški cerkvi pov črnili. naj bi vsi verni eniga serca, ene pravične misli v sveti veri bili. kakor usmiljeni Jezus želi: naj bi bil skorej c n hlev in en pastir. In taka molitev jc potrebna.
Kakor nevaršine, ktere človeško življenje od zunaj zalezujejo, p. ogenj, voda in meč. niso tolike, kakor znolrajnc bolezni (zakaj čc jih vojska jezera pomori, jih kužne bolezni milione podavijo); tako tudi sveti "cerkvi zunajni sov ražniki niso toliko škodljivi, kakor znotrajni. Nad tri sto let so liajdje in judje pravoverne z mečem in ognjem kervavo preganjali, in jih veliko jezer neusmiljeno pomorili, pa vse to sveti veri škodilo ni. ampak cele vojske častitih mučeneov so dosegle vcliea>tni venec večniga življenja, in kerv mučenikov bila je
seme novih kristjanov. Ali hudobni krivoverci so s svojim znotrajnimi goljufnimi nauki in razdertijami cele narode in kraljestva odkrušili in odpeljali, tako de veliko milionov ljudi po mraku krivoverstva in razkolništva tava, pa vender mislijo, de so na pravi poti resnice iu pravice. To je žalostno in zločasto!
Posledna mila prošnja Jezusova, grede po poti na Oljsko goro, bila je priserčna molitev k Očetu za edinost njegovih. V sredi svojih učeneov, od kojih je slovo jemal, povzdigne Jezus svoje oči in roke k nebeškimu Očetu, rekoč: vSreti Oče! ohrani jih r svojim imenu, ktere si mi dat, de bodo eno, kakor tudi mi; na j bodo rsi eno, kakor si ti Oče r meni in jaz r tebi, de bodo tudi oni r nas eno; naj sret reruje, de si me ti postal". Posledna molitva Izveličarja našiga ima tudi vedna prošnja vernih biti, zakaj edinost je značaj ali znamnje prave, — razkolnost ali razdertija pa svedok krive, odločene cerkve. Hazdertija je delo satanovo, ki si vse prizadene Božje kraljestvo na zemlji razdreti in zatreti, svoje pa razširiti. Kjer v kraljestvu prave edinosti ni, tam so sovražnikam vrata odperte. V to je edinost svoje cerkve Kristus na skalo sv. Petra vtemelil, kteriga edino pravi na-stopnik je rimski papež, kajti je sv. Peter v Kimu svoj apostolski prestol imel, kjer je za sveto vero tudi umeri.
Odkrušeni staroverci rimskiga papeža, vidniga naj višiga namestnika Kristusoviga na zemlji in naj višiga poglavarja svete cerkve zamečujejo, in so udani podobni. ki glave nimajo. Iz prevzetije in napuha niso hotli rimskimu papežu, vernih vesoljnimu očetu, kakor dobri otroci pokorni hiti; zato jili je Bog zapustil, in množina njih mora nevernimu Turku služiti. Kar je pa naj žalostneje in objokovati, je lo, de svoje dušne slepote ne spoznajo, in svoje velike nesreče večidel ne občutijo, marveč pravoverne katoličane v svoji slepoti in nekeršanski mer-zloti hudo čertijo, ker jih je Božji duh zapustil, Duh prave edinosti in keršanske ljubezni, po kteri se spoznamo, de smo učenci Jezusovi.
Velik prepad med nami iu njimi spet zaravnati, jim stezo keršanske ponižnosti in ljubezni, ktera sama v edinost pelja, prijazno nadelati, za to molimo in prosimo bratje in sestre sv. Cirila in Metoda. kiera sta sicer Gcrška rojaka bila, pa si vender vse prizadela slovanske narode v krilu edino prave cerkve Jezusove spraviti. Izvolili smo si v ta namen braterno cerkvo sv. Jožefa na veselim homeu poleg stariga Celja, in postavili lansko leto ss. Cirilu in Metodu po milili darili lep bratovski altar, na kterim se vsako leto na godovno (praznik) ss. Cirila in Metoda za vse brate in sestre, žive in mertve. slovesno opravilo obhaja. Pri tej priložnosti se vsim dobrotuikam za njih lepe dare prav iz serca zahvalim; se jim pa tudi za stano-vito molitev iu za razširitvo naše braterne vnovo priporočim. Kajti nam je Kristus za gotovo obljubil. de. eesar bomo v njegovim imenu Očeta prosili, ho nam dal. če ga'bomo le stanovito prosili, kar nam je že tudi dal, in te leta očividno pokazal. de naša molitev, poediniti staroverce, ni zastonj.
