/  R E V I J A  Z Z B  Z A  V R E D N O T E  N O B  S LO V E N I J E  /   
B E S E D A
28
9
772463
821805
cena 3 eur
Letnik IV  
ISSN 2463-8218 
februar 2018 
Kolumna / Jože Poglajen
Lov za 
denarjem
Kolumna / Martin Premk
Vojni 
zločin
Aktualno  / Aljaž Verhovnik, Marijan Križman
Pobuda za prepoved 
nacifašističnih simbolov
S T R A N  6 S T R A N  7 S T R A N  2 7 – 2 8
Nikoli več. Nikoli več. Nikoli več.
februar 20182
Italija v vrtincu vala fašizma in begunske krize
Novim strankam 
nova imena
A K T U A L N O
Italija je takoj po drugi svetovni vojni v svoji republikanski ustavi 
zapisala prepoved vnovične ustanovitve Fašistične stranke Italije. 
Takrat so nekdanji člani omenjene organizacije sarkastično ugotav-
ljali, »da fašizma res ne bo treba znova ustanavljati, ker je še živ in se 
bo kmalu vrnil v domovino«. In tako se je tudi zgodilo. 
Italija je zagovarjanje fašizma za-konsko prepovedala leta 1952, dob-rih sedem let po njegovem porazu. To je bilo storjeno z veliko zamudo, 
saj je pred tem zakonom zraslo na de-
setine »legalnih« društev, klubov in dru-
gih oblik povezovanja nekdanjih stran-
karskih prijateljev, fašističnih veteranov 
in somišljenikov. Sčasoma so prav te 
združbe postale »legalni« zametki novih 
fašističnih organizacij. Nekaj formalnih 
in blagih posegov takratne zakonodajne 
oblasti v nastajajočo nelegalno fašistič-
no mrežo kameradov ni zmotilo.  
 
Nasprotno! Italijanski fašisti so svojim 
novim strankam dokaj spretno nadeli 
nova imena, kot na primer MSI – Itali-
jansko socialno gibanje (1951), in tako 
prelisičili prej omenjeni zakon o prepo-
vedi oživljanja fašizma. Pri tem je treba 
poudariti, da je prva italijanska povojna 
fašistična organizacija nastala že leta 
1946. Vanjo so se »zatekli« v glavnem 
veterani Mussolinijeve fašistične Sa-
lojske socialne republike (RSI) in mlajši 
gorečneži. Prvi predsednik omenjene 
stranke je bil nam dobro znani Valerio 
Julio Borghese, komandant zloglasne 
fašistične vojaške enote X. MAS, ki je 
januarja leta 1945 napadla enote IX. 
korpusa NOV na Trnovem nad Novo 
Gorico in doživela popoln poraz. Nek-
danji pripadniki in častilci spomina 
na omenjeno enoto se ob obletnicah 
trnovske bitke redno srečujejo v Gori-
ci, kjer so deležni »navdušujočih ura-
dnih sprejemov« lokalnih desničarskih 
oblasti, hkrati pa tudi glasnih protestov 
goriških antifašistov, posebno pripadni-
kov ANPI – Vsedržavnega združenja 
partizanov Italije. 
   Splošna amnestija je bila italijanskim 
fašistom po vojni »podarjena«, brez 
večjih sodnih in drugih zadržkov. Italiji 
je s svojo novim razmeram prilagojeno 
politiko uspelo prikriti zločinskost svoje 
fašistične preteklosti, ni ji pa uspelo iz-
koreniniti pravih ideoloških in političnih 
vzrokov, ki vedno znova porajajo itali-
janski fašizem. 
// BESEDILO: Štefan Cigoj     // FOTO: Janez Alič
   Danes deluje v Italiji nekaj dese-
tin skrajno desnih klubov, združenj in 
strank, ki bolj ali manj javno prisegajo 
na fašistično ideologijo in simbole. Po-
litično in akcijsko najbolj množične in 
agresivne združbe so: Socialno giba-
nje – Nacionalna desnica, Bratje Italije, 
Nova moč, Liga (do nedavnega Severna 
liga), Casa Pound (»fašisti tretjega tisoč-
letja«), X. MAS (častilci posebne mor-
nariške enote Mussolinijeve Salojske 
socialne republike), več združenj Ita-
lijanov beguncev iz Dalmacije, Istre in 
drugih krajev.
   V Evropi je že nekaj let opaziti rast šte-
vila in moči desnih gibanj in organizacij. 
V tem procesu je Italija gotovo na prvem 
mestu. Zanimivo je, da so v desetih le-
tih z italijanskega političnega zemljevida 
izginile vse najmočnejše tradicionalne 
stranke: krščanskodemokratska, sociali-
stična socialdemokratska, republikanska 
in komunistična partija Italije kot naj-
močnejša v vsej Zahodni Evropi. Italija 
je v zadnjih petih letih vidno spremeni-
la način življenja. Med prebivalstvom je 
zavladalo nezaupanje v državne in poli-
tične institucije. Število hujših prekrškov 
in celo umorov se je skrb vzbujajoče po-
večalo. Skrbijo tudi podatki o prepočas-
ni rasti gospodarstva, padcu življenjske-
ga standarda in dvigu števila nezaposle-
nih, zlasti mladih. 
  Najtežje vprašanje, ki močno skrbi Ita-
lijo, so seveda begunci. Ti predstavljajo 
že približno osem odstotkov prebival-
stva. Trenutno je v tej državi že 600.000 
beguncev iz severnoafriških in drugih 
držav, ki čakajo na dovoljenje za biva-
nje in zaposlitev. Največja in skoraj ne-
rešljiva težava pa je skupina 30.000 be-
guncev, v glavnem rešenih na morju, ki 
so brez dokumentov za identifikacijo in 
brez vsakršne možnosti za vrnitev v ma-
tične države.
   Vklenjenost italijanske države v begun-
sko vprašanje in njena nemoč pri odpra-
vljanju vsakodnevnih velikih težav ostro 
kritizira desnica. Volitve v italijanski par-
lament (4. marca 2018) bodo vsekakor 
pokazale vso zapletenost razmer v drža-
vi. Naš interes je, da Italija ostane odpr-
ta, demokratična in prijateljska država.
Danes deluje v Italiji 
nekaj desetin skrajno 
desnih klubov, združenj 
in strank, ki bolj ali 
manj javno prisegajo na 
fašistično ideologijo in 
simbole.
Spominska plošča na goriški železniški postaji
3
B E S E D A
6–7: Kolumni
Jože Poglajen: Lov za denarjem
Martin Premk: Vojni zločini
8: Komentar
Dr. France Križanič: Iz gospodarske 
zgodovine Slovenije po osamosvojitvi
9–11: Aktualno
Sonja Lokar: Napočil je čas
Dr. Primož Šterbenc: Nadgraditi 
obstoječe sporazume
20–23: 70 let Zveze borcev
Jubilej, da se zavemo korenin
Kapetan Aleksandrov z Bizeljskega
Slovenija v vojni 1941–1945
Fotografija na naslovnici: 
Slovesnost ob dnevu spomina na holokavst 
(Foto: mag. Aleš Nanut)
SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB 
Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, 
politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in 
po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu.
Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije
Zanj: Tit Turnšek, predsednik
Uredniški odbor: dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja 
Meršol, Franc Štibernik.
Odgovorni urednik:  Janez Alič
telefon: 041 686 322 
elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com
Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja
Naslov uredništva in naročnin:
ZZB za vrednote NOB Slovenija, 
Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana
telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17
romana.jemec@zzb-nob.si
Cena: 3 €
letna naročnina: 36 evrov, 
trimesečna naročnina: 9 evrov
ISSN 2463-8218.
Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225
Davčna številka:  SI 84151714
Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana
Letošnja prireditev ob 76. oble-tnici dražgoške bitke je vzbu-dila cel vihar. Vajeni smo ne-nehnih fraz iz vrst SDS in kle-
rikalnih krogov, pa iz ust in pisanj De-
žmana, Grande, Jaklitscheve in njim 
podobnih. To so namreč propagandis-
ti, ki zaradi svojega koristoljubja govo-
rijo tisto, kar je gospodarjem pogodu. 
Prav nič novega. Dejstev za nazaj ne 
morejo spremeniti.
Toda letošnji odzivi so bili veliko bur-
nejši kot prejšnja leta. Le s čim je 
cerkvene veljake tako razburila Lara 
Janković? Govorila je o ločitvi Cerkve 
od države. Kaj hujšega kot to! Cerkev 
počasi pronica v vse pore naše družbe 
in kar dobro ji to uspeva. Potem pa pri-
de nekdo in reče stop. 
Med prvimi se je odzval soboški 
škof  Štumpf, ki je v Ognjišču zapi-
sal, da je letos v Dražgošah »podži-
gala nestrpnost žena, ki ji prav nič ne 
manjka. Živi od tega, da se norčuje iz 
drugih.« Kako pa tale škof  ve, kako ži-
vijo umetniki, ki so brez stalne zapo-
slitve? Ali ve, kako danes v Sloveniji 
živijo prekarni delavci? Prav gotovo 
ne v takem razkošju, v kakršnem se 
valjajo slovenski škofje. Za škofa je 
poklic pevca in igralca »norčevanje iz 
drugih«. Štumpf  je zapisal: »Dela se, 
da je dama, vendar ni dama.« Torej 
jaz, gospod Štumpf, jaz škof, mi škofje 
določamo, kdo je dama in kdo ni, kdo 
je spodoben in kdo ni. Mar niso ravno 
taki stavki »gojišče nestrpnosti«? 
Verjamem, da je že sama ideja ločitve 
Cerkve od države, ki je zapisana tudi 
v slovenski ustavi, slovenskemu kleru 
trn v peti. Država, njene institucije in 
posvetna zakonodaja so eno. Tu Cer-
kev kot institucija nima kaj iskati. Cer-
kev, njena notranja pravila in njeno 
življenje pa se države ne tičejo. Gre za 
institucionalno ločitev države od ver-
skih skupnosti. To z vero nima prav 
nobenega opravka. Nasprotno, vera 
je lahko šele takrat svobodna, ko so 
verske skupnosti ločene od države. Že 
Matej je zapisal: »Daj Bogu, kar je bož-
jega, in cesarju, kar je cesarjevega.« V 
številnih državah po svetu, od Zahod-
ne Evrope (naj omenim le Francijo ali 
Nemčijo) pa do Daljnega vzhoda, je 
jasno, kaj je ločitev Cerkve od države. 
Potem pa si gospod Štumpf  izmisli 
tako imenovano »dražgoško razum-
ljeno ločitev Cerkve od države«. Pre-
senetilo me je, koliko neumnosti je 
zapisal. Naj jih navedem samo nekaj. 
Pravi: »ločitev Cerkve od države po-
meni izločitev iz države«; »to je gro-
žnja z ukinitvijo državnega praznika 
reformacije in vseh dela prostih dni 
na katoliške praznike, vključno z bo-
žičem«; »iz šolskih učbenikov bodo 
črtali Brižinske spomenike, Trubarja, 
Vodnika, Finžgarja, Gregorčiča«; »go-
tovo se načrtuje rušenje Narodne in 
Univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ker 
jo je projektiral katoliški arhitekt«.
Vseh neumnosti, ki jih je naštel, ne 
bom ponavljal. Naj pa vendarle spom-
nim, da so prve slovenske knjige k 
nam prinesli protestanti. Tudi Biblijo. 
Ljubljanska škofija jih je dala zažgati, 
protestante pa izgnati ali pobiti.
Postavlja pa se mi vprašanje, ali je gos-
pod škof  Štumpf  res sam tako neumen 
ali misli, da je slovenska javnost tako 
bedasta, da verjame vse, kar ji sloven-
ska RKC »natrobenta«. Ali pa gospod 
škof  samo izpolnjuje ukaze Rodeta ali 
Zoreta? Vera in Cerkev nista isto, si jo 
pa slovenska RKC prilašča kot sredstvo 
za hlastanje po oblasti in denarju. 
Dosledna ločitev Cerkve od države 
je prvi pogoj vsake verske svobo-
de, Skrajni čas bi že bil, da se uvede 
cerkven davek, kot na primer v Nem-
čiji in še v številnih drugih državah. 
Škofje se ne smejo rediti z izkorišča-
njem davkoplačevalcev. Naj končam 
z mislijo Ivana Cankarja: mednje bi 
Kristus ne prišel z milostjo, prišel bi 
z bičem. 
Gojišče 
slovenske 
nestrpnosti
// PIŠE:  Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije
U V O D N I K
februar 20184
N O V I C E
Prešernovo priznanje  
za nalogo o bolnišnici Jelenbreg
Konec decembra je študent Blaž Štangelj dobil študentsko 
Prešernovo nagrado Filozofske fakultete za svojo diplomsko 
nalogo z naslovom Bolnica Jelenbreg – postojanka Slovenske cen-
tralne vojno partizanske bolnice. Njegov mentor je bil dr. Mitja 
Ferenc. V diplomski nalogi je na podlagi arhivskega gradiva in 
literature predstavil delovanje partizanske bolnice Jelenbreg 
in njeno lokacijo. 
   Partizanska bolnica Jelenbreg je delovala v letih od 1942 do 
1945. Bila je prva konspirativna bolnica v Kočevskem rogu. 
Sestavljalo jo je več lesenih barak. V njej se je zdravilo 316 ra-
njencev in bolnikov. Enajst jih je umrlo in pokopani so bili na 
pokopališču bolnice. V letu 1943 sta se v njej rodila dva otro-
ka. V ofenzivi oktobra leta 1943 so bile v bližini enote nemške 
vojske. Bolnice niso odkrili. Bolnica Jelenbreg je bila postojan-
ka ali oddelek Slovenske centralne vojno partizanske bolnice, 
ki je bila sestavljena iz več bolniških postojank in je delovala v 
Kočevskem rogu. Bolnica Jelenbreg se ni ohranila, znana pa je 
lokacija, kjer je delovala.
   Blaž Štangelj že ves čas študija sistematično preučuje delo-
vanje slovenskih partizanskih bolnišnic, opravil je tudi pogo-
vore z večino še živih ljudi, ki so se v teh bolnicah zdravili ali v 
njih delali. Pogovor z Blažem Štangljem o njegovem raziskova-
nju partizanskih bolnišnic smo objavili v 15. številki Svobodne 
besede, januarja 2017.
   Na spodnji povezavi je na strani Muzeja novejše zgodo-
vine Slovenije objavljen njegov članek o delovanju Parti-
zanske bolnice Spodnji Hrastnik: https://fototekamnzs.
com/2015/08/24/nekaj-iz-zivljenja-v-partizanski-bolnici-in-
-porodnisnici-spodnji-hrastnik-v-kocevskem-rogu-in-stanje-
-bolnice-v-desetletjih-po-koncu-2-svetovne-vojne/
Besedilo: J. H. / foto: osebni album
Predstavnik Venezuele 
obiskal ZZB NOB Slovenije
Sedež ZZB za vrednote NOB Slovenije je 23. januarja 2018 
obiskal Wilmer Armando Depablos, stalni odpravnik 
poslov na veleposlaništvu Bolivarske republike Vene-
zuele v Sloveniji. Sprejeli so ga predsednik ZZB Tit Turn-
šek, podpredsednika Marjan Križman in France Križanič ter 
generalni sekretar Aljaž Verhovnik.
    Predstavniki borčevske organizacije so gosta seznanili z 
delovanjem več kot 41.000-članske organizacije, ki temelji na 
vrednotah NOB. Člani delujejo v 82 združenjih po Sloveniji ter 
na leto pripravijo več kot 1100 spominskih srečanj in kome-
moracij. »Naša organizacija ni zagledana v preteklost. Skrbita 
nas tudi sedanjost in prihodnost. V Evropi in tudi pri nas se 
vedno močneje pojavljajo nove oblike fašizma. To spremljamo 
in smo ob tem zaskrbljeni. Povezujemo se z naprednimi silami, 
ki skušajo ta fašizem zaustaviti,« je med drugim povedal Tit 
Turnšek in dodal, da so borci dobro seznanjeni z dogajanji v 
Evropi, da pa zelo malo vedo o tem, kaj se dogaja v Venezueli. 
Zato je predlagal, da bi venezuelsko veleposlaništvo organizi-
ralo okroglo mizo in s trenutnim dogajanjem seznanilo širše 
vodstvo slovenske borčevske organizacije.
   Wilmer Armando Depablos je pobudo z zadovoljstvom 
sprejel. Obenem je povedal, da je venezuelska ambasada v Lju-
bljani odprta že skoraj desetletje ter da ima veliko zaslug za to 
nekdanji predsednik Slovenije dr. Danilo Türk, ki je podprl so-
cialistično bolivarsko revolucijo, ki predstavlja socializem 21. 
stoletja. »Trenutno se v Venezueli soočamo s kapitalizmom. 
Imamo velike naravne danosti. Tako imamo največje zaloge 
nafte na svetu, smo četrti po zalogah plina, drugi na svetu po 
zalogah diamantov in v vrhu po številnih drugih mineralih. Za-
radi naravnih bogastev nekateri želijo napasti Venezuelo.«
Besedilo in foto: Janez Alič
Akademija v Osnovni šoli Cerkno
Na predvečer 41. prireditve »Partizanske smučine Cerkno 45« 
so v Osnovni šoli Cerkno pripravili drugo akademijo Partizan-
ske smučine, ki je bila posvečena spominu na tekmovanje 20. 
in 21. januarja 1945 in na pogum, da so sredi okupirane Evro-
pe pripravili prave male partizanske olimpijske igre. Pobuda 
je lani nastala prav v osnovni šoli, prireditev pa naj bi postala 
tradicionalna.
   Uvodni nagovor na akademiji je imel župan občine Cerkno 
Jurij Kavčič. Zagotovil je nadaljnjo podporo lokalne skupnosti 
takšnim zgodovinskim prireditvam. Slavnostni govornik pa je 
bil Samo Bevk, zgodovinar in svetovalec ministrice za obram-
bo. S krajšim predavanjem o poslanstvu Partizanskih smučin 
Blaž Štangelj
Wilmer Armando Depablos (levo) in Tit Turnšek (desno)
O poslanstvu Partizanskih smučin je spregovoril zgodovinar Martin Premk
5
v evropskih odporniških gibanjih je nastopil dr. Martin Premk 
iz Vojaškega muzeja slovenske vojske. Kulturni program so s 
petjem in recitacijo partizanskih pesmi obogatili devetošol-
ci Osnovne šole Cerkno pod vodstvom Vanje Lampič in ob 
spremljavi harmonikarja Pavla Magajne. Kot so zapisali učen-
ci, ta osnovna šola z akademijo izvirno ohranja ozaveščanje o 
odporniških gibanjih pri mladini, saj ima ta pravico do védenja 
o avtentičnih dogodkih tistega časa.
Besedilo: U. J. / Foto: Osnovna šola Cerkno
Zmaga Rdeče armade pri Stalingradu
Mednarodno združenje odporniških borcev (FIR) – Združe-
nje antifašistov je 2. februarja letos v Volgogradu proslavilo 
75. obletnico zmage Rdeče armade pri Stalingradu. »Pot do 
Stalingrada je bila leta 1943 zaznamovana s poboji, umori, 
izkoriščanjem, podrejanjem in uničenjem, ki so ga zakrivi-
li Nemci in njihovi zavezniki. Conventry, Rotterdam, Varša-
va in Beograd so simboli terorja, ki so ga izvedle oborožene 
sile nad mesti v Evropi. Auschwitz, Buchenwald, Majdanek, 
Sobibor so se usidrali v spomin 
človeštva  kot spomeniki holo-
kavstu, ki ga je povzročila teorija 
nacistične višje rase nad ljudstvi 
ne glede na barvo in raso,« so za-
pisali ob obletnici pri FIR, ki de-
luje v več kot 20 evropski drža-
vah in v Izraelu. 
    Zmaga v Stalingradu je pomeni-
la upanje na svobodo in upor pro-
ti morilskemu nacizmu. To upanje 
je bilo plačano z ogromno človeš-
kih življenj tako med civilnim pre-
bivalstvom kot med borci Rdeče 
armade v bitkah. Bitka pri Sta-
lingradu ni bila samo vojaško po-
membna zmaga, bila je preobrat v 
boju proti hitlerjevski koaliciji, ki je 
izvajala  zavojevalske  zahteve nacifašizma.
    Pri mednarodnem združenju odporniških borcev so v de-
klaraciji še zapisali, da je bil z vojaškega vidika ta poraz nem-
ške vojske točka preobrata, kajti tedaj se je prvič zgodilo, 
da je bil nepremagljivi vermaht prisiljen priznati poraz. Za 
protihitlerjevsko zavezništvo je bila ta bitka  dokaz, da se  s 
skupnimi napori vseh zaveznikov  lahko porazita nacistična 
morilska zver in njen vojaški  stroj. Zmaga Rdeče armade pri 
Stalingradu je pomenila močno sporočilo Veliki Britaniji in 
ZDA, da morata pospešiti priprave na odprtje druge fronte 
v  Evropi. Stalingrad se dojema kot začetek konca  roparske 
in morilske vojne nemške vojske skozi pol Evrope. Za upor-
niška gibanja po vseh  okupiranih državah  in tudi v Nemčiji 
je bila zmaga pri Stalingradu znamenje za prihajajoči poraz 
nacifašizma. Možje in žene v odporniških gibanjih so iz te 
zmage črpali moč, motivacijo in optimizem  za nadaljevanje 
boja proti nacifašizmu. 
     Bitka za Stalingrad je trajala od 21. aprila 1942 do 2. febru-
arja 1943. Na nemški strani je sodelovalo 850.000 vojakov, 
na strani Sovjetske zveze pa 1,7 milijona vojakov. Branitelji 
so imeli 750.000 mrtvih vojakov in 40.000 civilistov, napadal-
ci pa 740.000 mrtvih in ranjenih, 110.000 vojakov je končalo 
v ujetništvu Rdeče armade.
Pripravil: Boris Nemec / foto: arhiv Svobodne besede
Tisoči na slovesnosti na Igmanu
Ob 76. obletnici Igmanskega marša je SABNOR kantona Saraje-
vo pripravil tradicionalno slovesnost, ki se jo je udeležilo od 15 do 
20 tisoč ljudi. Osrednji dogodek je bil pri spomeniku na Velikem 
Polju. Spominske slovesnosti se je udeležila tudi delegacija ZZB 
za vrednote NOB Slovenije, ki jo je vodil Jože Oberstar, član 
predsedstva slovenske borčevske organizacije.Velike pozornosti 
je bil deležen Albin Pibernik iz Ljubljane, ki je bil na pohodu star 
enajst let in mu je v Foči zaradi posledic ozeblin umrla mati.
    Naj spomnimo: ob ustanovitvi je v 1. proletarsko brigado 
vstopilo 23 Slovencev, med njimi tudi družina Pibernik z Jese-
nic, oče Albin, mati Julka in 11-letni sin Albin. Priključili so jih 
6. šumadijskemu bataljonu. Med drugo sovražno ofenzivo janu-
arja leta 1942 je brigada odšla v vzhodno Bosno razbit močan 
četniški odpor in izdajo. Na Romaniji je takrat padlo devet Slo-
vencev, težko ranjen pa je bil poveljnik čete Albin Pibernik. Dru-
gi so obšli Sarajevo po zahodni strani in se povzpeli na planino 
Igman. Pohod, ki ga je vodil Koča Popović, je trajal polnih 18 ur, 
temperatura v tistem času pa je bila 32 stopinj pod lediščem. 
Jan Ukmar / foto: Miloš Šonc
Srečanje Slovencev
V kobariškem Kulturnem domu je bilo 20. januarja že 48. no-
voletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja. 
Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Milan 
Brglez, ki je poudaril, da na teh srečanjih ne gre le za srečanje 
prijateljev in znancev ali za srečanje posameznikov, ampak tudi za 
srečanje, ki krepi nacionalno zavest ter pripadnost Sloveniji in slovenstvu.
   Na prireditvi so podelili tudi Gujonova priznanja. Letos so jih 
prejeli folklorna skupina Val Rezija za negovanje rezijanske kul-
ture in izročila, Zveza slovenskih izseljencev Furlanije-Julijske 
krajine - Slovenci po svetu za nesebično pomoč beneškim izse-
ljencem in njihovim potomcem ter Zdravko Likar (eden od 
ustanoviteljev Kobariškega muzeja, član kobariške borčevske 
organizacije in pisec knjig s tematiko iz prve in druge svetovne 
vojne) za dolgoletno vzdrževanje stikov in organizacijo srečanj.
Besedilo: Jan Ukmar / foto: Červ
Bitka za Stalingrad je našla 
mesto  tudi v knjigah in 
filmih
Albin Pibernik (drugi z leve) letos na Igmanu
Zdravko Likar, župan Robert Kavčič in Simon Leban (od leve proti desni)
februar 20186
K O L U M N A
Jože Poglajen
Lov za denarjem
S
tavke v Sloveniji niso od danes, je pa opazna razlika 
med stavkami pred desetletji in temi danes. Takrat so de-
nimo štrajkali rudarji, železničarji, delavci v Litostroju in 
drugi v umazano modrih delovnih oblekah. Od lastnikov 
podjetij so zahtevali boljše razmere za delo in poštene 
mezde za opravljeno delo. Danes so na stavkovnih ba-
rikadah v glavnem državni uslužbenci, učitelji, zdravniki, kulturniki 
in drugi »beli ovratniki«. Če izvzamemo gasilce, paznike v zaporih, 
policiste in dacarje, stavka elita naše države. Pomembna razlika med 
prvimi in drugimi je, da so včasih škodo zaradi stavke utrpeli lastniki 
kapitala, zdajšnje stavke pa vladi, proti kateri naj bi bile uperjene, 
tako rekoč nič ne škodijo. Zato 
pa so kratko potegnili pred-
vsem navadni ljudje, in ko gre 
za stavko vzgojiteljev v vrtcih 
in učiteljev, celo otroci. 
Gotovo imajo tudi državni 
uslužbenci pravico stavkati. 
77. člen ustave je jasen: »de-
lavci imajo pravice do stav-
ke«. Ustava torej ne razlikuje 
javnih uslužbencev in delav-
cev v gospodarstvu. A drugi 
odstavek pravi, da se ta pravica lahko omeji, če to zahteva javna ko-
rist, vendar zakon o stavki med javno korist ne šteje pouka v šolah, 
dela v bolnišnicah in v javnem servisu nasploh in zanje formalnih 
omejitev stavke ni. A večina ljudi ne misli tako, kajti zadnji stavkovni 
val v javnosti ne vzbuja odobravanja ali vsaj približne solidarnosti. 
To potrjuje tudi Delova raziskava javnega mnenja. Po tej raziskavi je 
stavko podprlo zgolj 30 odstotkov vprašanih ljudi. Skoraj enak odsto-
tek vprašanih (36 odstotkov) ne podpira tudi glavne zahteve stavkajo-
čih javnih uslužbencev, to je dviga plač. 
Če nekoliko poenostavimo, so vodje sindikatov javnega sektorja stav-
ke organizirali prav za to, za dvig plač. Povod naj bi bila popustlji-
vost vlade pri plačah njihovih kolegov zdravnikov in gasilcev. Če lah-
ko plače izsilijo oni, jih lahko tudi mi, se je slišalo. Zahtevajo torej z 
obrestmi nazaj to, kar naj bi jim bilo v skoraj desetletni gospodarski 
krizi odvzeto, se pravi več denarja na bančnih računih državnih usluž-
bencev. A ne gre za nekaj milijonov. Državni financerji so izračunali, 
da zahteve sindikatov javnega sektorja dosegajo nič več in nič manj 
kot skoraj milijardo evrov. Številka je morda res nekoliko prikrojena 
navzgor, a daleč od resnice ni.
K negativnemu razpoloženju velike večine javnosti pripomore tudi 
globoko ukoreninjeno prepričanje, da so javni uslužbenci z redkimi iz-
jemami za svoje (ne)delo preveč plačani in da jih je preveč. Eno takih 
razdiralnih prepričanj je, da učitelji na primer delovno uro merijo s 45 
minutami, da delajo zgolj devet mesecev na leto, preostalo so počitni-
ce, da njihov dejanski delovni teden ni 42 ur, ampak precej krajši, in še 
se da naštevati. Poleg tega naj njihove plače z dodatki ne bi bile tako 
grozno nizke, da bi morali šole in vrtce za en dan ali več »zakleniti« 
pred otroki. In se pri tem izgovarjati, da jim ustava in zakon dajeta 
to pravico. Zakon že, toda učiteljska etika verjetno ne dopušča, da 
bi smeli zaradi boja za višje plače otroke pustiti pred vrati šol, mar 
ne? Del stavkajočih učiteljev se je 
tega očitno zavedel in popustil v 
strogosti stavke. 
Vodilni sindikalisti ne. Poleg tega 
so na ta in podobna mnenja od-
govarjali, da gre za pretiravanja, 
in natresli še ščepec podobnih 
izmuzljivih odgovorov. Toda po-
datki so neusmiljeni. Recimo šte-
vilka, da javni sektor šteje že sko-
raj 170 tisoč zaposlenih in da se 
je samo v prejšnjih »kriznih« štirih 
letih število zaposlenih povečalo za deset tisoč duš. Razlika med pov-
prečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju pa se je v zadnjem 
letu spet povečala in je oktobra lani že dosegla 414 evrov. Kakor koli 
že, povsem na dlani je, da je v javnem sektorju marsikaj narobe, ven-
dar se na to očitno že leta nihče ne ozira. 
Jasno je tudi, da niso sindikati dolžni odkrivati slabosti in predlagati 
boljše rešitve. Niso oni krivi za to, da se v javnem sektorju nič ne spre-
minja v smeri racionalnejšega trošenja davkoplačevalskega denarja. 
Glavni krivci sedijo v vsakokratnih vladah (in v vrhovih strank), ven-
dar bi bili ukrepi vlade za racionalnejši in hkrati učinkovitejši javni 
sektor tudi v interesu sindikatov. Tudi zaradi odsotnosti sindikalnega 
pritiska za spremembe v javnih službah se vlade teh sprememb ne lo-
tevajo. Zadnja, ki je v to vsaj deloma posegla, je bila vlada Janeza 
Janše. Zasluge gredo sicer predvsem ministru za javno upravo Gre-
gorju Virantu, ki je zlasti delovanje upravnih enot spravil na za naše 
razmere zavidanja vredno raven, uspelo mu je tudi pripraviti in uve-
ljaviti enoten plačni sistem. 
No, za nagrado ga je doletel politični stečaj. 
Državni financerji so izračunali, 
da zahteve sindikatov javnega 
sektorja dosegajo nič več in nič 
manj kot skoraj milijardo evrov. 
Številka je morda res nekoliko 
prikrojena navzgor, a daleč od 
resnice ni.
7
K
o so ameriški vojaki (3. bataljon 157. pehotnega pol-
ka 45. divizije) 29. aprila 1945 osvobodili taborišče 
Dachau, so pobili zajete stražarje, pripadnike SS. 
Zraven so se celo fotografirali. Pobitih je bilo več kot 
60 zajetih stražarjev, nekatere ocene govorijo celo o 
več kot 500 ubitih, nekaj stražarjev so ubili tudi osvo-
bojeni taboriščniki, ker so jim ameriški vojaki to dopustili. Poročilo 
o dogodkih v taborišču je dobil poveljnik ameriške 3. armade, gene-
ral George S. Patton, a je zavrnil kakršne koli ukrepe proti vojakom, 
zato niso niti zaslišali prič dogodka. Gledano z današnjimi očmi je 
to čisti vojni zločin, a še zdaleč ni bil edini, ki so ga zagrešile zavezni-
ške armade. Na Zahodu vedno 
poudarjajo samo zločine Rde-
če armade, ki jih je storila med 
osvobajanjem Nemčije. Sovjetski 
vojaki so seveda bili odgovorni 
za množična posilstva ter pobija-
nje vojnih ujetnikov in civilistov, le 
da zahodni mediji bolj ali manj 
vedno pretiravajo o obsegu tega. 
Manj oziroma nič pa se ne po-
udarja, da so tudi zahodne za-
vezniške vojske zagrešile povsem 
enake vojne zločine, a v manjšem obsegu, kot je tudi sicer bila vojna 
na zahodu manj razsežna in kruta od vojne na vzhodu. Britanci so že 
na začetku vojne, ko so se bojevali na morju, večkrat kršili vojno pra-
vo, saj britanska mornarica ni hotela reševati brodolomcev ali jih je 
celo napadla in pobila. Med vojaškimi operacijami v Italiji in Franciji 
so tako britanski kot ameriški vojaki večkrat ubijali zajete vojake, več 
takšnih primerrov je bilo tudi med izkrcanjem v Normandiji. 
 
