Gibanje utiteljstva in prosvete v drugih državah. Iz Nemiiie. LEO PIBKOVEC: CENTRALNI PEDAGOŠKI ZAVOD ZA VZGOJO IN POUK V BERLINU. Leia 1910. je bila v Briisselu svetovna razstava, kjer je razvila pruska prosvetna uprava zelo nazorno sliko o svojem šolstvu. Ker ie naSlo to delo splošno priznanje. se je ob tcj prilikj porodila misel. to svojino oliraniti potom trajne razstave. ki bi se vedno izpopohijevala.Ta problem se je pričel reševati in po raznih razvojnih fazah se ie ustanovil ped. institut. Le-ta pa ni bila oblast z avtoritativno strukiuro, temveč prosta organizacija, da se je lahko elasitično gibala. V zvezi je bila z iičiteljskiini društvi. s kultnrnimi zavodi in zvezami. z raznimi oblastmi itd. Natakra zavoda je bila sledeča: zbirati domači in inozcinski materijal. da se spozna razvo.i vzgoje in pouka. to snov predočevati širšim krogom s pomočjo razstav, predavani in učnih postopkov. obcneni pa ta materijal raziskovalno obdelovati, v 6kviru zavodnega delokroga pa korilstitj z nasveti tudi vsakemu posamezniku. Ustanovitev in začetno vzdrževanje instituta je omogočila jiibilejna ustanova za pouk in vzgojo. katere nositelji so: prusko prosvetno ministrstvo. pruska mesta. učiteljske organizacije in posamezni faktorji, od leta 1921. dakje pa podpirajo imenovanj zavod tudi država satna, zvezne dežele in druge kuHnrnc korporacije. Zavod se deli na pet oddelkov. I. Ped. oddelek. Ta goji ped. vprašanja. Tekoin 10 let je samo v Berlinu priredil nad 300 predavalnih serij in nad 100 učnih postopkov. Obravnaval je snov o mladiiisvkem gibanju. o seksualni peidagogiki. o poklicnem posvetovaniju, o otroškili igrali, o zrelostni dobi. o državljanski vzgoji itd. IzvenBerlinapajepriredil ta oddelek v 24 drugih inestih 14dnevne tečaje. V 66 mestih so obravnavali zastopniki tega oddelka problem o delovnj šoli. v 33 krajih državno-meščansko vzgojo, v 14 pa domoznanstvo z vidika modernega pouka. V okvirtt ped. oddelka t>bstoji tudi uosvetovalnica za lnladinoznanstvo. ki posedujc instrumentarij za psihološki pouk in psihoHoška raziskovan^a. V stiku s tem ie poklicna posvetovalnica in posvetovalnica za niladinisko skrb. 2. Razstavni oddelek. Ta vzdržuje trajno razstavo učil in prireja tudi potovalne razstave. Jugosloveni, ki smo letos to razstavo obiskovali, smo bili iznenadeni zbog mnogoštevilnih. priprostih in cenenih učil. Razstavni predmeli se dotikajo tudi sedanjega početnega pouika. pisave v delovni šoli. otroškega risanja in pravega oblačenia dece. 3. Oddelek za slike. Ta ie obenem tudi urad za cerfzuro filniov ter se peča z uporabo kina. s stenskrmi \n ročniitni slikami. zadnji čas pa tudi s poukom potom »radia«. 4. Oddelek za umetnost. Ia deluje na polju nnietniške vzgoje in goji ljudsko umetnost. Zbira materijal in pospesuje z zgledi okus v šoli in doma. 5. Inozemski oddelek. Ta iSče zvez zunai države. tako, da pride razvoi nemškega šolstva tudi v kortet inozetnskemu. prcd vsem nemškemu šolstvit. Ped. institut izdaia list: »Das Padagogische Zentralblatt«. ki prinaša orientacije o šolstvu. posebno o šoilsko-organizačnih vprašanjih in šolsko-znanstveni literaturi. Zavod se tru'di ostati v vseh šolskd-političnih vprašanjih nevtralen in stati nad dnevnimi ped. struljami. Biti hoče jedro vsega ped. pokreta. S svojirn kratkim poročiloin sein pojasnil nalogo ped. instituta. Slovenci, ki smo se v Berlinu divili intenzivnemu delovanju tega zavoda. sino si želeli, da se tudi pri nas ustanovi tak zavod. V Mariboru se kažejo prvi obrisi. Zdratni se Ljubliana! Zdramite se posamezni okraji in skušajmo se približati tei novi nalogi. Qd stopnje do stopnje! Zavedajmo se svo.;e kulturne misije. depolitizirajmo šolslvo. a ne stoimo. Vporabimo prosto energijo za svoio sve\o nalogo. za boi v tekmi na ped. polju. Ta boj nai zruši vsa malenkostna nesporazumlienia med tovariši. ker naš cilj ie visok iu vzvišen nad priprosto vsakdanjostjo.