Il

Novice izhajajo v Ljubljani

vsak teden dvakrat, nam reč v sredo in saboto.
v


Odgovorni vrednik l>i% Janez HEeiweis
reéi
V?
Veljajo začelo leto po postili [i, -1 fl., seer 3 fl., za pol letaX ||2fl. po pošti,scer 1 fl.30kr. ||
Tečaj
XI.
sredo
12. januaria 1853.
List 4.
Kaj maram
i
Iz pesmi »Slovenska nevesta«.
kaj maram da nimam
Srebrá in zlatá: Ljubezen u sercu Tud nekaj veljá !
Kaj maram da nimam Prekrasnih oblek:
nevarne, gnjilobi podveržene drage bodo prihodnjič, ker c ško gré.
in
lesá
drage. Še boli
edno kvi
Prevdariti se mora o lesovini sledeče
Lastnosti lesá za stavitev; Posekanje in hranitev prikladnih debelj Znamnja zdraviga in bolniga lesa Razpokanje , skrivitev in vsahnite
?
?
lesa
Zvestoba u persih
Me kin ča na vek !
5. Pomogleji, les gnjilobe in strohnjenja obva
rovati, in njega terpeznost pospesiti
Kaj maram da nimam Visoc'ga gradu :
?
V hišici niski
Se veo je mirú I
Kaj maram da nimam
Obilno blaga : Moj dragi me vendar
Shranitev lesa Lastnosti iglatiga, in Lastnosti listnatiga drevj Kar

za
tavit
ploh vtiče, mora
gospodar gledati, da les ni premlad, ampak d
a
da debla so zd
* v, «, utMia ou u u. i cl v o in ravne. Tudi kj e drevo raste, je važno. Hrast, na priliko, ki na
Od deleć pozná
t
mastní
Kaj maram da nimam
Krasotě svetá : Mi vendar nedolžnost Na licu igrá.
Kaj maram da nimam Ne gor, ne planin: Dovolj da moj dragi Slovenke je sin!
emlj
raste, ne da tako terdni
lesa
kor će na suhim pesko vi ti m svetu stoj ravno njegova zunanja podoba je lepa.

?
ka
ako
ki na poln
siga
lesá
Drevje
strani gore raste, je ravnejši in boli
y
?
JV/ i«
kakor drevje južnih strani
i t r	1 l I I V t -m	% ft
Dre
y
Miroslav.
slabija gradiva
Znamnja dobriga in
Po lanjskih „Novícah" smo bili nekoliko so- kor na SíTksonskim
ki gosto vkup stojé, boljši les dajo , kot po samim
stojeće itd.
Ozir imeti se mora
2. na čas sekanja drevés. Pravi čas sekanja ( Kállungszeit) je silne važnosti, pa je
tudi mnocro misel v tem.
m	■ vh^H ^mÊ^m h ^m
stavkov obznanili, u kterih smo si prizadevali go
?
spodarjem, ki čejo novo pohištvo si kratko in po domaće razložiti, kako
postaviti, na tega delà pra
vílno se poprijeti. Govorili smo iz perviga o last
?
Po nekterih deželah, ka je po zakonu zapovedano, stav bini les pozi m i sekati, tudi na Prusovskim je raz ločno zaukazano, da le ob najsilniši potrebi se smé
poderati; in ta
nos tih, ki jih mora liisa imeti
3
zdravo in p rij etno stanišče
«	1 • V	1 j	• I
da je
1 j u d é in