Med osvobajanjem Nemčije so ameriški vojaki nekajkrat pobili tudi 
civiliste kot maščevanje za njihove ubite poveljnike ali vojake. Ogrom-
no število nemških ujetnikov je umrlo po koncu vojne zaradi namerne-
ga zanemarjanja v ujetniških taboriščih. Samo ameriški vojaki so na 
zavzetih ozemljih zagrešili več kot deset tisoč posilstev, precej pogosto 
so posiljevali tudi britanski vojaki. Najbolj znani po posilstvih pa so 
bili maroški vojaki v francoski vojski, ki so množično posiljevali na 
svoji celotni bojni poti po Italiji. Takšno početje so pojmovali oziroma 
opravičevali kot »način bojevanja«. Tudi v bojih na Tihem oceanu 
so ameriški vojaki storili množične vojne zločine, saj je bilo »zažele-
no«, da na koncu spopadov ni japonskih ujetnikov. Eden bolj gnus-
nih ameriških vojaških zločinov na vzhodu je bilo iznakažanje mrtvih 
japonskih vojakov, katerih dele teles, največkrat so bile to lobanje ali 
ušesa, so zbirali kot »spominke« in pošiljali domov. 
 
Primerov zavezniških vojnih zločinov je še mnogo, saj je vsaka vojna 
že sama po sebi nasilje in zločin. Druga svetovna vojna je bila kot 
najokrutnejša in največja vojna vseh časov polna zločinov vseh strani, 
največji zločin in hkrati največ zločinov je naredila stran, ki je vojno 
začela v imenu svoje že v samem bistvu zločinske ideologije. Zavezni-
ški zločini, tudi če največkrat niso bili kaznovani, še zdaleč ne dose-
gajo zločinov nacizma in fašizma in so samo posledica vsega, kar je 
začela in počela stran, ki je bila odgovorna za vojno. 
 
Na žalost nekateri pri nas to dojemajo drugače in hkrati brezsramno 
zlorabljajo posamezne zgodovinske dogodke oziroma tragedije za 
dosego političnih ali celo osebnih ciljev. Še vedno nas razni strankar-
ski in drugi obskurni mediji vsak dan bombardirajo zgolj o »parti-
zanskih zločinih« in seveda 
o »povojnih pobojih«, ne 
da bi bili dogodki postav-
ljeni v ustrezen čas, kraj in 
okoliščine dogajanja. Kam 
privedejo širjenje laži in sov-
raštva, potvarjanje zgodo-
vine in zaničevanje drugih, 
nam je dobro znano iz ča-
sov fašizma in nacizma, ki 
sta začela drugo svetovno 
vojno. Žal se tudi najvišji 
predstavniki države nočejo zavedati, da je takšno pljuvanje na lastno 
zgodovino škodljivo, ter zaradi svojega miru in političnega preživetja 
to dopuščajo ali celo spodbujajo. Predsednik države v imenu »pove-
zovanja« v svojem govoru o poslednjem boju Pohorskega bataljona 
ni niti enkrat omenil besed partizani ali narodnoosvobodilna vojska. 
 
Ko gre za »Evropo«, ob dnevu zmage naši najvišji državniki radi po-
udarjajo, da je današnja Evropa zrasla na temeljih zmage nad fa-
šizmom in nacizmom v drugi svetovni vojni. Ko pa gre za našo zgo-
dovino, si naši najvišji državni predstavniki zaradi »notranjepolitične 
uravnoteženosti« ne upajo poudariti, da je tudi Slovenija nastala na 
temeljih partizanske zmage nad nacizmom in fašizmom, med naro-
dnoosvobodilnim bojem, najveličastnejšim obdobjem naše zgodovi-
ne, na katero smo lahko ponosni pred vsem svetom. Ker naj bi, kot 
smo slišali, gradili na tem, »kar nas povezuje«, zato da »ne bomo 
preveč razklani«. Ker »desni« del politike ne priznava osnovnih zgo-
dovinskih dejstev, naj bi se torej »povezovali« tako, da bomo molčali 
o povsem osnovnih zgodovinskih dejstvih. Ali pa o njih celo lagali, ker 
se del politike še vedno naslanja na od vsega sveta zavržene izdajalce, 
ki so prisegli Hitlerju. Da, najvišje predstavnike države bi bilo treba 
prisiliti, da se jasno in dokončno opredelijo, kdo v naši zgodovini je 
med drugo svetovno vojno bil na strani zaveznikov in kdo na strani 
fašizma in nacizma. In da dogodkom, kot je bilo obešenje Slovencev 
v Frankolovem, jasno in glasno rečejo vojni zločin. Prav nič »povezo-
valno« ni, če se za zločine obtožuje samo zavezniška stran.
K O L U M N A
Martin Premk
Vojni zločini
Najvišje predstavnike države bi 
bilo treba prisiliti, da se jasno in 
dokončno opredelijo, kdo v naši 
zgodovini je med drugo svetovno 
vojno bil na strani zaveznikov in 
kdo na strani fašizma in nacizma.
februar 20188
K O M E N TA R
dr. France Križanič
Iz gospodarske zgodovine 
Slovenije po osamosvojitvi 
Z 
osamosvojitvijo je Slovenija vpeljala lastno valuto 
(oktobra 1991) ter začela voditi kredibilno kreditno 
in denarno politiko, temelječo na režimu plavajoče-
ga deviznega tečaja. To je bil prvi strateški pre-
mik, s katerim je bila preprečena deindustrializacija.
Republika Slovenija je sanirala banke (v letih od 
1993 do 1997) in prilagodila lastniško strukturo podjetij sodobnemu 
tržnemu gospodarstvu (v letih od 1992 do 1999). Obenem je po letu 
1994 začela intenzivno graditi avtocestno omrežje (uvedba bencin-
skega tolarja). Te politike so ustvarile možnosti za nov investicijski 
cikel s hitro, a ekstenzivno gospodarsko rastjo od sredine leta 1992 
do sredine leta 2008, ko je bruto domači produkt (BDP) realno na-
raščal povprečno po 4,1 odstotka na leto in se je povečal za 90 od-
stotkov. Gospodarska rast je bila do leta 2004 uravnotežena, v letih 
od 2005 do 2008 pa sta jo spremljala pospešena inflacija in velik 
primanjkljaj v zunanjetrgovinski menjavi. 
    Drugi strateški premik je predstavljal slovenski vstop v EU 
(maja leta 2004). Pred tem je imela Slovenija z EU sklenjen ugoden 
trgovinski sporazum oziroma priznan enak režim trgovinske menja-
ve kot prej Jugoslavija. V obdobju od leta 1986 do 1996 je slovenski 
izvoz blaga na trg nekdanjih jugoslovanskih republik upadel za 50 
odstotkov slovenskega BDP (1986), medtem ko se je izvoz blaga v 
države EU (upoštevana je petnajsterica teh držav) povečal za 37,5 
odstotka slovenskega BDP (1986) oziroma za 11 milijard evrov po 
njihovi kupni moči v letu 2017. Slovensko gospodarstvo je imelo 
proizvode, s katerimi je lahko konkuriralo na zahtevnih trgih Za-
hodne Evrope, ta pa ji je z odpravo carin in povečanjem kvot svoj 
trg odprla, da je bilo povečanje izvoza mogoče. Januarja leta 2007 
je Slovenija prevzela evro. Tečaj tolar/evro je bil postavljen na ra-
ven, ki našemu gospodarstvu ni zmanjšala konkurenčnosti.
    Tretji strateški premik po osamosvojitvi je bil izveden z iz-
boljšanjem izobrazbene strukture zaposlenih. V letu 1988 je imel v 
Sloveniji vsak sedmi zaposleni diplomo višje ali visoke stopnje, v letu 
2016 pa že vsak tretji.
   Slovenske gospodarske težave novejšega obdobja so se začele z vode-
njem neoliberalne ekonomske politike v letih od od 2005 do 2008. Ta je:
 
a) izvajala projekt umika države iz gospodarstva (prodaja delnic Ka-
pitalske družbe – KAD in Slovenske odškodninske družbe – SOD), v 
katerem so direktorji začeli najemati kredite in kupovati večje deleže 
gospodarskih družb, ki so jih vodili. Nastala je »tajkunska kriza« s pad-
cem medsebojnega zaupanja v slovenski družbi. Ko so se začele težave 
z vračanjem kreditov, je »tajkunska kriza« prerasla v »dolžniško krizo«;
b) znižala stopnje dohodnine in davka na dohodek pravnih oseb 
(davek na profit) ter odpravila davek na izplačane plače s skupnim 
učinkom 900 milijonov evrov letnega javnofinančnega primanjklja-
ja (ocena Ministrstva za finance, 2009). Nastal je visok »strukturni 
javnofinančni primanjkljaj«, ki ga konjunktura ne odpravi. V prime-
ru recesije smo postali izjemno ranljivi;
c)  povečala je obseg kreditov (slovenski bruto zunanji dolg se je od 
leta 2004 do 2008 povečal za 24 milijard evrov in dosegel 106 od-
stotkov BDP; razmerje med depoziti in krediti v poslovnih bankah 
se je poslabšalo s stabilnih 1 : 1 na visoko tveganih 1 : 1,6), kar je 
skupaj z omenjenim znižanjem davčnih stopenj privedlo do inflacije 
(v letu 2008 je dosegla skoraj 6 odstotkov), padca konkurenčnos-
ti ter do primanjkljaja v zunanjetrgovinski menjavi (731 milijonov 
evrov ali 2 odstotka BDP v letu 2008). Slovenija je bila na poti v 
strukturno odvisno gospodarstvo. S kolapsom svetovnega finanč-
nega sistema konec leta 2008 je v naši državi sledila gospodarska 
kriza dvojnega dna:
 
a)  V recesiji leta 2009 je slovenski BDP realno upadel za 8 od-
stotkov. Med ukrepi za odpravo krize je država začela intenzivno 
spodbujati investicije v raziskave in razvoj s postopnim izboljšanjem 
konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, povečevanjem njegovih 
tržnih deležev ter rastjo izvoza. Investicije za raziskave in razvoj so 
naraščale do leta 2013 in dosegle 2,6 odstotka BDP, kar je predsta-
vljalo četrti strateški premik po osamosvojitvi. V letu 2010 se je BDP 
začel povečevati.
b)   Februarja leta 2012 se je v Sloveniji še drugič začela neolibe-
ralna ekonomska politika, ki je z Zakonom o uravnoteženju javnih 
financ in z omejevalno kreditno politiko Banke Slovenije povzročila 
vnovično recesijo. Dobili smo krizo dvojnega dna. Od leta 2011 do 
2013 je BDP realno upadel za 4 odstotke. V letu 2013 je bil za 10 
odstotkov nižji kot leta 2008.
c)   Slovenija je v krizi izgubila 91 tisoč (10 odstotkov) delovnih mest.
 
Ob stabilnem povečevanju izvoza in nanj vezanih investicij se je v letu 
2014 povrnila rast BDP in do 2017 nadomestila upad po 2008.
    
Država je med odpravljanjem posledic gospodarske krize za stabilizacijo 
finančnega sistema najela za približno 15 milijard evrov več kreditov, kot 
bi bilo potrebno za kritje javnofinančnega primanjkljaja. Njeno premože-
nje v bankah in podjetjih se je ustrezno povečalo in njegova privatizacija 
je postala cilj struktur, ki imajo naravo organiziranega kriminala.
V letu 1988 je imel v Sloveniji vsak 
sedmi zaposleni diplomo višje ali 
visoke stopnje, leta 2016 pa že vsak 
tretji. Slovenske gospodarske težave 
novejšega obdobja so se začele z 
vodenjem neoliberalne ekonomske 
politike v letih od 2005 do 2008.
9
Presenetljivo novo žensko gibanje v ZDA
»Napočil je čas!«
A K T U A L N O
Predsednik ZDA Trump je imel veliko srečo, da so ga zasačili pri hva-
lisanju s spolnim nadlegovanjem, preden se je oktobra 2017 nekaj po-
gumnih igralk odločilo, da ne bodo več molče prenašale izsiljevanja 
spolnih uslug za to, da bi dobile vloge. 
Množično priglašanje žrtev na družbenih omrežjih (Tudi jaz, Me too) je spro-žilo plaz in nedotakljivi 
so postali še kako ranljivi. Novembra 
lani je Nacionalna zveza kmečkih de-
lavk, 700.000 v glavnem Latinoameri-
čank, poslala pismo solidarnosti s temi 
ženskami, in se jim zahvalila, da so 
zbrale pogum in se pritožile nad spol-
nim nadlegovanjem v filmski industriji. 
»Čeprav delamo v zelo različnih oko-
ljih, si delimo enake izkušnje – na nas 
prežijo posamezniki, ki imajo moč za-
posliti, odpustiti, nas uvrstiti na črne 
sezname in na druge načine ogroziti 
našo ekonomsko, fizično in čustveno 
varnost. Zelo malo vplivnih položajev 
imamo, tako kot ve, in prijaviti kakršno 
koli poškodbo ali krivico, ki nam jo pri-
zadenejo, ni videti kot realna možnost. 
Pritožiti se nad čimer koli, celo nad 
spolnim nadlegovanjem, ne pride v 
poštev. S tem bi preveč tvegale, med 
drugim možnost prehraniti svoje dru-
žine in ohraniti svoje dobro ime.«
   S tem pismom solidarnosti je boj 
igralk za pravico do osebne integrite-
te dobil razredno dimenzijo. V odgovor 
na to pismo solidarnosti je 1. januarja 
2018 več kot tisoč vplivnih hollywood-
skih žensk ustanovilo finančni sklad. 
Ta sklad bo pomagal do pravice in za-
doščenja vsem, ki si zaradi revščine in 
strahu pred represalijami tistih, ki jih 
spolno zlorabljajo in izkoriščajo, ne 
morejo pomagati. 
Takole so zapisale v svojem
proglasu »Napočil je čas«:
»Še posebno si želimo povzdigniti glas, 
oblast in moč žensk, ki delajo v niz-
ko plačanih panogah, kjer jih finančna 
negotovost izpostavlja visokim stop-
njam tveganja na spolu zasnovanega 
nasilja in izkoriščanja. Vsaki ženski, 
ki dela v kmetijstvu in mora prenaša-
ti nezaželene spolne ponudbe svojega 
šefa, vsaki gospodinji, ki se poskuša 
izmakniti vsiljivemu gostu; vsaki čis-
tilki, ki jo ponoči pri delu v zgradbi v 
past ujame njen plenilski nadzornik; 
vsaki natakarici, ki jo otipava stranka, 
prepričana, da bo morala to sprejeti z 
nasmehom; vsaki delavki v šivalnici in 
tovarni, ki je prisiljena, da si s seksom 
»kupi« več dela; vsaki gospodinjski 
pomočnici in negovalki, ki se je prisil-
no dotika njen klient; vsaki imigrantki, 
ki so jo utišali z grožnjo, da bo kazno-
vana s prijavo, ker nima urejenega le-
galnega statusa, vsaki od žensk v ka-
teri koli industriji, ki je izpostavljena 
nespodobnostim in žaljivemu vedenju 
in od katere se pričakuje, da bo to to-
lerirala zato, da bi zaslužila za pre-
živetje, sporočamo: z vami stojimo! 
Podpiramo vas!«
Potem pa so dodale:
»Žal vse preveč centrov moči, od zako-
nodajnih organov do upravnih odbo-
rov podjetij in univerz, ni sestavljenih 
paritetno, v njih ni pol žensk in pol 
moških in ženske v njih nimajo enake 
moči pri odločanju. Ta sistemska ne-
// BESEDILO: Sonja Lokar
enakost spolov in neravnovesje moči 
med spoloma ustvarjata okolje, ki je 
spodbudno za zlorabe in nadlegova-
nje žensk. Zato zahtevamo znatno po-
večanje števila žensk na vodilnih po-
ložajih v vseh gospodarskih panogah. 
Dodatno zahtevamo enako zastopa-
nost, enake dodatke in enako plačilo 
za vse delavke, ne da bi sploh ome-
njale večjo zastopanost žensk nebe-
le rase, migrantk, lezbijk, biseksualk, 
transspolnih žensk, katerih izkušnje 
pri delu so dostikrat še precej hujše 
od tistih, ki jih imajo njihove bele he-
terospolne kolegice.« 
   »Napornim prizadevanjem žensk, da bi 
prodrle, da bi se povzpele, da bi prepros-
to bile slišane in upoštevane na delovnih 
mestih, kjer prevladujejo moški, je tre-
ba narediti konec. Napočil je čas, da se 
odpravi ta neprebojni monopol!«
    Washington Post je 1. februarja le-
tos objavil analitičen članek s podatki 
o bedni zastopanosti žensk v kongresu 
(19 odstotkov) in senatu (22 odstotkov) 
in presenetljivo novico: v letu 2016 je v 
ZDA za razne izvoljive položaje posku-
silo kandidirati 920 žensk. V letu 2018 
je namero, da bi kandidirale, izrazilo 
26.000 žensk! 
   Čas bo pokazal, ali je novo žensko 
gibanje v ZDA res nepričakovano in iz 
zornega kota spolnega nadlegovanja 
žensk pri delu odprlo novo poglavje v 
ženskem gibanju razvitega sveta in ga 
preusmerilo k vprašanjem razrednih, 
rasnih, statusnih neenakosti, izobče-
nosti manjšinskih žensk, k vprašanju 
solidarnosti med skupinami delovnih 
žensk, k vprašanju organiziranja žen-
skih bojev ter določno odprlo vprašanje 
enake politične moči žensk. Kaj pa me 
v Sloveniji, v Evropi? 
 »Napornim prizadevanjem žensk, da bi 
prodrle, da bi se povzpele, da bi preprosto 
bile slišane in upoštevane na delovnih mestih, 
kjer prevladujejo moški, je treba narediti 
konec. Napočil je čas, da se odpravi ta 
neprebojni monopol!«
februar 201810
Slovensko priznanje Palestine ima zgolj simbolni pomen
Nadgraditi obstoječe sporazume
A K T U A L N O
V slovenskem političnem prostoru v zadnjem času poteka precej 
zaostrena razprava o vprašanju, ali naj Slovenija prizna (državo) 
Palestino. Vladne stranke in Levica podpirajo priznanje, pri čemer 
poudarjajo, da naj bi naša država tako pomagala palestinskemu 
ljudstvu (tudi s tem, da bi spodbudila druge članice EU k prizna-
nju). Spodbudila pa bi tudi ustavljeni »mirovni proces« in ustvarjala 
večjo enakopravnost Palestincev v pogajanjih z (do zdaj) mnogo 
močnejšim Izraelom.
Nasprotniki priznanja argu-mentirajo, da bi priznanje, ki naj bi bilo nekakšen recidiv nekdanje politike neuvršče-
nosti, oslabilo mednarodni položaj Slo-
venije, saj naj bi proti njej obrnilo Izrael 
in ZDA. Najprej je nujno poudariti, da 
država ne nastane s priznanjem drugih 
držav, temveč takrat, ko neka entiteta 
izpolnjuje tri kriterije, ki jih predpisuje 
mednarodno pravo: imeti mora ozem-
lje, prebivalstvo in efektivno oblast ozi-
roma organizacijo, neodvisno od drugih 
držav. Palestinska entiteta nikakor ne 
izpolnjuje tretjega kriterija, saj Izrael 
lahko kadar koli z lahkoto ustavi delova-
nje palestinskih oblasti. To je posledica 
tega, da Izrael vse od leta 1967 flagran-
tno in kontinuirano krši mednarodno 
pravo, in sicer Ženevsko konvencijo za 
zaščito civilnih oseb med vojno (v na-
daljevanju Četrta ženevska konvencija), 
ter demografsko in fizično spreminja 
palestinsko okupirano ozemlje (Zahod-
ni breg, Gazo in Vzhodni Jeruzalem). 
Z naselitvijo več kot 700.000 judovskih 
naseljencev na palestinskem okupira-
nem ozemlju, predvsem v treh velikih 
blokih judovskih naselij na Zahodnem 
bregu, je preprečil možnost, da bi imela 
palestinska entiteta ozemeljsko pove-
zanost, s tem pa možnost neodvisnega 
delovanja. Judovska država je na Za-
hodnem bregu tudi zgradila razvejano 
omrežje »obvoznih« cest, po katerih 
lahko vozijo zgolj Judje, poleg tega pa 
je postavila »varnostni zid«, ki se zajeda 
globoko v notranjost Zahodnega bre-
ga in zaobjema bloke judovskih naselij, 
Vzhodni Jeruzalem pa ločuje od Zahod-
nega brega. Končno je Izrael s sistema-
tično politiko preprečil kakršen koli ra-
zvoj palestinskega gospodarstva.
Kršenje ženevske konvencije
Mogoče je oceniti, da je Izrael ustvaril 
tako obsežna dejstva na terenu, da je 
takšno stanje bolj ali manj ireverzibilno, 
kar pomeni, da palestinska država zelo 
verjetno ne more več nastati. Priznanje 
Slovenije torej realno gledano ne more 
pripomoči k nastanku palestinske drža-
ve. Celo več, tudi če bi Palestino priznale 
vse članice EU, to ne bi ustvarilo pale-
stinske državnosti. Mednarodno pravo 
sicer dopušča možnost, da priznanja 
držav kompenzirajo odsotnost izpolnje-
vanja kriterija efektivne oblasti, vendar 
// BESEDILO: dr. Primož Šterbenc, 
    Fakulteta za management Univerze na Primorskem
pa zgolj v primeru, če se neka entiteta 
približuje k izpolnjevanju tega kriterija. V 
primeru Palestine poteka nasprotni pro-
ces, saj Palestina zaradi še nadaljnjega 
izraelskega kršenja mednarodnega pra-
va zmeraj manj izpolnjuje tretji kriterij.
 
 Argument, da bi Slovenija s priznanjem 
spodbudila ustavljeni »mirovni proces« 
in tako pomagala Palestincem, razkriva 
nepoznavanje bistvenih ozadij dogaja-
nja v izraelsko-palestinskem sporu v 
zadnjih desetletjih. »Mirovni proces« 
je namreč konstrukt, ki je Palestincem 
od leta 1993, ko se je začel, do danes 
odvzel možnost pridobitve suverene in 
življenjsko sposobne države. Ravno v 
času, ko je – z določenimi prekinitvami 
– potekal (od leta 1993 do leta 2016), 
je Izrael namreč najbolj intenzivno kršil 
Priznanje Palestine, ki je večinoma pravna 
abstraktnost, ne more zares odpravljati  
velike asimetrije med Palestino in Izraelom  
v pogajanjih, kajti izraelska ogromna vojaška, 
gospodarska, tehnološka in politična premoč 
 je zelo stvarna.
Za priznanje Palestine je potreben tudi pritisk 
držav EU na Izrael
11
Slovensko priznanje Palestine ima zgolj simbolni pomen
Nadgraditi obstoječe sporazume
Četrto ženevsko konvencijo in s tem 
Palestince pripeljal v brezizhoden polo-
žaj. To je posledica dejstva, da Dekla-
racija o načelih (»Sporazum iz Osla«) 
in poznejši izvedbeni sporazumi, pod-
pisani v letih 1993–1999, ki so pravno-
-politični temelj »mirovnega procesa«, 
ne vsebujejo nobenih resnih varovalk 
pred izraelsko kršitvijo mednarodnega 
prava. Poleg tega je kot referenčna toč-
ka v zvezi s končnim rezultatom »pro-
cesa« navedena resolucija Varnostne-
ga sveta OZN št. 242 (22. november 
1967), ki je v upoštevani angleški je-
zikovni verziji tako dvoumna, da nika-
kor ne zagotavlja umika Izraela s pale-
stinskega okupiranega ozemlja. Zaradi 
tega bi morali slovenski zagovorniki 
priznanja Palestine vedeti, da obuditev 
»mirovnega procesa« lahko pomeni 
zgolj nadaljevanje stanja, ki je privedlo 
v zdajšnji katastrofalni položaj.
Potreben nov pristop
In prav v tem spoznanju se skriva na-
potek za nadaljnje ustrezno delovanje. 
Obstoječe sporazume, na katerih teme-
lji »mirovni proces«, je treba zamenjati 
oziroma nadgraditi z novim pristopom, 
ki bo jasno zahteval strogo spoštovanje 
Četrte ženevske konvencije. Pri tem je 
treba zelo jasno izpostaviti, da so čla-
nice EU v skladu s 1. členom Četrte 
ženevske konvencije pravno obveza-
ne (!) zagotoviti, da Izrael ne bi kršil te 
Konvencije. Ker tega nikoli niso zares 
naredile, danes obstaja položaj, ko pa-
lestinska država verjetno ne more več 
nastati. Zato je mogoče domnevati, da 
se članice EU zavedajo svoje odgovor-
nosti za izgubljeni položaj in da si že-
lijo s priznanji (neobstoječe) palestin-
ske države lajšati slabo vest oziroma 
ustvarjati privid, da položaj na terenu 
v resnici ni tako katastrofalen. Ni res, 
da je največ, kar lahko storijo članice 
EU (tudi Slovenija), priznanje Palesti-
ne, temveč bi morale stvarno pritisniti 
na Izrael, da bi ta: prvič, takoj prenehal 
kršiti mednarodno pravo ter spreminja-
ti demografsko in fizično naravo pale-
stinskega okupiranega ozemlja; drugič, 
takoj deblokiral Gazo in prenehal mrc-
variti tamkajšnje Palestince; in tretjič, 
da bi judovskim naseljencem preprečil 
maltretiranje in izjemno oteževanje živ-
ljenja Palestincev na Zahodnem bregu. 
Morda bi Slovenija kot majhna država, 
ki mora po definiciji uveljavljati medna-
rodno pravo, lahko v EU opozarjala na 
nujnost spoštovanja mednarodnoprav-
nih pravil v izraelsko-palestinskem spo-
ru. Realno gledano pa je teža Slovenije 
verjetno premajhna, poleg tega pa bi si 
v primeru takšnega delovanja zares na-
kopala srd Izraela.
Priznanje pravna abstraktnost
Priznanje Palestine, ki je večinoma 
pravna abstraktnost, tudi ne more zares 
odpravljati velike asimetrije med Pale-
stino in Izraelom v pogajanjih, kajti izra-
elska ogromna vojaška, gospodarska, 
tehnološka in politična premoč je zelo 
stvarna. Edino, kar bi lahko zares nev-
traliziralo asimetrijo, bi bilo posredni-
štvo močne tretje strani (verjetno so to 
lahko zgolj ZDA), ki bi stvarno pritiskala 
na Izrael v smeri rešitve v skladu z med-
narodnim pravom. Ker je bila Norveška 
šibak posrednik v tajnih izraelsko-pale-
stinskih pogajanjih leta 1993, je morala 
zaradi svoje velike želje po »preboju« 
prevzeti izraelska stališča in pritiskati 
na Palestince, s čimer je soodgovorna 
za sedanji položaj.
Če upoštevamo vse navedeno, je mo-
goče skleniti, da bi imelo slovensko pri-
znanje Palestine zgolj simbolni pomen, 
pa še to bolj za Slovenijo kot za Palesti-
no. Naša država bi s tem pokazala, da 
pridaja velik pomen načelu samoodloč-
be ljudstev, na podlagi katerega je tudi 
utemeljila svojo državnost. Poleg tega 
bi naša država pokazala, da vodi sa-
mostojno zunanjo politiko, potem ko je 
v zadnjih nekaj letih pred svojim odlo-
čanjem večkrat najprej opazovala, kako 
ravnajo druge članice EU; ne nazadnje 
bi pokazala, da njene zunanje politike 
ne morejo krojiti pritiski ameriškega 
proizraelskega lobija in Izraela.
februar 201812
Slovesnost ob dnevu spomina na žrtve holokavsta
Glas spomina mora preglasiti šepet 
A K T U A L N O
Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev 
za vrednote NOB Slovenije je pripravil osrednjo spominsko slove-
snost ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst. V Centru ur-
bane kulture v Kinu Šiška v Ljubljani se jo je udeležilo več kot 300 
nekdanjih internirank in internirancev, ukradenih otrok, izgnancev, 
borcev in bork ter gostov.
Nacistična Nemčija si je v času druge svetovne vojne določi-la strahoten cilj – »dokončno rešitev«, Entlösung. Želeli so 
popolnoma iztrebiti evropske Jude, in 
to s stradanjem, prisilnim delom, zapli-
njanjem in sežigom. Koncentracijska in 
uničevalna taborišča so bila posejana 
po vsej Evropi. V največjem taborišču, 
poljskem Auschwitzu, je umrlo več kot 
milijon ljudi. V taboriščih je med drugo 
svetovno vojno trpelo več kot šestdeset 
tisoč ljudi iz Slovenije, več kot dvanajst 
tisoč pa se jih zaradi pobojev ali pa zara-
di posledic mučenja in bolezni nikoli ni 
vrnilo v svoje domove. V letih od 1933 
do 1945 so nacisti ubili šest milijonov 
Judov in milijone drugih, »manjvred-
nih« ljudi: Romov, Sintov, Slovanov, po-
litičnih nesomišljenikov, homoseksual-
cev, telesno in duševno prizadetih.
 
Zbrane, med njimi so bili tudi predse-
dnik Republike Slovenije Borut Pahor, 
varuhinja človekovih pravic Vlasta 
Nussdorfer, predsednik ZZB za vred-
note NOB Slovenije Tit Turnšek, pred-
sednik Zveze Romov Slovenije Jožek 
Horvat Muc, zgodovinar in bodoči di-
rektor Sinagoge v Mariboru Boris Haj-
dinjak in pater Bogdan Knavs, je v ime-
nu organizatorja pozdravil Jani Alič, 
predsednik odbora, ki je spomnil na 
27. januar 1945, ko je Rdeča armada 
osvobodila zloglasno koncentracijsko 
taborišče Auschwitz - Birkenau, in na 
1,6 milijona umrlih v tej tovarni smrti. 
Spomnil je tudi na umrle Slovence v ita-
lijanskih, nemških, hrvaških in madžar-
skih koncentracijskih taboriščih. Samo 
v Auschwitz je bilo odpeljanih 2346 slo-
venskih taboriščnic in taboriščnikov, od 
katerih se jih več kot 1350 ni nikoli več 
vrnilo domov.
Glas spomina mora preglasiti šepet po-
zabe, šepet o žrtvah holokavsta ne sme 
potihniti, »da ne bi potihnila bolečina, 
da ne bi potihnila osuplost, da ne bi 
potihnila groza. Ko se spomnimo holo-
kavsta, se spomnimo šestih milijonov 
pomorjenih Judov, spomnimo se kon-
centracijskih taborišč in plinskih celic, 
spomnimo se brezštevilnih pogromov 
po vzhodni Evropi, spomnimo se tra-
kov z Davidovo zvezd na rokah ljudi, 
spomnimo se zaseženih hiš, zaseženih 
tovarn, spomnimo se brezštevilnih za-
seženih življenj. In spomnimo se tudi 
glasu, ki pravi nikoli več. Ta glas odzva-
nja v nas. Nikoli več. Nikoli več. Nikoli več. 
In zdaj, triinsedemdeset let po koncu 
vojne, se sprašujemo, čigav glas je to. 
Kdo vse danes izgovarja nikoli več?« se 
je spraševal tokratni slavnostni govor-
nik Goran Vojnović. 
 
V čustvenem nagovoru tudi poudaril, 
da se leta 2018 holokavsta ne bi sme-
li samo spominjati, temveč predvsem 
zavedati. Zavedati dejstva, da je člo-
veška zgodovina tudi zgodovina nečlo-
Nastopajoči na prireditvi, skrajno levo Ines Pahor, 
avtorica prostorske instalacije Holokavst
Takole spominja in opominja obiskovalce zrušeni krematorij v taborišču Auschwitz – Birkenau. 
Foto: Janez Alič
// BESEDILO: TV Medvode    // FOTO: mag. Aleš Nanut
13
Slovesnost ob dnevu spomina na žrtve holokavsta
Glas spomina mora preglasiti šepet 
veškega, zverinskega v človeku. In da 
»holokavst ni le kratko temno obdobje, 
v katerem je človek prenehal biti člo-
vek, temveč je ta tema v človeku, od-
kar človek je. «In še, da se je treba za-
vedati, da »nacizem in fašizem nista le 
neslavni poglavji človeške zgodovine, 
marveč ju v različnih pojavnih oblikah 
in z različnimi imeni najdemo posejana 
po zgodovini od pamtiveka do danes«. 
Spomnil je, da je zgodovina izmuzljiva 
in je vsak zmagovalec v vojni vedno 
tudi izgubil v miru, saj se boj ni nikoli 
prenehal. »Mir je le privid, saj še danes 
nadaljujemo boj, saj si blaginje, ki smo 
si jo skozi desetletja mukoma izbojevali, 
nekaj v vojni, nekaj v miru, ne želimo 
deliti z drugimi. Zato ni miru oziroma 
je naš mir le privid. Naš mir je le zatiš-
je, v zatišju pa se porajajo strahovi, iz 
strahov rastejo tiha sovraštva, ki s ča-
som postajajo vse bolj glasna, vse bolj 
grozeča.«
 »Opomnimo se, da smo si nekoč rekli 
Nikoli več in da smo se izneverili sami 
sebi. Opomnimo se, da so bili ljudje, ki 
so zagrešili največja grozodejstva v zgo-
dovini, prav takšni ljudje, kakršni smo 
mi. Opomnimo se, da je vsak izmed nas 
le človek in da je človek sposoben vse-
ga. Tudi holokavsta. Spomnimo se in 
opomnimo«, je sklenil Goran Vojnović. 
 