Kakor spomladi ali o vigredi topel veter ledeno odejo tali in zamerznjciio zemljo ljubo solnce vnovo oživlja, tako veselo n,« euje. ile v onih krajih. v kterih naši ločeni bratje žive. bolj i duh keršanske sprave piha. in de jih ljubezniv e je solnce ogreva se poediniti > sveto rimsko katoliško cerkvijo. \ V e r m e z u na Ogerskim se je lansko leto na enkrat I 100 ljudi i/, oreške ločene cerkve v
gresko zedinjeno, to je, katoličansko cerkev po-vernilo. Tudi iz Temešvara je vesela novica do-šla, de smo v Banatu 12000 spreobernjeneov pridobili, in de si jih je še več nadjati, naj bi zedi-njena cerkev v tistih krajih dovolj duhovnikov imela. vZetev je velika, delaveov pa malo; veli Jezus ; prosite Gospoda žetve, naj pošlje delaveov v ietvo svojo", naj razkropljenih ovčic ločene cerkve išejo, in na svojih ramah v sveto cerkvo Jezusovo nosijo, de bo skorej en hlev in en naj visi pastir.
Pred tremi leti so staroverski verniki ločene cerkve svojiga patriarha v Carigradu prosili, naj bi na duhovo ali binkoštno nedeljo vsi škofje prav slovesno sveto mašo služili v ta namen, de bi ze-dinjenje vsili kristjanov s pravo cerkvijo Božjo izprosili. Kako čedna in nadepolna je taka misel naših ločenih bratov, ki nam priča njih svete želje z nami poediniti se! Tudi razsvetljeni pisatelji so se nted njimi za poedinjenje obudili, kteri v pismih razkolnikam očividno kažejo, kako hudobno je bilo se ločiti od ene svete cerkve Jezusove, in ka.';o zločasto je po tej goljufni stezi terdovratno hoditi. Bere se, de besede te na dobro zemljo padajo, in sovražnikam poedinjenja skerbi delajo. Ker pa naša bratovšina ss. Cirila in Metoda posebni sveti namen ima, združiti zopet te ločene brate s sveto materjo kat. cerkvo, je pač prav iz serca želeti, naj bi se čedalje bolj širala med nami, in vedno več gorljivih udov imela, posebno v sedajnih toliko važnih liouiatijah, ktere se ravno v tistih krajih naj huje pletejo, v kojih so večidel naši odkrušeni bratje doma.
Pač otožno je slišati in brati, kako gerdo se razkolniki v svetih mestih, v .Jeruzalemu na Božjim grobu, in v Betlehemu pri lilevcu rojstva Jezuso-viga, ki je mir ljudem prinesel, kieri so prave, pravične volje, čertijo, prepirajo in tako serdifo pipljejo, de so nevernim Turkam v zasmčh, kteri jih morajo miriti. Hudobni serd se od ondod po keršanskim svetu med razkolniki unema, ter kato-ličanam stare pravice do svetih krajev po sili vzeti želi. — Groza je gledati velike vojske ob široki Donavi stati na kervav boj pripravljene, v kojih več ali manj tudi sovražni ogenj razkolništva tlije, in se ne ve, komu bo sreča potegnila, in komu imamo blagoželeti? Le Bog zamore zamotani in skrotičeni klopčič te grozovitne vojske razrešiti in poravnati v svojo čast in v povišanje svete cerkve Božje, tako modro in lepo, de bomo vsi veseli. Zato pa imamo Boga ravno sedaj prav serčno prositi.