povedali smo, kje naj se hiša zida, in kteri kraj je za njeno pod lago nar bolj pripraven; omenili smo, kako popřej obris poslopja napraviti; dodali smo zadnjič pre vdark s tro ško v za stavitev noviga doma.
Govoriti hoćemo letos o predmetu, ki za sta
poleti les za stavitev poderati; in ta zapoved se opravićuje s tem, dales, posekán spomladi ali po leti, kader
gnije
je ravno čas njegove sočnosti, prelahko
ali saj znotrej strohni.
Skušeni tesarski mojster g. Pajk pa je v No
vic
a
a
vitev nove hise najvecje je vaznosti; menimo gra divo aii stavivo (Baumaterial).
Znano je sploh, da za stavitev hiše se upo trebujejo les, kamnje, pesek, apno, opeka in razne kovine. Ker je dobro sozidano prebiva lišče ena naj potrebnišili reći — pod milim nebam Ijudjé ne morejo bivati — in ker hiša dobro so zidati in napraviti se ne da brez dob riga gra diva. hoćemo o lastnostih tega nekaj obširniši govoriti.
Nar navadniši in nar potrebniši gradivo je
leta 1846 določno dokazal, da mizarski in tesarski les je nar bolje „zgodaj spomladi sekati, takrat kadar gorko prihaja; preobilna mo krota zgine iz lesa, sok jame moćno gibati se.lesne
5
letine žilice in kitice se raztegnejo in se odprejo iz njih kmalo zuine zimska mokrota, zgošeni sok se v tem času nar ložeje in nar hitreje posuši ; res
je
pravi
da zimski čas sekani les je terji od
spomladanskiga, pa je tudi bolj kerhek ali pust za
vdelovanje, kakor spomladanski".
Ko je drevó, za stavitev namenjeno, posekáno bilo, se mu mora koj skorj a oljupiti, da červički ali merčesi, ki pod
njo bi gnjezditi
utegnili, se
ložej
Les
Lesene hiše so gorkeje in bolj
suhe, kakor
kamnitne, vpotrebujejo malo prostora , pa so ognja nosti je jako potrebna.
odpravijo ; izjemsi hovje, ktero se odskorjati ne smé: drugači bi mu po oljupljeni skorji smola od tekla, ktera za ohranitev znotranje njegove terpež
«
Posebno se mora gledati na zdrav je lesá. Torej je paziti
3. na znamnja zdravica in bolnica lesá.
»	v	#	^	~
Zdrav je les, ce drevó poleti ćverstiga in lepo zeleniga listja ali šilovja je polno; če po deblu ni ne lukinj , ne poklin; če skorja je gladka in brez červojedine; će deblo je naravne zeleno-sivkljate barvě, in ne postaja rudečkasto. Poslednja prika-zen je znamnje znotranje gnj ilo be (Kernfaule),
ktera se tudi po plesnitvi korenín naznani.
Nadalje se zdravje lesá spozna, če je steblo ravno izrašeno, ter se ne krivi. Krivo ali vega-sto drevó je samo po sebi sumljivo. ker njegov les prelahko se zverže.
Ako je pa veršić vsahnjen, listje obledno, skorja gerbava, razpokla ali z maham silno obrašena, in će hovje smoinate gumbe na glavnim deblu ali med vejami imá, zamoremo na bolezin lesá soditi, in tako deblo za stavitev nikakor ni rabiti.
Včasih se zapazijo pogreški še le na otesáním lesu, kterih poprej na stojećim deblu ni bilo viditi. Tedaj je treba deblo pred na korenini, pa potlej ko je posekáno, natarijko pregledati. Taki pogreški so: Poke in turi na deblu ali vejovju, rak, gnj il oba u sredi debla itd. Tak les ni za stavitev, za mizarske delà se pa porabiti dá.
(Dalje sledi.)
Gospodarske skušnje.
(Lan v vodi goditi) je veliko bolji, kakor po navadni šegi ga pokladati po zemlji, da se pod milini nebom godi. Na svèt gosp. Reuterja je neki kmet na Marskem polovico svojega pridelka v vodi, polovico pa na zraku godil — in lejte velik razloček! Uni je bil tako lep, da ga je po 28 íl. prodal, tega pa le po 16 ffl.
( Pšenica ne postane snetjava) , ako se r è ž vmes seje. Tako pričajo skušnje na Hesenskem, po kterih se je tudi zvedilo, da je dobro réž med pšenico na tacih njivah «ejati, na kterih se pšenica sama slabo obnaša. Tudi grah v taki zemlji, ki scer ni za grah posebno dobra, dobro rodi, ako se jara réž vines seje.
(Kaj je bolji, žito na nier o ali na vago prodajati?) Na Nemškem v več krajih prodajajo žito na vago, ne na mero, in prodajavci in kupci so zadovoljni s tem. Vsak kmetova vec vé, dane-ktero leto je žito veliko bolj šega, težjega zerna kakor druge leta, kakor tudi da v nekterih krajih se prideluje veliko boljši pšenica, réž, ječmen itd. Ce se vse žito le po mer i prodaja, je kmet z boljšim žitom na zgubi memo unega, kte-rega žito je slabji in ložji. Mlinarju se da vmlin dobro in slabo žito, in terja se od njega, da bi vse žaklje z moko enakomerno napolnil, ćeravno slabo žito veliko več otrobov in manj moke da. Konju se da na teden pol vagana ovsa; če je pa oves slab inlohák,dobí včasih za tretji del manj živeža, in vendar mora ravno tako delati kakor drugikrat. Iz vsega se vidi, da bi bilo veliko bolj pravično, ako bi se žito vagalo, in ne merilo. Res je scer, da z manj suhim žitom bi se kupee lahko ogoljufal, — al kdor hoće goljufati, goljufa tudi na deset viž pri m eri.
(S soljó sadnemu drevju gnojiti) se dobro splača. Sol se poverh zemlje okoli drevesa potroši.
(Po redu živini pico pokladati.) Kakor člověk se tudi živina navadi ob svojem času piče dobivati, in ko ti čas pride, nepokojná postane. Nar bolje ji pića zaleže, ako se ji po trikrat