Prireditev je bila pripravljena v produk-
ciji Televizije Medvode. Scenarij sta na-
pisala Mojca Poredoš in Iztok Pipan, v 
kulturnem programu pa so sodelovali 
Lina Potočki Vozny, Nina Smole, Dani-
el Petković, Matej Ulčar, Urban Pipan, 
pevka Iva Stanič, kitarist Marko Moze-
tič, violinistka Zoja Gašparšič, harmo-
nikar Rok Šalamun in Godalni orkester 
Glasbene šole Ljubljana Moste - Polje 
z dirigentko Ksenijo Trotovšek Brlek. 
V slovesnost je bila vključena tudi pro-
storska instalacija Ines Pahor »Holo-
kavst«, ki je nastala kot del njene matu-
ritetne naloge v Šolskem centru Srečka 
Kosovela Sežana. 
Bralkam čestitamo ob 
8. marcu, mednarodnem dnevu žena
T R I  R O Ž E
Tri rože v vrtu so cvetele,
Njih vonj se širil je okrog.
A zdaj so vse tri ovenele,
nihče ne ve, zakaj ta zlog.
Je sestra moja jih vsadila, 
ko se ji je prvi sin rodil.
Možu, sinu in sebi jih posvetila,
simbol ljubezni naj bi to bil.
A prišla kruta ta je vojna,
moža so odpeljali ji.
V zaporu glad, tepež in gonja,
pa ubili njega so izdajalci ti.
Je roža prva ovenela.
Prenesla tega ni gorja.
Zakaj bi za krvnike cvetela,
saj vsajena je bila za moža?
In kmalu so še sina vzeli,
ga odpeljali v Nemčijo.
V logorju so mu veleli –
umri, auslander, za našo zmago to.
In druga roža je usahnila,
simbol sina ljubljenega.
Mati solze je točila,
za edinca, Slovenca zvestega.
Noč so streli razdelili,
mir se spremenil je v trušč.
Materi so življenje vzeli,
krvav pod njo postal je grušč.
Zdaj še tretja je roža ovenela,
na grobu trem Slovencem pa
luč je slave zažarela,
saj padli so za narod ta.
Ti, žena, ki danes še domuješ 
v domu in deželi tej,
lahko osmi marec ti praznuješ
in nikar na protestnike ne glej.
To naš je praznik – se zavedaj,
že od davnih davnih dni.
Ne dovoli kritik – ne nasedaj.
Borili zanj smo se in trpeli – MI.
Pesem je leta 2017 napisala 
97 – letna Marija Trebec
Spominske slovesnosti so se udeležile tudi 
preživele taboriščnice in taboriščniki iz 
Auschwitza, Ravensbruecka, Buchenwalda, 
Mauthausna, Neuengammeja in drugih taborišč.
 1. novembra 2005 je 
Generalna skupščina 
OZN sprejela resolucijo, 
s katero je 27. januar 
razglasila za mednarodni 
dan spomina na žrtve 
holokavsta. Aprila 
leta 2015 je Evropski 
parlament sedemdeset 
let po koncu druge 
svetovne vojne z 
resolucijo prepoznal 
kot zgodovinsko dejstvo 
tudi genocid nad Romi. 
Evropski poslanci in 
poslanke so pozvali, naj 
se 2. avgust razglasi 
za dan spomina nad 
Romi – dan spomina na 
porajmos.
februar 201814
Veliko ugank in še več megle se spušča nad naše edino pristanišče
Krivična delitev slovenskega okna v svetpozabe
A K T U A L N O
Veliko ugank in še več megle se spušča nad naše edino pristanišče. 
Referendum o Zakonu o drugem tiru je dal odgovor, ustavno sodiš-
če ga išče in nihče ne ve, kaj bo, ko bo. Statistika zabojniškega pre-
tovora Madžarske ne uvršča na prvo mesto oziroma ni največji trg 
Luke Koper. Prehitela jo je Avstrija s 175.000 zabojniki pretovora.
Na videz je res, kar je v Divači rekel minister Peter Gašper-šič: »Nobena vlada še ni pri-vedla projekta tako daleč, da 
bi podpisala pogodbo za pripravljalna 
dela.« To je kot dan in noč v primerjavi 
s prvo izjavo istega ministra, da druge-
ga tira še najmanj 30 ali 40 let ne bomo 
potrebovali. Toda v tem tempu smo še 
vedno 30 ali 40 let stran. 
   Za boljše razumevanje razmer v Luki 
in konfliktov z vlado Republike Sloveni-
je je nujno treba osvetliti nekatera dej-
stva iz časa lastninjenja leta 1993, ko je 
vlada določila, da so obale, morski ak-
vatorij in zemljišča v vrednosti 180 mi-
lijonov dolarjev javno dobro in last dr-
žave, preostali del Luke v vrednosti 220 
milijonov dolarjev pa se je po odločitvi 
vlade delil takole:
• 51 odstotkov si je prisvojila država v 
obliki prednostnih delnic,
• 17,33 odstotka republiški skladi,
• 7,65 odstotka Mestna občina Koper,
• 7,48 odstotka je obsegala interna de-
litev zaposlenim delavcem in upokojen-
cem Luke,
• 10,20 odstotka je obsegal notranji odkup 
zaposlenih delavcev in upokojencev Luke
• 6,34 odstotka je bilo javne prodaje.
Država si je prisvojila 73 
odstotkov vrednosti Luke 
Taka delitev je za zaposlene delavce in 
upokojence Luke krivična, saj so pri-
stanišče gradili iz svojih plač in z inve-
sticijskimi posojili, ki so jih vse vrnili z 
obrestmi vred. V letih od 1956 do 1962 
so investirali 338 milijonov ameriških 
dolarjev ali 84,5 odstotka vrednosti 
Luke, z lastninjenjem jim je bilo dode-
ljenih v obliki certifikatov 7,48 odstotka 
ali 29,920.000 dolarjev. Vlada je delav-
cem Luke in upokojencem omogoči-
la še ugoden nakup 10,20 odstotka v 
vrednosti 40,800.000 dolarjev, kar je 
lahko naredil le, kdor je imel finanč-
ne možnosti. 6,34 odstotka vrednosti 
Luke v javni prodaji je nepomembnih. 
Preprosto nerazumljivo je, da si je drža-
va, ki je priznano slab gospodar, prisvo-
jila kar 73 odstotkov vrednosti Luke. S 
tako odločitvijo je razlastila delavce in 
upokojence Luke. Država je bila upra-
vičena le do 15,5-odstotnega deleža, to 
je do 62 milijonov dolarjev, za vsoto, 
ki so jo podjetja po sili zakona združila 
v graditev pristaniške infrastrukture. S 
tako odločitvijo je slovenska vlada naj-
bolj prizadela upokojence Luke, ki so 
velik del svojih plač vlagali v graditev 
pristanišča in imajo zato temu ustrezno 
nižje pokojnine. Zaradi nizkih pokojnin 
pa seveda niso imeli denarja za notranji 
odkup. Vsa druga pristanišča v takratni 
Jugoslaviji so se gradila s sredstvi zve-
zne vlade, brez obveze vračanja. Šele 
po letu 1964 so pristanišča dobila inve-
sticijska posojila, ki so jih morala vra-
čati po 1–2-odstotni letni obrestni meri. 
Pristanišče Bar se je gradilo z zveznimi 
sredstvi brez vračanja vse do zgraditve. 
Tudi Luka Trst se je gradila z državnimi 
sredstvi brez vračanja, italijanska vlada 
Luki Trst krije tudi izpad dohodka. Za-
nimivo je, da je Luka Koper kljub tako 
težkim razmeram za graditev od leta 
1963 najrentabilnejše pristanišče na 
tem delu Jadrana. Vse obveze, ki jih je 
Luka sprejela, je vedno tudi izpolnila. 
Tudi zdaj je tako.
 
S pospešeno rastjo pretovora Luka Ko-
per postaja vse pomembnejši dejavnik 
na svetovnih blagovnih poteh. Včasih 
// BESEDILO: Marijan Križman    // FOTO: Sebastjan Šik
15
Veliko ugank in še več megle se spušča nad naše edino pristanišče
Krivična delitev slovenskega okna v svetpozabe
se zdi, da to njeno vlogo in pomen bolj 
opažajo tujci kot domači oblastniki. 
Če ne bi bilo tako, bi domača politika 
že zdavnaj poskrbela za ureditev infra-
strukture, še posebno železniške proge, 
ki je prvi pogoj za nemoten in raciona-
len prevoz blaga do  ciljev. Tujci pa si 
ne bi toliko prizadevali za uresničitev 
lastnih interesov, kot to ob vsaki prilož-
nosti poskušajo s poseganjem v naše 
strateške prednosti. Zgodba z madžar-
sko udeležbo pri investiranju v drugi tir 
je le poslednja epizoda na to temo. 
 
Že v letu 2007 je bil prvi poskus Nem-
čije, da bi iz treh najpomembnejših 
slovenskih logističnih podjetij, Luke 
Koper, Intereurope in Slovenskih že-
leznic, ustvarili holding in ga prevzeli. 
Vajo je dobra tri leta pozneje ponovil 
nekdanji prvi mož nemških železnic, 
Hartmut Mehdorn. Tudi ta poskus je 
bil odbit, ostal je račun v znesku dobrih 
600.000 evrov, ki so ga »svetovalcu« 
vlade Mehdornu morale za njegovo 
»uslugo« poravnati nesojeno povezane 
slovenske logistične družbe. Sledilo je 
obdobje prepričevanj predvsem  luških 
uprav, da se bliža trenutek, ko že tako 
preobremenjena enotirna proga iz Ko-
pra proti Divači ne bo zadostovala za 
potrebe vse hitreje rastočega pretovo-
ra. Zanimivo je stališče sedanjega mini-
stra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, 
ki je pred nastopom mandata zatrjeval, 
da drugega tira ne potrebujemo vsaj še 
do leta 2050. Svoje stališče je pozne-
je vsaj uradno spremenil. Dogodki, ki 
so sledili, porajajo dvome o njegovi 
iskrenosti. Kako naj bi si sicer razložili 
v letu 2015 naročeno študijo pri OECD 
o smotrnosti graditve tega tira? Njen 
končni rezultat je trditev, da bi bila gra-
ditev za Slovenijo nerentabilna, saj da 
se Luka Koper ne bo tako hitro širila, da 
bi to opravičilo investicijo?! Med pod-
pisniki študije je bil nekdanji svetovalec 
hamburškega pristanišča, Jürgen Sor-
genfrei. Prav tega strokovnjaka je SDH 
nato v letu 2016 poskusil imenovati za 
člana nadzornega sveta v Luki Koper, 
d. d. Le ostremu odzivu zaposlenih, ki 
so spontano blokirali pristanišče, gre 
pripisati, da se to ni uresničilo, odsto-
piti pa je moral takratni prvi mož SDH, 
Marko Jazbec.
Krivdni odpoklic 
pristaniške uprave 
Toda zgodba o pritiskih na interese Slo-
venije se s tem ni končala. Po nepotreb-
nem referendumu o Zakonu o drugem 
tiru, katerega rezultat si vsaka stran 
razlaga po svoje, izgublja pa Slovenija, 
je sledil pritisk na pristaniško upravo 
Draga Matića, ki je konec leta 2017 pri-
vedel do njihovega krivdnega odpokli-
ca. Zdi se, da so bili resnični vzrok za 
to predvsem različni pogledi na priho-
dnost  razvoja pristanišča. 
   Brez ustrezne infrastrukturne podpo-
re oziroma brez nujne graditve ustrezne 
železniške proge se Kopru obeta usoda 
lokalnega pristanišča, usmerjenega pro-
ti vzhodnim trgom, ki so sicer pomemb-
ni, a manj kot območje srednje Evrope, 
od koder nas tudi s pomočjo nespa-
metnih slovenskih oblastnikov izrinjajo 
konkurenti. Slovenija tako izgublja ve-
lik del svoje gospodarske prednosti, ki 
jo tujci zanesljivo znajo bolje ceniti od 
naših politikov, saj se ti ne zavedajo, da 
poceni razprodajajo slovensko gospo-
darsko suverenost. Kdor nadzoruje pro-
metne poti in logistiko nekega območja, 
namreč nadzoruje njegov gospodarski 
razvoj. Širjenje prometnih poti je tudi 
magnet za investitorje, saj prinaša nova 
delovna mesta in s tem krepi blaginjo 
prebivalstva.
S pospešeno rastjo pretovora Luka Koper 
postaja vse pomembnejši dejavnik na svetovnih 
blagovnih poteh. Včasih se zdi, da to njeno 
vlogo in pomen bolj opažajo tujci kot domači 
oblastniki.
februar 201816
Spomini Jožeta Vintarja - Strnada 
Soustanovitelj 
kurirske postaje TV-17
V  M E T E Ž U  Z G O D O V I N E
Konec januarja se je v svojem 93. letu za vedno poslovil Jože Vintar, 
s partizanskim imenom Strnad. Bil je partizan, kurir, borec Dolo-
mitskega odreda, eden zadnjih še živečih borcev z Vrhnike, članov 
ZZB za vrednote NOB Vrhnika. Objavljamo del njegovih spominov 
na vojno in na najhujši dan v njegovem življenju, ko sta se s sobor-
cem gotove smrti rešila skoraj po čudežu. Zapis je po njegovem 
spominskem arhivskem gradivu za objavo pripravila njegova hči. 
Fotografiji sta iz osebnega arhiva.
Ko se je začela vojna, je bil Jože Vintar star šestnajst let, rodil se je 6. marca 1925. Ob itali-janski zasedbi Vrhnike, kjer je 
živel, so se fantje, njegovi vrstniki, za-
čeli upirati, ne da bi pravzaprav vedeli, 
zakaj. A sčasoma so postajali vse bolj 
organizirani in začeli so delati za OF. 
Sestajali so se s Francem Mrakom, ki jih 
je povezal z ilegalcem Viktorjem Klobu-
čarjem - Kraguljem, ta je bil v stalnem 
stiku z okrožnim komitejem partije. Zbi-
rali so orožje in strelivo, kar je bilo za 
mlade fante z Raskovca, kjer so živeli, 
dokaj lahka naloga, saj so bila na Ra-
skovcu vojaška skladišča, polna stre-
liva. Že ob kapitulaciji Jugoslavije so 
poskrili precej streliva in ročnih bomb. 
Od aktivista do partizana
Jeseni leta 1941 je bila njihova skupina 
že povsem organizirana. Vodil jo je Kra-
gulj, ko ni bilo njega, pa Franc Mrak, ki 
je padel kot oficir zaščitne enote glavne-
ga štaba leta 1944. V skupini aktivistov 
so bili poleg Jožeta Vintarja - Strnada 
še Matevž Istenič - Razdarjev, Oto Do-
lenc - Štancarjev, ki je padel leta 1944, 
in Dare Kralj - Dimnikarjev. Posredno 
so bili na njihovo skupino vezani še 
Anton Mrlak - Kedeletov, Jože Grom - 
Maks, ki je tik pred osvoboditvijo padel 
kot obveščevalni oficir v Krakovskem 
gozdu, Stane Poglajen - Ture, Ivanka 
Cukale - Sinička, njena sestra Regina 
Cukale - Grlica in Mihaela Albreht - 
Vesna. Člani skupine so se redno ses-
tajali in si potihoma želeli v partizane. 
Doma so imeli pripravljene nahrbtnike 
z najnujnejšo opremo, če bi se bilo tre-
ba nenadoma umakniti v gozd. Marca 
1942 je bila pri vasi Kajndol nad Podli-
po ustanovljena vrhniška partizanska 
skupina. Nekako v istem času pa je bila 
ustanovljena tudi logaška partizanska 
skupina. Obe sta se kmalu združili v 4. 
četo 1. bataljona Notranjskega odreda. 
Iz tega je pozneje nastal bataljon in ju-
lija leta 1942 Dolomitski odred. 
Z vrhniško skupino partizanov je torej 
skupina ilegalcev, v kateri je bil Jože, 
imela direktno zvezo, saj se je vanjo 
vključil Franc Mrak, zvezo z ilegalci 
pa je prevzel Matevž Istenič. Maja leta 
1942 pa so bili izdani in so morali nag-
lo v gozd in med partizane. Četa je bila 
dodeljena v 1. bataljon Notranjskega 
odreda. Mlajše so poslali v 3. četo Šer-
cerjevega bataljona, ki je bila nekakšna 
šolska četa, v kateri so se urili v voja-
ških veščinah. Po uspešnem urjenju 
se je skupina dvajsetih borcev vrnila 
v Dolomite. Jože Vintar - Strnad je bil 
borec v udarnem vodu. V roški ofen-
zivi se je četa umaknila v gozdove za 
Ljubljanskim vrhom.
Kurir na kurirskih postajah
Avgusta leta 1942 je Strnada k sebi v 
štab poklical komandant Tone Vidmar 
- Luka in mu povedal, da je premeščen 
med kurirje in da bo vzdrževal zvezo z 
Dolomiti. Za to so ga določili, ker je bil 
domačin in je poznal teren. Najprej sta 
bila kurirja z Ivanom Cankarjem - Gam-
som, ki je bil prvi stalni kurir, zatem 
pa je bil njegov spremljevalec France 
// BESEDILO: Janja Pečar
Malavašič - Matevž. Z njim sta tudi no-
vembra 1942 ustanovila kurirsko posta-
jo Karavla-3, ki se je marca 1943 prei-
menovala v TV-17. Vzdrževal je zvezo 
z enotami v Dolomitih, partijsko orga-
nizacijo na Vrhniki, terenskimi aktivisti 
in sploh z ljudmi, ki so na kakršen koli 
način pomagali v boju za osvoboditev. 
Večkrat je po svojih skritih poteh peljal 
odgovorne tovariše in pomembne funk-
cionarje. Prav tako je ljudi z Gorenj-
skega vodil v partizane na Dolenjsko. 
Veliko iznajdljivosti je bilo treba, da so 
premagali vse zasede in ovire, ki so jim 
jih postavljali sovražniki. Na kurirski po-
staji TV-17 je deloval do decembra leta 
1944, ko so zaradi hude zime zmanjšali 
število kurirjev le na štiri. Premestili so 
ga na TV-11 blizu Čabra. Spomladi naj 
bi se vsi vrnili in znova okrepili staro 
kurirsko postajo pod Ljubljanskim vr-
hom. Vendar pa so Strnadu sovražniko-
ve bombe preprečile vrnitev na TV-17. 
14. marca 1945 je s soborcem, kurir-
jem Jožetom Debevcem-Žanom, nesel 
ekspresno pošto v Babno Polje. Čeprav 
je bilo tu osvobojeno ozemlje, so Nemci 
Jože Vintar-Strnad kot mlad partizan
17
večkrat vdirali nanj, posebno kadar ni 
bilo v bližini večjih partizanskih enot. 
Sem so vpadale tudi manjše belogardi-
stične skupine, navadno preoblečene v 
partizane, in napadale posamezne ak-
tiviste ter manjše terenske in zaledne 
enote narodnoosvobodilne vojske. Dan 
preden sta se Strnad in Žan odpravila 
na pot, so domobranci napadli kurirsko 
postajo TV-18 in enoto Notranjskega 
odreda ter se hudo znesli nad partizani 
in aktivisti. O tem napadu so izvedeli od 
treh kurirjev, ki so pribežali na TV-11. 
Eden izmed njih je bil tudi domačin z 
Vrhnike, Rado Celarc, ki sta ga Strnad 
in Žan dobro poznala. 
Naslednji dan je bilo treba nesti nujno 
pošto v Babno Polje, Strnadu in Žanu 
so se pridružili še tovariši, ki so prej-
šnji dan pribežali na TV-11. Nekaj pred 
enajsto so prispeli v breg nad Prezidom 
in pospešili naprej proti Babnemu Polju. 
Najprej so na križišču srečali koman-
dirja TV-18 Tomaža Mlakarja in nekaj 
kurirjev in jim predali pošto. Tomaž jim 
je v skopih besedah in prizadet povedal 
o tragediji prejšnjega dne. TV-18 je bila 
razbita, nekateri tovariši so padli. Pove-
dal je tudi, da se še niso odločili, kje bo 
novo taborišče, in da se pripravljajo na 
pokop padlih borcev in aktivistov. Pri-
čakovali pa so tudi pošto z Mašuna za 
TV-11, zato sta morala Strnad in Žan 
počakati. Tomaž jim je svetoval, naj po-
čakajo pri Pajštebarju, kjer je bila prej-
šnji dan partizanska kuhinja. 
Vseh sedem borcev je odšlo proti hišici 
ob robu gozda v smeri Prezida. Ustavi-
li so se na vaškem pokopališču, da se 
poslovijo od padlih tovarišev. Pretrese-
ni so bili nad grozodejstvi podivjanih 
krvnikov. Pri Pajštebarju naj bi počakali 
kurirje komandirja Tomaža. Postavili so 
stražo, v kuhinji je zadišalo po žgancih. 
Strnad in Žan sva bila nemirna in nista 
odložila orožja, kot da bi slutila, da se 
bo nekaj zgodilo. Nenadoma je Strnad 
skozi okno opazil neznane partizane, ki 
so tekli proti hiši, za njimi pa vojake s 
čeladami v uniformah. Ko so prišli bli-
že, je spoznal, da imajo domobranske 
uniforme. Zavpil je: »Beli!« in se hit-
ro umaknil k podboju kuhinjskih vrat. 
Bilo je očitno, da so preslepili njihove-
ga stražarja in ga ubili. Le kako uiti, jim 
je kljuvalo v glavi. Po oknih je že zaro-
potalo, pri vhodnih vratih pa je stal do-
mobranski mitraljezec in z naperjenim 
orožjem kričal, naj se predajo. Strnad je 
ustrelil proti mitraljezcu in soborcem 
zavpil poziv k orožju. Tudi Žan in drugi 
so začeli streljati.
Najhujša bitka in najdaljši dan
Iz gozda so se usipali domobranci, imeli 
so mitraljezce, na hišo so metali bom-
be. Kazalo je, da so partizani izgubljeni. 
Tovariši so se dogovorili, da si sami vza-
mejo življenje. Dva med njimi sta bila 
celo brez orožja in sta zahtevala, naj to 
stori Strnad, ki je imel brzostrelko. Ni 
mogel. A že v naslednjem trenutku ju je 
pokosil domobranski mitraljezec. Nena-
doma je padel tudi Rado, nekoliko pre-
več se je dvignil pri oknu … Po dobrih 
15 minutah neenakega boja sta Strnad 
in Žan ostala sama, zunaj pa je še kar 
grmelo. Domobranci so skozi okno me-
tali bombe v hišo, trske so letele od vrat 
in oken. Oba sta bila ranjena od drob-
cev bomb. Strnad je v obupu pobrskal 
po žepih, da bi uničil vse, kar bi lahko 
prišlo prav sovražniku. S trpkim nasme-
hom se je poslovil od tovariša Žana in si 
nameril cev brzostrelke pod brado. Ne-
kaj dni pred tem nesrečnim dnevom je 
dopolnil dvajset let. Naj zdaj umre, se je 
spraševal. Na pragu svobode? 
Nenadoma se je na vratih pojavil visok 
domobranec s srebrnimi našitki na ra-
menih, domobranski poročnik, kakor se 
je izkazalo pozneje. Čez prsi je imel br-
zostrelko, pripravljeno na strel. V tistem 
trenutku pa je Strnad svojo brzostrel-
ko samodejno odmaknil od podbradka 
proti domobrancu in sprožil. Nasmeh-
nil se je Žanu, v nasmehu pa je tičalo 
spoznanje, da je za poslednji strel še 
vedno dovolj časa. Spet so začele pa-
dati bombe. V podu v hiši je nenado-
ma zazijala odprtina. Bilo je skrivališče 
za mast in kurirja sta se zvlekla vanj. 
Domobranci so še kar napadali. Nad 
njima so ležali mrtvi borci, tudi sama 
sta krvavela, ranili so ju drobci bomb. 
Strnad je imel ranjene noge, Žan pa je 
bil ranjen v prsi in je težko dihal. Nato 
je streljanje ponehalo in v hišo so prišli 
belogardisti. Pogovarjali so se, se sme-
jali in preklinjali. S puškinimi kopiti so 
se spravili nad mrtve. Zasliševali so go-
spodinjo, in ko jim je povedala, da jih je 
bilo v hiši pet, so odšli. Kurirja sta bila 
rešena. Groza je minila ...
Rešila so ju domača dekleta in ju preve-
zala, spravili so ju na varno. Pet borcev 
je v hiši izgubilo življenje, Strnad in Žan 
pa sta bila hudo ranjena. Partizani so ju 
poslali v Slovensko vojno partizansko 
bolnišnico 11, od tam v evakuacijsko bol-
nišnico v okolici Črnomlja, nato pa z leta-
lom na jug Italije, v zavezniško bolnišnico 
v Bari, kjer sta dočakala osvoboditev. V 
domovino sta z Jožetom Debevcem - Ža-
nom prišla 8. junija 1945. Čeprav bi mo-
rala nadaljevati zdravljenje, se je obrnilo 
drugače: na Vrhniki sta srečala skupino 
aktivistov, med njimi je bil Janez Brenčič 
- Ciril, ki ju je vključil v Narodno zašči-
to. Jože Vintar je postal poveljnik Naro-
dne zaščite na Vrhniki. Od tam je odšel 
v Polhov Gradec, marca leta 1946 pa v 
šolo za komandni kader. Po končani šoli 
je služboval kot komandir postaje milice, 
inšpektor, operativec državne varnosti, 
upokojil pa se je kot podpolkovnik in na-
čelnik inšpektorata milice v Celju.
Po upokojitvi je veliko svojega proste-
ga časa posvetil zbiranju zgodovinske-
ga gradiva o NOB, kurirjih, tovariših 
partizanih in aktivistih z Vrhnike ter 
označevanju in urejanju partizanskih 
obeležij. Vse je tudi skrbno fotografiral 
in zapisal. Svoje zapise o vojnih dogod-
kih je pogosto objavljal v različnih ča-
sopisih. Za svoje delo med vojno in po 
njej je Jože Vintar Strnad dobil množi-
co visokih državnih in vojaških odliko-
vanj in priznanj. 
Jože Vintar - Strnad
S Francem Malavašičem - Matevžem sta 
novembra 1942 ustanovila kurirsko postajo 
Karavla-3, ki se je marca 1943 preimenovala 
v TV-17. 
februar 201818
Na obisku pri 89-letnem Otonu Medvešu v Kobaridu
Osvobajal je Trst  
in gradil Novo Gorico
V  M E T E Ž U  Z G O D O V I N E
Oton Medveš je živi almanah spominov iz druge svetovne vojne. 
Danes 89-letni upokojenec živi v Kobaridu, kjer se je tudi rodil. V 
družini so bili štirje otroci, ki so med vojno ostali brez očeta, saj so 
ga Nemci odpeljali v Dachau, od koder pa se ni nikoli vrnil. 
Rojen pod Italijo se je moral uči-ti italijanskega jezika, doma pa so govorili slovensko. V mla-dosti je okusil surovost fašistič-
ne Italije. Kot deček odšel v partizane in 
se pridružil NOB, postal je borec Bazo-
viške brigade in jurišnega bataljona 30. 
divizije IX. korpusa. Osvobajal je Trst, 
po vojni pa gradil Novo Gorico. Do upo-
kojitve je delal v tovarni TIK Kobarid. 
Vse do pozne starosti je bil vnet kolesar, 
tekač, smučarski tekač in planinec. Ves 
čas je tudi zvest delu v krajevni organi-
zaciji ZB Kobarid.
Med vojno so otroci živeli pri sorodni-
kih na Livškem. Oton je živel pri stricu 
na Jevščku, od koder je kot 15-letni de-
ček 5. septembra 1943 skupaj z drugimi 
vaščani odšel v partizane. »Kmalu po 
prihodu v partizane sem na Matajurju 
doživel ognjeni krst. Po padcu Kobari-
ške republike v novembru leta 1943 so 
namreč Nemci čistili okolico Kobarida 
partizanov. Našo 18. brigado, pozneje 
imenovano Bazoviška, so potisnili proti 
vrhu Matajurja in jo obkolili. Ponoči z 9. 
na 10. november je padal sneg. Nemci 
so se v belih maskirnih oblekah na smu-
čeh približevali našim položajem in nas 
napadli. Skočil sem za kamnito škarpo 
in se potem skupaj z ranjenci umaknil. 
V bojih je padlo 30 borcev. Glavnina se 
je med boji umikala proti Oborči v Be-
nečiji in pozneje proti Brdom,« se og-
njenega krsta spominja Oton. 
Ta prvi spopad je mladeniča prekalil v 
odločnega borca, kar mu je pozneje v 
bojih koristilo. Z Bazoviško brigado se 
je premaknil v Trnovski gozd, od ko-
der so izvajali akcije v Vipavski dolini, v 
okolici Štanjela in na Krasu.
Na tekmovanje prispel prepozno
Iz Bazoviške brigade so na tekmovanje 
v smučanju, ki je potekalo v osvoboje-
nem Cerknem 20. in 21. januarja 1945, 
poslali dva partizana. Na pot sta se po-
dala v visokem snegu iz Predmeje čez 
Trnovski gozd proti Lokvam, kjer naj bi 
jima domačin predal smučarsko opre-
mo. Poleg tega, da sta bila vsa mokra, 
so se Otonu odprli še čevlji. Zavezal jih 
je z žico, ki jo je dobil na pašniku, da 
je sploh lahko hodil. Na Lokvah sta ča-
kala in po enem dnevu le dočakala do-
mačina, ki jima je prinesel opremo. Za-
radi zased in bojev sta proti Cerknemu 
krenila po stranskih poteh in zato sta 
// BESEDILO IN FOTO: Vojko Hobič
prispela prepozno. Tekmovanje je bilo 
že končano. Kljub temu sta bila vesela, 
da sta srečno prispela in da sta dobila 
topel obrok. Ob vrnitvi sta na Lokvah 
vrnila opremo in se vrnila v enoto. »Vse 
dokler mi je zdravje dopuščalo, sem se 
redno udeleževal Partizanskih smučin. 
Tekmoval sem v veleslalomu in smu-
čarskem teku,« dodaja Oton, ki ga na 
Partizanske smučine spominjajo števil-
ne kolajne v njegovi »športni« vitrini.
   V enoti je nekega dne, ko so bili na 
rapalski meji, odjeknila novica, da je 
zmanjkal poln nahrbtnik hrane. Otona 
kot najmlajšega so nekateri kaj hitro ob-
dolžili, da ga je vzel prav on. Začeli so 
ga zasliševati, on pa je trdil nasprotno, 
Oton Medveš v Trstu maja 1945
19
Kolajne ga spominjajo na njegovo športno 
udejstvovanje
saj ni nič vedel o kraji. Začel je jokati in 
ponavljati, da ni bil on. Strah ga je bilo, 
ker so za tak prekršek v vojni storilca 
ustrelili. Glede na to, da je bil najmlajši 
borec v enoti, so ga oprostili obtožbe, 
storilca pa niso odkrili.
Boj za osvoboditev Trsta
Po zavzetju nemških postojank na Pred-
meji in Otlici je Oton deloval v jurišnem 
bataljonu 30. divizije. Iz Trnovskega 
gozda so se enote 28. aprila 1945 sko-
zi Vipavsko dolino podale proti Trstu. 
Borcem so pred pohodom poveljniki 
pojasnili naloge, ki so bile pred njimi. 
Izvedeli so, da gredo v boj za Trst, da 
pohod ne bo lahek in da jih čakajo težki 
boji z močnim nemškim sovražnikom. 
Oton je bil v jurišnem bataljonu 30. di-
vizije. »Ko smo se spustili v Vipavsko 
dolino, smo se pri Štanjelu spopadali 
s četniki in domobranskimi enotami. 
Pohod smo nadaljevali čez Kras in 29. 
aprila v večernih urah vkorakali v Ko-
men in Volčji Grad. Blokirali smo pove-
zavo s Prosekom in zavzeli položaje na 
robu med Opčinami in Prosekom. Nale-
teli smo na hud odpor sovražnika in bo-
jevali boj meter za metrom. Z ročnimi 
bombami smo se prebili vse do središ-
ča Trsta. Zasedli smo Vojašnico Vittoria 
Emanuella III., zajeli čez 300 vojakov in 
oficirjev in prekinili prometne povezave 
med Trstom in Tržičem. Prišli smo pred 
novozelandsko divizijo, pred Angleži in 
četrto jugoslovansko armado,« se do-
godkov še vedno živo spominja Oton 
Medveš. 4. maja 1945 so se vse enote 
zbrale na Trgu enotnosti v Trstu in tam 
se je končala tudi bojna pot 30. divizi-
je med drugo svetovno vojno. Oton je 
bil pozneje poslan na Gorenjsko, kjer je 
z drugimi tovariši enote KNOJ-a nekaj 
časa stražil grad Strmol. 
Nesreča pri miniranju
Po vojni je Oton obiskoval gimnazijo v 
Novem mestu, med poletnimi počitni-
cami pa je odšel v mladinsko delovno 
brigado Bogdana Osolnika in pomagal 
graditi Novo Gorico. Ob miniranju ga je 
zadel kamen in mu polomil rebra. Dela 
ni mogel več nadaljevati, zato je bil od-
puščen. Bil je razglašen za udarnika. Na 
to značko je še posebno ponosen. 
    V Kobaridu, kjer si je ustvaril druži-
no, se je Oton po vojni udejstvoval v 
različnih športih. Na tekmovanja ga da-
nes spominjajo kolajne v urejeni vitrini. 
Nanje je Oton ponosen. Teh je kar 134. 
Najraje se spominja tekmovanj Partizan-
skih smučin Cerkno, tekmovanj borcev 
TV-15 na Občicah in tekmovanja bor-
cev  v veleslalomu na Kaninu. Udeleže-
val se je smučarskih tekov Marcialonga 
v Italiji in Dolomitenlauf  v Avstriji. Bil je 
stalni gost na Trnovskem maratonu. Še 
posebej pa je ponosen, da je pretekel na 
smučeh tudi znameniti 96 km dolgi Va-
saloppet na Švedskem. Ne manjka mu 
tudi kolesarskih medalj. Poleg medalj in 
pokalov hrani Oton tudi izjemno obse-
žen arhivski material fotografij in oseb-
nih dokumentov.
   Vedno je vesel obiska prijateljev, po-
sebej še, ko ga obiščejo člani borčevske 
organizacije v Kobaridu. Pove, da je kot 
mlad v vojni veliko pretrpel, zato je raz-
očaran nad vsemi, ki blatijo partizanski 
odpor. »V vojni smo bili vsi tovariši. Po-
magali smo si, se bojevali za enak cilj, 
za osvoboditev domovine. Dobro je, da 
še obstaja borčevska organizacija. Tako 
naš boj ne bo in ne sme biti pozabljen. 
Vsi se moramo upirati in odgovarjati 
vsem pojavom, ki hočejo omaloževati 
NOB in borce«, je zaključil.
Ne trgujte z njo
Tisočkrat bodi preklet,
ki si dvignil roko nad svojega brata,
tega zločina se ne da z ničimer sprati,
za vedno ostajajo zaprta vrata!
In ti, ki si zagrešil nov zločin,
ko si se šel boga in razsodnika,
pogazil v sebi si človeka
in si nadel podobo strašnega krvnika!
Preklet bodi tudi ti, 
ki si strašno sovraštvo razvnel,
ljudi naščuval med seboj,
nihče ti tega greha ne bo nikoli odvzel!
Vsaka smrt je dokončna, boleča,
ker se življenje za zmeraj konča,
svojci izgubijo ljubljeno besedo,
obupani so, polni gorja!
Zato, prosim, ne razvrščajte smrti,
ne kažite je več, ne trgujte z njo,
vse so prekrite z istimi prti,
ob vsaki posebej je zmeraj hudo!
Sledili ti bomo vsi
Z zanimanjem berem, kar pišeš, poet,
in se sprašujem tako mimogrede, 
le kakšen je ta tvoj svet,
kjer je v ospredju vedno samo srce!
Kaj ne čutiš svojega dolga,
te nič v prsih ne žge,
ko ti uničujejo domovino,
prodajajo podjetja, ljudje pa trpe?
Ne boš protestiral naglas,
se ne boš v svojih pesmih zavzel,
da bi se vrnil srečni čas,
da bi lahko vsakdo od svojega dela živel?
Da bi se ljudje razumeli,
si pomagali, drug z drugim potrpeli,
živeli v slogi, miru in sreči,
skupaj delali načrte in se dobro imeli!
Zdaj ni čas solz in samopomilovanja,
zdaj je čas jasnih ciljev in hotenja,
zdaj je čas za smela dejanja,
da v prihodnost usmerimo naša življenja!
Zato, poet, naj bo tvoja beseda kakor 
skleda,
iz katere bomo zajemali mi,
iz nje črpali moč in vero,
zato ne oklevaj, sledili ti bomo vsi!
Jože Sevljak
februar 201820
Zveza borcev je bila ustanovljena 4. julija 1948
Jubilej priložnost, 
da se zavemo korenin 
Takrat je našemu vodstvu, ki je bilo v tridesetih letih prejšnje-ga stoletja v Moskvi in je ve-delo, kaj se tam dogaja, šlo za 
življenje in smrt. Zato je Stalinovo pis-
mo sprejelo kot smrtno obsodbo. Dej-
stvo, da so poklicali stare zveste borce, 
dokazuje, da so se hoteli nasloniti na 
domoljubno zvestobo.
   Prvo obdobje ZB je bilo v zname-
nju boja s kominformom. To je bil čas 
zvestobe. Drugo obdobje je bilo Tito-
vo geslo »tovarne delavcem« in pre-
hod v samoupravljanje. Zveza borcev 
je bila takrat hrbtenica tega ideološke-
ga prehoda. Z novo ustavo je bila KPS 
formalno priznana kot idejna in politič-
na vodilna sila, Zveza borcev pa je kot 
družbenopolitična organizacija postala 
članica komiteja za zaščito ustavne ure-
ditve. Zveza borcev je dobila tudi mesto 
v družbenopolitičnem zboru republiške 
skupščine in je tako sodelovala v zako-
nodajnem procesu države. 
   Zveza borcev se je v tistem obdobju 
razširila tako, da v organizaciji niso bili 
zastopani samo borci, ampak tudi drugi 
udeleženci vojne. Preimenovala se je v 
organizacijo borcev in udeležencev NOB.
   Niko Kavčič kot eden vodilnih članov 
Zveze borcev v svoji knjigi skoraj trdi, 
da so osamosvojitev Slovenije izpeljali 
borci. To mogoče ni čisto res, ampak 
nekaj resnice pa je le v tem. Ivan Dol-
ničar - Janošik je leta 1990 naredil po-
memben prelom, ki smo ga uresničili v 
mojem času leta 2007. Takrat smo na-
mreč začutili, da se v organizaciji med 
borci in drugimi udeleženci začenja 
pojavljati diferenciacija. Zato smo ho-
mogenizirali organizacijo, ki je postala 
čedalje bolj množična, in jo imenovali 
organizacija za vrednote NOB. S tem 
so bila vrata odprta za množičnost po 
modelu OF, Zveza borcev pa je postala 
najštevilnejša nevladna organizacija ci-
vilne družbe.
    Zgodovinski razvoj zadnjih 70 let, ki je 
sledil legendarnemu odporu od leta 1941 
do 1945, je iz Zveze združenj borcev za 
vrednote NOB naredil organizacijo, ki naj 
razvija vizijo prihodnosti na podlagi vre-
dnot, izkristaliziranih v boju na življenje 
in smrt. Te vrednote lahko prikažemo na 
treh področjih, kjer Zveza borcev kot na-
slednica Osvobodilne fronte želi odločil-
no vplivati na politični in družbeni razvoj 
Slovenije, in sicer pri domoljubju, samo-
zavesti in solidarnosti. 
   V okviru domoljubja moramo pred-
vsem misliti nadržavotvornost, ki je bila 
vodilna nit v NOB, prav tako na suve-
renost. Gregorčič je rekel: »Prost mora 
biti moj rod, na svoji zemlji svoj gos-
pod.« S tem je zahteva po suverenosti 
že bila zapisana v slovenski zgodovini, 
prav tako kot zahteva združene Slove-
nije v OF. Domoljubje je bilo nedvomno 
osnovna gonilna sila, ki je privedla do 
spontanega odpora okupatorju.
    Drugi element je bila samozavest. V 
NOB smo se osvobodili hlapčevstva, ki 
ga je bičal zlasti Ivan Cankar, in names-
to podložništva nasprotno razvijali člo-
vekovo dostojanstvo in samozavest. Ka-
rakteristično za to področje je dejstvo, 
da je osvobodilni boj dejansko prokla-
miral človekove pravice. Na prvem za-
sedanju slovenskega parlamenta je bila 
sprejeta Deklaracija o pravicah in dolž-
nostih slovenskega ljudstva, v katerem 
so taksativno navedene take pravice, kot 
so zakonitost, enakopravnost spolov, 
ras, narodov, svoboda vesti, besede, ti-
ska, svoboda zborovanja in združevanja.
   Tretji sklop pa je solidarnost. Kocbek 
je solidarnost opisal v svojem dnevni-
ku Tovarišija. Tovarišija je bila dejansko 
moralna kategorija partizanstva: eden 
za vse, vsi za enega. Prav tako v to kate-
gorijo solidarnosti spada demokracija. 
Kocbek je govoril, da je ljudska demo-
kracija največji dosežek NOB, in Zveza 
borcev je to idejo tudi prevzela.
    Kaj pa prihodnost? V partizanih smo 
videli v prihodnosti socialistično družbe-
no ureditev. Moje mnenje je, da sta se 
socializem in komunizem v preteklosti 
zaradi zlorabe v veliki meri kompromiti-
rala. Vizija prihodnosti ni in ne sme pos-
tati utopija. Osrednja naloga naše orga-
nizacije v prihodnosti je utemeljevanje 
politične kulture med Slovenci na osnovi 
vrednot, ki so se izkristalizirale v NOB. 
Demokracija nam daje možnost vpliva-
nja na razvoj družbe in države. Ni dovolj, 
da smo si v NOB izbojevali možnost so-
odločanja o usodi svoje družbe in drža-
ve. Pravico je treba pretvoriti v dolžnost. 
   Osnovno vodilo delovanja Zveze bor-
cev mora biti resnica. Resnico moramo 
zahtevati ne samo od nasprotnika, ampak 
tudi od sebe. V 70 letih obstoja je Zveza 
borcev prehodila pot od veteranske orga-
nizacije do pluralistične patriotske organi-
zacije. Ohraniti moramo idejni pluralizem 
ob mobilizaciji »intelektualnega kapitala«, 
ki ga premore Zveza borcev.
Zveza borcev NOB Slovenije je bila ustanovljena 4. julija 1948 
kot veteranska organizacija. Predsednik zvezne je bil Aleksan-
der Rankovič - Marko, republiške pa Matija Maček, ta je bil 
predsednik od leta 1948 do 1962. Ustanovljena je bila šele tri 
leta po zmagi v drugi svetovni vojni in tri mesece po prejemu 
slovitega pisma Stalina in Molotova. 
// BESEDILO: Janez Stanovnik, 
častni predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije
Janez Stanovnik
21
Utrinek iz mojih partizanskih spominov 
Kapetan Aleksandrov 
z Bizeljskega
Bili so zagrizeni privrženci na-cizma. Z gosto posejanimi nemškimi postojankami so ta nemški živelj na izseljenem 
slovenskem ozemlju dodatno čuvale 
nemške žandarmerijske posadke. Naše 
žrtve so bile zato izredno velike, kajti z 
oboroženimi silami smo se spopadali 
skoraj  v vsakem naseljenem kraju. Vsi 
moški  med priseljenimi Nemci so bili 
vojaško izurjeni in oboroženi.
    Naloga moje čete je bila, da jih ne-
nehno napadamo in tako onemogoči-
mo nove naselitve Nemcev. Slovensko 
prebivalstva je bilo v pričakovanju  na-
daljevanja nasilnih preselitev prestraše-
no, vendar je slovenske partizane spre-
jemalo kot rešitelje. Priseljenim Nem-
cem so kot delovno silo na poljih do-
delili vojne ujetnike iz Sovjetske zveze. 
Takoj smo se povezali z njimi in ugoto-
vili, da so nekateri bili pripravljeni sode-
lovati v našem, slovenskem uporu. Mi 
nismo poznali razmer v Sovjetski zvezi, 
za nas so ti ujetniki bili vsi Slovani, bor-
ci sovjetske armade, ki se je poleg nas, 
slovenskih partizanov, v Evropi takrat 
edina bojevala  proti istemu sovragu, 
nemškemu nacizmu.
    Poročali so nam, da se je  približno šti-
rideset ujetnikov pripravljenih pridruži-
ti  našemu boju. To nas je spodbudilo k 
še večji napadalnosti, kajti novo orožje 
smo lahko dobili samo od pobitih Nem-
cev. V nekaj tednih smo pridobili novih 
trideset pušk in tako je napočil čas, da 
ruske ujetnike pozovemo k uporu.
   V  zgodnji pomladanski noči smo jih 
čakali. Sumljivo nam je bilo, da so po 
vseh vaseh brneli tovornjaki, in names-
to pričakovanega števila je k nam prišlo 
samo pet ujetnikov. Drugi so bili izdani in 
Nemci so jih odpeljali v taborišča. Med 
prišleki je bil eden s činom kapetana, tri-
je Gruzinci in en inženir, Azerbajdžanec, 
ki je delal v Bakuju. To so bili verjetno 
prvi sovjetski vojaki v našem boju.
   Posebno zanimiv je bil kapetan Ale-
ksandrov. Pripovedoval nam je, da je bil 
sovjetski prvak v streljanju, hvalil se je 
na vse pretege s svojim  vojaškim zna-
njem. Našemu načinu vojskovanja je 
nasprotoval – hotel je, da se obnašamo 
kot redna vojska, pojemo sovjetske pe-
smi, po njegovem bi zmanjševali število 
stražarjev. Kmalu nam ni postal samo 
vsiljivo neprijeten, ker je hotel prevzeti 
vodstvo v četi, postal nam je tudi sum-
ljiv. Iz poveljstva Cone je prišel nalog, 
da ga moramo s kurirjem takoj poslati 
najprej  v štajersko poveljstvo, od tam 
so ga poklicali v Glavno poveljstvo 
NOV na Dolenjsko. Spremljal ga je Pe-
ter Stante - Skala, eden vodilnih povelj-
nikov na Štajerskem.
    Preostali štirje sovjetski borci so se iz-
kazali v bojih, prvi so bili pri napadih na 
Nemce in končali so kot junaki. Našim 
borcem so pustili najlepše spomine na 
sovjetske vojake. Kapetan Aleksandrov 
je bil s svojo zgovornostjo prepričljiv in 
se je dobro obnesel  pri nekaterih nas-
vetih. Člani našega glavnega poveljstva 
so ga prebivalcem razkazovali, kajti bil 
je edini sovjetski oficir pri partizanih. 
Zavedati se moramo, da je Sovjetska 
vojska imela pri nas velik ugled. V tis-
tem času je bila tudi edina armada, ki 
se je bojevala na evropskih tleh, in bila 
je edino naše upanje na končno zmago. 
Aleksandrov je ta ugled dobro izkoristil.
Vse do takrat, ko je iz Vrhovnega po-
veljstva NOV Jugoslavije prišla vest, da 
nam bodo poslali zavezniške misije iz 
vseh prijateljskih armad, najprej britan-
ske, nato ameriške in sovjetske. Ko je ta 
vest prišla do kapetana Aleksandrova, 
je neke noči preprosto izginil iz glavne-
ga poveljstva.
   Po pripovedovanju generala Petra Stan-
teta po vojni se s pobegom še ni končala 
vojna pot kapetana Aleksandrova. Stan-
te je bil poslan na sovjetsko vojaško aka-
demijo v Moskvi. Ko je tam odprl neka 
vrata, se je nepričakovano soočil  tedaj 
že  s polkovnikom Aleksandrovim. Oba 
nista mogla skriti presenečenja in šele 
takrat je bila končana vojna pot našega 
kapetana Aleksandrova z Bizeljskega.
    Z nami, slovenskimi partizani, je nato 
sodelovalo še veliko sovjetskih borcev. 
Vdano so prevzemali  nase težke nalo-
ge, kot sta miniranje in napadanje po-
stojank. Tudi v času po vojni se je oh-
ranil spomin nanje. V osemdesetih le-
tih, ko sem bil predsednik Zveze borcev 
Slovenije, smo 18 sovjetskim borcem iz 
Slovenije poslali jugoslovanska vojaška 
odlikovanja. 
Bilo je marca leta 1943. Moja četa je delovala na ozemlju nove juž-
ne meje rajha, med Sotlo in Savo, na Bizeljskem, kamor so leta 1941 
naselili Nemce  iz Kočevja, Besarabce in iz Bukovine v Romuniji.
// BESEDILO: Božidar Gorjan – Bogo   // FOTO: A. Svobodne besede
Božidar Gorjan - Bogo
Dušan Kveder – Tomaž, Franc Rozman – Stane in 
Peter Stante – Skala (od leve proti desni)
februar 201822
Slovenija v vojni 1941 – 1945
Tudi boj, da se 
staro ne vrne več
Druga svetovna vojna je bila po številnih merilih, zlasti po obsegu, nedvomno največja vojna do takrat, pa tudi do 
zdaj, in to tako po številu držav, ki so v 
njej sodelovale, po številu udeležencev 
kot tudi po številu smrtnih žrtev. V njej 
je sodelovalo skoraj celotno človeštvo, 
kar 96 odstotkov takratnega prebival-
stva. V vojaški spopad je bilo vpletenih 
61 držav, vojaške operacije so zajele 40 
držav in več kot petino površine Zem-
lje. Predvsem pa je bila ta vojna – kot 
številni spori, ki se urejajo z vojno – ne-
potrebna. Tako jo je označil Winston 
Churchill, eden od tistih, ki so tej vojni s 
svojim delovanjem dajali njeno podobo, 
ko ga je ameriški predsednik Franklin 
Delano Roosevelt vprašal, kako bodo 
ljudje imenovali drugo svetovno vojno. 
Ta vojna ni dobila posebnega imena, 
kot ga je prva svetovna vojna, imeno-
vana velika vojna, so pa bile njene po-
sledice velike, mogoče celo večje od 
posledic prve svetovne vojne. Ali je bila 
nadaljevanje prve svetovne vojne ali je 
šlo v njej za povsem nov vojaški spopad 
s povsem drugimi vzroki in povodi, bo 
ostalo vprašanje različnih interpretacij. 
Vsekakor je bila to osvajalna vojna, za-
radi ideologije napadalcev oziroma os-
vajalcev pa tudi genocidna. Značilnost 
te vojne so zadele tudi Slovence.
Za Slovence po vseh 
merilih velika vojna
Za Slovence je bila to po vseh merilih 
velika vojna in morda najbolj krizni tre-
nutek v vsej narodovi zgodovini. Druga 
svetovna vojna je v Sloveniji različno 
razumljena, ocenjevana in tudi imeno-
vana, saj namreč ni bila le vojaški spo-
pad, ampak je imela tudi jasno izraženo 
politično vsebino. Vsaka v vojno vple-
tena stran – te pa so bile v slovenskem 
primeru tri – jo je razumela in označe-
vala po svoje, in sicer glede na vojaške-
ga nasprotnika ali glede na namen ozi-
roma cilj. Vse oznake druge svetovne 
vojne v Sloveniji vsaka zase označujejo 
dogajanje med drugo svetovno vojno 
pri nas. Vojna je bila resnično skupek 
vsega, kar je mogoče razumeti pod raz-
ličnimi oznakami, ki dajejo drugi sve-
tovni vojni v Sloveniji značaj in značil-
nost. Za tiste, ki so se iz domoljubja tudi 
z orožjem uprli okupatorju, je bila vojna 
osvobodilna. Glede na namere okupa-
torjev, zlasti nemškega okupatorja, ki 
je od vsega začetka kazal svoje name-
re proti Slovencem, je bil to tudi boj za 
ohranitev Slovencev kot naroda. Le z 
bojem proti okupatorju/okupatorjem 
je bilo to mogoče doseči. V takratnem 
in tudi v povojnem besednjaku je bil to 
zato narodnoosvobodilni boj, ki je vse-
boval tako ozko razumljeno osvobodi-
tev izpod okupatorja oziroma osvobo-
ditev ozemlja, na katerem živimo Slo-
venci, kot tudi spremembe v političnih 
in družbenih odnosih. Skratka, šlo je 
tudi za boj, da se staro ne vrne več, kar 
je bilo vodilo tako rekoč vseh odporniš-
kih gibanj po svetu. Slovenci, ki se oku-
patorju niso želeli odkrito, z orožjem 
v rokah upreti in so se odločili za tako 
imenovano taktiko čakanja na osvo-
boditev od drugih, so v odporu proti 
okupatorju videli v prvi vrsti zanje ne-
sprejemljivo spreminjanje političnih in 
družbenih razmerij, zato so vojno videli 
kot (komunistično) revolucijo in drža-
vljansko vojno. Nemški okupator je voj-
no razumel kot spopad s tolovaji, kot so 
označevali odpornike – partizane, po-
dobno tudi italijanski okupator. Različ-
no in celo nasprotujoče si razumevanje 
in poimenovanje druge svetovne vojne 
na Slovenskem pa je močno vplivalo na 
dogajanje med drugo svetovno vojno v 
Sloveniji. Kakor koli že je katera v voj-
no vpletena stran v Sloveniji razumela 
in imenovala to vojno, je šlo v njej za 
spopad treh dejavnikov, dva sta bila slo-
venska, pri čemer je eden nasprotoval 
drugemu in je zato poiskal pomoč pri 
okupatorju in postal kolaborant.
 
