Osnovna šola Dušana Flisa Hoce .Sedmo cudo Uvodnik Uvodnik ravnateLJa UNESCO šola Ekošola Glasbeni koticek Športni koticek Dogodki, zanimivosti Pouk malo drugace Ustvarjalni koticek Mladi likovni ustvarjalci Podružnica Reka Pohorje • ,t • -- Drage bralke, dragi bralci! • Veliki dosežki in premiki se v življenju velikokrat zgodijo, ko imamo pogum, željo ali pogoje, da stopimo izven svojega okvirja. • Dobimo edinstveno moc, da lahko ustvarjamo in smo pri tem nadvse zadovoljni. Dosežki naših ucenk in ucencev kažejo na to, da je naša skupnost v preseganju okvirjev v glasbenem, ustvarjalnem, likovnem in športnem podrocju. Ponovno lahko v listate naše šolsko glasilo Sedmo cudo . Kakor vsako leto smo v šoli poleg vseh ostalih stvari brali, pisali, racunali, peli pesmice, se gibali, igrali in pesmi kovali. Kar nekaj naštetega boste našli med prispevki. V tokratni izdaji boste lahko pokukali, kam vse nas je odnesla domišljija in ustvarjalnost naših ucencev. Dovoljeno vam je prav vse, kot je bilo dovoljeno ustvarjalcem glasila, ki so domišljiji pustili prosto pot. Sedmo cudo je postalo bogatejše še za eno rubriko -Podružnica Reka Pohorje, za katero menim, da glasilu daje pomembno dodano vrednost, s katero vam bomo pokazali dosežke s podrocja likovne, glasbene in ustvarjalne umetnosti. Prijetno branje! Urednica Tina Žižek DALEC, A BLIZU VESEL SEM, KO ... Prihodnost je dalec, Vesel sem, ko rožice cvetijo, a je tudi blizu ... vesel sem, ko živali se prebudijo, vesel sem tudi takrat, Mogoce v prihodnosti bomo v casu potovali, ko nekdo ima me rad. mogoce na telefonu vec iger ne igrali. Morda celo letece avte imeli, Vesel sem, in po cesti nikoli vec hiteli. ko nekdo mi lepo besedo rece, ali z mano A kar si res želim,kakšno sladico spece . da na svetu bi zavladal mir. Da lakote ne bi poznali, Tudi, da vsi otroci bi lahko mirno spali. ko kaj se mi zgodi, vesel sem, Upava, da prihodnost še hitro ne pride, da nekdo ob meni stoji. saj zabava tako prehitro mine. In v prihodnosti bova lahko le obujala spomine. Vesel sem tudi in predvsem za to, da v življenju mi je lepo. Mik Dacinger in Lan Brezner, 7. c Tine Kolenko, 7. a • • • 1 Dragi ucenci, ponovno ste dokazali svojo predanost ucenju in osebnemu razvoju. Vaši uspehi na športnih tekmovanjih, kulturnih prireditvah in številnih drugih dejavnostih, predvsem pa iz podrocja znanja, so nas navdali s ponosom. Poleg tega smo z veseljem opazovali, kako ste se razvijali v odgovorne, radovedne in socutne posameznike, pripravljene na nove izzive. Posebna zahvala gre našim uciteljem in šolskemu osebju, ki so s svojim neomajnim trudom, znanjem in skrbnostjo omogocili, da smo lahko ustvarili spodbudno in varno ucno okolje. Vaša strast do poucevanja in vzgoje je srce našega uspeha, zato vam izrekam globoko hvaležnost. Ne smemo pa pozabiti tudi na vas, spoštovani starši, ki ste nas ves cas podpirali in zaupali v naše delo. Vaša vloga v izobraževalnem procesu je neprecenljiva in skupaj z vami smo lahko dosegli vse zastavljene cilje. Ob koncu tega šolskega leta vam želim, da se v casu poletnih pocitnic odpocijete, napolnite z novo energijo in preživite dragocene trenutke s svojimi najdražjimi. Naj bo to obdobje priložnost za nove dogodivšcine in pridobivanje novih znanj. Hvala vsem za uspešno leto. Želim vam cudovite pocitnice in da se vsi zdravi vrnete nazaj v našo urejeno šolo, kjer se žal vec ne bomo srecevali. Po desetih letih, po mojem mnenju uspešnega dela in številnih dobrih uspehih na vseh podrocjih, se namrec poslavljam od te šole. Sam sem sicer še želel ostati z vami, a odlocitev nekaterih posameznikov je žal bila drugacna . Ne glede na vse, želim vsem vam še naprej vse dobro. In za konec še citat, ki je bil in bo moje vodilo: »Kdor išce cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel; kdor pa najde pot, 2 Tudi to šolsko leto smo se z razlicnimi projekte: -Kralj Matjaž pod goro Peco, -Dedišcina v rokah mladih ­-Ko bi jaz vedela!, -Jaz do tebe, ti do mene. Projekte v tem šolskem letu so vodili naslednji mentorji: Maja Debeljak, Mojca Prijatelj, Borut Mercnik, Sanja Obaha, Saša Muršec. Projekt KRALJ MATJAŽ POD GORO PECO V letošnjem šolskem letu 2023/24 je naša šola ponovno sodelovala v Unesco projektu Kralj Matjaž pod goro Peco, v organizaciji OŠ Crna na Koroškem. V okviru so ucenci 4. c razreda spoznavali uporabo odpadnega materiala na • • 1111 .. Nino Gabrovec, Lovro Ozvatic, Jan Ogorevc Pod vtisom legende o kralju Matjažu, ki že vrsto let spi pod goro Peco, so svoji domišljiji dali prosto pot ter po skupinah izdelali gradove iz odpadnega materiala. Uporabili so kartonske škatle, casopisni in .. .• • ... barvni papir ter tulce. Na kartonsko . A .. ; ,. -. . . ••...· podlogo so prilepili škatle razlicnih It. • ~ • ~ ,:'._. •:·:velikosti, iz katerih so nastala grajska •·• • • ".+_..··-;i_ ;t..:t,~o~·lopja, mogocno obzidje in visoki ·"".." .,:_.., .-;-·-;>-.-., :·:.:s.0lpi, ki so jih pobarvali z akrilnimi _.. . ..... ·,•b•• . Tine Klep, Jure Koželj :•-• • . •. arvam1. -. . . •• •.•• •·· --&..~-.••. ~:_:_ ~ Ucenci so urili svojo domišljijo, razvijali __.....,., • socialne vešcine, rocne spretnosti • nenazadnje, med predvsem uživali. Sodelujoci ucenci: Jure Koželj, Lovro Ozvatic, Maj Nino Gabrovec, Jan Ogorevc, Tine Klep in Tine Žunko, 4. c. Saša Muršec, mentorica Projekt Ko bi jaz vedela! ~ Projekt Jaz do tebe, ti do mene Vsako leto obeležujemo Evropski teden zmanjševanja odpadkov. Tudi to šolsko leto smo ga v tednu od 18. ll. do 26. ll. 2023 in bili zelo uspešni. Glavni cilj slovenskega programa Ekošola je vzgoja otroka in mladostnika, da skrb za okolje in naravo postane del življenja. Namen programa je bil uvajati vzgojo in izobraževanje za okolijsko odgovornost, spodbujati in vecati kreativnost, inovativnost ter izmenjavo idej, ucinkovito rabo naravnih virov (voda, odpadki, energija), razvijati pozitivne medsebojne odnose ter vzgajati in izobraževati za zdrav nacin življenja v zdravem okolju. Otroci so skozi projektne aktivnosti spoznavali pomen locenega zbiranja odpadkov ter krogotoke za odpadne materiale iz vsakdanjega življenja. Pomembno se nam zdi, da jih vseskozi ozavešcamo o locevanju razlicnih vrst odpadne embalaže in odpadne kovine. Ucenci so spoznavali sestave razlicnih vrst embalaže ter možnosti njihove predelave in recikliranja. V okviru EKOŠOLE smo skozi celo šolsko leto 2023/24, skupaj z ucenci ustvarjali, se izobraževali in vestno izdelovali izdelke. Mi odrasli pa smo jih spodbujali in ozavešcali o pomembnih stvareh za njihovo življenje. Loncki, ki so postali vaze, CD-plošce, ki so postale družabne igre, papirnati odrezki, ki so postali nove umetnine in še in še, vse to lahko ucenci ustvarjajo in izdelujejo v dnevih dejavnosti, jutranjem varstvu ali podaljšanem bivanju. Veliko je nacinov, kako odpadkom dati novo življenje. Vse to smo skozi celo leto poceli v okviru Ekošole. Skupaj smo pripomogli k uspehu razlicnih zbiralnih akcij na naši šoli (zbirali smo zamaške, kartuše, tonerje in baterije). Na vse dejavnosti pa spomni koticek Ekošole, ki nas pozdravi v prtlicju naše podružnicne osnovne šole. Tina Žižek, koordinatorica na podružnicni osnovni šoli Reka Pohorje Iz KEMS embalaže režemo, barvamo, lepimo, ustvarjamo organizatorje ... EKODAN -KEMS! soboto, 6. aprila 2024, smo na centralni in podružnicni šoli Reka Pohorje izvedli ekodan. Tema dneva je bila KEMS -odpadna embalaža. Izvedli smo veliko aktivnosti in vse so bile uspešno izvedene. Ucenci na razredi stopnji so izdelovali izdelke iz KEMS odpadnih materialov. Nastali so zelo raznoliki in kreativni izdelki: vozila, zelišcni loncki , pticje krmilnice, vaze, urejevalniki, lanterne, sovice. Ucenci višjih razredov pa so izdelovali razlicne zanimive izdelke in izobraževalne plakate. Tako kot vsako leto smo opravili krajšo cistilno akcijo v svoji okolici, v sklopu obcinske cistilne akcije EKODAN NI ZAMAN. Zahvaljujemo se Obcini Hoce-Slivnica za dobro sodelovanje, z upanjem, da tudi prihodnje leto stopimo skupaj in ocistimo okolico . ... in iz stiropora izdelujemo hladilne torbe. 