Preljubi bratje in sestre bratovšine ss. Cirila in Metoda, ktere s tim pisniam prav lepo pozdravim, to je važen stan in poklic naše zaveze moli-tevne. Prosim Vas torej in zarotim v imenu Jezusa, naj višiga pastirja naših duš, ne opešajte v molitvi, marveč nagnite milo serca svoje našim ločenim brat a m, in Bog, Oče ljubezni, ki želi, naj bi vsi eniga serca in ene misli bili, hoče po naših gorečih prošnjah tudi njih serca ganiti in ogreti za sveto edinost k zveličanski cerkvi, On, ki vodi človeške serca kakor vodo v potocili; in kar je ljudem nemogoče, je pri Bogu vse mogoče. Pomnožimo, kolikor se v naši soseski da, število pobožnih družbanov in molitevnili družban: več ko nas bode v molitvi združenih, več bo naša molitva obveljala, in poprej bo uslišana. In ko hi nam ravno dobri Bog v svojih nczapopadljivili sklepih tega toliko zaželeuiga poedinstva vsili ločenih bratov učakati ne dal, le prav goreče molimo in stanovitno prosimo, naj Duh resnice našim ločenim bratam pamet
razsveti, de spoznajo, kako v svoji terdovratni ločbi gerdo ravnajo — naj jim Duh keršanske ljubezni merzle serca ogreje, de se bojo nam odperle in stare rane ločitve pocelile, tako bo naša živa molitev pri Bogu ravno toliko vrednost za nas imela, kakor bi bila vse odločence spreobernila in poedi-nila. Blizo 60 milionov ločenih bratov in sester Vaši molitvi sosebno priporočim, ter tudi Vas Bogu in Marii, pa svetimu Cirilu in Metodu izročim, v keršanski ljubezni in molitvi
Vaš brat Anton Slomšek.
Pri sv. Andreju 9. sušca 1854.
Gotov pripomoček zoper setlcm naglavnih greliov.
VII. Sveti Bernard pravi: „Pri vsih svojih mislih, besedah in delih sam sebe poprašuj: Ali bi pač tako ravnal, ko bi gotovo vedil, de je to moja poslednja ura?" Zakaj de so ljudje za dobro, za čednost, za spolnovanje svojih dolžnost, za premagovanje vsili težavnost, za lastno zatajevanje, za molitev, post, milošino, obiskovanje službe Božje, spoved, obhajilo, in za vse druge čednosti in spo-korne dela tako leni, je poglavitni vzrok to, ker svojiga konca ne premišljujejo, in nič ne pomislijo, de potem nič dobriga storiti ne bodo mogli. Tako ji; govoril opat Aleksander nekimu mlajimu bratu, de se je, kolikorkrat ga je lenoba nahajala, k dobrimu spodbadal z besedami: ,,Gorje ti, Aleksander, ka-košna sramota bo zate, ko bodo drugi venčani!" — Kako se boš, o leni človek, zvečer, ko se bode pridnim zaslužek splačeval, vender milo pokesal, de si ves čas brez dela pohajal! kako boš obžaloval jeseni, ker prešnje leto nič sejal nisi! Kako boš stradal pozimi, kadar nič več ne raste nič več nič ne zori! — Vsa natora te sramoti lenuh! Vse je v nji delavno, in vse doveršuje v nji namen svojiga stvarnika! Glej! komaj priplava jutrenja zarija iz za gora, že prepevajo ljubi ptički hvalo nebeškimu dobrotniku, urno teka pridna mravlja semtertje, ter živež znaša za prihodnjo zimo v spraznjene hrame, in marljiva bučelica se sprehaja od cvetice do cvetice, ter nabira sladkiga medti; delaj tudi ti, človek, kakor vsa natora, in bodi še pridniši, kakor vse druge stvari, saj si krona stvarjenja! Delaj, dokler je dan, ko pride noč, bo djanja konec! Samo hrepenenje po nebeški domovini ne zadosti. Zapustiti moraš svojo posteljo, svojo peč, če jo še tolikanj ljubiš in poprijeti romarsko palico; prenočiša svojiga si ne misli stanovitniga prebivališa. zakaj romati moraš v pravo domovino, in pregibati svoje mehkužne in lene ude, privajati se moraš nevihte in mraza, kamnja in ternja, in popotnih težavnost, ter pogumno korakati proti svojimu pravimu domu. Saj dobro veš, kje ti sreča klijc, ni ti je treba dolgo iskati, le krepko si zanjo prizadevaj. Dobro ti je znana pot, če le hočeš, je zgrešiti ne moreš. Navkviško tedaj, le jaderno, zakaj noč se bliža, dan je minil, kje, kje boš prenočil, kje se odpočil!
Bogoljuba.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Dve neimenovani dobrotnici iz Tersta ste nam poslale 50 terdnjakov cesarice Marije Terezije v odkupljenje dveh zamurčikov, kicrih eden naj
se imenuje Anton Novi, eien pa J ust Teržaški. B >g vama stoterno poverili, blagi dobrotnici!