Organizirani odpor 
proti okupatorju
Bila je splet številnih odnosov med oku-
patorji, kolaboranti in odporništvom. 
Poleg okupacije kot posledice oze-
meljskega osvajanja je imela druga sve-
tovna vojna tudi značilnosti, ki so bile 
v njej prvič v nacionalni zgodovini tako 
jasno postavljene, namreč organiziran 
oborožen odpor proti okupatorju na eni 
strani in sodelovanje z njim proti odpor-
niškim rojakom zaradi svojih prvenstve-
no političnih razlogov na drugi strani. 
Na slovenskem etničnem ozemlju (v 
Sloveniji) so bili za vojno značilni na-
padalnost, osvajalnost, okupacija, raz-
narodovanje, kolaboracija, odporništvo.
    O drugi svetovni vojni v Sloveniji, na 
etničnem ozemlju Slovencev, pripove-
duje knjiga Slovenija v vojni 1941–1945 
(založba Modrijan 2017, 472 strani), so-
delavcev Inštituta za novejšo zgodovi-
Slovenci smo majhen narod – med manjšimi v Evropi, vendar 
smo drugo svetovno vojno doživeli kot veliko vojno v vseh nje-
nih razsežnostih. Za številčno majhen narod je bila ta vojna v 
letih od 1939 do 1945, ki je dobila ime druga svetovna vojna, 
velika preizkušnja.
// BESEDILO IN FOTO: Jan Ukmar
23
no, ki že vrsto let raziskujejo to obdobje 
slovenske zgodovine: dr. Zdenka Če-
piča, ki se ukvarja z raziskovanjem po-
litičnega dogajanja v Sloveniji v drugi 
svetovni vojni (pa tudi po njej), dr. Da-
mijana Guština, raziskovalca vojsko-
vanja in vojaštva na eni in nasilja nad 
Slovenci med drugo svetovno vojno na 
drugi strani, in dr. Nevenke Troha, ki 
raziskuje dogajanje na Primorskem. 
    O drugi svetovni vojni je slovensko 
zgodovinopisje mnogo zapisalo. Najbrž 
je to sorazmerno kratko obdobje med 
najbolj predstavljanimi obdobji celot-
ne zgodovine Slovencev. Mnoga dela 
so pisana le s pogledom na eno v vojni 
delujočo stran. Pri tem prednjači tako 
imenovana partizanska stran. V času 
po osamosvojitvi Slovenije se pojav-
ljajo tudi dela, ki obravnavajo zgodovi-
no nasprotnikov partizanov, pri čemer 
marsikatero od teh del »boleha« za eno-
stranskim, predvsem pa spolitiziranim, 
propagandističnim stilom, in se ukvar-
jajo bolj kot »s seboj«, to je z delova-
njem in dejanji sodelavcev okupatorja, 
s svojimi nasprotniki v vojni in po njej. 
Pri tem iščejo razloge za kolaboracijo z 
okupatorjem v političnem in vojaškem 
nasprotniku iz časa druge svetovne voj-
ne. Precej manj pa je preglednih del o 
poteku oziroma dogajanjih med drugo 
svetovno vojno pri nas.
    Glede na veliko zgodovinopisno raz-
iskanost obdobja druge svetovne vojne 
je knjiga Slovenija v vojni 1941–1945 
resda še ena med številnimi, ki obravna-
vajo drugo svetovno vojno v Sloveniji, 
vendar je to eno redkih del, ki zajema-
jo vse dejavnike, politične in vojaške, ki 
so delovali v vojni v Sloveniji. Je celovit, 
pregleden oris druge svetovne vojne v 
Sloveniji. Delo temelji na zgodovinskih 
dejstvih in na okoliščinah, ki so vpliva-
le na zgodovinsko dogajanje. Dejstva so 
pogoj védenja in tudi vedênja in so tista, 
ki omogočajo vrednotenje zgodovinske-
ga dogajanja. Vsak bralec lahko glede 
na navedena dejstva sam zase vrednoti 
zgodovinsko dogajanje in celotno ob-
dobje druge svetovne vojne pri nas. 
Celovit oris druge 
svetovne vojne
Knjiga Slovenija v vojni 1941–1945 je 
celovit pregleden oris druge svetovne 
vojne v Sloveniji in se skuša (to je av-
torjem v veliki meri uspelo) izogibati 
različnim strokovnim in političnim in-
terpretacijam tega obdobja slovenske 
zgodovine, z orisom procesov in dogod-
kov pa vendar celovito interpretirajo 
kompleksnost in mnogoplastnost voj-
nega dogajanja. Knjiga nima namena 
zgodovinske (ali zgodovinopisne) revi-
zije že védenega o obravnavanem času 
in dogajanju v njem pri nas, še manj pa 
ima željo po kakršnem koli prevredno-
tenju nasploh.
   Delo je zgodovinopisni pregled v pra-
vem pomenu tega pojma in se ne posve-
ča posameznostim, če te niso vplivale na 
širše dogajanje ali niso imele dolgoroč-
nejših posledic. Pisano je na osnovi ob-
sežne literature in arhivskih virov, od ka-
terih so številni že objavljeni v različnih 
zbirkah, tako da so dosegljivi vsakomur, 
ki ga preteklost druge svetovne vojne pri 
nas zanima. Viri in najpogosteje upora-
bljana literatura so tudi navedeni.
   Ker je delo pregledno, avtorji v opom-
bah navajajo le dobesedno navajane 
vire, saj bi se z navajanjem »pod črto« 
vseh del, ki so upoštevana pri pisanju, 
izgubila vsebine dogajanja. Delo je sku-
pek dosedanjega resnično plodnega 
dela slovenskega zgodovinopisja o dru-
gi svetovni vojni v Sloveniji, v njem je 
poudarek na dejstvih in ne na zgodo-
vinskih ali kakšnih drugih dilemah, npr. 
ideoloških, glede le-teh. Navedena dej-
stva v delu so stvarna in preverjena. 
   Oris procesov dopolnjuje 159 obja-
vljenih dokumentarnih fotografij. Te so 
vsebinsko skrbno izbrane, mnoge niso 
širše znane, in so dopolnilo k zapisane-
mu. Podnapisi pod njimi so »vsebinski« 
in s podatki dopolnjujejo osnovno bese-
dilo s posameznostmi in posebnostmi. 
Fotografije so iz zbirk slovenskih muze-
jev, večina iz največje zbirke dokumen-
tarnih fotografij iz časa druge svetovne 
vojne pri nas, ki jo hrani Muzej novejše 
zgodovine Slovenije v Ljubljani.
   Knjiga pripoveduje o dogajanju v drugi 
svetovni vojni v Sloveniji. Predstavlja vse 
tri dejavnike, ki so medsebojno vplivali na 
to dogajanje: okupacijo kot počelo vsega, 
kar se je med vojno dogajalo, odpor oku-
patorju in sodelovanje z njim. Za lažje ra-
zumevanje dogajanja v vojnem času je v 
uvodu poglavje o dogajanju v času med 
svetovnima vojnama v Sloveniji, ki je pri-
padala jugoslovanski državi kot tudi med 
Slovenci v Italiji in v Avstriji. Po mnenju 
enega od recenzentov je knjiga »vzorčen 
primer, kako se resni znanstveniki pre-
udarno spopadajo s problematiko, ki je 
pustila globoke sledi v preteklosti in tudi 
v sedanjosti Slovencev, zlasti v vedenju 
naroda in v njegovem značaju.«
Osrednja slovesnost 
1. julija 2018
Zveza združenj borcev za vrednote NOB Sloveni-
je obvešča članstvo in simpatizerje, da bo
osrednja slovesnost ob 70-letnici delovanja naše 
organizacije potekala v nedeljo, 1. julija 2018, 
ob 11. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani.
   Vabimo vas, da si že zdaj rezervirate čas in se 
prireditve udeležite v čim večjem številu!
Vabilo na srečanje
Mladih borcev 
za vrednote 
NOB Slovenije
s partizanskim poveljnikom
FRANCEM SEVERJEM - FRANTO
Srečanje bo potekalo v ponedeljek, 12. marca 
2018, ob 17. uri na sedežu ZZB NOB Slovenije, 
Einspielerjeva 6/II., v Ljubljani.
Franc Sever - Franta se je že leta 1941 pri svo-
jih komaj osemnajstih letih pridružil partizanom. 
Sodeloval je v številnih bitkah. Kot dvaindva-
jsetletni poveljnik operativnega štaba 6. in 11. 
brigade je marca leta 1945 iz sovražnikovega 
obroča na Menini planini rešil 500 svojih borcev. 
Konec druge svetovne vojne je dočakal na 
Koroškem. Po vojni je deloval v vojski, po izstopu 
pa je postal direktor Aerodroma Brnik. 
   Pogovor je namenjen mladim članom, s kater-
imi bo Franta delil svoje izkušnje iz mladosti. To 
je tudi priložnost za primerjavo življenja mladine 
v času Frantove mladosti in danes. 
   Vljudno vabljeni!
Aljaž Verhovnik,
predsednik mladinske organizacije
februar 201824
Partizanske smučine Cerkno 45
Smučarske olimpijske igre 
sredi okupirane Evrope
O B L E T N I C A
Več kot 300 mladih in manj mladih, veterank in veteranov, vojakinj 
in vojakov Slovenske vojske se je udeležilo tradicionalne priredi-
tve v spomin na smučarsko tekmovanje v Cerknem januarja 1945. 
Med udeleženci so bili tudi člani Zveze borcev za vrednote NOB 
Slovenije, ki so tekmovali v veleslalomu in smučarskih tekih.
Partizansko smučarsko tekmo-vanje je pred 73 leti potekalo v hladnem in sončnem vreme-nu. »Bilo je tudi veliko snega. 
Takrat sem bil na tečaju za podoficirje. 
Kar na hitro so nas poslali na teren v 
okolico Cerknega. Nismo vedeli, zakaj. 
Čez nekaj dni pa sem v Partizanskem 
dnevniku prebral, da smo varovali ude-
ležence tekmovanja v smučanju,« je na 
sklepni slovesnosti povedal 99-letni Ivo 
Miklavčič. »Seveda takrat nisem tek-
moval, zato pa sem se udeležil številnih 
spominskih srečanj in bil tudi član orga-
nizacijskega odbora.«
    Partizanska smučarska prireditev pod 
okriljem Devetega korpusa je leta 1945 
potekala 20. in 21. januarja. Ekipe so se 
pomerile v patruljnem teku, veleslalo-
mu in skokih. »Zamisel o smučarskem 
tekmovanju pripisujejo Tonetu Ažmanu 
in Rudiju Finžgarju iz Krope na Gorenj-
skem, ki ju je partizanska pot zanesla na 
Cerkljansko. Tu so bili še Janez Štefe, 
Marijan Masterl, Alojz Potočnik in šte-
vilni drugi. Tone Ažman je bil nekda-
nji planinski častnik kraljeve vojske in 
poveljnik smučarske enote 31. divizije. 
Rudi Finžgar je bil vodja partizanske 
smučarske delavnice ter pozneje do-
ber gospodarstvenik in odličen smu-
čarski skakalec. Bil je prvi Slovenec, ki 
je skočil čez 100 metrov, osem let pa 
je bil tudi direktor tovarne Elan. Janez 
Štefe je bil po vojni udeleženec zim-
skih olimpijskih iger leta 1952 v Oslu na 
Norveškem. Njegov rezultat v smuku je 
presegel šele Andrej Jerman z zmago 
// BESEDILO: Janez Alič    // FOTO: Boris Nemec
Ivo Miklavčič
v smuku za svetovni pokal leta 2006,« 
je naštel nekaj zgodovinskih dejstev 
Samo Bevk, sicer zgodovinar in sveto-
valec ministrice za obrambo.
    Izvedbo male partizanske smučarske 
olimpijade so zaupali smučarski delav-
nici in njenemu vodji Rudiju Finžgarju, 
pokrovitelj iger je bil komandant 31. di-
vizije Evgen Matejka - Pemc. Čeprav ni 
bilo veliko časa, so pravočasno pripravi-
li vsa tekmovališča. Patruljni tek je imel 
start in cilj v Cerknem, strelišče je bilo v 
samem kraju, proga pa je potekala mimo 
Zakriža, Gorij in Trebenč. Veleslalomska 
proga je bila na nasprotnem bregu vasi, 
speljana po pobočju Škófij mimo Čeple-
za, skakalnico pa so zgradili na Zavrteh. 
   »Najatraktivnejša je bila tekma v smu-
čarskih skokih, na njej je z 31 metri dol-
žine slavil Rudi Finžgar, ki je tudi edini 
tekmoval s pravimi skakalnimi smučmi. 
Ob progi se je zbralo okrog tisoč gledal-
cev, med njimi tudi člani zavezniških 
vojaških misij, igrala je godba na piha-
la 31. divizije. Tekmo so za nekaj časa 
Najboljšim v tekih, Zmagoslavu Krivcu, 
Ivanu Pavšiču in Florijanu Hvali (od leve 
proti desni), sta kolajne podelila predsednik 
severnoprimorskega pokrajinskega odbora ZB 
Rino Velikonja (desno), ki je tudi tekmoval v 
veleslalomu, in Janez Alič (drugi z desne), član 
organizacijskega odbora Partizanskih smučin.
Najatraktivnejša 
je bila tekma v 
smučarskih skokih, 
na njej je z 31 metri 
dolžine slavil Rudi 
Finžgar, ki je tudi 
edini tekmoval s 
pravimi skakalnimi 
smučmi. Ob progi 
se je zbralo okrog 
tisoč gledalcev, med 
njimi tudi člani 
zavezniških vojaških 
misij, igrala je 
godba na pihala 31. 
divizije.
25
Po devetdesetih letih od ustanovitve organizacije TIGR
Kresovi za 
bazoviške junake
O B L E T N I C A
TIGR – protifašistična organizacija takratne Julijske krajine – je bil 
ustanovljen septembra ali oktobra 1927 (točen datum ni zabele-
žen). Nasprotovanje fašistični oblasti in prve oblike odpora primor-
skega prebivalstva so se začeli že prej, vendar so se njegovi nosilci 
šele takrat povezali v enoten tok, v trdno organizacijo z jasnim pro-
gramom in razčlenjenimi metodami delovanja, prilagojenimi raz-
meram, predvsem pa s trdno ilegalno organiziranostjo.
Jasen in premišljen program delo-vanja te organizacije je vključeval ukrepe za ohranjanje, uveljavlja-nje in razvoj naroda, njegove kul-
ture in jezika. V njem so bile tudi zahte-
ve za uveljavljanje nekaterih gospodar-
skih in socialnih ukrepov – zagotovitev 
temeljnih možnosti za delo in pošteno 
plačilo, omejitev pretiranih davkov, pre-
prečitev razlaščanja slovenske zemlje in 
prisilnega izseljevanja Primorcev. Šlo je 
torej za odločen in vztrajen tigrovski boj 
za svobodo in kruh. Ves čas pa je bila v 
ospredju dejavnost za preprečevanje fa-
šističnega terorja, kar je zahtevalo tudi 
vsiljeno izbiro atentatov na fašistične 
veljake ter požige šol in vrtcev kot po-
tujčevalnic slovenske mladine.
 