5.b V ponedeljek, 15. 4. 2024, smo imeli naravoslovni dan. V šolo smo prinesli stiropor, plocevinko, škarje in tekoce lepilo. Ko smo prišli v razred, so bile mize razvršcene v skupine. Razvrstili smo se po skupinah in uciteljica nam je povedala, kako bo potekal dan in kaj bomo izdelovali. Po navodilu smo izdelali hladilno torbo. Bilo je precej težko, saj smo najprej izdelali škatlico iz papirja, kjer smo potrebovali popolne mere. Ko smo z izdelkom zakljucili , smo še naredili nekaj zabavnih poiskusov. V termovko in plocevinko smo nalili toplo vodo in vsakih pet minut merili temperaturo in primerjali. Dan je bil zelo zabaven in naucila sem se veliko novega. Tinkara Maslo, 5. b Šolsko leto je bilo za pevke in pevce zelo pestro in polno nastopov. Nastopili so v "7JJ Kulturnem domu Hoce, v veliki šolski telovadnici, v Unionski dvorani za ra_zlicna f / obcinstva, sošolce, vrstnike, starše in sorodnike, gostujoce ucence in uciteljice iz Ceške, ravnatelje iz Avstralije in mnoge druge. Z mladinskim zborom smo se udeležili pevskih priprav na CŠOD Gorenje, kjer smo bili navdušeni nad odlicnim vremenom, prijaznostjo delavcev, okusno hrano ter stkali nove prijateljske vezi ob prepevanju. Želela bi se zahvaliti vsem pevcem za celoletni trud ter obiskovanje vaj, priprav in nastopov. Saša Borec, mentorica , ,I • B • •• • ABSOLUTNI ZMAGOVALCI PUBLIKE Šolska glasbena skupina OŠ Dušana Flisa Hoce se je 15. 10. 2023 udeležila avdicije na najstarejšem festivalu za mlade glasbenike Glas mladih v organizaciji KIZ Crnomelj. V kategoriji osnovnošolski Glas mladih se je uvrstila v finale, ki se je 18. 11. 2023 odvijalo v prepolni dvorani Kulturnega doma Crnomelj . Glasovi strokovne komisije, ki so jo sestavljali Tina Marinšek (glasbenica), Manca Trampuš (glasbenica), Miha Guštin -Gušti (glasbenik), Bort Ross (glasbenik) in Rudi Vlašic (glasbeni novinar), so prinesli 60 %, glasovi obcinstva pa 40 % celotne ocene. Glasovi obcinstva so bili razdeljeni na spletno glasovanje (10 % skupne ocene) in glasove v živo na finalnem veceru (30 % skupne ocene). Naši Violetsi so preko spletnega glasovanja navdušili kar 1400 poslušalcev ter obcinstvo, ki je bilo prisotno v publiki, saj so prejeli vse možne tocke. Na žalost to ni bilo dovolj za zmago, saj je strokovna komisija vse tocke namenila letošnji zmagovalki Nuši Arnuš, kateri iz srca cestitamo. Danijela Pecanac, mentorica ZMAGOVALCI NA NATECAJU Clani šolske glasbene skupine Violets so se udeležili 25. natecaja Janka Glazerja 2024, v kategoriji glasbena umetnost, ki ga je organizirala Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše. Ucenci so strokovno komisijo navdušili tako, • da so za svoj poslan prispevek bili nagrajeni. Organizatorji so pripravili kulturno slovesnost, ki je bila v cetrtek, 18. 4. 2024, na kateri so najboljšim v doloceni kategoriji podelili priznanja in nagrade. • Zahvaljujemo se za organizacijo, gostoljubnost in cestitamo vsem sodelujocim . 8 ,. ' V soboto, 3. februarja 2024, je v Grižah potekalo regijsko dvoransko šolsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol v lokostrelstvu. Tekmovalo je okoli 140 ucencev, dijakov oziroma lokostrelcev iz vzhodnega dela Slovenije. Iz osnovne šole Dušana Flisa Hoce se je tekmovanja udeležila Tinkara Hojnik iz 9.b razreda. Tekmovala je v kategoriji ukrivljenega loka. Na tekmi je dosegla 286 tock in zasedla l. mesto v kategoriji od 7. do 9. razreda. Prav tako je dosegla normo za udeležbo na državnem šolskem tekmovanju. Loredana Cristea, mentorica DVORANSKA LOKOSTRELSKA DRŽAVNA ŠOLSKA TEKMA V soboto, 9. marca 2024, je v Šentjurju potekalo državno dvoransko šolsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol v lokostrelstvu. Tekmovalo je okoli 245 ucencev, dijakov oziroma lokostrelcev iz cele Slovenije. Iz naše šole se je tekmovanja udeležila Tinkara Hojnik iz 9.b razreda. Tekmovala je v kategoriji ukrivljenega loka. Na tekmi je dosegla 277 tock in zasedla 3. mesto v kategoriji od 7. do 9. razreda. Naši Tinkari še naprej želimo veliko dosežkov v lokostrelstvu. Loredana Cristea, mentorica POROCILO DRŽAVNEGA PRVENSTVA ŠOLSKIH CHEERLEADING IN PERFORMANCE CHEER SKUPIN SLOVENIJE V soboto, 13. 4. 2024, je v Ljubljani okriljem Cheer zveze Slovenije (czs) potekalo prvenstvo šolskih cheerleading in performance cheer skupin Slovenije. Šolska cheerleading skupina Mini Borci OŠ Hoce je na tekmovanju osvojila 2. mesto. OŠ Dušana Flisa Hoce so zastopale naslednje ucenke: Leila Bajec 2.A Eli Pleger 2.C Kristina Savic 3.8 lza Koser 3.8 Ema Frešer 3.B Maša Timotic 3.C Evelina Pavlicic 3.C Anila Rojs 3.C Gaja Antalašic 4.A Ela Semelbauer Šoba 3.8 Lana Loncaric 5.A Neja Vukajlovic 5.A Špela Lacen 5.8 Ana Visocnik Kalazic 5.8 Šolska sodelavka šolske cheerleading skupine Mini Borci OŠ Hoce: cestitamo za osvojeno srebrno Teja Fuchs medaljo! 9 • • • ODBOJKA NA MIVKI -POLFINALNI TURNIR (starejše ucenke) V ponedeljek, 2. 10. 2023, je v Zrkovcih potekalo polfinalno državno tekmovanje v odbojki na mivki za starejše ucenke. Naše ucenke so zmagale tri tekme in se uvrstile na finalni obracun proti ekipi OŠ Prevalje. Tokrat so žal bile nasprotnice mocnejše in bolj zbrane v sprejemu in napadu. Na državni finalni turnir se je torej uvrstila ekipa OŠ Prevalje. Koncni vrstni red je bil naslednji: l. OŠ Prevalje 2. OŠ Dušana Flisa 3. OŠ Braslovce 4. OŠ Zrece 5. OŠ Franceta Prešerna Maribor 6. OŠ Mozirje 7. OŠ Miha Pintarja Toleda Velenje. cestitamo naslednjim ucenkam za trud in borbenost: l. Lana Brljak 2. Maja Vocanec 3. lza Sinkovic 4. Leni Lah. ODBOJKA -BJ\ Finalni podrocni turnir za starejše ucenke ~ 26. l. 2024, je na naši šoli potekal finalni turnir, za podrocnega prvaka v odbojki za starejše ucenke. Gostili smo naslednje šole: l. OŠ B. Ilicha 2. OŠ F. Prešerna 3. OŠ F. Lešnika-Vuka. Naše ucenke so nasprotnike premagale z 2:0, ter si s tem priigrale uvrstitev v 1/4 finale državnega šolskega prvenstva, ki se bo odvilo v februarju. cestitamo naslednjim ucenkam za l. mesto in zelo dobro igro: Lana Brljak, Liza Fekonja, Maruša Hajdinjak, Maja Vocanec, Leni Lah, lza Sinkovic, Nija Skuhala, Una Mladenovic, Maja in Nina Merkuš, Ana Koželj in Ajda Hiti Loredana Cristea, mentorica Podrocno prvenstvo osnovnih šol v ALPSKEM SMUCANJU in DESKANJU V sredo, 7. 2. 2024, je na smucišcu Pohorje-Poštela potekalo finalno podrocno tekmovanje v smucanju in deskanju za osnovne šole. Za našo šolo, v kategoriji starejših ucencev, sta tekmovala MAKS FOŠNARIC in JURE GSELMAN TOPLAK iz 8. b razreda. Maks se je s casom 0:36,41 uvrstil na 16. mesto, Jure pa s casom 0:40,33 na 28. mesto. ceprav sta oba odlicno prevozila progo, sta bila žal prepocasna za nadaljnjo uvrstitev na državno šolsko tekmovanje. Iskrene cestitke za lepo vožnjo in trud! Loredana Cristea, mentorica MALA ODBOJKA-DEKLICE Finalni obmocni turnir V sredo, 22. 5. 2024, je na naši šoli potekal finalni obmocni turnir v odbojki za mlajše ucenke ( 6. in 7. r ). Turnirja so se udeležile naslednje šole: OŠ Fram, OŠ Lenart, OŠ Dušana Flisa Hoce ter OŠ Miklavž. Naše ucenke so premagale vse nasprotnike z rezultatom 2:0 in si s tem priigrale uvrstitev na finalno podrocno tekmovanje. cestitamo naslednjim ucenkam za 1. mesto: Mina Košar, Gaja Babic, Ajda Kolar, Neja Zupan, Janja Kovacic, Ela Franic, lza Krajnc, Zala Fekonja, Pia Kovac, Urša Potrc, Sajra Bešic in Nejla Merdanovic. MALA ODBOJKA v torek, 28. 5. 2024, je na naši šoli potekal podrocni finalni turnir v mali odbojki za mlajše ucenke. Turnirja so se udeležile naslednje šole: OŠ Miklavž, OŠ Kamnica, OŠ F. R. Stane in OŠ Dušana Flisa. Naše ucenke so premagale vse gostujoce ekipe s prepricljivim rezultatom 2:0 in osvojile l. mesto in s tem postale podrocne prvakinje. Na tej stopnji se je tekmovanje zakljucilo. Koncni vrstni red je bil: cestitamo naslednjim ucenkam za odlicno igro in 1. mesto: Neja Zupan (k), Mina Košar, Gaja Babic, Janja l. OŠ Dušana Flisa Kovacic, Teja Kovac, Pia Kovac, Ajda Kolar, lza Krajnc, 2. OŠ Miklavž Urša Potrc, Mila Fekonja, Alina Merc in Eva Rine. 3. OŠ Kamnica 4. OŠ F. R. Staneta Mentorica: Loredana Cristea PODROCNO TEKMOVANJE V MALI ODBOJKI V cetrtek, 23. 