na dan poklada, ker po tem redu povžito pičo želodec lahko in dobro prekuhati zamore. Če se živini le enkrat ali dvakrat poklada, se ji na enkrat preveč želodec nabaše, — če se ji pa brez reda večkrat na dan poklada, se preveč moti, in ćeravno zavoljo tega ne zboli, se vendar tako ne redi, kakor tikrat, ko svojo pičo po redu
3krat na dan dobi.
Izstava mnogoverstnega blaga v Novem Jorku
v Ameriki.
Kakor predlauskem v Londonu na Angleškem bo letos enaka izstava mnogoverstnega blaga v Novem Jorku v Ameriki, h kteri so povabljeni fabrikanti, obert-niki in rokodelci iz vsih krajev sveta poslati svoje blago, akomislijo, da je vredno ali zavolj dobre robe ali zavolj niske ce ne ali scer zastran kakošne druge posebnosti na ogled postavljeno biti in potem v versto kupčijskega blaga stopiti tudi za daljne ptuje kraje.
Se ve, da je teško med to li kš ni ni i izdelki, ki se bojo iz vsih krajev sveta nabrali, tako blago izsta-viti, da ga bojo Amerikanci porajtali, vendar je včasih tudi kakošno borno (ordinal) blago v kupčijstvu veliko veljavno, če je posebno dobrega jedra in niske cene.
2. maja letošnjega leta se bo začela omenjeua raz-stava v tistem delu sveta , iz kterega uam je naš viso-kočastiti roják in misionar gosp. Pire marsiktero pismice o kmetijstvu in obertnijstvu pisal, ki smo ga v Novícah
natisiiili.
Te dni je „Novícam" pisal g. Cuder, nekdaj sta-cunarski pomoćnik v Ljubljani, sedaj že nekaj let v Ameriki, da naj priporočć Amerikansko razstavo tudi fabrikantom, obertnikom in rokodeleom naših krajev7, in je nasvetoval nektere reci, ktere bi utegnile vredne biti,
da bi se v izstavo v Novi Jork poslale, ker bi se potem morebiti v Ameriko prodajati zamoglc. Imenovat je tele: žimnate sita, slamnike bele in černe od nar borniših do nar lepših, od nar manjših do nar ve-čih, — čoke ali koce, plahte (Emballage^, Ter-
žiške volnate bele in visnjeve no go vi ce (jStriïmpfe uud Fusssocken) od nar borniših do nar lepših,— volil ate štrikane jope za ženske in moške, kakor jih na Gorenskem delajo, — Teržiško tanjko usnje vsih sort in bar v, — Ter žiške čevlje, lepo narejene, pa ne take ošpičene kakor mu jih je neki kupee enkrat že tje poslal,— kerznarsko robo, kakor kape iz pol h o vi h kož, — stek leno blago iz Štajarakega, Stajarsko
vino itd.
'	V	v
Ce hoče kdo kaj v omenjeuo izstavo poslati, naj se oberne do gosp. Karina Bušek-a opravitelja za
austriansko blago v London, in mu naznani natanjko vse (s ceno vred), kar v razstavo poslati želi; blago pa se mora zadnji čas do 15. februara v Terst na gosp. špediterja Janeza Bušek-a poslati. Do Ter-sta plača vsakdo sam vožníno; vožnino po morju tjè in nazaj, kakor tudi asekuracijo zoper škodo ognja ali vode pa plača Amerikanska družba, ki je izstavo napravila.
Sedanji stan slovinskega obreda v Teržaški
skoiii.
(Kolikor je pisatelja znano. *)
Na juterni strani ! čke v Kastavskem dekanatu (tehantíí), kteri obseže siedeče župe (fare): Kastav s podružnicama, sv. Mati a in Rukavac, Vo-
losko, Veprinac, Lovran, Mošćenice in Ber-
■ ■ ■ i» ■ ■ » ■ i i ■ » •
*) Komur je to boljše znano, se prosi, naj naznani. Pis.
sec
?
so se si ovins ki obredi
V
tako da se v Kastavskih cerkvah sami psalmi velkega tedna in božične juterne (jaternice) samo vzamejo po
se dobro obderžali, v slovinskem jezika
nedeljo se blagoslov
veče ob eveč po slovinsko
oljke
cvetn
Sveti sakramenti se tadi od nekterih dahovnov v latinsko, njih berila pa, „Tebe Boga hvalimo", vse nekterih krajih po slovinsko delé, kar je ljudem prav
sv. maše in vsi drugi obredi se pojejo, in vse kar se
ljubo ; ali
vse drugo, zunaj evangeljev in listov
»
kteri
glasno moli, se moli slovinsko (slovensko) skoz celo leto, so krepko v navadi vterjeni ter ne bi se dali brez ve-
Na Voloskem, Ve princu, v Moščenicah licega ljudstvenesra nezadovoljstva z latinskimi preme-in Ber šeću, se vzame po latinsko božična juterna, pri niti, je večidel župnikom na voljo dano; in zato se tudi kteri pa „Tebe Boga hvalimo" ostane slovinsko, psalmi velkega tedna in večerne (večernice) o velkih
sami menja, kakor se župniki menjajo
Skor povsod v imenovanih
župah
5
kadar velká
praznikih ;
vse drugo je ostalo po starem slovinsko. masa mine, která se začné po mestih o pol enajstih
?
pa
V Lovranskih cerkvah se pred poslednjem župnikom (fajmoštrom) nikolj nobena beseda ni slišala latinsko peti ali glasno moliti; sedaj je pa takole pome-šano : sv. maše, bilje (merlice}, večernic in vse, kar je
tudi ob enajstih, poklekne duhoven, kelh v rokah der
zec
9
pred oltar, in poje z ljudmí skupa trikrat: „Budi
potJe
hvaljeno po vse vrime Izusa i Marie slavno ime
u
?
V v
moli angelsko cesóenje; o velikonočnemu casu pa poje:
z orglami,
je latinsko ; pa v latinski peti masi so listi in evangelji, kakor tudi slednice (sequentiae) o velkih praznikih, ki jih imajo, in njih osminah (oktavah), ki se od oltara in iz orgel menjama spojejo, še slovinské ostale. Druge pete maše, bilje in vsi drugi cerkveni obredi, pri kterih orgie ne pojejo , se opravljajo po slo-
Kraljica nebeska raduj se, alleluja itd. Med tem zvoni poldne, ali je lih poldne ali ne.	J. V.
Slovanski popotnik