V razpravah zgodovinarjev in drugih je 
pogosto vprašanje, ali je bil TIGR prva 
protifašistična organizacija v Evropi. 
Kot rečeno, je bilo tovrstnih pobud in 
prizadevanj več, vendar je bil prav TIGR 
tisti, ki je učinkovito povezal narodnoo-
svobodilna in demokratična prizadeva-
nja, kulturne, socialne in gospodarske 
zahteve in cilje z izvirnim borbenim 
protifašizmom. Kljub pretežno ilegalni 
organiziranosti, ki je omogočala udar-
nost organizacije, pa ta ni bila ločena od 
ljudi, ki so trpeli pod fašizmom; vsi so 
vedeli, da obstaja sila, ki se bojuje zoper 
tujčevo nasilje, ponudili so članom za-
točišče in se veselili ob njenih uspešnih 
akcijah. Pri TIGRU, povezanem z dru-
gimi podobno usmerjenimi skupinami 
in organizacijami (z zborom svečenikov 
sv. Pavla, s člani razpuščenih prosvetnih 
in mladinskih društev, člani in simpati-
zerji KP), torej že od začetka ni šlo za 
nekakšno skrivnostno kliko, temveč za 
stvar celotne trpeče Primorske. 
 
Ustrelitve prvih
tigrovskih junakov
S povečevanjem fašističnega nasilja, ki 
je privedlo do političnih procesov, ob-
sodb in ustrelitve prvih tigrovskih juna-
kov – Gortana v hrvaški Istri (1929) ter 
Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenči-
ča v Bazovici septembra 1930 – pa je 
v ogorčenju in solidarnosti s tem od-
porom vzvalovala tudi demokratična 
Evropa. Živa povezanost s stremljenji 
primorskih ljudi se je med drugim 
// BESEDILO: Savin Jogan     // FOTO: Arhiv Svobodne besede
Savin Jogan
prekinila zavezniška letala, ki so prek-
rila nebo nad Cerknim in z živopisnimi 
padali spustila zavezniško pomoč v hra-
ni, orožju in opremi. Partizanske smu-
čarske tekme so imele velik odmev tako 
med prebivalci kot med borci, širša jav-
nost pa je zanje izvedela po zaslugi voj-
nega dopisnika 9. korpusa Milana Med-
veščka - Draga, ki je o tekmi poročal v 
Partizanskem dnevniku,« je še nekaj za-
nimivih podrobnosti dodal Samo Bevk. 
    Na tekmovanju pred 73 leti je sode-
lovalo 40 partizanov. Tokrat so se ude-
leženci pomerili na smučišču Smučar-
skega centra Cerkno, kjer je bilo tudi 
uradno odprtje prireditve. Zbrane sta 
nagovorila dr. Tomaž Čas, predsednik 
Zveze policijskih veteranskih društev 
Sever, in župan občine Cerkno Jurij 
Kavčič. Na odprtju sta demonstracijski 
skupini Edmund Čibej s Predmeje in Tu-
ristično društvo Novaki prikazali smuča-
nje po starem, načrtovani skoki padal-
cev iz helikopterja Slovenske vojske pa 
so odpadli zaradi premočnega vetra.
   Na sklepni slovesnosti v hotelu Eta, 
na kateri so najboljšim podelili kolaj-
ne in pokale, je bil slavnostni govornik 
mag. Miloš Bizjak, državni sekretar 
na ministrstvu za obrambo, vse ude-
ležence pa je pozdravil tudi polkovnik 
Miha Butara, dolgoletni predsednik 
organizacijskega odbora, ki si v prihod-
nje želi še več udeležencev, predvsem 
mlajših, da bi tako še naprej prenašali 
duh uporništva in veteranstva na priha-
jajoče generacije.
   V kulturnem programu so sodelova-
li učenci Osnovne šole Cerkno, ženski 
pevski zbor Iris in kvartet orkestra Slo-
venske policije.
februar 201826
simbolno kazala ob prižiganju kresov v 
spomin na bazoviške junake na števil-
nih primorskih vrhovih, po svoje pa tudi 
v delovanju organizacije Črnih bratov. 
Tigrovski boj se je kljub tragični zare-
zi z bazoviškimi ustrelitvami nadalje-
val, med cilji in metodami pa so dobila 
večji poudarek prizadevanja za prenose 
in tudi izdajanje učbenikov, skrivno or-
ganiziranje slovenskega pouka, pevskih 
vaj in nastopov. Iz primorskih krajev 
se je tigrovski boj kmalu razširil še na 
Gorenjsko, v tridesetih letih je sledila 
selitev sedeža in žarišča organizacije s 
Primorskega v Ljubljano, po kapitulaciji 
in zasedbi še preostale Slovenije aprila 
1941 pa se je njegova zagonska moč 
pokazala tudi pri zbiranju prostovolj-
skih enot za obrambo pred okupatorji v 
takratni Ljubljanski pokrajini in drugih 
krajih. 
 
Bitka na Mali gori
V tem obdobju je nastal tudi prvi obo-
roženi spopad z okupatorjem, v bitki na 
Mali gori 13. maja 1941, ko je ranam 
podlegel vojaški poveljnik TIGRA Dani-
lo Zelen. Že prej, marca leta 1940, pa so 
se začele množične aretacije tigrovcev, 
komunistov in drugih antifašistov na 
obeh straneh meje, ki jim je sledil dru-
gi tržaški proces decembra leta 1941. S 
tem je organizacija tako rekoč preneha-
la obstajati, redki člani zunaj zaporov 
in izgnanstev pa so se pridružili prvim 
partizanskim enotam. 
Med NOB in v prvem povojnem ob-
dobju tigrovsko gibanje ni bilo deležno 
zadostne pozornosti, kar pa ne pomeni, 
da je bilo popolnoma zamolčano. Dru-
gačen pogled je mogoče zaznati v poi-
menovanju Bazoviške brigade in v sim-
bolni potrditvi povezave partizanskega 
s tigrovskim bojem na velikem zboro-
vanju v Gornji Branici aprila 1944. Bolj 
razčlenjena povojna pozornost temu 
obdobju pa je razvidna iz objavljenih 
del zgodovinarjev in drugih avtorjev od 
sredine petdesetih let (T. Ferenc, 1977; 
M. Kacin Wohinz, 1990, idr.), ustreznej-
ša prisotnost te tematike v javnem spo-
minu pa obstaja od ustanovitve Društva 
TIGR Primorske leta 1994. 
Trst- Istra – Gorica Reka
Partizani so svet osvobodili hlapčevstva
Proti molku in pozabi
O B L E T N I C A
Proslava v Svečah, pripravili so jo 4. februarja pri spomeniku padlim, 
je bila uvod v niz dogodkov, ki jih bo Zveza koroških partizanov (ZKP) 
pripravila v letošnjem jubilejnem letu, ko slavijo 70-letnico obstoja. 
»Molk in pozaba sta bila in sta še danes dejavnika, na kate-ra so se desetletja 
zanašali vsi tisti v deželi in državi, ki so 
hoteli zabrisati sledove lastnega deleža 
v nacistični strahovladi,« je v nagovoru 
poudaril slavnostni govornik Roman 
Schellander, član upravnega odbora 
ZKP in prijateljev protifašističnega od-
pora. S treh različnih vidikov je prikazal 
pomen spominskih prireditev: iz oseb-
nih izkušenj je izrazil prepričanje, da je 
kruti usodi rojakov treba dati oziroma 
vrniti imena. Drugi vidik prireditve je 
nadregionalni in povezuje njen politič-
ni pomen in politično vsebino. Spom-
nil pa je tudi, da sta vrednotenje zgo-
dovinskih pojavov in spominjanje na 
katastrofe, ki so jih pretrpele generaci-
je pred nami, na dnevnem redu tudi v 
mednarodnem merilu.
   Prireditve v jubilejnem letu bodo 
pripravljali vse do novembra, ko bodo 
pripravili večjo manifestacijo, je pove-
dal tajnik ZKP Andrej Mohar in pou-
daril: »Spominjanje ni le častna zadeva, 
ampak tudi dolžnost, obenem pa izraz 
zavesti ali morda še bolje samozavesti, 
da partizani in mednarodno odporniško 
gibanje niso izbojevali le narodnega 
obstoja, temveč so tudi svet osvobodili 
hlapčevstva in uvedli človekovo dosto-
janstvo kot politično normo.«
    Iz kresanj stališč v preteklosti se je iz-
oblikovalo spoznanje, da Avstrija ni bila 
le žrtev, pa je menil predsednik ZKP 
Milan Wutte in ob tem poudaril: »Če se 
pojavljajo skrajna desničarska gibanja, 
je toliko bolj pomembna solidarnost s 
tistimi, ki so v nevarnosti, da postanejo 
tarče takšnega razvoja.« Med te Wutte 
šteje tudi pripadnike manjšin oziroma 
narodnih skupnosti.
   Nekdanja dolgoletna predsednica Slo-
venskega prosvetnega društva Kočna 
in pobudnica iniciative Vrnimo jim ime-
na Tatjana Feinig je v svojem pozdra-
vu razmišljala o pomenu ozaveščanja 
mladih: »Pogovarjajmo se z mladimi! 
Ne samo v šoli, ampak tudi doma in 
povsod, kjer so nas pripravljeni poslu-
šati! Povejmo jim, zakaj je škandalozno, 
da je politični razvoj v naši državi omo-
gočil določenim ljudem z ekstremnega 
nemškonacionalnega spektra prevzem 
političnih funkcij v novi avstrijski vladi! 
Spomnimo se ljudi iz naših krajev, ki so 
se v imenu človečanstva uprli uniče-
valnemu nacističnemu režimu! Pa tudi 
tistih, ki so bili žrtve nacističnega pre-
ganjanja in so bili umorjeni v koncen-
tracijskih taboriščih ali so postali žrtve 
evtanaziranja.« 
   Slovesnost na pokopališču v Svečah 
je glasbeno oblikoval Moški pevski zbor 
Bilka iz Bilčovsa, recitator pa je bil Erik 
Selan.
Spominska slovesnost pri spomeniku
// BESEDILO: FR/MP    // FOTO: Wafra
27
Neresnične interpretacije zgodovine NOB
Pobuda Zveze borcev za prepoved 
nacifašističnih simbolov!
A K T U A L N O
Fašistična in nacistična ideologija nikoli ni zares izginila, čeprav 
je bila ob koncu druge svetovne vojne premagana. Ideologiji se 
s sodobnimi metodami vračata v vsakdan naše družbe. Pri tem 
spretno izkoriščata aktualne teme za iskanje krivcev za težave v 
družbi. Takšen primer so denimo begunci. 
Vedno pa so priročni tudi na-padi na partizansko dedišči-no, ki jo nekatere politične skupine s pridom uporablja-
jo za nabiranje predvolilnih točk. Pri 
tem partizansko osvobodilno gibanje 
brez sramu predstavljajo kot zločinsko, 
simboli okupatorja in sodelavcev pa 
prihajajo v naš vsakdan kot tisti, ki so 
zgodovinsko gledano bili edini na stra-
ni svoje domovine.
   To je seveda popoln nesmisel, saj 
se morajo danes osvoboditelji zago-
varjati kot narodni izdajalci, kolabo-
ranti okupatorja pa v očeh nekaterih 
postajajo narodni junaki. Zastopanje 
takšnih stališč se ne odraža zgolj v ne-
resničnih interpretacijah zgodovine, 
ki rušijo identiteto naše države. To se 
kaže tudi v porastu vsakodnevnih na-
padov medijev in posameznikov na 
dobro ime Zveze združenj borcev za 
vrednote NOB Slovenije. Vsake toliko 
časa pa smo priče skrunitvam simbo-
lov zmage nad nacifašizmom. Poročali 
smo že o napadih na spomenik NOB 
v Jelenovem žlebu, pa v Bazi 20 in v 
številnih drugih krajih. 
Tudi prepoved 
sovražnega govora 
Prav zato se je Predsedstvo ZZB NOB 
Slovenije odločilo sprožiti pobudo za 
prepoved nacističnih in fašističnih sim-
bolov. Ne gre zgolj za prepoved oznak 
in napisov, ki so jih nosili pripadniki 
fašističnega in nacističnega okupator-
ja, temveč tudi za prepoved oznak in 
napisov, ki so jih nosili pripadniki ko-
laborantskih enot, delujočih v sesta-
vu okupatorja proti lastnemu narodu. 
Zveza borcev meni, da takšna ravnanja 
podpihujejo sovraštvo med slovenskim 
narodom in širijo nestrpnost, ki maje 
temelje ustavne ureditve Republike 
Slovenije. Tukaj ne gre zgolj za prepo-
ved simbolov, temveč tudi za potrebo 
po preganjanju sovražnega govora in 
širjenja nestrpnosti med ljudi. Spom-
nimo se na primer zadnjega primera, 
napada na našega olimpionika Jakova 
Faka zaradi nošenja slovenske zastave 
na uradnem odprtju olimpijskih iger. Ta 
primer je tipično znamenje porasta fa-
šistične in nacistične ideologije v vsak-
danjem življenju slovenske družbe in 
kliče po odzivu javnosti in jasnem iz-
// BESEDILO: Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije 
ražanju nestrinjanja s takšnimi stališči. 
Državni organi pa bi morali poskrbeti 
za takojšnjo prekinitev in sankcionira-
nje sovražnega govora, ki je zlasti pri-
soten na družbenih omrežjih. 
    Zveza borcev bo s to pobudo obli-
kovala konkreten zakonski predlog za 
ureditev tega stanja in ga bo političnim 
strankam predlagala v obravnavo ob 
sestavi nove vlade. Želimo, da bi bila 
to tudi skupna pobuda Koordinacije 
domoljubnih in veteranskih organiza-
cij Slovenije. V zvezi s tem načrtujemo 
nekaj okroglih miz po različnih krajih v 
Sloveniji. Uvodničar in vsebinski pro-
motor te pobude je podpredsednik ZZB 
NOB Slovenije Marijan Križman. 
   Vso članstvo in simpatizerje vabimo k 
sodelovanju za uresničitev naše pobude!
Okrogle mize na temo 
»Pobude za prepoved 
nacifašističnih simbolov«:
Koper, 13. marec 2018 ob 18. uri 
v prostorih Območne-obrtno podjetni-
ške zbornice Koper
Ljubljana, 21. marec 2018 ob 18. uri 
v Mestni hiši Ljubljana (rdeča dvorana)
Celje, 4. april 2018 ob 18. uri v Muzeju 
novejše zgodovine Celje
Maribor, 10. april 2018 ob 17. uri 
v dvorani Mestne četrti Nova vas, Rad-
vanjska cesta 65
Nova Gorica, 24. april 2018 ob 18. uri 
v dvorani Mestne hiše Mestne občine 
Nova Gorica
Trbovlje, 25. april 2018 ob 18. uri 
v Mladinskem centru Trbovlje
Vljudno vabljeni v čim večjem številu!
Spomenik v Jelenovem žlebu pred in po skrunitvi
februar 201828
Organi pregona nimajo podlage za ukrepanje
Kar ni prepovedano, 
je dovoljeno  
Na Tjentištu bijejo plat zvona
Kostnica ogrožena, 
spomenik varen  
A K T U A L N O
Zakaj si naša država zatiska oči, namesto da bi z zakonom pre-
povedala sovražni govor, nošenje nacističnih, fašističnih in domo-
branskih uniform, ne ve nihče. Pred časom je v našem glavnem 
mestu visela zastava s kljukastim križem in samo zaradi zgražanja 
javnosti je skrivnostno izginila – da ne bo pomote, ni izginila po 
zakonu, ker tega preprosto ni.
Primerov paradiranja v belogar-dističnih uniformah je vse več in sprašujemo se, kam vse to vodi. Italija, Avstrija in Nem-
čija, kjer sta fašizem in nacizem imela 
domovinsko pravico, imajo zakone, ki 
prepovedujejo nošenje uniform, razpi-
hovanje sovraštva do tujcev in javno 
uporabo simbolov nacizma in fašizma. 
   Zato je tudi v Sloveniji treba sprejeti 
zakon, ki bo prepovedoval nošenje na-
cističnih in fašističnih simbolov ter bo 
prepovedoval delovanje skrajnih sku-
pin, ki se urijo na vojaških vadbiščih v 
Sloveniji, nosijo domobranske uniforme 
nekdanjih pomagačev nacistične Nem-
čije in želijo predstavljati narodno gardo.
Okrogle mize z zgodovinarji
Zveza združenj borcev za vrednote 
NOB Slovenije bo o tej problemati-
ki odprla javno razpravo in pripravila 
okrogle mize. V razpravah bodo poleg 
javnosti sodelovali zgodovinarji, pravni-
ki in vsi, ki bodo s svojimi prispevki po-
magali ustvariti relevantne prispevke za 
nastanek zakona.  Več kot očitno je, da 
so stvari ušle izpod nadzora, da organi 
pregona nimajo podlage za ukrepanje 
ter da nas nekateri želijo vrniti v mrač-
no obdobje polpretekle zgodovine in se 
oprati greha sodelovanja z oupatorjem, 
zaprisežene sodelavce nacizma pa pri-
kazati kot narodno vojsko. 
   Pridite na okrogle mize, ki jih orga-
niziramo v vašem kraju, sodelujte in 
pomagajte ohraniti vrednote narodno-
osvobodilnega boja! Prispevajte k raz-
pravam, ki bodo podlage za nastanek 
zakonodajne iniciative o prepovedi na-
cističnih in fašističnih simbolov. 
   Slovenija je v koaliciji zmagovalk dru-
ge svetovne vojne, prisotnost naših ve-
teranov v Normandiji in drugod, kjer se 
spominjajo zmage nad nacifašizmom, 
pa le dokazuje, da imamo enake vred-
note kot svobodoljubna Evropa. 
ZZB NOB Slovenije poziva vse bralce 
revije, člane in simpatizerje, da nam na 
naslov ZZB NOB Slovenije, Einspieler-
jeva 6, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov 
info@zzb-nob.si pošljete kakršen koli 
vsebinski ali fotografski material prime-
rov vandalizma nad spomeniki in zna-
menji NOB ter drugih oblik pojava na-
cifašističnih simbolov v svojem okolju.
Po obilnih padavinah in topljenju snega 
v hribih se je 3. februarja letos v Dolini 
herojev na Tjentištu sprožil ogromen ze-
meljski plaz. Plaz lahko ogrozi spomenik 
bitke na Sutjeski in kostnico, v kateri so 
shranjeni 3301 posmrtni ostanek borcev 
na Sutjeski. Kot je povedal direktor Naci-
onalnega parka Sutjeska Dejan Pavlović, 
je s sprožitvijo plazu – po nekaterih po-
datkih naj bi v dolino zdrsnilo 5.000 ku-
bičnih metrov zemljine – nastala globo-
ka jama, plaz pa je odnesel tudi polovico 
stopnic, ki so vodile do spomenika. »Naj-
huje pa je, da je podor nastal samo 15 
metrov stran od kostnice. Na kraj dogod-
ka so že prišli geodeti in drugi strokovnja-
ki, stekla je široka akcija za sanacijo ob-
močja. Kar je bilo v naših močeh, smo že 
postorili in očistili območje,« je povedal 
direktor. Neuradno naj bi se plaz sprožil 
tudi zaradi dotrajanega in nevzdrževane-
ga sistema odvodnjavanja. Podoben plaz 
se je na tem območju namreč sprožil leta 
1986. Medtem se je oglasil iz Beograda 
tudi avtor spomenika, Miodrag Živković, 
in sporočil, da sta spomenik in kostnica 
zgrajena na trdnem terenu. Spomenik v 
Dolini herojev na Tjentištu so postavili 
leta 1971, simbolizira pa preboj borcev iz 
obroča sovražnih enot, ki so jih sestavljali 
Nemci, Italijani, Bolgari, ustaši in četni-
ki. Naj spomnimo, da je bitka na Sutjeski 
potekala od 15. maja do 13. junija leta 
1943 in da je v operaciji, poimenovani 
Schwartz, 22.000 partizanov, med njimi 
je bilo tudi 1.200 ranjencev, obkrožilo 
127.000 sovražnikovih vojakov. V boju je 
padlo približno 7.500 partizank in parti-
zanov. V bitki na Sutjeski je bil ranjen tudi 
vrhovni komandant, tovariš Tito.
   
Besedilo: Jan Ukmar 
Foto: Igor Janković, Radio Foča
// BESEDILO: Marijan Križman, podpredsednik ZZB NOB Slovenije
Vandalizem nad partizanskimi spomeniki-Maherjeva grapa
29
Pedrovo:
V soboto 20. januarja letos je bila v vasici Pedrovo nad Branikom v Vipavski 
dolini slovesnost v počastitev spomina na enajst padlih borcev Varnostno-
-obveščevalne službe (VOS), Vojske državne varnosti in Gruppo naziona-
le patriota (GAP) ter ranjencev premične bolnišnice, ki so bili 26. januarja 
1945 začasno nastanjeni v tej vasi. Obkolila jih je nemška enota iz Sežane, 
ki so jo domači izdajalcev obvestili o njihovi nastanitvi, in jih v neenakem 
boju pobila, ob tem pa zajela še trinajst borcev in vaščanov. 
 