5. 2024, je bil na OŠ Limbuš podrocni turnir v mali odbojki osnovnih šol, OŠ Fram, OŠ Dušana Flisa Hoce, OŠ Limbuš ter OŠ Prežihov Varane, ki so se med seboj pomerili v mali odbojki. Turnir je potekal na dveh igrišcih. Ucenci OŠ Dušana Hoce so dosegli 2. mesto na podrocnem turnirju v mali odbojki. cestitamo lahko: Rene Kobalej, Nejc Repec, Marek Grobelnik, Vid Podgornik, Urban Kotnik, Jan crepinko, Luka Franc, Nenad Rikanovic, Zak Kacijan, Mai Ketiš, Julijan Majer in Erik Smerdel. Mentor: Boštjan Koren DRŽAVNI PRVAK V GORSKEM TEKU S ponosom vas obvešcamo, da naš ucenec, Lukas Dovnik iz 9. c, še zmeraj niza uspeh za uspehom ­tokrat je postal državni prvak v gorskem teku U16. V soboto, 30. 3. 2024, je v Kamniku potekalo Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih GOR -gre za 28. tek k Sv. Primožu. Lukas Dovnik se je udeležil teka na 3,5 km in je kot štirinajstletnik tekmoval v kategoriji U16 ter postal državni prvak. Tako je v svojo zbirko dodal še eno lovoriko z državnih prvenstev. Iskreno cestitamo in se že veselimo novih uspehov. Danijela Pecanac, razrednicarka JUDO državno prvenstvo za OŠ V sredo, 17. 4. 2024, se je v Kopru odvijalo državno prvenstvo v judu, za ucenke in ucence osnovnih šol. Odlicno so nastopili tekmovalci osnovne šole Dušana Flisa Hoce . Jani Cerne in Gal Frangež sta vsak v svoji kategoriji postala šolska državna prvaka! Odlicno sta nastopila tudi Neo Safin in Sara Gomaz, ki sta se uvrstila na visoko tretje mesto. Na 5. mesto se je uvrstil Miha Muhic . Decki OŠ Dušana Flisa pa so v skupnem seštevku osvojili prvo mesto in domov prinesli zaslužen ekipni pokal. Iskrene cestitke vsem tekmovalcem in njihovemu trenerju Mario Rudlu. Uciteljica športa Loredana Cristea 12 DRUGA SEZONA CESTNEGA KOLESARSTVA Sezona cestnega kolesarstva deckov in deklic, se je letos pricela malo kasneje, šele 20.4. 2024, in sicer z domaco dirko na Ptuju -Pokal POLI. Sem ucenka 7. b razreda in sem letos prestopila kategorijo med DEKLICE B. V mocni konkurenci sem zasedla 2. mesto. Zimski del treninga se je obrestoval. Ob pricetku sezone ne veš natancno, kako dobro si treniral. To pokažejo šele prve tekme. V mesecu marcu sem se udeležila državnega prvenstva na velodromu v Novem mestu. Gre za izredno težko tekmovalno kategorijo, saj dekleta vozijo posebna kolesa, ki nimajo niti prestav niti zavor. V disciplini kronometer sem postala državna prvakinja, v vožnji na koncni cilj pa sem osvojila 2. mesto in postala državna podprvakinja. ~ ceHaSH --VELODRO 7J ;,.. Tridnevna dirka v Idriji, kjer sem veljala za favoritko se je zakljucila z nekaj smole. Moja najljubša disciplina, vožnja v klanec se je sprevrgla v pravo dramo, saj sem z dvema padcema lovila ubežnike in kljub temu prikolesarila na vrh kot tretja. Tretje mesto sem zasedla tudi v kronometru. Nastopilo je pet dni pocitka in psihicnih priprav, nato pa spet dva naporna tekmovalna dneva. V soboto sem tekmovala v Trsteniku na Pokalu slovitega Mateja Mohorica, ki nam je tudi delal družbo na podelitvi. Osvojila sem 2. mesto. V nedeljo je v Komendi potekalo DP za decke in deklice, kjer sem z napadalno vožnjo za prvo zaostala za eno sekundo. Tako sem postala državna podprvakinja. Dirke deklic C in B se sicer izvajajo z decki C, kjer nas je skupaj na startu približno 70. Povprecna hitrost zadnje dirke, ki je imela cilj na vzponu, pa bila 37,6 km/h. Pripravljam se na enodnevne dirke ob vikendih, tridnevno dirko Kids Tour of Slovenia, ki poteka v okolici Novega mesta z vzponom na Bazo 20 in štiridnevno dirko na Alpe Adria v Avstriji z vzponom po panoramski Villacher Alpenstrasse. Vivi Oblak, 7. b 13 ATLETIKA -Podrocno finale V ponedeljek, 13. 5. 2024, je na atletskem stadionu Poljane v Mariboru, potekalo podrocno finalno tekmovanje v atletiki. Ucenci naše šole so tekmovali v naslednjih disciplinah in osvojili naslednje rezultate: 1. mesto: Lukas Dovnik -tek na 1000m, 1. mesto: Tilen Luttenberger Vajngerl -skok v daljino. Z doseženim 1. mestom se je Lukas Dovnik uvrstil na finalno državno tekmovanje, ki je potekalo 5. 6. 2024 v Slovenski Bistrici in dosegel odlicno 2. mesto. za izjemne dosežke. TEDEN OTROKA NA OŠ DUŠANA FLISA HOCE že daljnega leta 1957 so priceli z obeleževanjem mednarodnega Dneva za otroke in na podlagi le tega je Zveza prijateljev mladine Slovenije pricela s programom »Teden otroka«. Le ta se odvija vsako leto prvi teden v oktobru v vseh mestih v Sloveniji. In prav to je tudi eden izmed glavnih razlogov za pristop k projektu na naši šoli pred osmimi leti. Ucenci OŠ Dušana Flisa iz Hoc namrec nimajo možnosti dnevno užiti utripa, ki se vecji del odvija v Mariboru. Zato smo uciteljice in ucitelji v prvem oktobrskem tednu pripravili pester program obogatitvenih dejavnosti na maticni in podružnicni šoli. Ponosni smo, da nam uspeva že 8 let! V Konvenciji o otrokovih pravicah, je zapisano, da imajo otroci pravico do pocitka in prostega casa, do igre in razvedrila, primernega njihovi starosti. V poplavi racunalniških iger, vse vecjega odtujevanja in vse manjši socialni interakciji, smo v ospredje postavili otroka med vrstniki v bogatem svetu igre. Izkušnje, razvoj socialnih vešcin ter preizkušanje lastnih zmožnostih, se namrec najbolj razvija prav ob druženju s sovrstniki, med igro. Na ta nacin dobimo neprecenljive izkušnje, ki jih razvijamo skozi socialne vešcine. Pogovor, poslušanje, sodelovanje ter spoštovanje prijatelja -socloveka. S temi mislimi smo oblikovali program, v katerem je vsak našel vsaj drobec zase. Menimo, da nam je že osmic uspelo. Uspelo otrokom približati sreco in veselje ob raznovrstnih dejavnostih ob druženju z vrstniki in ucitelji . Ucenci podružnicne šole so v knjižnici in razredih dnevno uživali v pravljicah. Sreda pa je bila namenjena posebnemu kulturnemu dnevu s pomenljivim naslovom Knjiga mene briga, ki smo ga kronali z obiskom enega najbolj priljubljenih slovenskih otroških in mladinskih avtorjev, Primoža Suhodolcana . Ob poplavi smeha, smo dan obogatili s spoznavanjem njegovih del in poustvarjanjem. Da vsebine knjig niso le poslušali, temvec knjige tudi izmenjavali, smo na podružnici poskrbeli v »Knjižni menjalnici«. Ucenci so lahko zamenjali knjigo, ki so se je navelicali, jo prerasli, za kakšno drugo. Tako je v tem tednu lastnika zamenjalo preko 30 knjig. Knjižno menjalnico smo na podružnici popestrili še z »Menjalnico igrac«, ki je bila zelo priljubljena predvsem pri mlajših ucencih. 16 Vsak dan smo imeli ob lepem vremenu rekreativni odmor, spoznavali stare igre, zaplesali in se poigrali s • svojimi igracami. Med poukom smo imeli jogo smeha, možgansko telovadbo ter veliko druženja z vrstniki, ki smo • ga v pokoronskih casih najbolj veseli. • • Ker je bilo geslo letošnjega tedna otroka »zakaji in zataji radovednosti«, smo sooblikovali posebno oglasno desko • z zanimivimi dejstvi in rekordi, pa tudi z vprašanji ucencev. Ti so cakali svoj odgovor, ki smo ga poiskali v • razlicnih virih. Enega pa smo gotovo našli. Smo se imeli ta teden lepo? Seveda, bilo je krasno. • • • • Jasna Pitamic, vodja projekta na podružnici Teden pisanja z roko Smešno, ko ti v šoli nekdo ponudi uro »pisanja z roko«, saj v šoli z rokami pišemo pravzaprav vsak dan pri ucnih urah. In zakaj je bilo tokrat drugace? Naša sveže upokojena uciteljica Lidija šoštaric nam je v januarju namignila, da bi nas obiskala in z nami v sklopu tedna »pisanja z roko« izvedla ucno uro. Seveda smo vedno veseli njene družbe, ura pouka pa takoj postane precej drugacna . Tako je obiskala vse razrede na podružnicni šoli in v 3. d smo izvedeli, da ob pisanju z roko ohranjamo dolgotrajnejšo pozornost, finomotoricne spretnosti, izboljšuje se spomin, naši možgani delujejo celoviteje. Zato smo se dogovorili, da vsak v svojem tempu, barvi in poljubni vsebini kaj zapiše z roko. Nastalo je nekaj izdelkov, ki jih v sliki delimo z vami, v dokaz, da smo zares pisali z rokami. Uživajte v branju vsaj toliko, kot smo mi v pisanju! .l Je 1 d. , ,1;•·riQ JU· } t M-1n..,, fY'.O.,., r-~t,,4_. t W\{. ....,<"" v-iw.wdu IJ... 11.,,.,,fuv EDENPISANJA ZROW F ... wm-(" da., Ai,(d 1{--, "()<(''ta-.U-R 1 l,kr-/\· 1µ1~1"'-k1t1.. r" C ~ ,, .J,,d,,,,,., ~ ,,dctJ Md,~ ,, "",,._;,.id""" ~ ~hn, Ml~ k.. It '1.'t'l<.