G eografsk i v es tn ik , L ju b lja n a , L il (2980) R A Z P R A V E UD C UDK 911.2:551.44:54:551.3.053(21) = 863 POGLAVITNI DEJAVNIKI KEMIČNE EROZIJE NA KRASU PO SVETU* Iv an G a m s** K v an tita tiv n o raz iskovan je kem ične erozije n a krasu*** je po drugi sve tovn i vo jn i m orda na jbo lj poživil spor o tem , ali je ta proces najbo lj in ten z iv en v top lem v lažnem p o d n eb ju (prof. H. L e h m a n n ) ali v h la d ­ n ih k lim ah (J. C o r b e l ) . Obe n a z iran ji s ta se sk licevali n a te m p e ra tu ­ ro, k i na j bi v top lem p o d n eb ju povečala b iološko ak tiv n o st ozirom a d o ­ vo ljevala v h lad n ih p odneb jih večje u ravnovešene k o n cen trac ije CO2 v vodi s COi v zraku . Č e trt s to le tja po te j deba ti v l o g a t e m p e r a t u r e še vedno ni povsem razčiščena. O čitna je zveza pri vodn ih te m p e ra tu ra h na k rasu . A rk tičn e vode im ajo nedvom no m an jšo m ineralizac ijo ( B 1 e a h u , j 974, 116-117). V zm ernem pasu je dokaizano, d a imaijo h ladnejš i izv iri n iž­ je celokupne trd o te (za S everne A pnen iške A lpe M aurin-Zöt], 1964.) za S lovenijo G a m s 1967, na k ra su od M ehike do K anade H a r m o n e t a l , 1975). P ozitivn i učinek te m p e ra tu re p o ja sn ju je jo z večjo p ro izvodnjo CO= v p rs ti (H a r m o n e t al1., 1975, S w e e t i n g , 1976) in to so dokazale tu d i m eritv e ta ln ih te m p e ra tu r in k o n cen trac ije CO2 v tle h v N em čiji (G e r - s t e n h a u e r , 1972). Voda, k i p ren ik n e skozi sloj perm afrosta , im a zn a t­ no večjo trd o to k o t h la d n a n a d n jim (M i i c h a l s z y k - W o j c i e c h o w s k i , v tisku , iz M ongolije). E raso (1975) m eni, da je ko roz ija za rad i o rgansk ih k islin p rem o črtn o odv isna od p ro d u k c ije CO2. P ozitivno ko leracijo so ugotav­ lja li tu d i n a raz ličn ih ekspozic ijah v v rtač i ( B a r a n y , 1975). P odobno zve­ zo m ed vodno te m p era tu ro n a k ra šk ih izv irih in n jihovo celokupno trd o to so ugotovili tu d i za venezuelski/ k ra s ( G a s c o y n e , 1978). Toda tam k aj im ajo n a jh lad n e jš i izv iri m nogo m an jšo trd o to k o t n a p rim e r enako top li * To je po v ze tek ja v n e g a p re d a v a n ja n o v e m b ra 1979 v S lovensk i ak ad em iji zn a ­ no sti in u m e tn o sti v L ju b lja n i. ** D r., re d n i p ro f. un iv ., P Z E za g eografijo , F ilozofska fa k u lte ta , A šk erčev a 12, 61000 L ju b lja n a , YU. *** Z a kem ično e ro z ijo ra b ijo po sv e tu več te rm in o v . S lovensk i (in n em šk i) te rm in ko ro z ija pom eni kem ičn i p roces in geom orfo lošk i d e ja v n ik (ne povsem u strezn o tu d i: k o ro z ijsk a in te n z iv n o s t) . F ra n co sk i iz raz »črosion k a rs tiq u e« bi m ogel po svo jem sm i­ s lu b esede z d ru žev a ti vse d e s tru k c ijsk e p rocese n a k ra su . N a jb o lj se je u v e ljav il a n ­ g lešk i iz raz k a r s t d e n u d a tio n , k i p a v zb u ja p om isleke iz n a s le d n jih raz logov: ne g re za »ogoličenje« (d e n u d are -izv o r b esede d en u d a tio n ) in ta v r s ta m orfo lo šk eg a p rocesa n i o m e jen a sam o n a k ra s . P r i m e d n a ro d n i speleo lošk i zvezi d e lu je ta dve kom isiji: za k o rozijo in za k ra šk o d en u d ac ijo . iistrsiki. Zveza m ed vodno te m p e ra tu ro im trd o to im a očitno le loka lno v re d - nost. P ri nas pa je u go tov ljena še d ru g a zveza