vV 'I*
vinsko. Na blagoslovili (žegnih) se
rabijo:
»
častimo te
u
, in „Sveti" se
pa včasi trije jeziki poje po laško, lita-
nie po latinsko , psalm z molitvami za občinske potrebe iztisov. Če se
pa po domaće. Božična juterna je se vsa slovinska, ravno tako tudi psalmi ; velki teden so le psalmi latinski. V ti tehantíi, v Beršecu je še neki star prave ča-
Petar Ferga-
Kako radi Rusi berejo pesmi, se iz tega vidi, da se je od leta 1770 do 1838 samo 126 spevnikov po 1000, 2000, 3000 in še več iztisov natisnilo. Ako bi se
bilo vsakikrat le 1000 iztisov natisnilo, znese to 126.000
med prostim ljudsvom grejo
pomisli, da
stí vreden duhoven
gospod, z imenom
kukve od rok do rok, in to posebno na Ruskem, se zamore vzeti, da je 100 ljudi eno tako knjigo bralo; te-daj bi bilo bravcev 12,600.000. Cena tacih spevnikov
čic, kteri glagolsko masuje, moli; on je, mislim, zadnji pravi
in na glagolski brevir Boga
ki se ni
druzega, ko
glagolice
je bila od 1 do 25 rubljev ; tedaj se zamore misliti, da so bili nekteri posebno obširni.
V Lomboru se je pred šestemi leti vstanovila in slovinskega bogoslov- serbska čitavnica. Šestdeset in nekoliko osnovnih
°iagolita v ti škofii,