<'"' "-r ~ "" k, """'"­x,_ k ""'t'>... ......_ NARAVOSLOVNI DAN -PRVA POMOC V torek, 1°6. 4. 2024, so znanje.z nami delili clani Rdecega križa. Želeli so nam približati in nas nauciti kaj vec o prvi P,Omoci : , ' _ ' Uvod v to temo smo zaceli z reševanjem življenj pod vsemi pogojj. Nekaj smo izvedeli _A tudi o alkoholizmu, vecinoma pa o orientaciji in kako se znajti v primeru poškodbe v nevar~ih okoljih, prav tako je gorski reševalec razložil, kako oskrbeti, poškodovanca .v , t:::J na_ravt ko ob s_ebi nimaš prve pomoci. . • , , , . -. ~· f:::, Seznanili ~o nc;is, da bi veliko ljudi o~ glob<2ki rani zacelo panic~riti in nEl bi ukrepali, "> >:J €; A) Podrobneje so nam pojasnili, kako ravnati, poviti dolocene dele telesa. Lahko smo tudi , A) _ fj f;. poskusili poviti dele t13lesa našega s9šolca oziroma sošolke. Naucili .srno se tudi, ksiko •• ~ ~ ""' ·9 ukrepati ob okuženih ranah ali pretrganih žilah. Kako· odreagirati, ko cloveku grozi smrt in se ne odziva, so nam razložili in pokazali na ...._ lutkah za oživljanje. Tudi sami smo se lahko preizkusili v oživljpnju in sicer na lu-tki dojencka , mladoletnika in odrasle oseb~. • Od tega dne smo se vsi bolj pril?li~ali prvi pomoci , saj bomo to znanje tudi pogosto potrebovali v prihodnosti. 1 MišGJ Sanda, 8. c Za izvedbo delavnic se iskreno ZSJ valjujemo prostovoljcem KORK Hoce: Jani Jug, Jerneju Jugu, Jelki šaherl in sflvu Pongracu; Majdi Smrecnjak in Marjani Volavšek iz Obmocnega zd_ruženja Rdecega~riža Maribor ter Zoranu Br.atini iz Gorske reševalne fo.luž,be. • -• , Jerneja Krajnc, organizatorica naravoslqvnega dnevFI COKOLADNICA ZOTTER V cetrtek, 23. 5. 2024, smo ucenci 8. razredov, ki obiskujemo izbirni predmet n~mšcina ; odšli np popoldansko ekskurzijo v cokoladnico Zotter. ro pouku si-no se zbrali in se ~-avtobusom peljali v Avstrijo, do cokoladnice . _Po dolgi v9žnji smo se vsi _ želeli posladkati, zato .smo našo popoldansko ekskurzijo zaceli z _, obiskom (;okoladnic_e. Cokolddnica je res prava paša za pci in brboncice . Poustvarjajo vec• kot '500· razlicnih okusov, ki sm6 jih lahko poskusili. Ogled cokoladnice je potekal t~kQ, da 'smo lahko videli ·vso proizvodnjo in kako · cokolado 'naredijo vse od kakava do koncnega . \ proizvoda. Po pokuš'anju cokolade smo si lah o • tuCj i kupili cokolado . c o koladnica ima tudi živalski vrt z v~liko razlicnimi vrstami živali. Po ogledu cokoladnice in ž~valskega vrta smo odšli do gradu. f'!anj smo se povzpe.li s stekfeno zobato žicr)iCo, . ~avzdol pa smo pešacili po grajski poti. Grad j~ postavljen visoko oa vrhu vulkanskega hriba it:i en del stene je narejen-za plezanje. To je bil eden izm~d boljših izletov na katerega smo se odprqvili. Eva Rebernak, 8. b Mer;itorica in slikovr.i material: Maja Debelja'k 35 V INDIJI KOROMANDIJI Tudi ucenci 3. d razreda V Indiji Koromandiji bi bilo vse zastonj, podružnicne osnovne šole le potegnil bi za zvon. Reka -Pohorje smo zelo En natakar ali dva, ustvarjalni in se radi bi stala zraven želja. preizkusimo v vlogi pesnikov in pisateljev. Tam dežnik bi imel zaman, Pošiljamo vam kratek nabor ker zbudil se bi vedno v soncen dan. zgodbic in pesmic. Tam bi bil cist zrak, ker ne vozi avto, niti vlak. Ucenci3 . d in uciteljica Jasna Pitamic V Indiji Koromandiji všec bi mi bilo zelo, tam živeti bi bilo lepo. Luka Dogša, 3. d Pred davnimi casi je živel Jakob. Živel je v Indiji Koromandiji. Želel je polno denarja in vse se mu je uresnicilo . Nato je šel v Slovenijo. v Sloveniji mu je bilo zelo lepo, tako, da tam sedaj živi. Vsak teden gre v šolo in tam ga uci uciteljica Jasna. In ko je konec šole, gre Jakob domov, gre ven in se igra do noci. Potem gre noter in gre spat. Jakob Pecar, 3. d ZAJEC IN SREBRNI COPATI Nekoc pred davnimi casi je pod koreninami dreves živel zajec. To ni bil navaden zajec, znal je leteti. Vsak dan je šel jesti isto deteljo, na isti kraj. Ko pa je en dan šel na zajtrk, je zagledal nekaj blešcecega. Bili so srebrni copati. Padli so carovniku. Stopil je bližje in si jih nadel. Ko pa se je napasel, je odletel in bil je zelo hiter. Postal je tako hiter, da se je zaletel v drevo. Ko se je zbudil, pa ni imel vec copat. Spoznal je, da je vse samo sanjal. Miha Pirih, 3. d ZAJEC Z ZLATIMI COPATI Cudežni copati so prišli k zajcku Zmajcku . Ti copati niso bili navadni copati, saj so bili carobni . Ko jih je obul, se je pocutil , da lahko uporablja moci . Ko je šel domov, je prišel v cudežno hišo. V cudežni hiši je bil robot, ki ti je prinesel vse, kar si mu rekel. Copatki so znali govoriti živalsko govorico. »O, poglej, jelen in krava ter konj!«. Na obisk je prišel njegov prijatelj Kiko. Zlati copati so odprli vrata in pozdravili. Tam je bil do naslednjega dne, copati pa-kdo bi vedel? Larisa Le Berglez, 3. d ZAJEC IN COPATI Nekoc je živel majhen rjav zajec po imenu Marko. Živel je v brlogu skupaj z mamo zajkljo in ockom zajcem. Bil je živahen, rad je tekal po širnem gozdu in jedel korenje. Zajcek Marko ni rad nosil svojih rdecih copat. Copate je skrival pod posteljo in v omaro. Ker zajcek Marko ni nosil copat, sta ga mama zajklja in oce zajec pogosto kregala. Ko je prišla huda zima, je zajcek Marko mocno zbolel, ker ni nosil copat. Ko se je pozdravil, se je odlocil, da bo vedno nosil copate. Zajcek Marko je rad nosil copate in ni bil vec nikoli bolan. Anej Pregl, 3. d ZAJEC Z ZLATIMI COPATI Nekoc pred davnimi casi je bilo prav posebno drevo. Tole drevo ni bilo navadno, saj je bilo zlato. Bil je mraz, zato je vedno, ko je šel kakšen zajec mimo, naredilo zlate copate zanj. Zajec je bil zelo srecen, ampak tole drevo je imelo prevec zlata. Zato ga je natrosilo po celem gozdu. Nekega dne je mimo šel gozdar in videl drevo. To mu ni hotelo dati zlata, zato se je vrnil v vas. Naslednji dan je vohunil in videl je, da je dalo zlato zajcu in dobil je idejo. Prišel je nazaj. Drevo je spalo. Gozdar je pocasi pobiral liste, a tisti trenutek je mimo prišel zajcek Igor in dobil zlate copate. Za drevesom je videl gozdarja in drevo je prosil še za sto parov copat in šel iskat še sto zajckov . Naslednji dan je gozdar grozil drevesu, da mu da zlato ali pa ga bo posekal. Takrat so prišli zajci in gozdarja pregnali iz gozda za vedno. Val Puhman, 3. d • •·• • •·• • • • •·• • • • V deželi ... • V deželi Carovnija se cudež i godijo. Tam živi fant, ki mu je ime Maks. Ima carobno palico. Z njo • pricara lepe, vcasih pa smešne stvari. Na primer; pricara mir v razredu, smeh za boljšo voljo ali uro za igro, ko se jim ne da pisati. Nekega dne je Nika pozabila doma zvezek za matematiko. Zato ji ga je Maks pricaral. • V deželi carovnija so vedno veseli. Klemen Mitev, 3. d Dobil sem novega psa • Psa sem dobil v soboto. Imenoval sem ga Rex. Je bele barve, na hrbtu pa malo kožnate barve. Zelo me rad krampa, zato imam na roki že kraste. Najraje od vsega pa grize. Zelo me veseli in • zabava, pa tudi pes je nad nami navdušen. Imam ga rad. • Blaž Vajzman, 3. d • Mali trol Nekega dne se je mali trol podal na svojo pot. S seboj je imel svoj nahrbtnik iz listja. Hodil je po temacni poti. Ura je bila že šest zvecer, mali trol je hodil in hodil in ni našel malega mesteca, kamor je bil namenjen. Ampak v daljavi so se slišali koraki. Hrsk, hrsk. Malega trola je bilo tako strah, da je zlomil majhno tanko smreko. Ko se je približal korakanju, je zagledal Kuštrona. Zagrabila ga je panika. Hotel mu je zbežati, ampak v tistem hipu ga je Kuštron zagledal. Mali trol je bežal, ampak Kuštron je bil prehiter. Na sreco mu je nasproti prišel jastreb in mu rekel: »Pridi, primi se me!