Udeležence proslave je nagovoril predsednik krajevne skupnosti Branik Mi-
ran Vidmar, slavnostni govornik pa je bil Matjaž Nemec, podpredsednik Dr-
žavnega zbora Republike Slovenije. Sklepna pozdravna beseda je pripadla 
dolgoletnemu predsedniku KO ZB NOB Branik Edvardu Bizjaku in predse-
dniku Skupnosti borcev VOS OF in 2. brigade VDV Miroslavu Jerkiču.
   Kulturni program so oblikovali Pevski zbor Franc Zgonik pod vodstvom 
Jerneja Rustje in učenci Osnovne šole Branik pod vodstvom Erike Klanjšček 
in Marije Filipič Mulič. Slovesnost so obogatili številni praporščaki bor-
čevskih organizacij in Društva veteranov Sever. 
   Prireditev sta pripravila KS Branik in KO ZB NOB Branik v sodelovanju 
z Območnim združenjem borcev za vrednote NOB Nova Gorica, Društvom 
veteranov SEVER in Mestno občino Nova Gorica. 
Besedilo: Miloš Lozič, foto: Vid Šibelja
Dolina Lobnica nad Kokro: 
Letošnjega 13. januarja sta bila visoko v zatrepu doline Lobnica, pod pre-
padnim skalovjem gorskega vrha Akle, slovesnost ob 73. obletnici smrti 
Lojzeta Dežmana - Branka in 4. zimski pohod k partizanski tehniki Jošt. Z 
organiziranjem spominske slovesnosti je Krajevna organizacija borcev za 
vrednote NOB Kokrica pred štirimi leti pozabi časa uspešno iztrgala še eno 
od epopej partizanskega boja proti okupatorju, ki bo za večno ostal zapisan 
v narodovem zgodovinskem spominu. Pohoda in slovesnosti na kraju, kjer 
je pred 73 leti delovala ilegalna partizanska tehnika Jošt, ki jo je od oktobra 
1944 naprej vodil krajan Kokrice, Lojze Dežman - Branko, se je udeležilo 55 
ljudi, med njimi tudi Brankov sin, Lojze Dežman ml.
    Slavnostni govornik je bil Damjan Renko, član izvršnega odbora Krajevne 
organizacije borcev za vrednote NOB Kokrica. Navzočim je pojasnil odkri-
vanje in potrditev prave lokacije partizanske tehnike Jošt, kjer je bilo nato v 
avgustu 2014 postavljeno spominsko obeležje. Renko je tudi opisal delova-
nje tehnike Jošt v ostrih zimskih razmerah konec leta 1944 in usodni 13. ja-
nuar 1945, ko je bila tehnika izdana in so jo uničile kvizlinške domobranske 
enote iz Tupalič. Takrat je v neenakem boju padel Lojze Dežman - Branko, 
neoborožena partizanka Angelca Šmid pa je bila zajeta. Govornik se je do-
taknil tudi sedanjosti in poudaril poskuse predrugačenja in kriminalizacijo 
polpretekle zgodovine ter poskuse izenačitve okupatorjevih sodelavcev s 
partizanskimi borci. Omenil je tudi lani odkriti spomenik v Ljubljani, ki naj 
bi bil posvečen žrtvam vseh vojn in spravi. Končal je z besedami: »Ukradeni 
napis na spomeniku 'Domovina je ena, nam vsem dodeljena, in eno živ-
ljenje in ena smrt' prihodnjim rodovom govori o izenačenosti v smrti, 
hkrati pa bo za prihodnost kamniti govorec molka o bistveni različnosti 
ciljev bojujočih se strani. Potrudimo se na tej poti in ne dovolimo, da bi 
bili v naši družbi in v našem skupnem življenju odrešeniki tisti, ki nam 
pridigajo o sovraštvu!« 
    V kulturnem delu programa so nastopili Ana Grmič (recital), operni pevec 
Tone Habjan in harmonikar Nejc Jemec, pohodniki pa so zapeli tudi dve 
partizanski pesmi. 
Besedilo: Damjan Renko, foto: Gortan Simončič, Damjan Renko
Štorje:
V nedeljo, 21. januarja 2018, smo s tradicionalno slovesnostjo počastili spo-
min na mladega partizana Marjana Štoka iz Proseka. Letos je minilo 74 
let od takrat, ko so komaj sedemnajstletnega partizana zajeli in ga kruto 
usmrtili v naši vasi. 
Po pozdravnih nagovorih predsednika Združenja borcev za vrednote NOB 
Sežana Bojana Pahorja in župana Občine Sežana Davorina Terčona je slav-
nostna govornica, profesorica zgodovine in članica pokrajinskega Vsedržav-
nega združenja partizanov Italije Marta Ivašič, povzela življenje mladega 
partizana Marjana in boj Primorcev za svoje pravice.
    »Danes tudi prepogosto težko prepoznavamo, kdo nam je brat, kdo nam 
je sosed, s kom si v resnici delimo planet in prihodnost. Morali bi se zato 
spomniti partizanskega tovarištva in solidarnosti, njihovega skupnega pog-
leda v prihodnost. Naš narodnoosvobodilni boj je že v tistih vojnih letih 
D O G O D K I
februar 201830
vzbujal občudovanje v svetu. Bil je resnično epopeja, boj epskih razsežnosti, 
srčen in krut, junaški in strašen, tudi tu, tudi v dneh Marjanove smrti, v tisti 
vojni zimi, takrat že peti vojni zimi v Evropi. Zato si še danes postavljamo 
nova vprašanja, raziskujemo, se poglabljamo. A srce te zgodovine ostane. 
Vse drugo je le poskus obračanja resnice, zakrivanje tega, kar se je na drugi 
strani dogajalo. In tega, za kaj je v resnici šlo. Tudi zato se zbiramo ob parti-
zanskih spomenikih, jih negujemo in jih predajamo mlajšim. Zato stopamo 
v borčevske organizacije tudi mi, ki smo se rodili po vojni,« je med drugim 
dejala slavnostna govornica. 
   Na slovesnosti je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije kra-
jevni skupnosti Štorje za ohranjanje spomina in vrednot NOB podelila zlato 
plaketo.
   Spominsko slovesnost so tudi letos s skupnimi močmi pripravili sekcija 
VZPI Prosek - Kontovel, krajevna organizacija za vrednote NOB Štorje - Vrhe, 
Krajevna skupnost Štorje in Združenje borcev za vrednote NOB Sežana.
 V kulturnem programu so sodelovali Ženski pevski zbor iz Proseka, Moški 
pevski zbor Vasilij Mirk, recitator Matej Svetina in Godba na pihala iz Prose-
ka. Zahvala gre tudi praporščakom ter veteranom in tabornikom rodu Modri 
val, ki so stali na častni straži.
Besedilo: Meri Hreščak, foto: Damjan Balbi, David Terčon
Olmo: 
V Domu upokojencev Olmo v Kopru sta me 24. januarja letos obiskala pred-
sednik krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Koper, Izola, Piran 
in Ankaran Teodor Colnar in članica odbora Antonija Senčar. Njunega obiska 
sem se zelo razveselila. 
   Z menoj v sobi je tudi članica Zveze borcev iz Kopra, Marija Rožac, ki je bila 
kot 16-letno dekle v vasi prva aktivistka in kurirka z ilegalnim imenom Živa. 
   Spomnili smo se druge svetovne vojne, izgnanstva, trpljenja v tujini in 
vrnitve v domovino. Naša generacija je še vedno prepričana, da je življenje 
vrednota in da se med nami čuti prijateljstvo. Včasih smo temu rekli tova-
rištvo. Zdaj sodobna družba, namesto da bi spodbujala sodelovanje in em-
patijo, od marsikoga zahteva več, kot zmore, zato ni čudno, da se porajata 
sebičnost in v prvi vrsti skrb samo zase. Tako je seveda univerzalna dobrota 
odsotna, kar se očitno vidi iz dogodkov po svetu. 
   Kar se tiče mojega življenja v Domu upokojencev Ptuj, enota Koper, sem 
zelo zadovoljna. Tu sem že dve leti. Za nas je lepo poskrbljeno. Kolektiv 
doma se trudi, da nam polepša vsak dan. Hvaležna sem vsem uslužbencem, 
ki skrbijo za nas in nam lepšajo zadnje trenutke. Z veseljem sodelujem pri 
skoraj vseh dejavnostih. Rada tudi sodelujem pri prostovoljnem in ustvar-
jalnem delu.
   Ne morem mimo tega, da omenim nekaj utrinkov iz pesmice »Čemerna 
starka«. Zapisala jo je neka ženica na Škotskem. Umrla je na oddelku za 
zdravljenje starostnih bolezni. Še posebej so me ganile naslednje kitice:
   »Nad mano se zgrnejo temni oblaki, moj mož je mrtev. Ko se zagledam 
v prihodnost, se vsa naježim. Moji otroci se oddaljujejo, imajo svoje otroke, 
mislim na vsa minula leta in na ljubezen, ki sem jo poznala. Zdaj sem starka. 
Kako kruta je narava. Starost je šala in iz človeka naredi norca. Telo usahne, 
privlačnost in moč izgineta. Tam, kjer sem nekoč imela srce, je zdaj kamen. 
Mislim na vsa tista leta, ki jih je bilo premalo in so prehitro minila, in spre-
jemam neizogibno dejstvo, da nič ne more trajati večno.«
   Vsi, ki ste danes še mladi, se spomnite na to pesem, ko naslednjič srečate 
starejšo osebo.
Sonja Senčar
Hruševje, Sajevče:
V Sajevčah je 28. januarja 2018 potekala spominska slovesnost v počastitev 
padlih borcev Sočanovega bataljona. Zbrane je nagovoril Rado Škerjanc, 
predsednik KO ZB za vrednote NOB Hruševje. Poudaril je pomen plemeni-
tega boja za svobodo slovenskega naroda, katerega spomin moramo trdno 
ohranjati in negovati v današnjem neprijaznem času, ko se spet skoraj pov-
sod po Evropi pojavljajo oblike fašizma. Na slovesnosti so bili tudi pred-
stavniki ZB za vrednote NOB Postojna s predsednikom Jerkom Čehovinom 
na čelu. KO ZB Hruševje je ob spomeniku položila cvetje in sveče. Pripravili 
so tudi krajši kulturni program.
   Legendarni Sočanov bataljon je v izredno slabem vremenu 24. januarja 
1945 krenil na dolgo pot z Banjške planote na cilj v Lokve pri Črnomlju, kjer 
je bilo poveljstvo Narodne obrambe. Ob postanku v Sajevčah je po šestih 
dneh izjemno napornega pohoda utrujene in izčrpane borce nenadoma na-
padla nemška patrulja. Padlo je sedem partizanov, med njimi poročnik Ivan 
Klobučar - Sočan, več je bilo ranjenih. Preživeli borci so nadaljevali pot v 
Belo krajino, medtem ko so za ranjence poskrbeli domačini in dr. Franc Am-
brožič, partizanski zdravnik.
Ana Horvat, KO ZB Hruševje 
Draga pri Begunjah:
Delegacija Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Kokrica je 4. ja-
nuarja v spominskem parku padlih talcev v dolini Drage pri Begunjah prip-
ravila komemoracijo s položitvijo venca na grob velikega krajana in revolu-
cionarja Franca Mraka, ki ga je nemški okupator ustrelil kot talca 3. januarja 
pred 75 leti.
   Slavnostni govornik je bil Damjan Renko, član izvršilnega odbora krajevne 
borčevske organizacije Kokrica. Grobišče talcev v dolini Drage pri Begunjah 
je opisal kot sveti kraj. Tam je nacistični okupator med drugo svetovno voj-
D O G O D K I
31
no prelival kri najbolj srčnih Slovenk in Slovencev, predvsem Gorenjcev, saj 
jih je po mučenju v begunjski kaznilnici nečloveško umoril. Njihova edina 
krivda je bila, da so nesebično ljubili domovino, narod in svobodo.
Govornik je orisal tudi življenjsko pot Franca Mraka. Ta je bil med 35 slo-
venskimi talci, ki so jih ustrelili tistega mrzlega zimskega jutra leta 1942. 
Ustreljen je bil zato, ker je bil med 26. julijem in 5. avgustom 1941 med 
prvimi 199 Gorenjci, ki so se upali upreti nemškemu okupatorju ter temu 
dali vedeti, da svojih načrtov o izgonu in uničenju slovenskega naroda ne 
bo tako zlahka uresničil. O tem govori tudi sporočilo nemške podružnice 
koroškega propagandnega urada na Bledu 16. avgusta 1941, ki pravi, da je 
dejavnost komunistov na Gorenjskem kljub zasledovanju partizanskih enot 
in zapiranju oseb, ki jih podpirajo, še vedno zelo živahna. O kakšni pomiritvi 
tako sploh ni moglo biti govora, še več, prav ta prvi upor je v nemški zased-
beni upravi sprožil prve predloge o upočasnitvi procesa ponemčevanja in 
odložitev izgona prebivalstva do konca vojne, kar je svojevrsten dokaz o 
uspešnosti narodnoosvobodilnega gibanja. »Spomin na Franca Mraka tudi 
po 75 letih še vedno živi. Živi v naših mislih in srcih, živi pa tudi v zgodo-
vinskem spominu slovenskega naroda, ki mu je lahko hvaležen, da je bil 
eden njegovih najbolj svetlih sinov,« je končal slavnostni govornik. 
Besedilo: Damjan Renko, foto: Brane Virant
Štore:
Na mestu, ki ga je legendarna XIV. divizija prešla v zgodnjih jutranjih urah 
14. februarja 1944 na pohodu na Štajersko, so člani ZZB NOV in POJ leta 
1971 postavili pomnik. Stoji blizu mosta ob Voglajni, čez katerega so se 
brigade pomikale proti Dramljam. Na granitnem kamnu sta skica pohoda 
XIV. divizije NOV od Sotle do Mozirskih planin in Pohorja ter datum 6. 2. 
1944–24. 2. 1944.
    Pri vasi Opoka vzhodno od Štor je divizija poleg Voglajne prešla še cesto 
in železnico. Nemcem ni uspelo pravočasno zapreti ceste in železnice od 
Celja do Šentjurja. Partizani so minirali železniško progo. V nemškem vlaku, 
ki je zadel ob mino, se je iztirilo nekaj vagonov (povzeto po avtorju Gvidu 
Stresu, Pohod Štirinajste na Štajersko).
   Pomnik je redno vzdrževan. Kovinski del, ki označuje pot pohoda, je že 
načel zob časa, v celoti ga je obnovil naš marljivi veteran Vladislav Bogda-
novič. Za urejeno okolico poskrbijo občina Štore in člani veteranskih orga-
nizacij. V preteklosti, ko so še bile organizirane slovesnosti ob obletnicah 
prehoda, se je ob pomniku zbralo veliko ljudi. Kljub časovni odmaknjenosti 
nikakor ne smemo pozabiti na tisti čas. Zato smo se v Štorah soglasno od-
ločili, da se bomo letos, ko mineva 74. obletnica prehoda, spet poklonili v 
hvaležni spomin borcem NOV.
Besedilo in foto: Srečko Križanec
Sv. Neža na Koroškem Selovcu:
Približno 300 udeležencev se je 13. januarja, na sv. Nežo, zbralo v gozdu, 
kjer so se poklonili spominu na sedem pobitih talcev, ki so 12. januarja 
1945 končali svojo mučeniško pot. Na mesto spomina so prišli ravenski ta-
borniki, člani Zveze borcev z Raven na Koroškem in iz Dravograda, domačini 
z okoliških kmetij in svojci pobitih talcev.  Posebno vlogo pri ohranjanju 
spomina imajo učenci osnovne šole s prilagojenim programom z Raven na 
Koroškem, ki nosi ime najmlajšega med pobitimi talci, sedemnajstletnega 
Andreja Kotnika – Juričevega Drejčka. Pripravili so kulturni program, tokrat 
ga je popestril tudi Mešani pevski zbor Markovič Kristl - Mato iz Črne na Ko-
roškem, obenem pa so vse pohodnike pričakali s toplim čajem. Slavnostna 
govornica na prireditvi je bila dr. Karla Oder, zgodovinarka, domačinka in 
članica občinske organizacije ZB Ravne na Koroškem, ki je tudi organizirala 
tradicionalno spominsko slovesnost. 
Zbrane, med njimi so bili Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB za vred-
note NOB Slovenije in podžupan občine Ravne na Koroškem, ter poslanca 
državnega zbora Danilo Ranc in Beno Kopmajer, je nagovoril tudi Maksimi-
lijan Večko, predsednik občinske organizacije ZB Ravne na Koroškem. Zbra-
nim je na kratko opisal zadnje dneve življenja pobitih partizanov, ki so padli 
v gestapovske roke konec decembra leta 1944 in 1. januarja 1945, govoril 
je o desetdnevnem zasliševanju in pretepanju v dravograjski gestapovski 
mučilnici ter o poti do gozda nad Mežnarjevo domačijo, kjer so okupatorji 
opravili svoje krvavo delo, pobite partizane pa pustili ležati tako, kakor so 
padli pod streli. Tisto jutro je najmlajši, Juričev Drejček, še zadnjič videl svo-
jo rojstno hišo in na pragu sosednje domačije uzrl soseda Potočnika. Ta mu 
je hotel dati kos kruha, kar pa je preprečil gestapovec s puško, rekoč, da ga 
fant ne bo potreboval.
Besedilo: Maksimilijan Večko
Nova Gorica:
Že nekaj let pripravljata pokrajinska sveta Združenj borcev za vrednote NOB 
južne in severne Primorske skupne seje, ki so namenjene odpravljanju te-
žav, usklajevanju stališč, organiziranju velikih prireditev na Primorskem in 
sodelovanju z Vsedržavnim združenjem partizanov Italije.
   Na seji 11. januarja letos je bilo sprejeto poročilo o državni proslavi vrnitve 
Primorske k matični domovini in vzporednih prireditvah, zlasti o koncertu »Glas 
svobode«. Kljub številnim zapletom, nerazumljivim potezam vladnega Odbo-
ra za državne proslave in slabemu vremenu je bila celotna prireditev odlično 
ocenjena. To je prav gotovo zasluga Območnega združenja borcev za vrednote 
NOB Nova Gorica in predsednice Katjuše Žigon ter Mestne občine Nova Gorica.
   Na seji je bil dosežen tudi dogovor o organizatorjih naslednjih proslav pri-
ključitve Primorske k matični domovini, ki pa jih morajo še potrditi posame-
zne občine. Letošnja proslava bo zagotovo v občini Komen, kjer so priprave 
na septembrsko prireditev že stekle. Leta 2019 naj bi bila prireditev v občini 
Ajdovščina, leta 2020 v ankaranski občini, leta 2021 v občini Idrija in leta 
2022 v občini Piran.
   Da bi delo med primorskimi združenji borcev usklajeno potekalo, sta po-
krajinska sveta imenovala poseben koordinacijski odbor, ki bo pomagal or-
ganizatorjem velikih prireditev na Primorskem usklajevati pereča vprašanja 
in naloge. Sveta sta podprla tudi predlog za srečanje primorskih borčevskih 
združenj z obmejnimi italijanskimi združenj ANPI. Na obeh straneh namreč 
ugotavljajo, da imajo podobne težave, zlasti zaradi poskusov razvrednote-
nja odporniškega gibanja v času NOB in zaradi večanja fašističnih pojavov. 
Besedilo: Rino Velikonja
 
februar 201832
// PIŠE:  Bruna Olenik
// PIŠE:  Jan Ukmar // PIŠE:  Jože Šušmelj
100 let 
Tončke 
(Mele) 
Neškudle 
95 let 
Slavke 
Alič
80 let 
dr. Branka 
Marušiča
Rodila se je v hudi zimi 31. januarja 1918 v zavedni slo-
venski hiši v Cerknici. Bila je dvanajsti otrok v času, ko sta 
bila veliko pomanjkanje in stiska po prvi svetovni vojni. Na 
kmetiji so morali trdo delati, da so si pridelali hrano za šte-
vilno družino. Na pragu je bila druga svetovna vojna. Kot 
večina mladih iz Cerknice se je tudi Tončka vključila v OF 
in postala aktivistka. Prestala je trpljenje v zaporu v Logat-
cu in pozneje še v ljubljanskem zaporu. 
    Ker so fašisti vedeli, da ima brata v partizanih in da vsa 
družina dela za NOB, so jim požgali dom. Domobranci so ji 
bili nenehno za petami. Še enkrat je komaj obnovljeni dom 
zažarel kot bakla in Tončka je začasno streho nad glavo do-
bila pri družini Kralj. Niso je prestrašili. Delala je pogumno 
naprej do končne partizanske zmage. Ponosna je na svoj 
prispevek k  osvoboditvi domovine, saj ji je upor proti oku-
patorju pustil neizbrisen pečat v srcu in duši.
    V Domu upokojencev so ji pripravili lepo slovesnost, ki 
so se je udeležili tudi predsednik Združenja borcev za vred-
note NOB Postojna Jerko Čehovin, župana postojnske ob-
čine Igor Marentič, predsednik društva upokojencev Franc 
Koščak in Bruna Olenik, predsednica krajevne organizacije 
ZB Postojna, kjer je Tončka dolgoletna članica. Jubilantka 
je bila vesela nove knjige o graditvi Nove Gorice in čestitke 
območnega Združenja za vrednote NOB iz Nove Gorice, 
čestitke Združenja ZZB za vrednote NOB Slovenije in če-
stitke ZZB iz rodne Cerknice. »No, pa le niso pozabili moji 
borci name!« je srečna dejala. 
Lani 9. decembra je svoj visoki jubilej, 95 let, praznova-
la Slavka Alič, rojena Čampa, iz Ljubljane. Rodila se je v 
kmečki družini na Gornjem Igu, osnovno šolo pa je obisko-
vala v Iški vasi.
   Prve stike s partizani je navezala decembra 1941. Gru-
mova hiša je bila edina v vasi, kamor so zahajali partizani. 
Najprej je pomagala ranjencem, ki so po napadu na italijan-
sko postojanko na Verdu v več kot meter visokem snegu 
prišli do Gornjega Iga. »Kot najstarejša v družini sem ra-
njence obvezala, umila in nahranila. Proti večeru naslednje-
ga dne so se odpravili proti Črni vasi, nameravali pa so priti 
do bolnišnice v Ljubljani. Eden izmed ranjencev, 25-letni 
Dr. Branko Marušič, rojen v Gorici, spada med tiste Novo-
goričane, ki so veliko prispevali k uveljavitvi nastajajoče-
ga mesta na kulturnem področju. Povojna Goriška je bila 
skoraj brez univerzitetno izobraženih kadrov, a je s kakovo-
stnim šolanjem dijakov na novogoriški gimnaziji, ki so na-
daljevali študij in diplomirali na ljubljanski univerzi, vzgojila 
vrsto odličnih kadrov. Ti so se po končanem študiju vračali 
na Goriško in kljub mladosti prevzemali samostojna ali vo-
dilna mesta v gospodarstvu, kulturi in šolstvu.
   Temu lahko pripišemo hiter gospodarski vzpon, ki ga je 
zlasti po letu 1965 dosegala Goriška. Starejša generacija s 
partizansko preteklostjo in tudi iznajdljivostjo, vendar veči-
Lojze, ki je imel 25 ran, je omagal in se vrnil k nam. Pre-
oblekli smo ga v civilno obleko, oče ga je ostrigel, skupaj 
z bratom Pavletom pa sva ga nato odpeljala na Ig. Tam je 
našel povezavo in z avtobusom srečno prispel do bolnišni-
ce,« se ognjenega krsta med partizani spominja Slavka, ki je 
pozneje zanje kuhala, pekla kruh in šivala.
    Julija leta 1942 so Italijani hišo požgali, očeta in brata 
Ludvika pa odpeljali v taborišče na Rabu. Oče je tam za-
radi lakote umrl 19. decembra 1942, brat Ludvik pa je kot 
partizan Rabske brigade prišel v Slovenijo in 9. maja 1944 
padel v boju z domobranci. Brat Pavle je odšel v partizane 
leta 1943, družina pa je bila pregnana v domobransko po-
stojanko Ig. Tam se je delo Slavke še bolj okrepilo. Imela je 
tajne sestanke z borci NOV in nosila pošto neki tovarišici v 
hotel Soča v Trubarjevi ulici v Ljubljani, iz Ljubljane pa je 
prinašala pošto obveščevalcem. Decembra leta 1943 se je 
morala umakniti v ilegalo v Rajon Barje. Takrat je bila tudi 
sprejeta v SKOJ.
   »24. oktobra 1944 sem bila izdana in so me v vasi Golo 
ujeli domobranci. Najprej so me zasliševali v Pijavi Gorici, 
nato v Ljubljani, pozneje pa so me poslali v zapor v Be-
gunjah na Gorenjskem. Od tam so me odpeljali v taborišče 
pri Salzburgu, kjer sem dočakala svobodo. Po osvoboditvi 
sem se vrnila k materi in obnovili smo porušeno domačijo,« 
se živo spominja dogodkov pred 73 leti.
   Leta 1949 se je poročila z Janezom, ki je štiri leta preživel 
v koncentracijskih taboriščih v Italiji in Nemčiji. Ima hčer in 
sina ter štiri pravnuke, mož ji je leta 2001 umrl. Še vedno je 
dokaj dobrega zdravja. Rada gleda televizijo, najbolj pa so ji 
všeč smučarski skoki in oddaje z narodno glasbo. Spremlja 
tudi aktualno politično dogajanje in se pogosto jezi nad odlo-
čitvami naših politikov. Vedno znova v pogovoru z otrokoma 
in vnuki poudarja, da so se partizani bojevali za svojo domo-
vino in proti domačim izdajalcem. Boli jo, ko vidi, da nekateri 
hočejo spreminjati zgodovino, ki jo je sama doživela.
   Slavka pravi, da bo do konca življenja ostala članica Zveze 
borcev in Socialnih demokratov, do konca življenja pa bo na-
ročena tudi na Svobodno besedo, ki jo še vedno rada prebira.
J U B I L E J I S M O  L J U -I I
33
// PIŠE:  ZZB NOB Tišina
90 let 
Frančka
Gomboca
Danes še vedno vitalen, delaven, vedno s pozitivno kritiko 
in globokimi mislimi, je pred kratkim praznoval devetdese-
tletnico tuzolta (gasilec) Franček Gomboc iz Murskih Čr-
nec, vidni član naše organizacije. 
    Človeka velikega srca še vedno z odprtimi rokami pri-
čakujemo na vse sestanke in prireditve, kajti z njim pride 
vedrina, zazrta v prihodnost in kritična do sedanjosti kot 
tudi do preteklosti.
    Danes biti kritičen je sicer moderno, toda Franček je s 
svojo kritičnostjo bil in je še vedno na realnih tleh, tudi v 
odnosih do Cerkve in do vseh vrst pritiskov, ki želijo s svo-
jim delovanjem izbrisati in očrniti vrednote NOB in naše 
zgodovine.
   Kot stalni udeleženec srečanja v Črnski mejah je kritičen 
tudi do dogodkov, ko so madžarski okupatorji ustrelili tal-
ce, prekmurske rodoljube, katerih življenje se je šele začelo. 
Prekmurje je bilo takrat odrezano od drugega dogajanja, 
kajti Mura in odprto območje nista omogočala množičnega 
odpora, vendar je želja po svobodi tleli v narodu. Franček je 
bil med tistimi mladeniči, ki so morali pokopati talce, žrtve 
madžarskega zločina, katera trupla so bila oskrunjena.
   Bil je borec Prekmurske brigade. Doživljal je dogajanje ob 
bojih na Poljani.  Njegovo razmišljanje o takratnih dogodki 
je prepustil zgodovini, vendar stališča do okupatorja in nje-
govih izdajalcev ni spremenil. 
     Franček še vedno z veliko vnemo zbira podatke o vojni, 
povojnih dogodkih in jih skrbno vnaša v spomine. Njegova 
želja je razjasniti in razčleniti spomine z namenom razu-
mevanja medvojne in povojne zgodovine za nas in za za-
namce.
noma brez ustrezne izobrazbe, se je brez velikih pretresov 
umikala mladim izobražencem, ki so z veliko zagnanostjo 
zelo hitro prevzemali odgovorne naloge. Med temi je bil 
tudi Branko Marušič, ki je 1962 končal študij zgodovine in 
se je po kratki zaposlitvi na Inštitutu za narodnostna vpra-
šanja zaposlil najprej kot kustos, nato pa je prevzel vode-
nje Goriškega muzeja in ga uveljavil ne samo kot muzejsko, 
temveč tudi kot raziskovalno institucijo na Goriškem. Leta 
1987 je doktoriral na ljubljanski univerzi.
   Branko Marušič se je posvetil raziskovanju primorske, 
zlasti goriške zgodovine 19. stoletja. To obdobje je opisal 
v delu Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 
1848–1899. Bil je nepogrešljiv sodelavec in pisec biografij 
obsežnega Primorskega slovenskega biografskega leksiko-
na. V Goriškem muzeju je pod njegovim vodstvom začela 
izhajati dragocena periodična publikacija Goriški letnik – 
Zbornik Goriškega muzeja. Uredil je tudi spomine dr. He-
nrika Tume, ki so izšli v slovenščini in v italijanščini. Izred-
no zanimiva je knjiga Goriški spomini – Sodobniki o Gorici 
in Goriški v letih 1830–1918. S svojimi knjigami in znan-
stvenimi prispevki spada dr. Branko Marušič  med osrednje 
slovenske zgodovinopisce. Njegovo vodilo je znanstveni 
pristop, ki sloni na temeljitem proučevanju zgodovinskih vi-
rov in na objektivnem opisovanju dogodkov in dogajanj v 
družbi, ki mora sloneti na zgodovinskih virih.
   Leta 1965 je bil med ustanovitelji revije Goriška srečanja, 
ki je razmišljujoče ljudi povezovala pri kritičnem obravna-
vanju družbenih vprašanj, in član slovensko-italijanske zgo-
dovinsko-kulturne komisije, ustanovljene leta 1993 z nalo-
go, da se odprta vprašanja iz preteklosti, ki obremenjujejo 
odnose med državama, prepustijo proučevanju zgodovi-
narjev, ki naj poenotijo stališča. Leta 1987 je v Novi Gorici 
ustanovil Raziskovalno enoto zgodovinskega inštituta ZRC 
in tam delal kot raziskovalec – znanstveni svetnik.
   Dragoceno je tudi njegovo aktivno sodelovanje v Obmo-
čnem združenju borcev za vrednote NOB Nova Gorica in 
v zgodovinski komisiji pri ZZB za vrednote NOB Slovenije. 
Med drugim je zbral gradivo in uredil tri odmevne knjige: 
Vstala Primorska si v novem življenju, Na Primorskem leta 
1941 in ob 70. obletnici Nove Gorice – Narodu Gorico novo 
bomo dali v dar.
Ob 75. obletnici boja v Jelenovem žlebu
Tradicionalna spominska slovesnost ob 
75. obletnici boja v Jelenovem žlebu, ki 
ga je 26. marca 1943 vodila Dolenjska 
operativna cona pod poveljstvom Mi-
lovana Šaranoviča z Gubčevo in Can-
karjevo brigado ob zaščiti Šercerjeve 
in Tomšičeve brigade, ko je bil razbit in 
uničen okupatorski italijanski bataljon 
iz divizije Macherata, bo v soboto, 24. 
marca 2018, na bojišču v Jelenovem 
žlebu ob 11. uri in v športni dvorani v 
Ribnici, Majnikova 2, ob 13. uri.
   Potek dogajanja v Jelenovem žle-
bu: pohodne enote v organizaciji Pla-
ninskega društva Ribnica, sestavljene 
iz enot Slovenske vojske, slovenskih ča-
stnikov in planincev, bodo odšle iz Ra-
kitnice ob 7.30 (pohod bo potekal po 
Rudeževi poti, po kateri sta Cankarjeva 
in Gubčeva brigada odšli z dotedanjih 
položajev v smeri Jelenovega žleba – 
pot je spominsko označena); iz Loškega 
Potoka bodo pohodniki krenili ob 8.30 
(planinci iz Loškega Potoka in okolice). 
Pri spomeniku v Jelenovem žlebu bo 
srečanje, postregli bodo s čajem. Ob 
11. uri bo sledilo polaganje venca GO 
ZZB pred spomenikom ob častni straži 
Slovenske vojske, enote bodo položile 
cvetje na spominsko ploščo padlim v 
tem boju, sledila bo zgodovinska ura o 
poteku boja v Jelenovem žlebu. Vrnitev 
do lovske koče z avtobusi, če bo mogo-
če, sicer pešačenje do Rakitnice.
   V športni dvorani v Ribnici se bo 
začela slovesnost s pozdravom župana 
občine Ribnica Matjažem Levstekom 
in kulturnim programom ob 13. uri. 
Slavnostna govornika bosta predse-
dnik ZZB za vrednote NOB Slovenije 
Tit Turnšek in zgodovinar dr. Mar-
tin Premk. Kulturni program bo vodi-
la profesorica Irena Gerbec. Tovariško 
srečanje in pogostitev bo pripravila Lo-
vska družina Ribnica. 
   Iz Ljubljane bo organiziran prevoz 
ob 11.30 izpred dvorane Tivoli. 
   Vabljeni vsi na spominsko slove-
snost ob 75. letnici bitke v Jeleno-
vem žlebu, ki velja za najuspešnej-
šo bitko Gubčeve in Cankarjeve 
brigade proti italijanskim fašistom.
Za odbor: Lado Kocijan
februar 201834
Dachau. Drugi brat je bil mobiliziran v nemško vojsko in je 
končal v ruskem ujetništvu. Kljub hudemu trpljenju in bolez-
nim so se vsi trije živi vrnili domov v Litijo. Vida je prišla na-
zaj šele 30. avgusta 1945, saj 
je tik koncem vojne zbolela za 
trebušnim tifusom. Onemoglo 
so v taborišču ob koncu vojne 
odložili kar med umrle, pa je 
nekdo ugotovil, da je še živa, 
in prepeljali so jo v bolnišni-
co. Zato je na pot domov po 
osvoboditvi lahko šla šele po 
dolgih mesecih okrevanja. 
   Doma se je zaposlila najprej v domačem gozdnem gospo-
darstvu, saj so po vojni potrebovali predvsem pridne roke. 
Nato je delala v obratu Tovarne usnja Vrhnika v Šmartnem, 
ko pa se je hotela upokojiti, je doživela neljubo preseneče-
nje, saj so ugotovili, da ji v času dela pri gozdnem gospodar-
stvu niso plačevali pokojninskega zavarovanja, zato je mo-
rala oddelati še šest manjkajočih let. A delala je vedno rada, 
prav tako kot se je rada družila z aktivisti in tovarišicami, ki 
so si med vojno delile podobno usodo. Dokler ji je zdravje 
dopuščalo, se je redno udeleževala srečanj slovenskih tabo-
riščnic v Portorožu, saj so se med njimi spletle tesne prija-
teljske vezi. Ves čas je delovala v organizaciji ZB, za kar je 
dobila zlato plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije. 
Jožica Hribar
Albin Vipotnik - Bine
 