m ed vodno trdo to : k raško ozem lje z več padav in , p redvsem pa z več jim vodnim odtokom , im a n iž je celokupne trd o te ( G a m s , 1967). V a lpskem in v isokem d in a rsk em k ra su so n izke celokupne trd o te tu d i (ali p redvsem ) iz tega razloga in ne le zarad i h ladne vode. V sve tovnem o k v iru vloga vodne te m p e ra tu re n i jasna: po P u l i n i (1974) je k o le rac ija m ed n jo in celokupno trd o to rah lo pozitivna ( + 0,127), po P r i e s n i t z u (1974) pa rah lo n eg a tiv n a (— 0,179). Z ad n ji čas posta ja vedno bolj jasno, da je pog lav itn i d e jav n ik kem ične eroz ije k a rb o n a to v (apnenca in dolom ita, ne p a sa d re in a n h id rita ) ko lič ina p ad av in ozirom a vodn i od tok . To so ugotovili vsi, k i so p rim e rja li podatke o kem ični e ro z iji in am pak tudii izm en jave si p ro stim ozrač­ jem , k a t je v velik i m eri odvisno od ta ln e te k s tu re in v lažnosti ta ln ih horizon tov . K lim a za to ni: odločilna ( M i o t k e , 1974 a, 1974 b ). Z ad n ja le ta se ja v lja vedno več p rizad ev an j, da b i po jasn ili kem ično eroz ijo n a k ra su b rez u rav n o v esja tla k a CO2 v vodi in z ra k u (gl. tu d i S w e e t i n g , 1972, s. 34-36). K ot m ožni izvor CO 2 v vodi n av a ja jo zem eljsk i p lin v zvezi z n a ftn im i n ah a ja lišč i ( B ö g l i , 1978, p. 42), su b d u k - eijo in m etam orfozo sed im entov ( M ü l l e r , 1971). D odatek N aCl poveča topnost k a rb o n a to v ( C i g n a e t al., 1963). Če n i skupnega jona, lah k o ra z ­ top ina ene snovi poveča topnost d ru g e ( P i c k n e t t , 1977). K orozija se v rš i tu d i p r i oksidaciji p irito v v apnencih v su lfa tn e k isline. D odatna raz- stop ina m agnezijevega oksida do 0,05 mM poveča topnost ka lc ita ( P i c k ­ n e t t , 1977). V em o za več v rs t »korozije m ešanice«: m ešan je voda z raz lič ­ nim i trd o tam i in te m p e ra tu ra m i ( B ö g l i , 1978), voda z razsto p ljen im k a l­ citom in ta k a z m agnezijev im dodatkom (P i c k n e 1 1, 1977). Različne o r­ ganske k isline povzročajo raz lične h itrosti, im s to p n je korozije (M u x a r t et al., 1978). D elež kalcija, razstop ljenega ob uč in k u hum atov , b rez ek v ilib ri- ja CO2 v posam eznih delih L ju b ljan ič in eg a porečja, p resega 2 % in v vodi iz m očvirnega barja) lahko preseže 50% ( M i s e r e z, 1975). 2) T i p i p r s t i . 18 m esecev pod razn im i ta ln im i tip i izpostav ljene ap - nen iške ta b le te so izkazale raz like v ko roziji v raz m erju 1 : 10 in več ( T r u d g i l l , 1977). Vode, k i so v la b o ra to r iju p ren ik a le skozi različne p rsti, so im ele trd o to m ed 3 in 33 ppm /1 C aC O ( G r o o m - E d e , 1972). Z natne raz lik e je ugotov il tu d i K e l l e r (1963). 3) R a z l i k e v v e g e t a c i j i . N jihov delež v n a ra v i ni točno iz p ri­ čan, k e r so navadno povezane z d rug im i sp rem en ljivkam i, (p rim erja j S w e e t i n g , 1962, G a m s , 1969, G r o o m - E de , 1972). 4) R a i z l l k e v, l i t o l o g i j i . R azlike v vodn i t rd o ti za rad i učinka raz ličn ih v rs t apnenca so po S w e e t i n g o v i (1973, 1976) v razp o n u 1 : 4, po T r u d g i 1 lu (1676) na A ld ab ra stolu v In d ijsk em oceanu 1 : 5,6. 