« Mali trol se je prijel in se mu zahvalil. Vprašal ga je, ce ga lahko ponese v malo • mestece. »Seveda lahko«, je odgovoril jastreb. Prispela sta v mesto in tam je trol živel do konca svojih dni. Ajda Visocnik, 3. d • • Opis predmeta; Rubikova kocka Rubikova kocka tri krat tri ima šest ploskev. Sestavljena je iz centrov, robov in kotov. Vseh košckov skupaj ima štiriinpetdeset. Ima razlicne barve: rumeno, rdeco, oranžno, modro, belo in zeleno . Nasprotne barve so si zelena, modra in bela, rumena ter rdeca in oranžna. Rekord za tri krat tri Rubikovo kocko je 3,138 sekunde, za pet krat pet pa 4,841 sekunde. Ima obliko kocke. Na svetu zna sestaviti Rubikovo kocke 5,8% ljudi. Rubikove kocke so od l krat l do 21 krat 21. Moj osebni rekord za • 3 krat 3 Rubikovo kocko je 16,4 sekunde. Prijavil sem se tudi na VCA tekmovanje v sestavljanju treh kock, ki se bo odvil v Ponikvi. Upam, da mi bo dobro šlo. Luka Lep, 3. d Sergejev delovni dan V torek se zbudim ob šestih zjutraj. Nato se oblecem v oblacila in obujem cevlje . Ko se obujem, me starša ali babica odpeljejo na šah. Na šahu se ucimo razlicne poteze. V šoli se ucim dokler ne pripelje avtobus. Ta nas odpelje na judo. Tam se ucimo razlicne mete in koncne prijeme. Nato me starši odpeljejo domov. Doma pojem kosilo, po kosilu me ata z avtom odpelje na bobne. Tam sem pol ure. Nato se z mamo ali atijem odpeljem domov. Potem gledam tablico ali televizijo, nato pa grem v posteljo in berem knjigo dokler ne zaspim. Sergej Soršak, 3. d • • SNEŽENI MOŽ je želel videti rože ... Ali mu bo uspelo? Sneženi mož je hodil in hodil. Sredi gozda je srecal vrano Fifi. Vprašal jo je, kje lahko najde rože. »Kako si lahko taki tumpl? »Saj nisem. Samo rože bi rad videl.« »Zdaj jih ne moreš videti«, je odgovorila sraka. Snežak se je domislil, da gre pogledat v mesto. • Hodil je in hodil. Prišel je do macke carodejke . Vprašal jo je, kje lahko najde rože. Pojdi mimo medvedovega brloga in on ti bo povedal, kam moreš iti, je rekla macka . Snežak je hodil in hodil. »A ti si ta snežak, o katerem mi je govorila macka?« , je vprašal medved. • »Ja, jaz sem ta.« »Pojdi skozi carobna vrata in videl boš rože!«. • Hodil je in hodil in prišel do vrat. Videl je rože in srecno živel do konca svojih mrzlih dni. Luka Dogša, 3. d • Ko je prišel snežak do volka, mu je volk rekel, da mora iti do srake. Sraka je dejala, da naj pot nadaljuje do vrane. Ko je prispel do vrane, mu je ta dejala, da je že zelo blizu cilja. Po odgovor pojdi do srne. Sneženi mož je že ves premražen koncno prispel do srne. Srna je dejala: »dragi moj snežak, uspelo ti je priti do cilja. A vendar boš moral pocakati z menoj na pomlad, saj rožice sedaj ne cvetijo! Elit Mehmeti, 3. d .... • • 37 • • • • • • URA TIKA TAKA Nekoc je živela ura po imenu Tika Taka. Visela je v ucilnici 3. b. razreda. Vsi otroci so jo imeli zelo radi, saj je vedno kazala tocen cas . Nekega dne je Erik unicil uro Tika Taka. Otroci so se spraševali, kdo in zakaj jo je unicil. Erik je krivil Hano. Uciteljica pa je povedala Eriku, da je Hana ni mogla uniciti, saj je prejšnji dan ni bilo v šoli. Erika je nato krivil ves razred. Po jesenskih pocitnicah se je zgodil cudež . Ura Tika Taka se je popravila sama od sebe. Ampak to še ni bilo vse! Ura je zacela govoriti. Lila je vprašala uro Tika Taka, kdo jo je unicil. Ura je povedala, da ve, ampak želi, da tisti sam prizna. Erik ni želel priznati. Uciteljica se je spomnila, da je on edini fant v razredu, ki trenira nogomet. Ura je Lili prišepnila, da jo je zadel Erik z žogo. Erik je koncno priznal, da je brcnil žogo v uro, saj mu je Milan tako rekel. Milan namrec ure ne Zala Lešnik, 3. a Pripovedujemo o naših dogodkih ... TISTEGA DECEMBRSKEGA DNE Zame je najlepši cas božic. Ves december sem doma odpiral adventni koledar in koncno docakal predbožicni dan, 24. december. Na božicno jutro sem se nestrpen zbudil v sobi, v pricakovanju, da bom odprl svoje darilo. Hitro sem stekel iz sobe in pogledal pod cudovito belo okrašeno smrekico, kjer so nas razveselila darila. Za darilo sem dobil sobni košarkarski koš. Vzhiceno sem sestavil koš in ga pritrdil na steno. Takoj sem zacel metati in zabijati na koš. Bratcu je bilo moje darilo zelo všec, zato se je takoj prikljucil igri. Ko je vsak clan družine odprl svoje darilo, smo bili vsi zadovoljni in srecni. Za božic nas je babica povabila na praznicno kosilo. Tudi tam me je cakalo darilo, ki pa je bila strateška družabna igra Ris. Ker zelo rad igram strateške igre, sem bil darila zelo vesel. Kot vedno se je babica zelo potrudila pri pripravi kosila, zato smo pojedli slasten opoldanski obrok. Ker ta babica ne pece slašcic, je druga babica poskrbela za domaco potico in kekse. Vsi, ki smo ostali budni smo pogledali film Jumanji. Preostali cas smo igrali igro Risk. Zvecer smo se odpravili domov in si pripravili božicno vecerjo, biftek in kruh. Ko je mama spravljala brata spat, sva midva z ocetom pogledala film Sam doma. Ko se je film koncal, sem zaprl oci in zacel sanjati. Spoznal sem, da je božic najlepše preživeti doma, z družino, sorodniki ali prijatelji. Jaka Beranic, 5. b PRAZNOVANJE NOVEGA LETA Prazniki so najlepši cas v letu, ki me razveselijo, saj jih preživljamo v krogu najdražjih in smo takrat vsi skupaj zbrani. Novo leto je zame lep praznik. Na starega leta dan sva z ocetom ocistila konje, jih je osedlala in se odpravila na terensko jahanje do Rogoze, kjer živita babica in dedi ter strica. Po jahanju smo poskrbeli za živali tako, da smo jih nahranili in poskrbeli, da jih zvecer ne bo strah. Lepo smo se uredili in se odpravili na silvestrsko vecerjo . Po vecerji smo se z avtomobili odpeljali v Race, kjer je na grajskem dvorišcu igral ansambel Galoma. Poslušali smo glasbo, plesali in se s toplo pijaco pogreli. Ker je zacelo deževati, smo se morali umakniti na suho. Odšli smo pogledati k sestricni domov, pri kateri je bila zbrana družba prijateljev. Tudi pri njih so imeli živo glasbo, glasbenika, ki sta igrala na harmoniko in trobento. Medtem smo plesali, se pogovarjali in že so bile zadnje minute do polnoci. Toplo smo se oblekli in šli ven. Ob polnoci smo se objeli in vošcili vse dobro v letu 2024, ki je pred nami. Starejši so si nalili kozarec penine, midve s sestrico pa otroško penino. Opazovali smo meni najljubše ognjemete. Ta dan je zame tudi poseben, ker ima na ta dan dedi god. želim si, da bi se v letu, ki je pred nami izpolnilo cim vec izrecenih želja. Rada imam praznike, ker je te dni družina skupaj. Nikoli ne pozabim na svoje živali, ki so na novega leta dan, dobili vsak svoj priboljšek, kot za nagrado za pogumno preživeto najdaljšo noc v letu. Klara Brezner, 5. b ZIMSKI ŠPORTNI DAN Zbudil sem se ob 6.45, kot dneve, kadar grem v šolo. A ta dan je bila sobota. Pogledal sem skozi okno in videl mracen, meglen dan. Kmalu za menoj sta se zbudila starša, nato še sestri. Pri družinskem zajtrku smo se dogovorili, da se gremo drsati. Zacele so se priprave. Otroci smo šli v klet po celade, rokavice in kombinezone. Oce in mama nimata želje po drsanju, zato imata na drsališcu vlogo gledalca. zavtom smo se odpeljali na drsališce v Duplek. Za to drsališce smo se odlocili zaradi manjše gnece in odlicnega caja. Na drsališcu smo se preobuli v drsalke ter nadeli celade . Tokrat je bilo ogromno drsalcev, kar ni obicajno, a kljub temu se je našel prostor za nas tri. Veliko casa sem se lovil z mlajšo sestro, a morala sva paziti, da se v nikogar nisva zaletela. Po uri drsanja smo bili utrujeni, zato smo zapustili drsališce . Nikoli še nismo odšli domov, ne da bi spili njihov dober caj. Pri pitju caja so k nam prisedli naši prijatelji, katerih otroci tudi obiskujejo hoško šolo. Po krajšem klepetu smo se odpravili k babici v Dogoše na kosilo. Tam so bili tudi naši sorodniki, moj bratranec, sestricna, stric in teta. z bratrancem in sestricno smo odigrali še nekaj iger z žogo. Bilo je že pozno, zato smo se odpravili domov. Decembrska sobota mi bo ostala v zelo lepem spominu. Kljub mracnemu in meglenemu dnevu smo se udeležili številnih športnih aktivnosti v katerih sem zelo užival. Val Ozmec, 5. b ~,-------v_ s_. _b_p_i_še_m_o_p_e_s_m_i _··_· _____] PESEM O ŠOLI PRIJATELJSTVO Rima res vesela, al' pa debela, Prijateljstvo je veselje, rima dela se neskoncno, zaupanje in ponos. a koncala se je koncno. Prijatelji si pomagajo, Ta rima dolgocasna je, se šalijo in spodbujajo. ne da se brati, smešna je. Pravi prijatelj te ne rani, Mislite, da