Sredi januarja so se svojci, prijatelji in številni nekdanji sode-
lavci poslovili od Albina Vipotnika, še enega izmed več sto 
slovenskih ukradenih otrok, ki mu je vojna vzela tudi mamo. 
Rodil se je 26. junija 1937 v Zabukovici pri Celju, njegov 
oče je bil Albin Vipotnik, znan 
predvojni komunist in eden 
izmed udeležencev ustanov-
nega kongresa Komunistič-
ne partije Slovenije leta 1937 
na Čebinah ter nosilec parti-
zanske spomenice 1941. Na 
začetku vojne je oče odšel v 
partizane, sorodnike po obeh 
straneh pa so okupatorji pos-
lali v taborišča. Bine ni imel še niti pet let, ko so ga v Celju 
iztrgali iz rok mami Frančiški, ki jo je tedaj tudi zadnjič videl, 
saj je umrla v taborišču Auschwitz. Bineta pa so namestili v 
otroško taborišče Kastl, od koder ga je rešila daljna sorodni-
ca Rozi, ki je živela v okolici Dunaja, kjer je bila poročena in 
je imela tudi svoje otroke. Ona ga je tik pred koncem vojne 
pripeljala nazaj k očetu v Zabukovici. Z njim je Albin po voj-
ni tudi odšel v Beograd, kjer se je kot otrok srečal že s svojim 
tretjim jezikom. 
   Oče se je po vojni poročil s partizanko Ivanko Časl, ki 
je med vojno tudi izgubila moža in je ostala sama s hčer-
ko. Družina se je zaradi očetove službe preselila v Ljublja-
no, Albin pa je dobil sestro. Sam je končal najprej poklicno 
litostrojsko šolo, nato pa še strojno fakulteto v Ljubljani in 
postal izjemno priznan strokovnjak za CNC-stroje v Litostro-
ju, kjer je delal vse do upokojitve. Njegova velika ljubezen so 
bili ves čas tudi hribi. Ker se je veliko izobraževal v tujini, se 
je nekoč odpravil tudi do gradu Kastl, kjer je srečal nuno, ki 
se je spominjala nesrečnih slovenskih otrok, to pa je bil tudi 
Matija Božič - Branko
Le tri dni po dopolnjenem 95. rojstnem dnevu se je končalo 
bogato življenje Matije Božiča - Branka, borca Dolomitskega 
odreda, člana številnih društev in organizacij v rodnem To-
mišlju, dobitnika visokih odlikovanj.
    Rodil se je 5. januarja 1923 v zavedni slovenski družini, po 
domače pri Cilnih, v Strahomeru pod Krimom. Po končani 
osnovni šoli ga je oče poslal k družini Volčič v Podsmreko 
pri Dobrovi, tam se je izučil za kovača. Kot 18-letni mlade-
nič se je takoj na začetku druge svetovne vojne vključil v 
odporniško gibanje in v prvi polovici leta 1942 vstopil v Do-
lomitski odred. Na njegovo odločitev za odhod v partizane 
so vplivali tako domača vzgoja kot tudi razmere v zaved-
ni Volčičevi družini, pa tudi 
učitelja Ivan Škafar in Lojzka 
Furlan v osnovni šoli v To-
mišlju in dejstvo, da je že leta 
1941 v partizane odšel njegov 
brat Feliks.
    Matija Božič je bil med 
vojno med drugim komisar 
v prvi četi drugega bataljona 
Dolomitskega odreda, nato 
pa kurir pri Glavnem štabu slovenskih partizanskih enot v 
Kočevskem rogu, v zaščitni enoti pa je bil med drugim tudi 
spremljevalec dr. Jožeta Brileja, poznejšega diplomata in 
predsednika Skupščine SRS.
    Po vojni je kljub drugačnim ambicijam postal aktivni pri-
padnik JLA, kar je pomenilo tudi pogoste selitve po vsej te-
danji Jugoslaviji. Njegovi trije otroci so se rodili vsak v dru-
gem mestu. Zaradi svoje izjemne poštenosti, doslednosti in 
skrbi za človeka je bil vso svojo delovno dobo na pomemb-
nih položajih, med drugim je bil pomočnik komandanta Lju-
bljanskega vojnega območja, za svoje delo pa je dobil tudi 
več odlikovanj in priznanj. Upokojil se je kot polkovnik leta 
1975, kmalu nato pa je postal član Sveta za ljudsko obram-
bo in družbeno samozaščito pri SZDL in eden najtesnejših 
sodelavcev Jožeta Smoleta. V tem času je sodeloval tudi pri 
ustanavljanju slovenske zaščitne enote, predhodnice poznej-
še organizacije Moris. Ves čas je tudi deloval v Zvezi borcev 
in bil dolga leta predsednik KO ZB Kodeljevo, kjer je tesno 
sodeloval z mladimi, za kar je dobil visoko priznanje mesta 
Ljubljana.
   Njegova velika ljubezen je bila ves čas narava – v Tomišlju 
je bil član Lovske družine in čebelarskega društva ter Konje-
niškega društva Krim. 
   Zadnja leta sta z ženo Ljudmilo živela v Domu starejših v 
Laškem, kjer je žena leta 2015 umrla.
Miro Miklič
Vida Brčon
Le nekaj tednov pred svojim 95. rojstnim dnem se je za ved-
no poslovila Vida Brčon iz Šmartnega pri Litiji, medvojna 
aktivistka, kurirka in interniranka v koncentracijskem tabo-
rišču Ravensbrück. 
   Rodila se je leta 1923 in je takoj na začetku vojne postala 
aktivistka OF. Ob prihodu 2. štajerskega bataljona na Tisje 
leta 1941 je že opravljala kurirska dela. Zaradi izdaje pa jo je 
leta 1943 gestapo aretiral, prav tako tudi njenega brata, po 
zaslišanju v Litiji so Vido odpeljal najprej v Begunje in nato v 
koncentracijsko taborišče Ravensbrück, brata pa v taborišče 
I M E L I  S M O  L J U D I
35
edini Albinov stik z zgodnjo mladostjo. Posebno vez pa je 
spletel s svojo teto, očetovo sestro Faniko Raček, najstarejšo 
še živečo slovensko interniranko, ki je pred dnevi praznovala 
105 let. V taborišču je bila tudi skupaj z njegovo mamo.
Jožica Hribar
Franc Štrubelj
Konec decembra lani smo se v Ljubljani poslovili od akti-
vista OF, partizana, gospodarstvenika, člana ZZB za vredno-
te NOB Ljubljana, tovariša Franca Štrublja.
    Njegova življenjska pot je bila povezana s krutimi izkuš-
njami, ki jih je zaznamovala druga svetovna vojna.
   France je bil skromen človek. Nikoli ni govoril ali pisal o 
sebi in delu, ki ga je opravljal, čeprav smo ga večkrat nago-
varjali ,naj napiše spomine. V življenju je veliko doživel, saj 
je s poštenim delom dostojno odslužil obveznost do dela, 
družine, domovine Jugoslavije in Slovenije.
    France se je rodil 9. aprila 1919 v premožni kmečki družini 
v Ljubljani. Končal je klasično gimnazijo, nato se je vpisal na 
pravno fakulteto, vendar je moral zaradi vojne študij preki-
niti. Leta 1941 se je kot študent takoj vključil v ilegalno delo 
OF v Ljubljani. Kmalu so ga 
aretirali in poslali v taborišče 
Gonars v Italiji. Po kapitula-
ciji Italije se je pridružil par-
tizanom Gradnikove brigade, 
deloval je kot obveščevalec. 
Njegovi soborci gradnikovci 
se ga spominjajo s ponosom 
in spoštovanjem.
    Z IX. korpusom je bil med 
osvoboditelji Trsta, na kar je bil zelo ponosen.
   Po vojni je bil zaposlen v Službi državne varnosti (Ozna), 
v kateri so mu bile zaupane posebno odgovorne naloge v 
boju proti vojnim zločincem. Največji del njegovega de-
lovnega opusa pa je bil posvečen sodelovanju pri graditvi 
povojnega jugoslovanskega, še posebno pa slovenskega 
gospodarstva. Bil je soustanovitelj Splošne plovbe Piran in 
je sodeloval pri nakupu prvih treh slovenskim transportnih 
ladij. Bil je med aktivnimi pobudniki ustanovitve gospodar-
skih družb: Droge Portorož, LTH, avtodelavnice, ki je bila 
predhodnica Renaulta, Livarne Maribor, Autocommercea v 
Ljubljani in drugih pomembnih gospodarskih družb, ki so 
bile temelj takratnega gospodarstva. Nato je delal kot pred-
stavnik različnih slovenskih podjetji v tujini, npr. Intertra-
dea in drugih, posebno v Nemčiji in Italiji. Vseskozi si je 
prizadeval za razvoj takih gospodarskih razmer, ki bodo v 
korist države in njenih prebivalcev. Poslovno pot je končal 
kot partner nemške trgovske družbe.
   Kmalu po vojni je v Ljubljani spoznal svojo ženo Vido ter 
si z njo ustvaril družino, v kateri sta se mu rodili hčeri Meta 
in Nina. Ne glede na to, da je bil v svojih aktivnih letih ve-
činoma v tujini in je bila skrb za družino bolj prepuščena 
ženi Vidi, je bila družina zanj pomemben okvir v življenju. 
Zelo je bil ponosen na svoji hčeri, pozneje pa še posebno 
na svoje tri vnuke, katerih otroštvo je doživljal aktivneje kot 
otroštvo svojih hčera. 
    Tudi po letu 1991 v samostojni državi Sloveniji je sprem-
ljal dogodke. Rad je prihajal k nam na ZZB ter se pogovarjal 
s svojimi soborci in sotovariši. Ostal je zvest prepričanju, ki 
ga je gradil ob našem skupnem delu v času, ko sta bila delo 
in poštenje čast, ne privilegij in prednost. Zelo je bil razo-
čaran zaradi potvarjanja, žalitev in neresnic o NOB in pozi-
tivnih pridobitvah v povojnem gospodarskem in družbenem 
razvoju. Odločno je zavračal poskuse izenačevanja borcev 
proti okupatorjem in tistih, ki so okupatorju pomagali. Bole-
lo ga je tudi izničenje vsega, kar je bilo dobrega v gospodar-
stvu pred letom 1991.
Julijana Žibert, ZZB NOB Ljubljana
Frančiška Podboj
Naša draga Fani, Frančiška Podboj, poročena Penko, se je 
rodila leta 1929 v zavedni slovenski kmečki družini v Stude-
nem kot najmlajša od deveth otrok. Žal je odraščala ravno 
v času italijanskega fašizma, ko se je preganjala slovenska 
beseda, in preživela je krutosti druge svetovne vojne. Njena 
družina je bila ena izmed tistih, ki so jih izgnali, ker so bili 
zavedni Slovenci. Kot da to ni bilo dovolj, pa je v tisti kruti 
vojni dan pred osvoboditvijo, leta 1945, izgubila tudi brata, 
borca Gradnikove brigade.
    Nekaj let po vojni je še kot mlado dekle spoznala ljubezen 
svojega življenja, Frica - Friderika Penka, ki je bil borec NOB 
v prekomorskih brigadah. V njunem zakonu so se jima rodili 
trije otroci – Nadja, Stanko in 
Elči.
   Kljub takratnim težkim raz-
meram po vojni, v času gra-
ditve porušene domovine, sta 
poskrbela za šolanje in študij 
svojih otrok. Čeprav je bila 
Fani polno zaposlena z delom 
na kmetiji, s skrbjo za otroke 
in gospodinjstvom, je vseeno 
našla čas in bila dejavna članica Društva kmečkih žena in 
pozneje članica naše organizacije ZZB NOB Slovenije.
   V svoji sredi je bila Fani ali teta Penkotova, kot smo jo kli-
cali otroci s Tržaške ceste in tudi nekateri drugi, priljubljena 
in spoštovana. Vsi smo jo imeli radi, kajti vedno je našla lepo 
besedo za vsakogar.
   Potem ko je v rani starosti izgubila svojega dragega moža 
Frica, se je popolnoma posvetila svojim otrokom, sedmim 
vnukom in sedmim pravnukom. Tako kot je ona vselej stala 
ob strani svojim otrokom, so tudi njej otroci stali ob strani v 
zadnjih mesecih njenega življenja.
    Naše pokojne Fani, tete Penkotove, se bomo vedno spo-
minjali s toplino v srcu!
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno,
a kar ni njeno, nam ne more vzeti,
in to, kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
Franko Pleško
www.svobodnabeseda.si
februar 201836
SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 
februar 201836
Akcijski načrt 
praznovanja 70-letnice 
delovanja Zveze borcev
Predsedstvo Zveze združenj borcev za 
vrednote NOB Slovenije je na 27. seji 6. 
februarja 2018 sprejelo Akcijski načrt 
praznovanja 70-letnice delovanja ZZB 
NOB Slovenije
1. Sestanki organizacijskega odbora:
– enkrat na mesec do julija 2018.
2. Osrednja slovesnost v Ljubljani 1. 
julija 2018 ob 11. uri:
– priprava scenarija in režije proslave,
– priprava logistike proslave,
–priprava dostopnega režima na 
proslavo,
– obveščanje članstva in javnosti,
– promocija proslave,
– finančni načrt za proslavo.
3. Regijske slovesnosti:
– združenja in pokrajinske svete se 
pozove, da v okviru organiziranja re-
dnih vsakoletnih proslav eno posebej 
posvetijo 70-letnici,
 – posebnih finančnih spodbud Zveze 
za regijske slovesnosti ne bo,
– združenja in pokrajinski sveti morajo 
najpozneje do 1. marca 2018 Zvezi 
sporočiti svoje regijske prireditve, 
ki bodo posvečene 70-letnici. Te bo 
ZZB promovirala po kanalih javnega 
obveščanja.
4. Priložnostni znak: 
– Organizacijski odbor je pripravil pri-
ložnostni znak, ki se ga uporablja pri 
vsem komuniciranju z javnostjo,
– znak se da v uporabo združenjem in 
pokrajinskim svetom.
5. Posebna rubrika 
v reviji Svobodna beseda:
– naš medij Svobodna beseda je z 
januarjem 2018 začel izdajati posebno 
rubriko ob 70-letnici organizacije, 
– v njej so dobrodošli tudi vsi prispevki 
s terena, bodisi z regijskih prireditev ali 
iz kakšnih drugih dejavnosti, predsta-
vitve oseb ali dogodkov, ki imajo 
povezavo z našim jubilejem. Prispevke 
pošljite v uredništvo Svobodne besede 
po e-pošti na naslov svobodna.bese-
da@gmail.com. 
6. Jubilejna priznanja:
– ob tej priložnosti bo ZZB podelila 
tudi jubilejna priznanja, posebna pri-
znanja ob 70. obletnici Zveze,
– razpis za podelitev priznanj bo spre-
jelo Predsedstvo Zveze na marčevski 
seji Predsedstva, 
– jubilejna priznanja se častno pode-
lijo na regijskih prireditvah ali drugih 
srečanjih članstva ZB v letu 2018.
7. Priložnostna zloženka:
– namen: kratka predstavitev kronolo-
gije ZZB in vizija za prihodnjih 10 let. 
Prav tako se vključi pristopna izjava za 
nove člane. Zloženka služi kot promo-
cijsko gradivo ZZB,
– zgodovinski del pripravi dr. Nevenka 
Troha,
– urednik zloženke je podpredsednik 
Marijan Križman.
8. Slavnostna seja Predsedstva Zveze 
ob 70-letnici – 4. julij 2018 ob 10. uri
– pripravi se adrema vabljenih,
– na slavnostni seji se podelijo jubilej-
na priznanja na ravni Zveze.
Aljaž Verhovnik,
generalni sekretar
Predsedstvo Zveze združenj 
borcev za vrednote NOB 
Slovenije je na seji 6. februarja 
2018 sprejelo
R A Z P I S
za odlikovanje najboljših 
krajevnih organizacij ZB
1.
Predsedstvo Zveze bo na slavnostni seji 
predsedstva ob 27. aprilu – državnem 
prazniku upora proti okupatorju, prazni-
ku OF in ZB – podelilo zlato plaketo ZB 
štirinajstim krajevnim organizacijam ZB, 
ki vzorno delujejo, skrbijo za spomeni-
ke, spominska obeležja NOB, uspešno 
uresničujejo ohranjanje vrednot NOB v 
svojem okolju in v združenju ter si pri-
zadevajo za pridobivanje novih članov 
in za pomlajevanje članstva.
2.
Predlog za odlikovanje pripravi Zdru-
ženje borcev za vrednote NOB in ga z 
utemeljitvami pošlje Zvezi do 9. marca 
2018. Pri pripravi predlogov se upo-
števajo Merila za vrednotenje dejav-
nosti krajevnih organizacij združenj 
borcev za vrednote NOB, ki so priloga 
k razpisu.
    Predsedstvo Zveze na podlagi razpi-
sa in predloga Odbora za priznanja, ki 
vloge pregleda, podeli 14 zlatih plaket 
najboljšim krajevnim organizacijam ZB, 
in sicer iz vsake pokrajine oziroma re-
gije eno. Predlogi morajo biti usklajeni 
na ravni pokrajinskih svetov ZB.
3.
Na razpis se ne morejo prijaviti krajev-
ne organizacije ZB, ki so to priznanje 
dobile v zadnjih dveh letih.
4.
Ta sklep se objavi na spletni strani 
Zveze in v Svobodni besedi.
Številka: 06-2/18
PREDSEDNIK
Tit Turnšek
Na podlagi 23. člena Statuta 
Zveze združenj borcev za vred-
note NOB Slovenije je predsed-
stvo Zveze na 27. seji 6. februar-
ja 2018 sprejelo
S K L E P
o imenovanju novih članov 
Komisije za organizacijska in 
kadrovska vprašanja
                                                                    
1.
Dva člana Komisija sta prenehala 
opravljati funkcijo predsednika Zdru-
ženja, in sicer Anton Kapus iz ZB NOB 
Radovljica in Vladimir Krpan iz ZB NOB 
Nova Gorica.
   V soglasju s PS ZB za Gorenjsko in 
ZB NOB Nova Gorica se v Komisijo za 
organizacijska in kadrovska vprašanja 
imenujeta:
1. Drago FINŽGAR, Radovljica, dolgole-
tni član ZB in podpredsednik Združenja,
2. Žarko KODERMAC, Nova Gorica, 
dolgoletni član ZB in predsednik KO 
ZB Dobrovo.
2.
Imenovanje velja do konca mandatnega 
obdobja, to je do 28. septembra 2019.
3.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 06-2/18
Ljubljana, 6. februarja 2018
PREDSEDNIK
Tit Turnšek
37
SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 
37
 Datum 
PROGRAM PRIREDITEV V MARCU 2018 
Dogodek Kraj Organizator 
2. 3. 2018 Proslava ob 73. obletnici poboja žrtev 
v Suhadolu in na Lastinah 
Lastine pri Sromljah ZB NOB Brežice 
4. 3. 2018 Komemoracija v spomin partizanskim 
kurirjem, ki so padli 4. marca 1945
Prvenci, Markovci, Ptuj ZB NOB Ptuj 
8. 3. 2018 Spominska slovesnost ob obletnici streljanja talcev Mala Nedelja ZB NOB Ljutomer
8. 3. 2018 Prireditev ob mednarodnem dnevu žena Linhartova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana ZZB NOB mesta Ljubljana in MOL 
10. 3. 2018 Žalna slovesnost v Gramozni jami v Ljubljani 
za 16 domoljubi iz Borovnice in okolice, ki so 
jih 10. marca 1942 ustrelili kot talce
Gramozna jama, Ljubljana Občina Borovnica, ZB NOB Borovnica
11. 3. 2018 Spominska slovesnost pred spominsko ploščo 
komandirju Prekmurske čete Boru Korošcu
Bodonci, Murska Sobota ZB NOB Murska Sobota, KO ZB NOB Bodonci
17. 3. 2018 Spominska slovesnost pri vaškem spomeniku borcev 
NOB in spomeniku narodnega heroja Ivana Kosovela
Selo, Ajdovščina KO ZB NOB Selo, ZB NOB Ajdovščina
17. 3. 2018 Prireditev ob obletnici poboja IV. 
bataljona Cankarjeve brigade
Javorovica, Šentjernej KO ZB NOB Šentjernej, ZB NOB Novo mesto
24. 3. 2018 Spominska prireditev, posvečena ustrelitvi 30 talcev Gaj na Zgornji Polskavi KO ZB NOB Zgornja Polskava, ZB NOB Slovenska Bistrica
31. 3. 2018 Žalna slovesnost v spomin talcem, ustreljenim 
marca 1945 na Črnskih mejah
Tišina, Murska Sobota KO ZB NOB Tišina, ZB NOB Murska Sobota
24. 3. 2018 Žalna slovesnost v spomin na 19 padlih 
slovenskih in italijanskih partizanov
Lazec pri Temnici, Nova Gorica ZB NOB Nova Gorica, KO ZB NOB Temnica
31. 3. 2018 Slovesnost v spomin na padle ameriške letalce – 
dan zavezništva ZDA in Slovenije
Andraž nad Polzelo ZB NOB Žalec, Veleposlaništvo ZDA
23. 3. 2018 Prireditev v spomin na otroke, ki so jih
 19. marca 1921 postrelili italijanski fašisti
Strunjan  ZB NOB Piran, Občina Piran, KO ZB NOB Strunjan
24. 3. 2018 Prireditev ob 75. obletnici zmagovitega boja Gubčeve
in Cankarjeve brigade z italijanskim bataljonom Maceratti
Jelenov žleb, Ribnica Občina Ribnica, ZB NOB Ribnica, PD Ribnica
17. 3. 2018 Spominska slovesnost ob 74. obletnici bojev
IX. Kočevske brigade z domobranci
Makoše, Kočevje ZB NOB Kočevje
21. 3. 2018 Spominska slovesnost ob obletnici
 ustrelitve sedmih talcev
Zgornja Besnica, Kranj ZB NOB Kranj, KO ZB NOB Besnica -
Podblica, KS Besnica, PŠ Besnica, KD Jože Papler
13. 3. 2018 Prireditev v počastitev obletnice Rakovniške čete Osnovna šola Rakek KO ZB NOB Rakek, ZB NOB Cerknica
17. 3. 2018 Spominska slovesnost ob 75. obletnici ustanovitve
 ženskih zaporov, v katere so zapirali žene, matere
in dekleta tistih mož, ki so odšli k partizanom
Kostanjevica nad Novo Gorico ZB NOB Nova Gorica
10. 3. 2018 Spominska slovesnost ob obletnici
 izgona prebivalcev iz vasi Erzelj
Erzelj, Ajdovščina ZB NOB Ajdovščina, KO ZB NOB Erzelj
11. 3. 2018 Proslava in pohod v spomin na okupatorjev
 zločin nad družino Čukovih (10. marca 1944)
Osek - Nova Gorica ZB NOB Nova Gorica, KO ZB NOB Osek-Vitovlje
V A B I L A
Strunjan:
Občina Piran in Združenje borcev za vrednote 
NOB Občine Piran vabita na slovesnost v spomin 
na tragični dogodek pred 97 leti, 19. marca 1921, 
ko so strunjanski otroci postali prve nedolžne 
žrtve fašizma. Prireditev bo v petek, 23. marca 
2018, ob 11. uri pred spomenikom žrtvam fašis-
tičnega nasilja v Strunjanu.
Zgornja Besnica, Kranj:
Krajevna organizacija Združenja borcev za vred-
note NOB Besnica - Podblica vabi na spominsko 
slovesnost ob 75. obletnici ustrelitve sedmih tal-
cev. Prireditev bo v sredo, 21. marca 2018, ob 
17. uri pri spominskem obeležju v Zgornji Besnici.
Komemoracija 
na sremski fronti
Odbor Sremska fronta, ki deluje pri novogoriškem 
območnem odboru Zveze borcev, vabi na poto-
vanje od 10. do 12. aprila 2018 na komemo-
racijo v spominskem kompleksu Sremska fronta 
v Adaševcih pri Šidu v Srbiji.
    Potovanje z avtobusom agencije Mivax iz 
Nove Gorice bo trajalo tri dni, cena pa je odvis-
na od števila udeležencev. V ceno so vključeni 
dva polpenziona, vodnik, lokalni vodnik, za-
varovanje tveganja odpovedi in zavarovanje 
Elvia Vzajemna.
Odhod bo 10. aprila ob 6. uri zjutraj z avtobusom 
po hitri cesti, nato po avtocesti čez slovensko-hr-
vaški mejni prehod. Potniki vstopijo po dogovoru 
na tej relaciji.
    Prvi dan: ogled taborišča Jasenovac na Hr-
vaškem in spomenika ruski armadi v Batini skeli 
ob Donavi, prenočitev v Vinkovcih.
    Drugi dan: ogled Vinkovcev in Vukovarja ter 
območja preboja sremske fronte ob Donavi, 
prenočitev v Rumi v Srbiji.
    Tretji dan: udeležba na komemoraciji v spomin-
skem kompleksu Sremska fronta, polaganje ven-
ca, kosilo in pot domov.
Informacije: Majda Nemec, tel. 040 834 049, 
e-naslov: majda.nemec@siol.net.
februar 201838
Vsi govori so v celoti 
objavljeni na spletni strani 
www.svobodanabeseda.si
R E K L I  S O
»Leta 2018 se holokavsta 
ne moremo le spomi-
njati. Moramo se ga 
tudi zavedati. Mora-
mo se zavedati, da je 
človeška zgodovina 
zgodovina nečloveške-
ga, zverinskega v človeku, 
da je človeška zgodovina zgodovina vojn, 
zgodovina etničnih čiščenj, zgodovina iztre-
bljanja, zgodovina zasužnjevanja. 
Zato se moramo zavedati, da holokavst ni 
le kratko temačno obdobje, v katerem je člo-
vek prenehal biti človek, temveč je ta tema 
v človeku, odkar človek je. Treba se je za-
vedati, da nacizem in fašizem nista le nes-
lavni poglavji človeške zgodovine, marveč ju 
v različnih pojavnih oblikah in z različnimi 
imeni najdemo posejana po zgodovini od 
pamtiveka do danes. 
Da, tudi danes sta tu, nacizem in fašizem, ker 
je nekaj v človeku, kar ga potiska nad sočlo-
veka, in tega se je treba zavedati. Holokavst 
je dejanje človeka. Holokavst je človek. Ker 
je šest milijonov Judov umoril človek. Ker je 
pol milijona Romov umoril človek. Zavedaj-
mo se tega.
A hkrati je potrebno tudi zavedanje, kako 
preprosto se je znajti na napačni strani zgo-
dovine, ker je pogosto napačna stran zgodo-
vine edina, ki obstaja. Zgodovina je izmuzlji-
va, človeku nenaklonjena, in zato je redko in 
izjemno biti na njeni pravi strani. Slava jim, 
ki jim je uspelo, a kot se na žalost vedno zno-
va izkaže, je skoraj nemogoče na pravi strani 
zgodovine vztrajati. Kdor je zmagal v vojni, 
je še vselej izgubil v miru, ker je še v miru na-
daljeval boj. 
In tudi mi danes nadaljujemo boj. Postav-
ljamo rezilne žice, gradimo zidove, izganja-
mo in preganjamo, ker blaginje, ki smo si 
jo skozi desetletja mukoma izbojevali – ne-
kaj v vojni, nekaj v miru – ne želimo deliti z 
drugimi. Zato ni miru oziroma je naš mir 
le privid. Naš mir je le zatišje, v zatišju pa 
se porajajo strahovi, iz strahov rastejo tiha 
sovraštva, ki s časom postajajo vse bolj gla-
sna, vse bolj grozeča.«
»Dovolite, da najprej iz-
razim spoštljiv spomin 
na borce 30. divizije, ki 
so v noči s 30. na 31. 
januar 1944 opravili 
junaško dejanje in v 
dramatičnih časih in v 
izrednih razmerah postavi-
li temelje skupnega kulturnega in jezikovnega 
prostora! To je bilo herojsko dejanje, ki bo os-
talo zapisano v naši zgodovini in v naših srcih.
   Ponosen sem na mlade fante in dekleta, ki so 
izbrali partizansko gibanje kot odgovor oku-
patorju in domačim prodanim dušam. Pono-
sen sem na vse udeležence v narodnoosvobo-
dilnem gibanju, ki je najsvetlejše obdobje naše 
polpreteklosti, in to brez vsakega odvečnega 
poveličevanja. Dejstva so dejstva in vsa sve-
tovna javnost nam to priznava, saj smo bili 
del tistega velikega gibanja, ki je Evropo osvo-
bodilo izpod nacifašističnega terorja.
   Kot sinu mame partizanke in očeta deporti-
ranca v Buchenwald mi ni vseeno, kako se ta-
kratno dogajanje obravnava danes v svetu veli-
ke apatije, pretiranega egoizma, pomanjkanja 
vrednot in nevarnega drsenja v populistične in 
desno-fašistične izbire, ki so tako značilne za 
današnjo Evropo in zato tudi za Italijo in Slo-
venijo, kjer še premnogi izrabljajo zgodovinske 
laži, da bi oprali madež kolaboracije.
   Vem, da ne moremo in ne smemo živeti 
s pogledom, obrnjenim v preteklost. Vem 
pa tudi, da če nismo trdno zasidrani v svoj 
zgodovinski čas, smo danes šibek člen druž-
benega dogajanja. Prihajam iz zamejstva, 
kjer je biti Slovenec poseben izziv in večkrat 
tudi zahtevno dejanje. Narodnoosvobodilno 
gibanje pri nas se ni končalo po vojni, boj za 
naš jezik in za naše pravice se nadaljuje še 
danes in upam si trditi, da dokaj uspešno.
   V prejšnjih desetletjih je bilo za našo naro-
dno skupnost še veliko huje in težko je bilo celo 
se pogovarjati v materinem jeziku in se čutiti 
Slovenca. To je posebno veljalo za Benečijo, 
kjer se je protislovenstvo nadaljevalo veliko 
časa po vojni, skoraj do današnjih dni.«
»'Bilo je septembra 1943: 
povsod je bila le radost. 
Vest o kapitulaciji Ita-
lije se je hitro razširila 
do najbolj oddaljenih 
vasi in odročnih na-
selij Primorske. Vse je 
oživelo in zakipelo.' (Ko-
sovelova brigada, 1975, str. 19) Pa kaj ne bi 
vzkipelo tudi v mladem, komaj petnajstle-
tnem Marjanu, živahnem kmečkem fantu, ki 
se ni dal kar tako! 
Odšel je v partizane, najmlajši med padlimi 
iz rodnega Proseka. Družina je takrat žive-
la v bližnji Devinščini. Imeli so veliko živine, 
oddajali so mleko. Oče Anton je z vozom 
iz pivovarne Dreher v Trstu vozil na Kras 
'bir'nco', ki ostane po pridobivanju piva in 
je dobra krma za živino. Še po vojni se je po-
svečal prevozništvu, takrat že s tovornjakom. 
A Marjan tega ni dočakal. Le upal je lahko, 
da sta mir in svoboda blizu. Da bo pri nono-
tih še tistega januarja 1944 dobil čokolado in 
bombone s prazničnega drevca. 
V domačem kraju znajo še danes o njem po-
vedati vrstniki, ki so z njim delili otroštvo, z 
njim so odhajali na pašo. Spomini se preda-
jajo iz roda v rod. Tudi tu, v Štorjah, ki so 
postale njegov drugi dom. Marjanovo krat-
ko življenje nam pripoveduje o zgodovini 
Primorske. Rodil se je 15. julija 1928, samo 
pet let po Gentilejevi šolski reformi. Prav tak-
rat, ko se je rodil, so v naših krajih ukinjali še 
zadnje razrede s slovenskim in hrvaškim pou-
kom. Že nekaj let ni bilo več slovenskih in hr-
vaških društev, in ob njih v vsej Italiji združenj 
protifašistov, socialistov, komunistov. 
Nekateri, zlasti iz Komunistične partije Itali-
je, so delovali v ilegali že dve leti in več, leta 
1927 sta nastali ilegalni narodno-revolucio-
narni organizaciji Borba in Tigr, ki sta se od-
ločili za oboroženi upor. Italijansko posebno 
sodišče za zaščito države je že izdajalo svoje 
razsodbe, polnili so se zapori in kraji konfini-
ranja, množila so se izseljevanja v Kraljevino 
Jugoslavijo in drugam. Potem se je začela 
španska državljanska vojna. Odhod med 
partizane in v Osvobodilno fronto ni bil lah-
ka odločitev, a za Primorce je bil največkrat 
naraven in življenjska nuja.«
Goran Vojnović
pisatelj in kolumnist, 
na slovesnosti ob dnevu spomina 
na žrtve holokavsta v Ljubljani 
28. januarja 2018
Rudi Pavšič
predsednik Slovenske kulturno-
gospodarske zveze v Italiji,
ob 74. obletnici pohoda 30. 
divizije v Benečijo, 27. jan. 2018
Marta Ivašič
profesorica zgodovine in 
članica pokrajinskega VZPI, 
na spominski slovesnosti v Štorjah 
21. januarja 2018
39
»73 let je že minilo od 
prvih Partizanskih smu-
čin – nekateri so jih 
poimenovali kar mala 
partizanska olimpi-
jada – ki so 20. in 21. 
januarja 1945 potekale 
pod okriljem IX. korpusa. V 
resnici so bile pravi praznik športa sredi oku-
pirane Evrope. Bile so prikaz veselja do živ-
ljenja in znanilec miru v svetu, ki je še vedno 
ječal pod fašizmom in nacizmom. Partizanski 
borci so naravnost s položajev oziroma celo 
iz bojev odšli na športno tekmovališče na 
osvobojenem cerkljanskem ozemlju. Naj ob 
tem ponovim misel zgodovinarja dr. Martina 
Premka, in sicer »da če so Američani poroča-
li, da se slovenski partizani bojujejo s puško in 
knjigo, bi lahko temu dodali, da so se bojevali 
tudi z zdravim duhom v zdravem telesu oziro-
ma s športom«.
Veseli me, da je spomin na ta enkratni zgo-
dovinski dogodek še vedno tako živ in da 
se prireditve udeležuje tako pisana množi-
ca tekmovalcev vseh kategorij, ki ohranja to 
žlahtno tradicijo.
 