5) H i d r o g e o l o š k e r a z l i k e . R azlični način i p re n ik a n ja in p re - te k a n ja vode (p re to k v z a p rtih sistem ih, v o d p rtih kanaiih , d ifuzn i p re ­ tok, gl. D r a k e et al., 1975) p ra v tako vp liva jo na m ineralizac ijo vode. P ri la b o ra to rijsk ih po izkusih so za vsako od teh sp rem en ljiv k ugotovili trd o te v razponu do 1 : 4. Toda če n a d iag ram vnašam o na eno o rd in a to vodni p re to k in na drugo tra n sp o rt raz to p ljen ih k a rb o n a to v v k ra šk ih iz­ v irih , dobim o n a jv e č k ra t dokaij premočrtno> regresiijsko lin ijo . T» so ugo­ to v ili za 4 k ra šk e izv ire n a Baese P rovence itn prit J e iti v Libalnonu (J u 1 it a n e t al., 1978) in za razne rek e po sv e tu ( D o u g l a s , 1968). To se pravi* da je p r i n jih delež m od ifik a to rjev b istveno m anj pom em ben k o t t. im. n o r­ m alna kem ična erozija. Da n a p rim e r m ed k rasom v ju žn i F ranciji, v L iba- m t/tai Sliika 1. Z veza m ed vodosta jem in tran sp o rto m raz to p lje n ih k a rb o ­ n a to v za J ii to v L ibanonu, š tiri iz­ v ire v ju žn i F ra n c iji (po J u l i a n e t al., 1978) iin dve n o tran jsk i k ra šk i rek i ( K o l b e z e n , 1977) ClCI) (ti na Ital nonu in na N o tran jsk em v tem p reg ledu ni b is tv en ih odstopanj, p rik azu je slika 1. P re risan a je1 po J u l i a l n e t al., 1978, dodan i pa so podaitki za V e­ lik i O brh pril P ud o b u in Logaščico v L ogatcu pot K o t l i b e z n u , 1977. N aši dve soodvisnici sta bliže lib anonskem u k rasu k o t pa k ra su v ju žn i F ranciji. Med izsledki la b o ra to rijsk ih raz isk av in opazovanji v n arav i je tud i n asledn ja , vse pozornosti v red n a razlika). Z la b o ra to rijsk im i poskusi raiztap- l ja n ja apnencev z d o v a jan jem CO.- so dosegli po- nekaj dneh le okoli sto m g/l CajCOj ali m anj ( K e l l e r , 1963, G r o o m - E d e , 1972, M u x a r t et aL, 1978, R o c k - E k , 1973). Toda kapn ice pod le deset ali nekaj več m e­ trov’ debelim stropom , k i z n eka j u rn o ali n ajveč enodnevno zam udo re a ­ g ira jo na povečane p adav ine na p o v rš ju (če je zem lja nam očena), p rav ilo m a od lagajo sigo in so to re j tr še od okoli 130 m g/l CaCO». M ed m e rjen ji v P osto jnsk i jam i 1. 1963 se je v Z gorn jem T a r ta ru pod okoli 100 m d eb e ­ lim stropom k a p lja n je sp rev rg lo v cu rek m an j ko t eno u ro po nalivu , v o d ­ n a trdota- pa je b ila tudi: ted a j okolii 200 m g/l CaCCb. P odoben p rim e r je bil tu d i v L ipiški jam i (Gam s, 1967). K ako s l lahko razto lm ačim o te raz li­ ke? N ajbolj sm iselno z večjo ko lič ino n eg rav itac ijske , r e t e n c i j s k e v o d e. Ta se zad ržu je ne le v p rs ti, k i se v žepih za jeda globoko pod površ je v ska lne šp ran je , am pak tu d i m ed sk a ln im i drobci in n a ska ln ih p o v r­ šini. S ile, k i jo zad ru žu je od g rav itac ijsk eg a teka, s« adsorbcija , adhezija , . k ap ila rn e sile in d ruge, ki sio znane v pedologiji, in k i so očitno p riso tne i tu d i v ska ln i gm oti, k je r se k a p lja n je na n e k a te rih m estih pod debelim 1 stropom v jam i zad ržu je še ted n e in m esece po zadn jem nalivu . K oličina to re ten c ijsk e vode je loka lno različna, iz ražena v p lasti pa v e rje tn o presega nekaj m etrov debeline. N ova p ad av in sk a voda s p o v ršja se pom eša s sta ro le ten c ijsk o vodo in iztisne le spodn ji sloj. Zato trd o ta sledn je ne zavisi od tre n u tn ih padav in . Od količ ine re ten c ijsk e vode in le tn ih p ad av in je odvis­ n a n je n a sta rost, k