kratka bo, pravi prijatelj ti je vedno ob zmotili ste se, dolga bo. strani. Poslušalci, glejte me, na glavi sem, poskusite, ali veste, zabavno je. Glejte me, ne znam le to, naredim še špagico. Poizkusi me premakniti, žal, ne bo ti šlo. V šoli res poucno je, ucimo se, zabavno je, pridruži se še ti. Pesem se zacne naj ta, prisluhnite kaj bo zdaj. Narava šumi, šola drhti, veseli smo vsi. Pišemo, rišemo, skacemo vsi, delamo naloge skupaj zdaj mi. Vsi po vrsti drug za drugim, rišemo rožo na kožo, pišemo samostalnike na pocivalnike . Pojemo gjaj, gjaj, gjaj, do vesolja in nazaj. Alina Hribar Lauda, Manca Petek, 5. b \ MOJE POCITNICE V AMERIKI z letalom smo leteli iz M0nchna do Washingtona. Tam smo prestopili na letalo do San Diega. Leteli I smo cez Atlantski ocean. Prvo noc v Ameriki sem se zbudila že ob 2h zjutraj zaradi casovne razlike. V Sloveniji je bila ura takrat že llh. Po Ameriki smo se vozili z najetim avtom. Spali smo vsak dan v drugem r otelu. Skupaj smo prevozili 3700 kilometrov. Vozili smo se po zahodnem delu Severne Amerike. \ V l. tednu smo prevozili pot od San Diega ob mehiški meji do Grand Canjona. Vmes smo se ustavljali ob znamenitostih. Zelo mi je bila zanimiva narava, ki je bila pušcava ali pa pisani ribi. Obiskali smo stolp sredi pušcave, plezali smo po razlicnih skalah. Zelo zanimivi so bili kanjoni, ki so jih naredile reke. Obiskali smo kraj, kjer se v eni tocki stikajo štiri zvezne države. Ogledali smo si tudi nedelujoc vulkan in hodili po strnjeni lavi. Zelo mi je bila všec dolina smrti, kjer smo se ustavili na vec tockah . Na najnižji tocki Doline, kjer je obicajno suša in samo posušena sol, je bilo kar nekaj vode. To se ni zgodilo tej '\olini že kar 10.000 let. Lani so bile tukaj poplave in voda še ni odtekla. Malo naprej so bile pisane skale kot pisana paleta: zelene, roza, modre in vijolicne barve. Z bratom sva najbolj uživala v pušcavi , kjer sem na sipinah delala kolesa. Tudi spali smo v Dolini smrti! Spali smo v mobilni hi~ sredi pušcave z opozorilom, da so tam kace . Ta hiška je imela klavir. Zelo rada sem igrala na njega. / Od vecjih mest smo si ogledali San Diego, Las Vegas, Los Angeles in y-J~.hir(gton. V ;?n Diegu sva z mamo šli v tako veliki živalski vrt, po katerem sva se vozili z gondolo in C'l~onadstropnim avtobusom. Izmed hotelov mi je bil najbolj všec hotel v Las Vegasu, kjer smo imeli najlepši razgled -pogled na " - Eifflov stolp. Eifflov stolp sredi Amerike? Ja, en hotel je v obliki stolpa. V drugem hotelu pa so kanali kot v Benetkah in se vozijo po njih z gondolami. V Los Angelesu smo obiskali studio, kjer snemajo filme in risanke. Hodili smo tudi po ulici, kjer imajo slavni iz filmov svoje zvezde. V Ameriki bi kar ostala. Pogrešala sem le svoje sošolce. Zelo so mi bile všec naše pocitnice . Kljub temu, da smo bili veliko na poti, smo se vmes lahko kopali v bazenih in celo v oceanu, enkrat celo blizu tjulnov in morskih levov. Eli Pleger 2. c OGLED MUZEJA NA PROSTEM V petek zjutraj smo ob 7.30 šli na avtobus z dvema nadstrop jemo. To mi je bilo zelo všec. Igrali smo karte: uno, dubble hunt, avto in bager karte. Vozili smo se eno uro. Ko smo prispeli, smo pojedli malico. Po malici smo šli izdelat in spect žulike. Šli smo do druge delavnice, kjer smo delali nunalce. Nato smo hodili s hoduljami, uciteljica je bila najboljša. Potem smo šli h kovacu Avguštinu, ki nam je skoval žebelj. Po malici nam je vodicka razkazala par stvari. Po vsem tem smo dobili specene žulike. Na koncu smo si kupili razlicne stvari. Bilo mi je zelo všec! Sergej Soršak, 3. d I -- Rogatec V petek smo šli v muzej na prostem. Ob pol osmih smo šli do avtobusne postaje in videli dvonadstropni avtobus . Med vožnjo sem mešala Rubikove kocke za sošolca. Ko smo prišli, smo imeli malico.Po malici smo šli delat žulike, jaz sem naredila muco. Nato smo šli delat nunalce. Ko smo naredili, smo zaigrali pesem Marko skace . Po nunalcah smo hodili s hoduljami. Uciteljica je naredila 100 korakov, ja~ pa nic . Nato smo šli h kovacu . Tam nam je pokazal, kako kuje železo I in pokazal izdelavo žeblja. Ni mi bilo fajn, ko smo mogli pihat, da smo t narl dili ogenj. Po kovacu smo šli k mizam. Tam smo se eni lovili in to mi je l:Jilo najbolj všec . Kasneje smo si ogledali staro hišo. Ko smo prišli iz hiše, smo si šli ogledat studenec in vodicka nam je pokazala, kako \\ dele1je. ~ tem smo šli v trgovino. Jaz sem si kupila obesek, rožo in svincnik. Na koncu smo šli na avtobus in nazaj do šole. Elit Mehmeti, 3. d r ... ' \ I ..._ 40 ( I j ŠPORTNI DAN Zapadel je sneg in naše uciteljice so se odlocile, da bomo imeli športni dan. V ponedeljek smo prišli v šolo, malo smo se ucili , nato smo se odšli obleci v kombinezone. Vzeli smo svoje sani in se sankali po hribu za šolo. S Piko in Nejo sem se vozila na sankah, z Ajdo pa na poku. Ko smo bili že zelo utrujeni, nam je kuharica Metka pripravila sok za žejo. Upam, da bo še vec takih zimskih dni. Julija Grašic, 2. d NA LETALIŠCU V sredo, 9. 4. 2024 smo imeli naravoslovni dan. Šli smo na letališce Edvarda Rusjana Maribor. Ko smo prišli do letališca, smo vstopili v veliko stavbo. Tam smo na steni videli slike letal. Razdelili smo se v skupine. Moja skupina si je najprej ogledala vojaški helikopter. V helikopterju je bilo veliko gumbov. Nato smo si ogledali letališke gasilce. Fotografirali smo se pred tovornim letalom, ki je izgledalo kot potniško. Ko smo se odpravljali na avtobus, smo ga skoraj zamudili, ker so morali nekateri na straniš c e. Izlet mi je bil zelo všec, komaj cakam naslednjega. Val Glaser, 2. d INDIJA KOROMANDIJA ­je po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro, babica jim je pravila o Indiji .... (SSKJ) Za ucence 5. C pa bi bila Indija Koromandija: Zame bi to bilo, da bi zraven svoje hiše imela morje, da bi lahko vsak dan trenirala plavanje in da bi lahko bila najboljša plavalka na svetu. Nikoli ne bi izgubljala casa, ko bi bila na treningu, ne bi izgubila niti minute. Ko bi prišla domov, bi bila ura komaj šest in lahko bi se šla ven igrat. Dan bi imel sedemdeset ur. Nikoli ne bi odrasla in za vedno bi ostala otrok. Lahko bi prišla domov in za kosilo jedla samo sladkarije. Doma bi imela živalski vrt in želve. želve bi govorile: viiieee Brina. Posadila bi lahko toliko rožic, kot bi hotela. Brina Zame bi to bili cudoviti travniki ter gozdovi. Vsaj štiri krat na leto bi šla v New York, kjer bi imela polno muc in šolo bi imela kar doma, zraven muc. Ema Zame bi to bilo, da bi bil v vasi veliki cudoviti gozd z ogromno živalmi. Imeli bi veliko šolo z še vecjim igrišcem na katerem bi igrali vsaki dan nogomet. Naša hiša bi bila ogromna in moja soba tudi. Vsak dan bi se lahko družil s prijatelji. Taj Zame bi to lahko bilo, da bi v šoli lahko imeli živali. Na treningu bi delali, kar bi želeli. Na vajah klavirja bi igrala pesmi, ki so mi všec . Doma bi imela veliko psov. Maja Zame bi to bilo, da bi tam živeli vsi moji prijatelji. Imel bi veliko nogometno igrišce . Tam bi bil tudi velik bazen. Da bi lahko živel v hotelu s petimi zvezdicami, kjer ne bi bilo šole. Anže Zame bi to bilo druženje s prijatelji, ribolov, kmetija, moj dom, šola, treningi, ura bi bila drugacna . Jure Zame bi to bilo, da bi imel Travic Scota, Tke the ... neomejeno, da ne bi bilo šole, da bi bil Rok moj brat, da bi imel Renedage ridera, da bi na treningih samo igrali, da bi imel Gridija ... Luka Zame bi to bilo, da ne bi bilo šole. Da ko se rodiš, si že pameten, vsak dan bi jahali in jedli lazanjo. Avtomobili bi leteli po zraku, ko bi rekla grem spat, bi šli spat, ponoci bi imeli zabavo, podnevi pa bi spali in se smejali, doma bi imela vecjo sobo in vikendi bi bili daljši. Ela Zame bi to bilo, da šola ne bi bila resna, da bi bil moj dom crno bel. Odbojka bi bila zabavna z vsemi prijatelji. Okrog mene bi bila drevesa in rože, vsi moji bližnji bi bili ob meni, imela bi veliko kuharskih knjig in veliko kuhinjo. Nela 41 ~\ l Sreca mi pomeni: . .. .. . . .. . . . . . .. . . . . .. . Cilji ucencev 5.!) • Da sem uspešna v šoli, dobra odbojkašica in se dobro pocutim. Ema • Da