siva učil , ako ima lih še neke tri druge duhovne

ki
glagolitsko mašujejo, pa so se z glagolico ze tudi ne koliko latinščine učili.
adov se je zavezalo vsako leto 10 gold, plaćati, in si-
za glavnico in 4 za stroške. Glavnica se je do
cer
letos narasla na 8000 gold.; le škoda, da je več udov
V dekanatu Jelsanskem so samo v zupi Kl a- odstopilo.
noj taki slovenski obredi kakor v sosednji Kast vi
i
si/ 'I*
Dr. Rieger prestavlja v češki jezik imenitni Ir
podružnica Bergudima
inHIHBIHHHM
v petih sv. mašah samo liste wingov spis: Ma eho meta.
evangelje po slovinsko moli, druzega ne ; v M u n a h
vV
Ravno je přišel pervi zvezek Rittersbergo
in Vodicah je od oltara sedaj vže včs obred latinski; v ih ceskih novel (povest) na svitlo.
ljudstvo pa vso maso
5
kjer
orgel
ni
» »
slavo" in
5?
vero
u
\l/ 'I*
Ceski pisatelj Picek bo letos zopet izdal zve
po slovinsko odpeva, kakor je od nekdaj vajeno, ko se zek svojih pesem. mu je še po slovinsko maševalo.
vV
Na večerni strani Učke v dekanatu Keršanskem,
v	7
ki ima tele zupe: Kersan, Šum bar, Cepič ljak, Sušnjevica, Berdo, Paz, Boljun
Koz
Vra-
nja in Dolenjavas so samo v Kožljaku, kjer neki
>
i
veil Dalmatin, opravitelj župe