i je v e r je tn o p recejšn ja . To ugotaivlijajo meriitve z iz o to ­ pom 'KC. Prii k o p an ju tu n e la pod S chneealp v A v striji so nale te li na obarvano vodo. T am so izvedli s leden ja p o v ršin sk ih voda 5,5 le ta poprej. ( B a i u e r , 1969). V bolj pad av in sk ih kliimah je ta voda m lajša, v a rid n e jš ih , s ta re jša . Če v sev ern em Iz rae lu vodni p re to k n a izv iru reag ira z zam udo dveh let. naj p ad av in sk i režim , m ora bilti re te n c ijsk a voda še s ta re jša (gl. G e r s o n, 1974). Vse kaže, da re te n c ijsk a voda v za p rtih p re točn ih sistem ih v k ra šk i gm oti počasi povečuje svojo m ineralizac ijo in z n jo preseže p a rc i­ aln i p ritisk CO 2 v p rsti. Žal smo p ri v p ra ša n ju poprečne k o n cen trac ije CO 2 v p rs ti na k rasu (in izven n jeg a) v širših obm očjih navezan ih n a ug iban ja . K rašk a li te ra ­ tu ra n a jv e č k ra t osta ja p ri navedbah , da je tam k o n cen trac ija CO2 m nogo­ k r a t večja) kot: v p rostem ozračju , p ri m e ritv a h se pa navadno zadovo lju je z iz jem no visokimi- v rednostm i. Po fiz ik a ln ih zakon ito s tih bi' s sred n jih ce lokupn ih trd o t k ra šk ih voda sk lepali n a to likšne sred n je reg ionalne k o n ce n trac ije COi> v prsti:, koti jih dosedan je m e ritv e n av a ja jo kot izjem no v času in p rosto ru . P ri u rav n o v esen ju p ritisk a CO 2 v z ra k u in vodi odgo­ v a r ja m ineralizacijii 200 m g CaC03/l p arc ia ln i p ritisk 1,5 % CO 2, trd o ti 250 m g Ca CO3/I 2,4 % in trd o ti 300 m g CaC03,'l 3,0 % CO 2. V n iž inskem k rasu v zm ern i k lim i s padav inam i okoli 1000 m m je trd o ta 250-300 mg CaCO:i/l običajna, toda m eritv e so ugotovile (G e r s t e n h a u e r, gl. M i- o t k e , 1974, s. 20) u s trezn o k o n cen trac ijo CO 2 le red k o poleti. Na n o tra n j­ skem k rasu so sred n je trd o te k ra šk ih voda okoli 200 m g C aC O ‘/l, in te j bi u strezala pop rečna k o n cen trac ija 1 ,5% COs. R edke in n es igu rne m eritv e CO2 so našle m an jše v red n o sti ( G a m s ; 1976, s. 33). M i s e r e z (1975) r a ­ čuna z 20%-no prezasičenostrjo vode LjubLjatniice. Žal M i o t k e ni ob jav il vseh svo jih 500 m eritev CO2 v Severna A m erik i, č e p ri n jegov ih o b jav ljen ih po­ prečn ih v red n o stih za p redele od Nove F u n d lan d ije do P u e rto R ika upo ­ števam o sredo m ed naveden im i razponi in tako izračunam o popreček, uvi» dimo, dia je n iž ji od 1% COa. V elike k ra je v n e ratd ike— ko n cen trac ije so prat-l vilom a več je v m okrih in v tež jih prsiteh — lahko pričakujem o! zlasti na pol- golom krasu . K aže to re j, da p ren ik a jo ča voda povečuje trd o to še pod odejo p rsti, tu, v za p rtih šp ran ja h v vadozni coni pa so neznan i procesi, k i bi m ogli po ­ spešiti korozirjo. D osedanje p reu čev an je endoliitsikih in ep iiitsk ih m ik ro o r­ ganizm ov ( S c h n e i d e r , 1977, P e r n a, 1974, T r u d g i 1 li, 1977) je žal, zajelo le kam en je na površju . Različni gozdovi »porabijo« le tno 1,4 do 8,9 ton CaO n a k m 2. K aj se do ­ gaja z n jim i po razp ad u biom ase? V nakazan i lu č i je celokupna trd o ta k ra šk e vode tu d i pokazatelj n je ­ ne s ta rosti, k e r ta zavisi od s topn je m ešan ja z novim i padavinam i. V endar so raz like v kem ični eroziji večje od raz lik v sta ro s ti vode in n je n i trd o ti (po P r i e s n i t z u , 1974, so celokupne trd o te po sv e