pomagam vsem, da sem vesela jaz in vsi okrog mene. Ko mi ne gre, da se poberem in grem naprej. Nela • Da bi bil dober judoist in da bi bil dober ribic in dober kmetovalec. Jure • Da sem uspešen v šoli, pri motokrosu, se trudim pridobiti stopnicke in se vsak dan trudim biti dobre volje. Rok • Da bi bila v šoli uspešna, da bi bila dobra športnica v plavanju, smucanju in odbojki, pa tudi, da ne bi škodovala živalim. Brina • V tem letu si želim, da bi znal vse ucne predmete odlicno in da bi mi na tekmovanju v streljanju uspelo doseci rekord. Taj • Da bi bil uspešen v letošnjem letu, da bi se zabaval v šoli in imel dobre odnose s prijatelji. Luka • Želim, da bi dobival same dobre ocene in bi bil dober nogometaš. Anže • Da bi bila uspešna pri ocenah. Maja • Da bi bila uspešna v šoli in se razumela s sošolci. Ela • Da bi lahko iz dneva v dan ustvarjala stripe. Tiana • Vse na svetu. Zadovoljstvo, mir in veselje do športa. Sreca se znova in znova ponavlja in moramo vsak trenutek izkoristiti. Brina • Srecen sem, ko se zabavam s prijatelji in streljam z zracno puško. Srecen sem tudi, ko plavam. Taj • Sreca mi pomeni veliko, brez nje ne morem preživeti in me zelo sprošca, najbolj srecen sem, ko se družim s prijatelji. Luka • Sreca je nekaj, kar me naredi veselega, to sta starša, zdravje in nogomet. Anže • Sreca je ljubezen, veselje in radost, to ni vsakdanje življenje. Vesela sem, ko se igram z mojim mucom. Ema \ 42 l ~ . SOLA V NARAVI Prvine (pripovedovalno besedilo) V januarju smo se 5. b in 5. c odpravili v šolo v naravi v CŠOD Prvine. V ponedeljek smo se najprej pogovorili o pravilih in kako poteka program. Pojedli smo kosilo ter se odpravili na sankanje. Bila je tema in imeli smo naglavne svetilke. Prvic, ko sem se spustila, me je bilo kar malo strah. Naslednji dan smo za zajtrk dobili WIKI kremo. To mi je bilo najbolj všec in ta isti dan smo se odpravili tudi na cemšeniško planino. Sredi tedna smo izvedli orientacijski pohod. Razdelili smo se v skupine ter se pomešali z ucenci iz Boddelka. Jaz sem bila z Nelo, Filipom, Timom in s Tinam. V cetrtek smo se odpravili v Trojane po krofe. Kupila sem si cokoladnega. To mi je bilo še posebej všec. Zadnji dan je bil moj najljubši dan, saj sem plezala po drevesu. Malo smo se še sankali. Vso šolo v naravi bi še enkrat ponovila. Iz tega zanimivega in poucnega potovanja sem se naucila , da se nikoli ne smemo predati, saj se nam priložnosti vec ne ponovijo in da se z malo potrpežljivosti zmore vse narediti. Brina Tretnjak, 5. c ZMAGOVALCI ZOBNE PREVENTIVE -5. C (pripovedovalno besedilo) Vsak dan, ko vstanem, si šcetkam zobe po pet minut. V šoli nas vsake toliko casa obišce medicinska sestra. Preveri nam zobe in oceni. Letos je pri nas bila že trikrat in imeli smo sijajne zobe. Razložila je, kako je pomembno cistiti zobe. Povedala je tudi, kako pomembno je umivati zobe zjutraj in zvecer . Priporocala pa je, da si umijemo zobe po tem, ko jemo sladkarije. Naucila nas je, kako pravilno šcetkati zobe. Tudi sami smo to poskusili. Nazadnje, ko je prišla k nam, smo imeli še posebej ciste zobke. Prejeli smo nagrado in zmagali na zobni preventivi in za nagrado gremo v kino na ogled filma Garfield. Naucil sem se, da moramo zobe redno cistiti in ce imaš lepše zobe, imaš lepši nasmeh. Rok Štern, 5. c 43 ... Literarni natecaj Gradovi kralja Matjaža: nagrajenca Mik Dacinger in Lan Brezner iz 7. c Otroška domišljija spodbuja njihovo ustvarjalnost ter pomaga, da se otroci razv11e10 v kriticno razmišljujoce odrasle, ki hitro najdejo rešitve. Vživljanje v razlicne vloge jim omogoca pogled v drugacne svetove ter ogromno domiselnosti. Pri izbirnem predmetu literarni klub se pri ucencih spodbujajo predvsem kreativnost, sodelovanje in iznajdljivost. Ucencem so še posebej zanimivi natecaji, kjer lahko z domišljijo preidejo in zaplujejo v neznane in znane svetove. s sodelovanjem na literarnem natecaju Gradovi kralja Matjaža v organizaciji Obcine crna na Koroškem se je izdelek ucencev iz 7. c razreda, Mika Dacingerja in Lana Breznerja, uvrstil med odlicno ocenjene, zaradi cesar sta dobila kar nekaj prakticnih nagrad. Zgledujmo se po otrocih in si dovolimo, da nas vodijo krila domišljije ... Za dosežek iskreno cestitamo in se že veselimo nadaljnjega sodelovanja. Danijela Pecanac, mentorica SPECI MOŽ Kralj Matjaž na gori spi, glasno smrci . A poraja se vprašanje: »Zakaj vendar spi, zakaj se ne prebudi?« Midva, ki to piševa, res ne veva, mogoce na internetu je napisano, • ali pa v zgodbi morda narisano? Ker nimava vec rim in idej, to pesem sva koncala, ker vaša domišljija nima mej, lahko najina pesmica v vaši glavi potuje naprej. o Lan Brezner in Mik Dacinger, 7. c KRALJ MATJAŽ, KI POD PECO SPI Kralj Matjaž pod Peco leži in glava ga že od spanja boli. Ta naenkrat se odloci, da si pico naroci in se iz dolgega spanca prebudi. Preden do konca se zbudi, pice kar naenkrat vec ni. . Odnesel mu jo je zmaj, ki je iz njegovega casa prišel nazaj. Sedaj, ko pice vec ni, kralj Matjaž pod Peco spet mirno spi. Tine Kolenko, 7. a . . .. KRALJ MATJAŽ-SUPER JUNAK Kralj Matjaž je korenjak, s trikrat zavito brado okrog mize pravi junak. Naš heroj pod Peco živi, saj obljubil je, da pride spet med ljudi. Svoje obljube se drži: »Ko spet vojna bo, oživel in prišel med ljudi bom.« Dobra duša v njem pravi, vzklikne in ne mari: »Pogumen sem, da je joj! Pripravljen na vsakršen boj!« Gal Lorber, 7. a 44 V 8. razredih smo ob branju Prešernovih Povodnih mož ter Turjaške Rozamunde z ucenci ustvarjali in se preizkusili v pisanju svojih pesmic po vzoru Prešernovih dveh. Nastalo je veliko izvirnih besedil. Ljudje so ju iz hiše nagnali, Svojo ji ponudi roko nato sta se od jeze v Ljubljan·co zagnali in ujame njen pogled, in tam tudi prepir koncali. jo zasuka, jo poljubi, sedaj na ples sta že nared. Filip Ml. Primec, Kevin M. Lorenc i c, Nejo Schreiner, Vrtita se, zacne šumeti, • • Sodobni Povodni mož Lepota je Ljubljane, vsaki punci dih vzame. Ime mu je povodni mož, osvoji te z lepim šopkom rož. Nekega dne se odloci, da z Lub'lance skoci, odide na plesišce, si svojo soplesalko išce . Zagleda na sebi tuje oci , se obrne, vidi Urško, njega vredna se mu zdi, zato ugrabit jo želi. vrtita se, zacne grmeti, Urški to bil je napor, med njima zacne se strašen spor. Povodni mož ni vec navdušen, ne da se mu vec plesati, odloci se Urško v Ljubljan'co odpeljati. Vsem prisotnim je dih zastal, grmenje je ponehalo, a nobeden od njih ni vec zaznal prisotnosti lepe Urške. Mateja Jezernik in Zara Lapoši, 8.c Nike bunda Urška hodi po lepi Ljubljani, kjer moški so ji vsi poznani. Sreca na Starem Trgu Rozamundo, ki ima najnovejšo Nike bundo. Ljubosumna se Urška Rozamundi približa: "Ej ta bunda je ziher iz Wisha!" Rozamunda Urški jezno odgovori: ·v tvoji omari lepše pac ni!" Užaljeno Urška odkoraka stran, skrije se za vogal in nacrtuje svoj jutrišnji plan. Anastasija Stamenkovic, Nija Skuhala,Ajda Hiti, 8. razred • • Urška in Rozamunda Na nek dan postani, na žuru nekje v Ljubljani. Vse lepotice in lepotci so se zbrali, da bi praznovali, al' poker igrali. Ko sta se prikazali, da bi praznovali in moške zapeljali, Rozamunda in Uršika Zali. ceprav ne vemo, zakaj enakocasno sta se prikazali, vemo pa, da sta si nasprotovali. Matija Bratuša SUPERMEN Najlepša na šoli Urška je bila in zato sem se jezila. Vsi fantje so v njo gledali in srcke v oceh so imeli. Novi fant na šoli, sladki kot bonbona, ampak ni imel bontona. Ukrade ji pogled kot v najlepši risanki posnet. Povabi jo ven kot najmocnejši supermen. Prišel je po njo, odšla sta v mesto. Prijel jo je za roko, kot da imata poroko. Skupaj sta ostala, otroke sta imela, kot v risanki živela. 