Cerkvene uovice z Berda per Podpeči. — (^l)alje.) Ko je vse do zdaj omenjeno dokončano in o-pravljeno bilo, so se pa za B >žjo čast neutruleui gosp. fajmošter notranje vravnave iu nitraujiga olepšanja cerkve poprijeti. Precej veliko novih klopi ho dali narediti po cerkvi in na koru vse nove. Proti velikimi! altarjn pa je nekaj klopi odpravljenih bilo in lepo izdelana marmorirana ograja z železnimi vraticami ne naredila, de se je spodobin prostor za slovesno obhajanje Božje službe in za mladino pridobil. De od mnogoterih še drugih cerkvenih naprav in poprav, ki so ne preteklo leto zgodile, nič ne omenitn, le altarjc še v misel vzeli hočem. Nekdaj so tukaj na Berdu ljudje domači iu vnanji, tudi iz daljnih krajev zlasti svetiga P e-regrina z velikim zaupanjem častili, in, kakor v bukvah popisano najdemo, velikrat posebuo, elo čudovito pomoč v boleznih in druzih potrebah po njem zadobil'. Kakor se zapisano najde, je nekdaj tudi duhovnih g -spodov iz bližnjih in daljnih krajev toliko sem prihajalo, de je nektero leto pred altarjem sv. Peregrina po tavžent sv. maš bralo se. Zlasti v dan njegoviga spomina (27. maliga travna} jc silo veliko ljudi sem privrelo iu tudi toliko duhovnov prišlo, de je ob omenjenim dnevu po 20 svetih maš v tej cerkvi opravljenih bilo. CJa spet bolj v spomin sklicati, in njegovo počešenje z noviga obuditi in oživiti, so gospod fajmošter njegov altar in vso malarijo v kapelici po zvedenim malarju. Mihaelu Kavka-tu iz Ihana, ki se je na Dunaju v akademij učil in med naj boljšimi bil, popraviti in obnoviti dali. Ko je to dodelano bilo, so pa nekdanje češenje sv. Peregrina, njegovo življenje in pomen podob v njegovi kapelici zmalanih v pridigi razložil', \a to je pa hvalno omenjeni malar novi altar sv. Jožefa umirajoč i ga zdelovati in zmalati začel. Očitno se mora spoznati, de ga je res lepo zdelal, ker vsakimu. kdor ga vidi, bodi si kmet ali gospod, prav dopade: Sv. Jožef sc znajde na smertni postelji — per njem Jezus, ki mu v nebesa kaže — na drugi strani Marija, ki mu roko podaja, in neka druga žena, ki luč derži — prav per njem angel varh, nekoliko višeji v daljavi sv. Mihael, še višeji proti nebu angel, ki v eni roki venec, v eni pa limbar (_podobo deviške čistosti) derži, spodej pa dva angelca, ki njegovo palico in tesarsko orodje per rokah in v rokah imata. Ob straneh altarja je na enim kraju sv. Ignaci I.ojolanski, na enim pa sv. Frančišek Ksaverjan, ki zamurčika keršuje: v sredi med njima pa je tabla z lepo podobo sv. Alojzja. varha ii; pomočnika nedolžne mladine. Ko je vse to narejeno in pripravljeno bilo, in se je tudi od visokočastitiga škofijstva sprejeti prenesivni kamen s svetinjami žc na aitarju znajdel, so gosp. fajmošter po vikšiin pooblastenju novi altar z altarsko opravo ravno Sveti dan pred velikim duhovnim opravilam slovesno blagoslovili. V dan sv. Janeza evangelista je bila potem v vesel in za-hvalin spomin pervikrat pred novim altarjem — s slovesnim petjem — daritev sv. maše obhajana. V dan sv. nedolžnih otročičev pa jc on« i svetimu Alojzju v čast za šolsko mladino sv. maša bila. med ktero sc jc posebno lepa in ginljiva, iz I. j u b I j a u s k i g a Aloj-zjeviša prejeta pesem od sv. Alojzja pela, ktera v podbudljivi izgled iu rabo tukej sledi:
Scrfi' v nefce>a povzdignimo!
Svetnika ilans nar lf|iši;a.
Alojzija vsi počastimo.
Hvalimo z njim Zveličarja.
Alojzi! k tebi |m-iIm'/. ino.
In svoje serca ti ilanui;
Alojzi nas. Alojzi naš!
kot z\ezda v raj -c |c»keta-
Hari|<> •»• frrci<.i» D\iro Za* oIj« ri«.ios»i častil. Jo pr*«il. kliral pocnriirn,
^tarijr «"i>l sluakaik kil. I It« I/i.' k trki priVi no i. I. 4.