glagolsko masuje siu
zeci se v
jezika
5
vsih druzih duhovnih opravilih slovinskega
drugod du-
še ostali starinski slovinski obredi
9
hovni v petih masah vzamejo samo liste in evangelje po
Ravno tako je v dekanatu Pi-
slovinsko
druzega ne.
ćanskem, pod kterega spadajo sledeče župe: Pican, Kerbune, s. Ivanac, Graćišće, Gologorica, Lindar, Novake, podružnici Z are c in Boru t. Tako je tudi v dekanatu Pazinskem s sledečimi župami: Pazin, Stari Pazin, s. Petar, Zminj, Krinjga
i
V e nj an, Ter bi s, Bera m , Kaščerga, Gerdo-selo, podružnica Keršikla (tukaj je še en glagolita) in paZamašk. V dekanatu Buzetskemse pojejo listi
m evangelji po mojem znanju samo v sledecih zupah po slovinsko: v Laniščah.Roču, Humu, Grimaldi, Draguču, Račici in Sovinjaku; drugo in drugod
je vse latinsko. Terpljenje Jezusovo se skoro povsod v imenovanih krajih vse štirikrat po slovinsko spoje; tako so v nekterih krajih, kakor v Lin daru na biljah berila ostale slovinské ; po več mestih se procesije opravljajo
*
Glagolica in druge ilirske obredne bukve iz Rima od raz
množitelstva vere imenujejo svoj jezik slovinski. red ali li tur g i a.
Ob
Pis.
Numizmatisko društvo v Pragi je izdalo pervi zvezek popisa dozdaj znanih čeških denarjev in sve-tinj. Celo delo bo obseglo 17 zvezkov , k vsacemu zvezku se bodo pridjale 4 table podob.
* Od leta 1830 do zdaj je na Ruskembilo 55 bark okolj zemlje poslanih, in sicer od vlade 24, od društva rusko - amerikanskega
28
od
Rumlancovega
1
9
od
društva Cudskega za ribolov 2.
Preklic stare moriti
(Konec.)

Postavljeni dan napoči, in dečki vervijo vsak s svojo rožo okinčan pred kralja. Ko zagledajo pšenični klas za klobukom svojega tovarša, se na glas
rugati
začnejo rekoč: bedak, klas ni roža!
Kralj že iz daleka med fanti zapazi s klasom mla-
objema: „ti, moje predrago
ti si moj zet, ti
denca; stopivsi
k
njemu ga
dete, moj zlati sin
mu veli
si moj vredni nastopnik".
»
Ni je

7
moji dečki

lepše
rože nad pšeničnim klasom
veli kralj proti mla
dini obernjen
71
kadar se valovi na polji po zlatem
klasju zibljejo, nošeni od zgodnega poveterca, radosti mesta najti ne moremo ; ko nam se pa iz njega moke
bela povetica vroča na mizo prinese, nam prijetneje disi ko vsaka vertna še tako dišeča roža. Te rože pridno sadíte, še marneje jih plevíte!"
Obernjen k mladenču s klasom kralj vprasa :
5?
SI
nek mojí od kod modro9t tolika tebi v tvoji mladosti?^
€
%
odgovori 1
vendar cek prilastiti zamore, ker tudi on živi.
S pet dru «rt
Mládenec se preplaši nevedši kaj bi
se kmali prebere pa rete: „světla krona! povedal bi pravijo: „kaj je treba še teh stroškov (unkošting) u sre
ti

ako bi se ojstre kazni ne bai
u
55
Ne boj se

mu
da moram vsako leto zato 50 krajcarjev učitelju
kralj prijazno veli.
nji,
odrajtovati; čemu