8. razred Danijela Metlicar Vukmanic, mentorica • • 45 • PRAVI OBJEM Objem je, ko te mama objame in te zato s r eca prevzame. Ko se z rokami okoli oceta oviješ in od veselja kar zasiješ. Ko na babico se skobacaš in jo tako mocno objameš, Da jo skoraj poteptaš. Ko na dedka skociš in ga s kozarcem v roki skoraj zmociš. Ko boš vesel ali tecen, je potrebno biti vedno novega objema srecen. Zaradi pravega objema pozabil boš na vse slabe misli in dobil nove, še boljše zamisli. Larisa Januš Kurent, 6. A VEC KOT DENAR ... Zgodba o ljubezni Obstaja rec, ki vsak jo pozna, Sonet z odmevom je prva stvar, ki ti jo je dala mama in vsak, kdor koli te pozna ... Kaj pomeni ljubiti, Iti To je objem, ki prihaja iz dna srca. odpustiti, pustiti ali ubiti, Biti gledati ozko, videti široko, Roko Objem je najcenejša stvar,leteti visoko, plavati globoko. Oko ki razveseli vsakogar, da ti obcutek,Kako ljubezen zgraditi višjo od over, Vir da si vreden vec kot denar. odstraniti grobost, Ost pustiti ji, da je skopuška, Puška Lahko je topel in mehak ... kaj jo bo potem ogrizlo? Zlo Tako topel, da se v njem kar stopiš, in tako mehak kot oblak,Ljubezen ni življenje, Je da v svoje najljubše sanje odletiš. ne bom vec zvesta obljubi, Ljubi kdo mi je kdaj namenil poklon? On Ni važno, ce si reven ali bogat, objem je cisto vedno enak, Bolecina ne popusti. Ti saj smo prav vsi kot zaklad. Kdo jo sploh hoce? Oce Pozabila bom spomine. Mine So pa dnevi, ko nimaš nikogar,Ne in najbolj na svetu rabiš objem,Eva Križnik, 9. c Ne takrat se spomni, kako pocutiš se v njem, in lažje ti bo, da soociš se s tem. Zala Fekonja in Janja Kovacic, 7. a NOROST f Kaj je to? Drug mimo drugega živimo, se sami proti sebi borimo. • • • Namesto z ljudmi z denarjem govorimo, zanikamo, ce se kaj novega naucimo. MOCAN KOT VOJAK Kaj je to? Vsak od njih je lep in topel, Ljubezen je meja in ne most, kot zlat, zavrel in majhen kotel. trudimo se, da naš prijatelj ne bi bil prost. Vsak, ki hoce, ga dobi, ce nenapovedan pojavi se gost, pa naj traja dvajset dni. oznacen kot bebec je -to je norost! Vsak srce ima le eno, Kaj je to? ki na levi strani je. ce v mestu sem, strah me je zvok povzrociti, V objemu pa je že na dveh, tišino in mir vseh ostalih skaliti. prav zato na obraz nariše nasmeh. želim se zapreti in vase se skriti, od tam vec nikoli nosu pomoliti. Objem je vcasih res mehak, a tudi mocan kot vojak! A vem, da ce to storim, Pogosto pa solze drži lahko še sebe izgubim. in kot ljubezen gori. Zato se sprostim, zaživim ... in vse v Tvoje roke izrocim. Nuša Miklavcic in Pia Kovac , 7. a Eva Križnik, 9. c MOJ DOM IN MOJA SLOVENIJA V Sloveniji živim • in se tudi vsak dan veselim. Državni praznik prikaže se, • . • z njim pa tudi naše zastavice. Bele, modre, rdece so, v vetru lepo plešejo. Na grbu stoji naš Triglav, • ~ 47 • • • ~ MV PERSONALITY In school our English teacher encouraged us to take a personality test. At first, 1 was sceptic, because I have taken some tests in the past but neither one ot them was even close to beins accurate. Atter the second thought I put my doubts aside and took the online test as my teacher instructed me. The most obvious thing that separated the tests that I have taken in the past and this one is that this one hod a lot more complicated questions and the questions were a lot more complex than on the other tests. Some ot my classmates have taken the test in Slovene language because the questions were too hord tor them to understand and even more ditticult tor them to answer the questions properly. As I said I didn't have a lot ot expectations from this test but its results shocked me. They were so accurate I couldn't believe it, the same happened to my classmates. 1 agree with all the things that the test showed about me but l'm not so sure about the carrier path, the one, that the test has chosen tor me. The system has identitied me as a virtuoso, introverted, observant, thinking and prospecting person. 1hod to do a little google search ot what exactly some ot these words meant but, in the end, 1 agreed with all ot them. A virtuoso is a person who loves to explore with their hands and their eyes touching and examining the world around them with on impressive diligence. This means that I possess outstanding talent or technical ability on particular tield. 1 know I am usually introverted and I am a very observant and thinking person. A prospecting person is someone who is tlexible, adaptive and a laid-back person. The test also tells you your strengths and weaknesses. 1found it very interesting how l've got that 1 am on independent person in both categories this means that this is my strength and also my weaknesses. My other strengths were that I am a spontaneous, direct, authentic and a grounded person. 1 mostly agree on direct and authentic because I like when my friends and tamily are like that to me and they don't sugar coat the hord truth. 1am proud that I am supposed to be a grounded person this means that I am present -focused, selt-aware, emotionally stable and well connected to the environment. About my weaknesses -the test says, that I am a private and reserved person. 1 don't totally agree with that I am a private person. When you meet me, you will notice I may be reserved and private but when you get to know me, you'II see that I like to share every little thing that happens to me. My other weaknesses, according to the test were that I am easily bored and sceptical. As I said in the beginning, 1don't totally agree with the types ot protessions this test ottered to me. 1 strongly agree with the description ot the work environment and the type ot work the test has given tor me. 1 just cannot see myselt working as equipment operator or a dota analyst. The other two options were mechanic and torensic scientist but I think that as a girl I would stick out as a sore thumb being a mechanic. When I think about my tuture, 1 otten don't know which career to choose. 1am interested in many things, and it's hord to decide which path I right tor me. Fortunately, 1 stili have tirne in high school to delve into my interests and consider my options. 1know I will make the right decision. 1believe that the tirne in high school will be crucial tor shaping my tuture and choosing a career that will make me happy in tultilled. Liza Fekonja, 9. a ar Je ofYec-' y. ~ teh ti iight ~ting, r a]J i ,Ja ~-c Yec -· J .¦: . 1). 'rransport'! ( :o. 2aoo EEP rl IIIS l l(:l\f/1' ll[LE () B() \Rl) MIRROR 1. INTRUDUCTION A little while ago I did a personality test, not expecting it to be anything special. But then 1 read the results and it was like starring into a mirror. As the website l6personalities.com said, the results were freakishly accurate, and now I know that my personality type is INFP-T or mediator. 2. WHAT I FOUND OUT As the website suggests there are 16 personality types and I happen to be an INFP-T. This means that I am lntroverted, iNtuitive, Feeling, Prospecting and Turbulent. At first 1 thought that this wasn't true, because l'm not all those things, or am I? When I read more, 1 realised that the description wasn't bare bones like that. When you click the "learn more" button you are directed to a page that tells you your strengths, weaknesses, potential romantic relationships, career paths, workplace habits and a conclusion based on YOUR personality type. The day I found out my personality, 1 finally opened my eyes and realised that l'm not alone, that there are others just like me and this mode me very happy. And if you're reading this I suggest you take the test and maybe you'II understand yourself better and know that there are many people just like you, that there's a place where you can be happy if you are not already. 3. MORE ABOUT INFP-Ts Mediators may seem quiet or unassuming at first, but they often have passionate inner lives. That is true even tor me. 1am in fact often quiet, but like most introverts, with a specific friend or friend group I can be as lively or easy-going as ever. INFPs are also known tor their empathy and can easily have mood swings. Mediators can often be seen helping or trying to understand others around them. But enough about this! 1am aware that at this point l'm probably boring you to death. So if you want to learn more about yourself and others, 1 suggest you take the test at 16personalities.com. There is a 91.2% chance that you'II be pleasantly surprised. Thank you for reading! Matija Bracko 5 6 7 '