In %rndrr »tri li poUiai
N-	in mrrtuii,
\ -«l/ali in krni prrMorni
Tri« Rriliil/liH |Hiki>ri>. \l«tjjri! k Irki frrtr£ n« i. t. d.
In mi. k »mo toljko ic grršili.
I'»k«r« »r nilkLiiUiiMi: (I »frii« nam. drk «.«• spokorili.
lir imdrr k H<>£ii |iridrnio! \l<>j/l! k lrl»i prrhr/. mu In >\»jr »rrra ii damo: %loj/i nas. Alojzi naš! O zvezda v raju. pros' za na.>! ik«iiirc sledi.)
I z Krope. ./. Perše. — Navadno imajo ljudje v nekterih krajih zadnje tri dni pred pepclnico za razne veselice in pustne šemaiije odločene. V Kropi se kaj tac ga te dni ne vidi in ne »diši. Kakor ne po mestih te tri dni hv. Rešnje Telo v očitno počešenje vernim kristianam za to izpostavi, dc bi hc razujzdanimu obnašanju v okom priti zamoglo, tako jc tudi pri nas v Kropi le dni hv. Rešuje Telo izpostavljeno. Od te prelepe pobožnosti in slovesnosti hočem vam. ljubi bravci, obširniši kaj povedati. — V saboto se začne v cerkvi to le pripravljanje: denejo se na vsaki altar mile podobe Kristusovima terpljenja. ktere sveto podobo terpe-čiga Jezusa in njegovo britko terpljenje tako živo pred oti stavijo, de morajo človeka, kteri jih gleda in premišljuje. globoko v serce ganiti. Pogernejo se tudi vse okna s plavim ali belim platnam in dve okni pred velikim altarjem z zalim rudečiiu šalonam, kar posebno veliki altar in ozidje zraven njega lepotici, kar ne. ako solnee prav v cerkev sije. kaj lepo vidi. V nedeljo zjutraj ob <> je sv. maša z blagoslovam. po dokončani sv. maši pa sv. llešnje Telo izpostavijo in je izpostavljeno do litanij. Pri hv. Rešnjim Telesu gori celi dan 12 sveč. Ljudi pride te dni zavoljo odpustkov veliko v Kropo, 1OOO ali še čez jih je spovedanih. Domači in ptuji duhovni te dni celi dan do pozne noči spovedujejo. Ob desetih ie vsaki dan te dni velika peta sv. maša z blagoslovam. l»o dokončani veliki sveti maši se začnejo molitve po tem le redu : Kakor hitro pol dne odzvoni, pridejo žc popred v šoli zbrani učenci in učenke v cerkev, kier jim njih učitelj vse tri dele sv. rožcnkranca in litanije od presvet la llešnjiga Telesa moli; de niso !•» uro Ic šolarji sami v cerkvi, ampak tudi mnogo ljudstva. se ze tako ve. Ko okoli ene ure učitelj s svojimi učenci odmoli. peri ne kaki drugi človek ljudem moliti. Tudi kuko lepo pečeni od sv. Rešnjiga Telesa vmes zapo o. Dva ministranta vedno pred velikim al larieni klečita, ktera se vsako uro premenita. Tudi se vsako uro k molitvi pozvoni. Kaj ganljivo je slišati ob nenavadnim času prijazno vabljenje zvona k molitvi. Vfaki dan je popoldne pridiga in litanije. Domači in zu-najni ljudje se močno vesele teh pridig, in res. bilo je te tri dni ljudi v cerkvi in zunaj cerkve, de se je vse tcrlo. Zadri)i dan. lo je v tvorek ali na pustni dan je razun navadnih duhovnih opravil po poldne po litanijah tudi se zahvalna pesem, in potem se pobožno ljudstvo zopet mirno na svoj dom verne. Z Bogam!