Ko je do tega prišlo
u
nastavi govor na dalje clovek dvakrat napije
to ?" Se vé da, za 50 krajcarjev se
Nekteri
to pa več zda !
5
mládenec
55
da bi jez svojemu starému ocetu bi imel
cio 8
tem šolo odbijajo, ;,da u šoli se še otroci skazé.
vsi
duhovni, vradniki, zdravniki,
življenje vzeti, stopivsi k starčku mu milo rečem: „pre- da postanejo potem nar veči malopridneži, kakor to mar dobri oče moj! vi ste meni življenje dali, me Ijubeznjivo siktera skusnja kaže." Po tem takem bi bili malopridneži kojili in oskerbovali, pa da bi vam zdej namesto zahvale jez življenje končal, tega ne podnese moje hva-ležno in ljubno serce; raj vidim, da se meni moje vzeme. Na to mi oče veli:
milioni tistih
ljudi, ki
obertniki, tergovci m se k omikanim štejejo, ker so vsi
sin! naredi veliko kad, pa jo
»m0J
poklapi v kotu v veži; od zadnje straní	v njo lino na-	i*u»*u »juubi*«, uuucuc pmuai
da bom jez po rošnjah (včasih)	izhajal, ti pa	sosede podučevati, da šola je
-	« . // __ _	v A	v.	i	1	•	«««V«
v šolo hodili.
Naj bi sosebno
nj ski predstojnik
mozje
zmed ljudst
nobene priložnosti ne zamudili, svoje
pravi,
bos mi obrokoma jesti donašal." Tako storivši sim očeta trebna in
mu v dobicek, naj bo
mu člověku po kakoršnega koli
do danes pri življenju ohranil. V vsaki važni zadevi stanu, ker za vsacega je dobro, da si kaj zapisati in
mi je napotke in svete dajal, kakor tudi zdej te zago- zrajtati ve, da zamore kaj brati, kar mu poma netke (zastavice) je le on razrešil
k po
or »
anul).
svetni in dusni sreći.
Bune
Kralja živa deteča Ijubezen gane do solz
?
in
reče
lz Ljubljane 11. jan. Včeraj smo v nekem ver
mládenců: „moj ijubček! s tem djanjem si mi dvakrat tiču v rožnih ulicah vidili češpljevo drevo, ktero je že
Ijubši postal: tvoje blago iu hvaležno serce se je poka- pozno v jeseni nove popke poganjati začelo, na kterem zalo v milini, enaki rumenemu soncu, ktero ko iza
poluka
gor
5
člověka z radostjo napolne; meni pa si snel tamno
ste zdaj dve vejici z zelenim lepim perjičem, kakor po
leti.
V
mreno z mojih uma
V f
oci

in sedej se le sim spoznavati To m až Ka pus, ki je bil veliko let učitelj na Ljubij.
pondeljek je umerl po dolgem bolehanju gosp
jel, da so nam modrost, nauk i in skusnje sta- normalnih šolah.
ri h, če tudi
več
niso za delo, b lažne v oj a
čice v našem življenju.
Odsihmal naj povsod obvelja tazapoved: Vsakdo spoštuj vsakega starega; sinovi pa hranite (živite) svoje starše hvaležno in Ijubeznjivo noter do zadnje ure njih življenja!
iz mnogih krajev

Nekteri časniki za gotovo pišejo
da
prihodnjega
i«
Kobe.
mesca maja bo na Dunaji kronanje Njih veličanstva cesarja austrianskega; posebnega kronanja za
kralja Ogerskega

Laskega
itd., kakor je nekdaj bilo
r
»