Ohranjanje te tradicije zagotovo priča o času, 
ko je zavedno cerkljansko prebivalstvo podpi-
ralo partizane in njihov boj. Znano je, da tu 
skorajda ni bilo hiše, ki ne bi bila vključena v 
narodnoosvobodilno gibanje. Velik je prispe-
vek, ki ga je Cerkljanska dala v zgodovinskem 
boju slovenskega naroda za svobodo, za ra-
zvoj naše domovine in našo narodno samo-
zavest po drugi svetovni vojni. Prepričan sem, 
da je še živ spomin na osvobojeno partizansko 
ozemlje z nikoli odkrito partizansko bolnišni-
co Franjo, številnimi partizanskimi delavni-
cami, javkami, partizanskimi tečaji, šolami in 
drugo zaledno oskrbo. Ko sem tu med vami, 
mi je popolnoma jasno, da se je ta pogumni in 
domoljubni duh tu v teh krajih krepil in ohra-
nil tudi v letih po osvoboditvi in vse do danes.
Danes živimo po zaslugi vseh, ki ste snovali 
in izpeljali našo osamosvojitev – po zaslugi 
aktivnih borcev iz Teritorialne obrambe in slo-
venske policije – v samostojni in suvereni Re-
publiki Sloveniji. Tudi danes smo še vedno na-
rod, ki ceni šport. Ukvarjanje z njim je ne na-
zadnje eden od pogojev za zdravo življenje.«
»V ušesih še odzvanjajo ne-
davno izrečene lepe želje 
– prijetne praznike, 
srečno novo leto – in v 
očeh še utripajo božič-
no-novoletne lučke, mi 
pa smo sredi gozda na 
vrhu Selovca, da počastimo 
spomin na žrtve druge svetovne vojne, na žrtve 
nasilja nemškega okupatorja, ki je na pragu 
novega leta 1945, na pragu svobode, samo 
na tem mestu na grozovit način vzel življenje 
sedmim talcem, možem Ivanu Menartu - Čiči, 
Ferdu Gostenčniku - Brku, Pavlu Stropniku, 
Alojzu Kavtičniku - Tomu, po imenu neznane-
mu in dvema najstnikoma, Ferdu Gostenčni-
ku in Andreju, Kotnikovemu Drejcu, ki je umrl 
skoraj na pragu domače hiše.
20. stoletje se je v zgodovino zapisalo kot sto-
letje nasilja, strahu in bolečine, povzročenih 
v treh vojnah, ki so potekale tudi na ozemlju 
Slovenije in Koroške. Ko je ob koncu prve sve-
tovne vojne na bojiščih utihnilo orožje, se je na 
Koroškem in Štajerskem začel boj za severno 
mejo, za območje južno od Drave, naseljeno 
s slovenskim življem. Generalu Maistru je na 
Štajerskem s prostovoljci uspelo spremeniti po-
tek meje v korist nove države. Na Koroškem je 
Malgaj s svojo vojsko zasedel kraje do Drave 
in prišel do Celovca, a se je moral umakniti, v 
boju pa je izgubil življenje.
Krvni davek prve svetovne vojne je bil visok, a 
to ni spodbudilo svetovnih političnih in voja-
ških sil, da bi po komaj dveh desetletjih miru 
preprečile novo, še strahotnejšo morijo druge 
svetovne vojne.  Ob nemški okupaciji leta 1941 
so se Korošci uprli takoj. Nasilje nemške vojske 
in policije, ki je sledilo cilju narediti deželo nem-
ško, je tukajšnje prebivalce združilo v skoraj 
enoten upor, ki ga nista razcepili politična in 
svetovnonazorska različnost. V tem delu Slove-
nije posamezni poskusi organizirati slovenske 
nasprotnike narodnoosvobodilnega boja niso 
uspeli. Pač pa so Korošci poleg svojih partizan-
skih enot kar nekajkrat prispevali živo silo eno-
tam na Pohorju in na Dolenjskem.
Nemški uničevalni stroj je deloval do konca, 
tudi po tistem, ko so zavezniki na Jalti sklenili, 
da je za dokončanje vojne nujna nemška brez-
pogojna vdaja.« 
»Ohranjajmo vrednote 
narodnoosvobodilnega 
boja in opozarjajmo 
na laži, ki jih desni-
čarji širijo o partiza-
nih in ki povzdigujejo 
domače izdajalce. Nji-
hova zlonamernost pa je 
zagotovo primer domobranskega spomenika 
v Grahovem. Ne gre toliko za spomenik kot 
za lažno besedilo, ki govori o domobrancih, 
o ' slovenski narodni vojski'. Čigava vojska je 
to bila? Slovensko domobranstvo je 24. sep-
tembra 1943 ustanovil general SS in policije 
Erwin Rösener, obsojen kot vojni zločinec na 
procesih v Ljubljani in v Nürnbergu. 
Rösener je domobrancem tudi poveljeval, saj 
so njihove enote delovale v okviru nacistične 
organizacije SS ter bile del nemških oborože-
nih varnostnih sil, kar so se potrdili pozneje 
s prisego na rojstni dan Adolfa Hitlerja 20. 
aprila 1944. Da ne bo pomote, vsako večjo 
vojaško formacijo domobrancev je vodil nem-
ški oficir, da se je vedelo, kdo je hlapec in kdo 
gospodar na Slovenskem. Da, da to so bili 
»hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce, vzgo-
jeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se 
menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, 
zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in že-
ljan!« Danes, desetletja pozneje se znova vra-
čajo belogardistične uniforme, ki jih SDS upo-
rablja kot narodno gardo. Vračajo se simboli 
nacizma, ki jih Cerkev sprejema kot takrat, ko 
jih je blagoslovila, preden so odšli v boj s parti-
zani in izrekli znano krilatico »Za sedem Kris-
tusovih ran naj umrje partizan«. 
Prav zaradi teh in drugih dogodkov, kot je bil 
na primer izobešanje nacistične zastave v Lju-
bljani, sem napisal Pobudo o prepovedi noše-
nja simbolov in gesel nacizma ter uniform, ki so 
jih nosili zapriseženi sodelavci nacistov. Sloven-
ska zakonodaja je v tem delu pomanjkljiva, na-
cističnih simbolov ne prepoveduje, prav tako ne 
prepoveduje izrecno nošenja nacističnih ali faši-
stičnih simbolov in gesel. Občutlljivost slovenske-
ga prostora, kjer sta bila fašizem in nacizem še 
posebno kruta, bi morala biti toliko večja, saj je 
prav to zlo prejšnjega stoletja namenilo Sloven-
cem izginotje z zemljevida narodov«.
    
mag. Miloš Bizjak
državni sekretar na ministrstvu 
za obrambo, na Partizanskih 
smučinah v Cerknem 
27. januarja 2018
Dr. Karla Oder
zgodovinarka in etnologinja, 
na komemoraciji na Koroškem 
Selovcu 13. januarja 2018
Marijan Križman
podpredsednik ZZB za vrednote 
NOB Slo., ob počastitvi 74. obletnice 
napada Južnoprimorskega odreda 
na fašistično kolono v Dovcah pri 
Komnu 4. februarja 2018
februar 201840
Protest proti 
dokumentarnemu filmu 
Tu je paradiž! 
(odgovor varuhinje pravic gledalcev in 
poslušalcev RTV Slovenija)
Prejela sem vaše sporočilo in pozorno 
prebrala priloženi zapis, v katerem se 
Območno združenje za vrednote NOB 
Nova Gorica odziva na dokumentarno 
oddajo Tu je paradiž!, ki je bila na spo-
redu 26. decembra na TV Slo1. 
   Odziv sem predala pristojnemu ure-
dniku Dokumentarnega programa An-
dražu Pöschlu in avtorici Rosviti Pesek. 
Prosila sem ju, da pojasnita žanrske 
značilnosti dokumentarnega eseja in 
izbor zgodovinskih mejnikov za 50-mi-
nutno oddajo, saj menim, da je v tem 
ključ za razumevanje zasnove avtorske 
oddaje, ki vas je očitno razočarala.
   V upanju, da odpravljata vaše dileme, 
vas lepo pozdravljam,
Ilinka Todorovski
www.rtvslo.si/varuh
Rosvita Pesek, avtorica oddaje:
»Debatirati o tem, ali smo izgubili Go-
rico ali ne, zato ... »ker je nikoli nismo 
imeli«, ni najbolj produktivno početje. 
To je podobno, kot bi debatirali o tem, 
ali smo »izgubili« Trst, ki je bil še pred 
vojno mesto z največ slovenskega pre-
bivalstva, ali ne in ali je izraz »izgubili« 
pravilen. Govorimo pač o narodnostnih 
mejah, to je mejah, kjer je živel sloven-
ski človek, ne pa o tem, kateri državni 
tvorbi je kaj pripadalo. Če je Gorica pri-
padala Kraljevini Italiji, tako kot tudi 
Postojna, ki je bila v središču filma, to še 
ni nobeno zagotovilo ali opravičilo, da 
nova povojna oblast in državljani FLRJ 
niso upravičeno pričakovali, da jim bo 
to ozemlje po osvoboditvi tudi pripadlo. 
Pa jim ni, žal. 
   O načinih reševanja povojne stiske ob-
lasti je bilo veliko povedanega, kot tudi 
o ukrepih oblasti, ki so to stisko še pove-
čevali, od UNNRE do prisilnega zadruž-
ništva, prav tako tudi o razočaranju nad 
ukrepi novih oblasti. Ne vidim utemelje-
nosti za očitek o nekorektnosti, saj je bilo 
v isti sapi povedano tudi, kaj so pomenili 
agrarna reforma, prve oblike zdravstve-
nega zavarovanja, prvi regresi ipd. 
   Skratka, dokumentarni esej je bil nare-
jen ob recenzijskem pregledu in z vsem 
novinarskim in zgodovinskim znanjem, 
ki ga premorem. Kritike vedno z zani-
manjem preberem, če so negativne, pa 
poskušam na kratko odgovoriti. Hvala.«
P R E J E L I  S M O
Andraž Pöschl, 
urednik Dokumentarnega programa:
 
»Zahvaljujemo se za vprašanja, pripom-
be in mnenja, ki so jih poslali gledal-
ci. Scenaristka Rosvita Pesek je nanje 
natančneje že odgovorila, sam doda-
jam še, da gre za žanr dokumentarne-
ga eseja, ki je nastal v sodelovanju med 
avtorico iz Informativnega programa 
TVS in uredništvom Dokumentarnega 
programa. Gre za dokumentarni prin-
cip, ki se je v svetu razvijal od polo-
vice 20. stoletja naprej, pri produkciji 
pa izstopa avtorjev pogled na izbrano 
tematiko, ta je lahko bodisi intrigan-
tna človeška usoda ali pa vprašanje s 
področja okolja, zgodovine ali sodob-
nih fenomenov. V tem primeru je šlo za 
izviren avtorski preplet tako zgodovine 
kot v zadnjem poglavju tudi sedanjosti. 
Največja težava seveda je, da smo mo-
rali to vizijo utiriti v 50-minutno formo, 
dolžino domačega osrednjega večerne-
ga dokumentarnega termina. S tem je 
žal, kot opažajo gledalci, odpadlo kar 
nekaj zgodovinskih poglavij iz 200-le-
tnega zgodovinskega pregleda. Razu-
mem gledalce, ki menijo, da vsa dejstva 
niso bila izpostavljena, a to žal zavoljo 
minutaže ni bilo mogoče. Projekt, ki je 
zajel veliko več podatkov in je bil tudi 
produciran v Kulturnem in umetniškem 
programu TV Slovenija, je dokumentar-
no-izobraževalna serija Dnevnik neke-
ga naroda. A moramo razumeti, da je šlo 
v omenjenem projektu za kar 7 delov po 
50 minut. Kot urednik pa sem od same-
ga začetka tega projekta med drugim 
vztrajal pri tem, da je kljub izhodiščni 
avtorski svobodi princip predstavitve 
posameznih poglavij/obdobij predsta-
vljen tako, da so v vsakem izmed njih 
navedene tako pozitivne kot negativne 
plati. Za pomoč pri pregledovanju be-
sedil pa smo prosili tudi strokovnjake s 
področja zgodovine.«
   
Organizacija zdravstva 
v vojni in miru
Ali je lažje organizirati zdravstvo v šti-
rih letih vojne kot pa v enem mandat-
nem obdobju v miru? Res je vprašanje, 
ali se vsi spoznamo na zdravstvene pro-
bleme in težave, ki nas danes pestijo. 
Prepričan sem seveda, da ne. Zato ver-
jetno nimamo vsi kompetenc, da vsev-
prek solimo pamet in kritiziramo odlo-
čitve, ki jih morda razumemo ali pa jih 
tudi ne. Smo pa kot bolniki in davko-
plačevalci vsi vpeti v zdravstveni sis-
tem. Tako smo neposredno ali posredno 
udeleženi v vseh težavah današnjega 
zdravstvenega trenutka: od čakalnih 
vrst do organizacije zdravstvene mreže, 
od brezposelnih zdravnikov do plačlji-
vih zdravstvenih storitev itd.
    V četrtek, 25. januarja, se je v Do-
lenjskem muzeju v Novem mestu iztek-
la razstava Partizanske bolnice v Koče-
vskem rogu, ki jo je izredno uspešno 
predstavil kustos Dolenjskega muze-
ja Matej Rifelj. Sprehod skozi čas med 
drugo svetovno vojno na Dolenjskem, s 
poudarkom na partizanskem zdravstvu, 
je prikazal razvoj, težave in rešitve v 
zdravstvu. To je svojo pot začelo med 
okupacijo tako rekoč iz nič. Skozi vse 
razvojne faze se je strokovno, vojaško, 
konspirativno in drugače uspešno raz-
vijalo do konca vojne. 
   Temelji dela, strokovnosti, iznajdlji-
vosti, volje in rezultatov, ki so jih posta-
vili dr. Janez Milčinski, dr. Pavel Lunaček, 
dr. Zora Konjajev in številni drugi zdrav-
niki, so omogočili najboljšo zdravstve-
no oskrbo med narodnoosvobodilnimi 
gibanji in bi morali biti vzor tudi danes.
   Težave, ki so bile med vojno mno-
go hujše kot danes, so pristojni hitro, 
pravočasno, varno, strokovno in kako-
vostno odpravili. Kako pa je danes, v 
času informatike, ogromnega znanja in 
napredka v medicini in na vseh drugih 
področjih? V času, ko imamo v Sloveniji 
avtocestni križ, odlične povezave, heli-
koptersko oskrbo, mrežo zdravstvenih 
domov itd., pristojni, med katerimi sta 
na prvem mestu predsednik vlade dr. 
Miro Cerar in ministrica za zdravje Mi-
lojka Kolar Celarc, niso sposobni v štirih 
letih zagotoviti odprave sistemskih na-
pak od zdravstvene zakonodaje do na-
bave medicinskih sredstev.
   Ali ni to nesposobnost oblastnikov? 
Morda bi vseeno nekateri oblastniki 
potrebovali vsaj kakšno uro predsta-
vitve na temo zdravstvene oskrbe in 
predvsem volje, da se težave odpravijo. 
Preštevilni odlični zdravniki si tako kot 
seveda bolniki to zaslužijo.
Miloš Šonc, Grosuplje 
Poziv politikom pri 
oblikovanju nove vlade
Odgovorni politiki, staknite svoje glave 
– poskrbite za strogo izvajanje zakonov 
in ustave v korist ljudstva in države! Ne 
dovolite, da kdo revno ljudstvo izčrpa-
va – naj prevlada spoštovanje morale, 
etike in prava!
Po volitvah naj vodilno vlogo prev-
zamejo sile mlade, da pridemo do res 
41
poštene vlade, ko bo pošteno delo pla-
čano pošteno in da nihče več ne krade! 
Naj nastane končno pri nas prenova, 
naj naša Slovenija vznikne kakor nova!
Naj vznikne kakor prenovljena – naj ne 
bo ta priložnost naša izgubljena!
Metod Škerjanec, Ljubljana
Pojasnilo Vlade
Republike Poljske 
 
Namen novele zakona o Inštitutu za na-
rodni spomin (IPN) je, da se iz javnega 
življenja na Poljskem in v tujini umak-
ne pojav, s katerim se – kljub nasprot-
nim dejstvom – poljskemu narodu ali 
poljski državi pripisuje odgovornost ali 
soodgovornosti za nacistične zločine, ki 
jih je izvedel tretji rajh. 
   Eden izmed tovrstnih primerov, ki 
bodejo v oči, je uporaba besedne zve-
ze »poljska koncentracijska tabori-
šča«. Takojšnji odzivi poljskih diplo-
matskih predstavništev so v teh ter v 
podobnih primerih nujni, vendar po 
dosedanjih izkušnjah to ni dovolj. De-
janja, za katera je zagrožena kazen, 
bodo podrobno opisana. Namen kazni 
je preventiva pred namernim šikani-
ranjem Poljske. Sodišče bo odločalo o 
vsakem primeru posebej. 
   Novela zakona je uperjena zgolj pro-
ti osebam, ki javno in kljub drugačnim 
dejstvom razžalijo poljski narod ali 
poljsko državo oziroma na drugačen 
način vidno zmanjšujejo resnično od-
govornost storilcev. Zakon ni uperjen 
proti nobenemu narodu, tudi proti Izra-
elu ne, niti ne bo omejeval raziskovalne 
dejavnosti ali umetniškega izražanja. 
   Zakon brani zgodovinsko resnico ter 
dobro ime države in poljskega naroda. 
Podobne regulative poznajo številni 
pravni redi (tudi v Izraelu), ki prepo-
vedujejo širjenje laži o holokavstu. Po 
našem mnenju laži o Auschwitzu vklju-
čujejo trditve, ki niso podprte z dejstvi; 
gre za uporabo besedne zveze »poljska 
taborišča smrti« ali pa za pripisovanje 
odgovornosti Poljski za holokavst.
   Odziv Izraela nas preseneča, saj no-
vela zakona ne predstavlja nikakršne 
grožnje vsebinskim javnim razpravam 
o holokavstu. Samo besedilo novele 
ustave je bilo javno dostopno več kot 
leto in pol, o noveli so potekale številne 
javne razprave. 
   Med drugo svetovno vojno po napa-
du tretjega rajha, ko se je Poljska zna-
šla pod nemško okupacijo, ni nihče, ki 
je deloval v imenu Poljske in poljske-
ga naroda, nikoli sodeloval z nacisti. 
Čeprav je treba govoriti o dejanjih po-
sameznih Poljakov, ki so sodelovali z 
Nemci, in jih obsojati, se ne moremo 
strinjati s tem, da se poljskemu narodu 
pripisuje soodgovornost za holokavst. 
To je javno potvarjanje zgodovine. 
   Ševah Weiss, nekdanji veleposlanik 
Izraela na Poljskem in nekdanji pred-
sednik kneseta, je povedal: »Želim si, 
da bi mladi Judje izvedeli resnico, da so 
bile v številnih evropskih državah vla-
de, ki so sodelovale z Nemci: Francija, 
Norveška, Slovaška, Madžarska, Hrva-
ška; poljska država pa ni sodelovala s 
Hitlerjem! Prav Poljska je bila svetla 
izjema v Evropi. Nikoli niso obstajala 
poljska koncentracijska taborišča, niko-
li!« Uradni naziv Auschwitz - Birkenaua, 
ki je na seznamu Unescove svetovne 
dediščine, se od leta 2007 glasi: »Au-
schwitz - Birkenau, nemško nacistično 
koncentracijsko in uničevalno taborišče 
(1940–1945).« Pred tem se je imenova-
lo zgolj »koncentracijsko taborišče Au-
schwitz«. Pobudo za spremembo naziva 
sta na zasedanju Unesca skupaj vložili 
Poljska in Izrael. Novo poimenovanje 
je brez glasu proti podprlo več kot sto 
petdeset držav, med njimi tudi Nemčija.
Pawel Wieleba, drugi sekretar velepo-
slaništva Repunlike Poljske v Ljubljani
Vsak torek razen prvega v mesecu 
1. Predsedstvo 
AKTIVNOSTI DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE 
OD 1. 2. DO 28. 2. 2018  
3.  Sestanek predsednikov oz. predstavnikov spominskih čet
2.  Kolegij predsednika 
4.  Komisija za organizacijske in kadrovske zadeve 
6. 2. 
6. 2.
8. 2.
12. 2.
13. 2.
21. - 22.2
21. 2.
22. 2.
23. 2.
Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje, priprava poročila za leto 
2017, razpis za odlikovanje najboljših krajevnih organizacij ZB, pobuda za prepoved 
naci-fašističnih simbolov – akcijski načrt, dopolnitev Komisije za organizacijska in kadrovska 
vprašanja, 70-letnica ZB – akcijski načrt, pobuda za preimenovanje praznika v priključitev 
Primorske, Sestanek SUBNOR-jev nekdanje Jugoslavije v Beogradu, finančne zadeve, druga 
medsebojna obvestila in dogovori.
Člani predsedstva so se udeležili:
srečanja z vodstvom SMC v Ljubljani, 
spominske slovesnosti ob 73. obletnici boja Komande mesta Koper v Borštu, 
sestanka s predstavnikom ZVKD v Ljubljani, 
srečanja z vodstvom Levice v Ljubljani, 
srečanja borčevskih organizacij nekdanje Jugoslavije na temo 75. obletnice bitke na Neretvi in 
Sutjeski ter II. zasedanja AVNOJ-a v Beogradu, 
seje Pokrajinskega sveta za Koroško v Dravogradu seje Pokrajinskega sveta za Gorenjsko v 
Kranju; 
zbora ustanoviteljev Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije in slovesnosti, posvečene spominu na 
dr. Antona Vratušo na Petanjcih. 
15.2. Usklajeno nastopanje na prireditvah, spominskih slovesnostih in komemoracijah.
20.2. Delovno področje in način dela komisije v letu 2018, 
razprava o prejetih predlogih, pobudah za spremembo in dopolnitev Statuta Zveze.
5.  Organizacijski odbora za pripravo praznovanja 
     70. obletnice ustanovitve ZZB NOB Slovenije
22.2. Pregled zapisnika 2. seje 10.1.2018, dogovor o scenariju osrednje prireditve, dogovor o tehnični 
realizaciji osrednje prireditve, spremljajoči dogodki, razno.
6.  Komisija za finančna vprašanja 
26.2. Obravnava zaključnega računa Zveze za leto 2017, razno. 
7.  Nadzorni odbor 
26.2. Obravnava zaključnega računa Zveze za leto 2017; razno. 
februar 201842
Izšla je nova knjiga dr. Boža Grafenauerja
Zgodbe iz 
izgnanstva in bojev
K N J I G E
Po zaslugi upokojenega izrednega profesorja Pravne fakultete v 
Mariboru dr. Boža Grafenauerja, ki ga širša javnost pozna kot av-
torja številnih knjig in člankov s področja ustavnega prava, javne 
uprave, upravnega prava in lokalne samouprave, pa tudi kot mini-
stra v Drnovškovi vladi (1997–2000), je slovensko zgodovinopisje 
bogatejše za dragocen prispevek k zapolnitvi še nedodelanega mo-
zaika naše polpretekle zgodovine.
»Zgodbe iz izgnanstva v Srbiji in bojev na srem-ski fronti« so zanimiv monografsko dokumen-
tarni prikaz dveh pomembnih segmen-
tov slovenske zgodovine iz obdobja 
druge svetovne vojne – usode sloven-
skih deportirancev in oboroženega boja 
za osvoboditev. Slovenski izgnanci, ki 
so davnega leta 1941 morali pod prisilo 
in na hitro zapustiti svoje domove, ter 
številne žrtve v bojih v času, ko je bila 
vojna za tretji rajh že zdavnaj izgublje-
na, so dokaz nesmiselnosti, brezmejne 
krutosti in nepravičnosti vojne.
 
Navdih in osnova avtorju za pisanje 
knjige so bila očetova pisma in dnev-
niški zapiski iz časa bojev na sremski 
fronti v Srbiji ter drugi spominski zapi-
si in dokumenti iz družinske zgodovine. 
Njihova vsebina je pomembna pred-
vsem zato, ker dokumentira in ilustrira 
usodo, kakršno so med vojno doživlja-
li številni Slovenci in njihove družine 
– aretacije in izselitve, vključitev v boj 
proti okupatorjem, trpljenje in boj za 
preživetje ter želja po svobodi in vrnit-
vi domov. Poleg tega je avtor pregledal 
tudi vse dostopne arhivske vire in lite-
raturo, vse to pa je postavil v širši kon-
tekst medvojnih dogajanj, zlasti z vidika 
monstruoznega okupatorjevega načrta 
genocida nad slovenskim narodom.
Avtor je delo razdelil na tri vsebinske 
svežnje. V prvem predstavi razmere na 
slovenskem Štajerskem pred nacistično 
okupacijo in do odhoda v izgnanstvo 
poleti 1941. Sledita opis šestega tran-
sporta izgnancev iz Maribora in oris 
življenja v izgnanstvu v Srbiji leta 1941, 
v tretjem delu pa nas Grafenauer sez-
nanja z usodo slovenskih prostovoljcev 
v enotah jugoslovanske osvobodilne 
vojske na sremski fronti od decembra 
leta 1944 do aprila 1945.
 
Glavnega junaka knjige, Ludvika 
Grafenauerja, je njegov učenec, po-
znejši znani koroški jeklarski strokov-
njak in kulturni ustvarjalec Mitja Šipek, 
označil kot učitelja, velikega veseljaka, 
poštenega in zelo naprednega človeka, 
predvsem pa kot zavednega Slovenca. 
Rodil se je v slovenski koroški kmečki 
družini leta 1902 v Blačah v Ziljski do-
lini. Osnovno šolo je obiskoval v doma-
čem kraju, klasično gimnazijo v Celov-
cu, učiteljišče pa v Velikovcu in Maribo-
ru. Najprej je služboval v Libeličah, od 
// BESEDILO: dr. Marjan Žnidarič   // FOTO: Arhiv avtorja 
leta 1926 pa kot nadučitelj v Šentanelu, 
kjer se je tudi poročil in si ustvaril druži-
no. Leta 1939 je postal ravnatelj osnov-
ne šole v Framu pri Mariboru, kjer se 
je nenadoma znašel sredi mednacional-
nega konflikta med Slovenci in Nem-
ci, ki so zlasti po priključitvi Avstrije k 
tretjemu rajhu leta 1938 začeli nevarno 
dvigati glavo. Zato so ga nacisti kot na-
rodno zavednega koroškega Slovenca 
kmalu po okupaciji med prvimi aretira-
li in zaprli v Meljsko vojašnico v Mari-
boru. Že 24. junija 1941 so ga s šestim 
transportom z ženo Marijo in sinovoma 
Ludvikom in Zdravkom (devetletna hči 
Danica je samo nekaj dni pred izgonom 
pobegnila k babici in dedku v Jamnico 
na Koroško!) izgnali v Srbijo, v Venčane 
pri Aranđelovcu, kjer je že leta 1941 ile-
galno sodeloval s Kosmajskim partizan-
skim odredom.
 
Januarja leta 1942 se je družina pre-
selila k Ludvikovemu bratu Zdravku v 
Zrenjaninu v Vojvodini. Tam se je jeseni 
leta 1944 Ludvik vključil v slovenski od-
bor OF, 26. novembra istega leta pa je 
postal borec 5. (slovenskega) bataljona 
Prve krajiške brigade in z njo že sredi 
decembra doživel ognjeni krst na srem-
Ludvik Grafenauer
Ovitek nove knjige
Grafenauerjeva 
knjiga ima poleg 
bogate vsebinske 
in dokumentarne 
vrednosti še nekaj 
atributov, ki jih 
pri večini podobne 
literature le redko 
srečamo. 
43
Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: 
ZZB za vrednote NOB Slovenije
Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana
N
A
R
O
Č
IL
N
IC
A
Ime in priimek:
................................................................................................................................................
Kraj, ulica, poštna številka: 
................................................................................................................................................
................................................................................................................................................
Telefonska številka:  .........................................................................................................
Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite)
 četrtletno 9 €, letno 
 36 €. Podpis:  ......................................................
ski fronti. V srditem spopadu s sovraž-
nikom 17. januarja 1945, imenovanem 
»zimski vihar« (»Wintergewitter«), je na 
delu fronte med vasema Lovas in Opa-
tovac padlo kar 77 borcev in bork Slo-
venskega bataljona Prve krajiške briga-
de, med 40 ranjenimi pa so jih nacisti 
15 zajeli. Med njimi je bil tudi Ludvik 
Grafenauer. Zadnje mesece vojne je 
Ludvik preživel v neznosnih razmerah 
ustaških ujetniških taborišč v Vinkov-
cih in Zagrebu. Iz ujetništva je odšel 
19. maja 1945, najprej nazaj v Zrenja-
nin kot pripadnik 5. divizije 1. armade 
JA. Iz jugoslovanske vojske je bil odpu-
ščen 30. julija 1945 in se je sredi avgu-
sta z družino vrnil domov, kjer je nato 
na framski osnovni šoli ravnateljeval do 
upokojitve leta 1962.
 
Grafenauerjeva knjiga ima poleg bogate 
vsebinske in dokumentarne vrednosti 
še nekaj atributov, ki jih pri večini po-
dobne literature le redko srečamo. Ne 
samo da je tekst prijetno tekoč in lah-
ko berljiv, avtor svoje trditve in ugoto-
vitve sproti argumentira z opombami 
pod črto, kar daje delu dodatno vero-
dostojnost. Na koncu vsakega poglavja 
je še temeljit seznam obstoječe litera-
ture. Avtor je knjigo popestril tudi z 39 
fotografijami (večina jih je prvič obja-
vljena!) in z 21 skicami, dokumenti in 
zemljevidi, večjo uporabno vrednost pa 
ji daje še skrbno pripravljeno imensko 
kazalo. Zato knjiga ni samo pričevanje 
o preteklosti Grafenauerjeve družine in 
o prelomnem času za ves slovenski na-
rod, je hkrati tudi učbenik o okupatorje-
vih raznarodovalnih ukrepih na sloven-
skem Štajerskem, o nujnosti in moralni 
upravičenosti oboroženega odpora pro-
ti okupatorjem ter o človeškem dosto-
janstvu in domoljubju. 
Akcijska prodaja knjig
Tudi v letu 2018 vam po simboličnih cenah, že od 1 € naprej, 
ponujamo nakup knjig, izdanih v letih od 1992  do 2014. Seznam je 
objavljen na naši spletni strani www.zzb-nob.si.
Knjige si lahko ogledate in jih kupite na sedežu ZZB NOB Slovenije, 
Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, vsako sredo med 13. in 15. uro, 
in sicer od 3. januarja do 31. marca 2018. 
Če želite, vam jih pošljemo tudi po pošti (stroške poštnine zaračunamo 
po veljavnem ceniku Pošte Slovenije). 
Ogled in prevzem rahlo poškodovanih knjig starejših letnikov je prav 
tako na voljo na sedežu Zveze. 
Za druge informacije pokličite na tel. št. 01 434 44 45 ali pišite na 
e-naslov romana.jemec@zzb-nob.si.
februar 201844
Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov:  
ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom 
»nagradna križanka«, do 15. marca 2018.
Ime in priimek:  ________________________________________
Naslov:  _______________________________________________
______________________________________________________
______________________________________________________
Geslo 28. številke SB:
______________________________________________________
______________________________________________________
Izžrebani reševalci križanke 
iz 27. številke revije Svobodna beseda
1. Dušanka Kumer, Draveljska 40, 1000 Ljubljana
2. Iva Humar, Godič 63, 1242 Stahovica
3. Jožica Gogić, Ob potoku 15, 8000 Novo mesto
Rešitve križanke:   
ŠTEHVANJE, KATOLIČAN, OBOLOS, GA, POLOM, INČ, NAREK, 
VDEB, OBZNANA, ICA, AEDA, NOGOMETAŠ, VITO, IDRČAN, 
OČIST, LOS, KIM, NEPRESTANOST, SKET, MAT, LOGOR, 
AVTOKRAT, SIN, RJ, EVA, MAE, AON, AKNE, RONSE, RAJNIK, 
LON, OSJE GNEZDO, OTISK, STEČAJ, IAN, KANTA.
Geslo: TABORIŠČE, HOLOKAVST, LOGOR
Rešitve križanke pošljite do 15. marca 2018
Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo.   
HRVAŠKI
KRAJ PRI
OPATIJI
V ISTRI
SLIVOVO
ŽGANJE GESLO 1
OMILJE-
NJE GESLO 2
ČLOVEK Z
VELIKIMI
OČMI,
OKAČ
BRUNO
TRAVEN
INTERNET
(KRAJŠE)
RUMENA
OBARVA-
NOST
RUSKA
POKRAJINA
ONSTRAN
URALA
NAŠA
IGRALKA
ŽELEZNIK
ISTO-
ČASNOST
MENA PRI
ŽENSKAH
GRŠKI
OTOK,
EGINA
(NI:
ANGINA)
POSODA
ZA MAZA-
VE SNOVI
AM. PLES.
(FRED)
MORALNO, ZNAČAJ-
SKO POZITIVNA 
LASTNOST
PISEC SCENARIJA
POLJSKI
GLODAVEC
JEZIK
FULANOV
V AFRIKI
STEVE
OVETT
IVAN
LEVAR
EDI
MAJARON
NEBESNA
KROGLA,
NEBO
MOŠ. IME
FLORIJAN
(NI:SVETO)
BARVA
KART
VEČJE
MORSKE
RIBE
PRVA IN
ZADNJA
ČRKA
ABECEDE
TRAVA S TOGIMI
LISTI IN VALJASTIM
ALI GLAVIČASTIM
SOCVETJEM
ZIM-
ZELENA
POPEVKA,
EVER-
GREEN
GLAVNI
ŠTEVNIK
KUHANE
SLIVE S
SLADKOR-
JEM
PISMENKA
DREVORED
ZVONE
AGREŽ
SPRET-
NOST
SMUČAR-
SKE
PRIPRAVE
NERES-
NICA
NAŠ
IGRALEC
TIČ
IVERNA
PLOŠČA
ODBITE
OBRESTI
ŽIVLJENJ-
SKO PO-
MEMBNA
SPOJINA
SKLADBA V
ŠIROKEM
TEMPU
NASPROT-
JE JANGA
GLEDALI-
ŠČE,
TEATER VEČJAKOTANJA
Z VODO,
RIBNIK,
BAJERSIJAJ,
BLESK
GRMIČA-
STA
RASTLINA,
ERIKA
VZHOD
(MEDNAR.)
ČLOVEKO-
LJUBKA
OGULIN
JEZERO V
SEVERNI
ITALIJI
(IZ ČRK:
TORA)
RESNICA
(ZASTAR.)
VOJAŠKO
POVELJ-
STVO
POLET,
VNEMA
VIKI
GROŠELJ
NAŠA
IGRALKA
RINA
NOGOMET-
NI
ZADETEK
KOPIJA
SKENO-
GRAM
JUŽNOAM.
KUKAVICA
NOVA EKO-
NOMSKA
POLITIKA
JAKOST,
SILA
LOUIS
ADAMIČ
NIČES,
NIŠTRA
PRIPRAVA
ZA IRIGA-
CIJO, IZ-
PIRALNIK
TISOČ-
LETJE
VERA
ALBREHT
STARO 
IME ZA
ELEMENT
RADON
(NI:NATON)
NOVOST
(SLAB.)
LETOPIS,
KRONIKA
SREDNJE-
VEŠKI
PODLOŽ-
NIK
MIK,
PRELEST,
ŠARM