Iz (J o r i c e 211. svečana. S.— Sila kola lomi. pravi star prigovor. Človek, ki čuti veliko pomankanje \>isra. posebno pa tč«ra. kar jc k življenju treba, je
pripravljen tudi naj atrašnejši dela doprinašati. In Bog daj. de bi se letos, ko se tako huda godi vsem tukaj-šnim prebit a vcain, ne slišalo od nobene hudobije! Bati se je ren. posebno ca t«, ker krietianska ljubezen večidel le mal» še berli. vera pa je pri mnogih ie popolnama ugasnila; in kako bi takošen človek, ki nima več nobene vere. ne bil pripravljen, kar si bodi ludi naj gerši in naj strašnejši delo storiti, kadar »i misli po tej poti kaj pridobiti, o čemur bi si svoje revno življenje polajšal? — Tako se je te dni po našim mestu govorilo. de bi bil neki gospod zvečer kmali po avemarii, ko je hotel ravno v svojo hišo stopili, od dveh mož napaden . ki sta hotla po sili od njega denarjev imeti; ali po sreči je prišel ravno takrat zraven tukajšni podlajt-nant žandarjev. verli baron Avgust AVolkensperg, ki je eniga teh hudobnežev zgrabil (drugi je koj ute-kel) in ga pravici izdal. — Kaj je ta dva hudobneža k temu napravilo, tie sta tistiga gospoda napadla, kakor potreba? Pa tudi zavolj potrebe, v kteri sta bila, bi ne bila nikoli si upala, kaj takiga početi, ako bi luč svete vere v njih popačenih sercih . e bila že ugašena. Zatoraj nikoli zadosti ne prigovarjajo skerbni duhovni v spovednici in na leči kristjanam, de naj nikar ne zamujajo poslušanja besede Božje, zakaj „vera je iz poslušanja, poslušanje pa po Kristusovi besedi". (Rim. 10. 170 Kako se moremo tedaj čuditi, de je pri današnjih ljudeh tako malo vere, kadar vidimo z lastnimi očmi, de jih je zmiram manj tistih, ki marajo poslušati besedo Božjo! Bog daj, de bi skoraj bolje bilo, in de bi se tudi nad današnjimi kristjani spolnile B"žje besede, ki jih je po preroku Amozu govoril, rekoč: -Čas pride, de bom lakot na zemljo poslal; ne lakoti kruha, tudi ne žeje vode, ampak lakot poslušanja besede Božje". (Amoz 8, II.) Ali gorje nam! čas lakoti imamo tu, ali lakoti telesniga živeža in telesne pijače, lakoti pa poslušanja besede Božje ni skoraj ne duha ne sluha. Bog se nas usmili!
Iz Dunaja. Presvitii cesar, njih starši in brat (Ludovik") so IS. svečana v dvorni kapeli zakrament svetiga Rešnjiga Telesa prejeli.
Dunajski vradni list je naznanil, de je slavno mi-nisterstvo uka po sklepu 2(>. prosenca čuvanje nad vsitn ukani po vsih katoliških gimnazialnih šolah prečastitiin škofam izročilo.
jflili darovi.
Za uboge Indijane: Iz Loke I gld.—Neimenovan bravec Baragovih bukev 1 amerikanski zlat (5. d.), 1 španski tolar in 1 gold. 52 kr. avstr. denarja v srebru.— ..Molitev naj se z dobrimi deli podpera iu spremlja" 10 gld. — L. V. 1 gold. — „V čast Jezusa in za njegove revne brate v Ameriki" 5 gld. — J. C. a gld. — rKar ste kterimu nar manjših svojih biatov storili, ste Meni storili** 1 gld. v srebru. — Dobrotnik 4 gld.— Iz Tersta dva duhovna 10 gld. 20 kr. — Dobrot niča 5 gld.
7* Današnji Danici so pridjane podobice za pervo greto obhajilo. Tč podobice, ki bodo gotovo otrokam v veliko veselje in v velik dušni prid, priporočimo vsim duhovnim učenikam, ki otroke za pervo obhajilo pripravljajo. Dobi jih, kdor jih hoče, pri gospod .f. Itliisnikii. in sicer iOO černih po 30 kraje., iOO svitlih pa po 45 kraje.
Kavno tako se dobe pri imenovanim gospodu tiskarju podobice za pervo .spoved po ravno tisti ceni s slovenskim in pa z nemškim pisanjem.
Vrcdništvo.
Sam B r si irkr jc prihranil.
Bil ijrmu vr» si	rrro;
(■nju« rrrha tr nikol ni ranil.
Ril > ri>i««tj« »i ramcem. A loj* i! k Irki prrkrz n»«
L u 4
t|«liti Ir |r ir>rli|n.
I.r \	»i «%r »iti-li miri.
To ftrrmm Mm li jr kl*dil«>.
I*«' n|<m »i trdno koprrnrl. Alojzi! k Irki j.riir» n« i. t. d.
Ztrlirarja prrmi«ljrt*it.
In kri/ »l>i>'nui n»r in dan.
ilu«n in lrlo Jar\ali. Si kil gmrrr in n«-u£nan.
Alojzi! k Irki |>«-rkr/ itio
i. I. d
Odgovorni vrednik: Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef Blaznik.