Novičar iz slovanskih krajev.
v	.
Cernogore. Po naznanilu ;,Terž. čas.
ne bo vec, ker je edinost Austrie izrečena, cena tistih novih obligacij, ki so izdane iz
u
nar no
vejsi novice niso vesele za Cerno
Sila Turške
made jih je primorala Žabljak zapustiti in se nazaj v svoje gore podati; poprej pa so terdnjavo pokončali. Knezov stric Masan Petrovic se je junaško vojskoval hudo ranjen pa je onemogel
?
drugi stric kneza se bo te
n^BÉlÉi
dní cez Terst na Dunaj in v Petrograd podal. Turki si niso upali spervega v Žabljak stopiti, ker so se bali,
da bi ne bili Cernogorci terdnjave podkopali.—Turki i prenehoma napenjajo vso silo, Cernogoro pod svoj ja
Da
zaloge
oproštenih zemljiš, se bolje vsíanoví,je ministerstvo ukazalo, da kakor cena druzih obligacij se ima tudi ta po očitnem kursu ravnati, da prodajavec in kupee tacih obligacij vésta, pri čem je cena; tudi se bo sku silo napraviti, da se bo premoženje cerkvá in zadušbín
nakladalo, da jih preveč ne pride na prodaj, kar bi njih ceno preveč tlačilo. —Maršal Ra deek i ogleduje cesarske terdnjave po Laškem.
Železnica od Zagreba čez Karlovec v Senj
Z začetkom šolskesra leta 1853
(štiftin
cr
v
teh obiigacijah
(Zeng
or
tr>
je dovoljena.
»
spraviti; Omer Paša je 17. dan p. m. Monastir zapustil in z veliko armado nad Cernogoro vdaril, ravno tako tudi vezir Skadarski s svojimi Albanci; primorje Alba-
se bo odperla ucilnica kadetov v Novem Celju. Dunajski zdravniški časnik se je lotil hvale vred nega početja, da preiskuje (analizira) vse tako imeno
neško je že obsedeno. Iz Šaraj
se 30
cas.
a
pise
?
da je bila pred
dec. v „Terž
se
vojska
a
oklicana in
dvěma dnevama ondi „světa (bandero) profeta Mahomeda
vane skrivnostne zdravila (leke), s kterimi ljudstvo večidel slepari; te dni je tisti zdravnik preiskal neko sila drago in visoko povzdigovano zdravilo za zobe
postavljena. V7si verni
je
y
Turki) so bili pozvani

in kaj je najdel v njem ?
gôlo kredo, nekaj olja
r
pod to zastavo se podati v boj zoper Cerno^orske ne
vernike
Kar
zdiffnili proti Cerno
je pravih vojakov v
Bosni bilo
?
so se
»

in toliko barve, da je sleparija zakrita! — Yr Rimu so slovansko cerkev sv. Jeronima, ki je bila zavolj popravljanja več let zaperta, unidan spet slovesno od
Krasa. Pač žalostno ie
vid i ti, dragi
slovenski
bratje! da srenja svoji živini pastirja in varha najme
5. dan t. m. je podal ruso v
in ga
plačuje, da
živino škode varje, otroci pa kro®*
©
letajo, brez čuvaja, kakor ovce brez pastirja. To dokazuje, da neumna živina je mnogim ljudém bolj pri sercu kakor lastni otroci! Hvala Bogu! pri nas na Krasu pod Komensko faro ni taka. Vendar žalost me obiđe, ker vidim, da nekteri stariši svoje dečke u šolo poši-
perli ; priča te slovesnosti je bil tudi austrianski poroc nik grof Esterhazy.
ski poročnik cesarju Napoleonu pismo, v kterem je iz rečeno, da car spozna Napoleona za cesarja; drugi dan po tem sta tudi austrianski in pruski poročnik mu podala pisma ravno tega zapopadka v imenu austrianskega
ljajo
i
ne da bi se kaj naučili, ampak nar več zato, da
cesarja in pruskega kralja. Cerkveni list ..Deutsche Volkshalle" pravi, da ni res, da pride papež v Pariz cesarja Napoleona, blagoslovit.
y
jim nepokoja doma ne delajo; če je pa Ie kolčikaj delà pri
kmetii, morajo zanemariti šolo. Nikjer se pa ne manjka tudi tacih starišev, ki otrok u učilnico pošiljati ne ma-rajo ker pravijo: „saj tudi mi živimo, čeravno ne znamo ne pisati ne brati." Lepačast! ktero si tudi mula ali osli- svet z novim«.
Popravek

V »novicarju iz mnoz. krajev« poslednjega lista v 4. ver sti od spodej namest »stari svet z novim« beri »bode stari