tu v razponu 1 : 5, odtoki pa 1 : 30). »M lajše« vode so p re trd e . To si lahko razložim o z u g o ­ tov ljen im dejstvom , da je h itro s t korozije fu n k c ija k o n cen trac ije jonov. M ehkejša voda k o ro d ira h itre je ko t trša (M a r k o v i s z - L o h i n o w i c z, 1972). O dtod več ja kem ična korozija v bolj p adav insk ih p redelih , k je r je kraškai voda m anj m inera liz irana . O dprto a za geom orfologijo pom em bno je v p rašan je g lobine pod k ra š - k im površjem , k je r se odv ija korozija . V n asp ro tju s kem ično erozijo , ki so jo po po reč jih k v an tita tiv n o opredelile štev ilne raziskave, sm o p ri glo­ bini, razen red k ih iz jem ( v k a rb o n a tn i m oren i gl, R a d i n j a , 1976) om e­ jen i na sk lepan je . To p a kaže na na jveč jo korozijsko ak tiv n o st v p rv ih m etrih k am en in e pod odejo p rsti, n ak a r navzdol ob po ti p ren ika joče vode postopom a jen ju je . Na to je soditi po: a) de jstvu , da je h itro s t ko rozije odv isna od stopn je zasičenosti, k i je n a jm an jša ob p rvem d o tik u p ad av in sk e vode s karb o n a ti. b) recen tn o rasto č ih k a p n ik ih v jam ah , k je r je jam sk i strop debel k o ­ m aj deset ali m alo več m etro v (n. pr. S kednena jam a), c) p rim e rja v i kem ične eroz ije v p rep u stn ih in n ep re p u stn ih k a rb o ­ n a tn ih kam en inah . K orozija v p re težno n ep re p u stn ih k a rb o n a tn ih fliših, laporjih , k a rb o n a tn ih p eščen jak ih in k a rb o n a tn ih sk rilav c ih v enak ih o sta­ lih pogojih ne zaosta ja b istveno za apnen išk im i predeli. č) Sodeč po dv igu p iezom etrične vodne g lad ine je vo tlikavost vodno- p rep u stn e apnen iške cone pogosto oko li 0,3 %. Ob sedan ji sred n ji koroziji na n o tran jsk em k ra su (ok. 60 m 3 CaC 03/km 2/leto) in p ri sto m etrov glo­ boki coni podzem eljskega p re ta k a n ja bi padav inska voda ustrezno p rev o t- lenost izdela la že v 500.000 le tih . Po D u b l j a n s k e m (povzetek po: S h u t o v, 1977) znaša v gorah K rim a in v Z ahodnem K avkazu g rad ien t ra z s tap ljan ja v zgorn ji (vadozni) coni 167-18 m g/l 100 m, n iže pa v ra& ponu 3,5 — 0,5 do 0,1 — 17,4 m g/i 100 m (v s ledn jem p rim e ru je od lagan je k a rb o n a to v m ožno seveda sai- m o v votliih p ro s to rih ). V k ljub pom islekom (B e c k i n s a 1 e, 1972) bi to re j le sm eli večjo k e ­ m ično erozijo , izpričano z m eritvam i n a izv irih , povezovati s h itre jš im zn iževan jem k rašk eg a površja , š e zlasti, k e r se p o v ršje v bolj vo tlikav i n o tran jo s ti u strezno h itre je korozijsko znižuje. Le v h la d n ih p red e lih brez pom em bne odeje p rs ti p rev lad u je g lob inska korozija nad, podtalno. Po p rib ližno tre h d ese tle tjih in tenzivnega k v an tita tiv n e g a raz iskova­ n ja kem ične eroz ije po sv e tu p o sta ja vse bolj jasno, da je nedosegliv cilj, zastav ljen n a zače tku v p e td ese teh le tih , da bi točno opredelili vp liv k li­ m e n a korozijo . Sam o če sm atram o padav ine za n a jpom em bnejš i k lim atsk i dejavn ik , sm em o govoriti o odločilni k lim atsk i pogojenosti kem ične ero ­ zije, ki je daleč n a jš ib k e jša v arid n ih p redelih . V osta lih k lim ah so n a jv iš ­ je u go tov ljene v red n o sti oazne, tak o k o t so oazni n a jv iš ji odtoki, poveza­ ni z najvišjim i^ o rografsk im i padavinam i. V luči zg o rn jih ugo tov itev je izgubila ve ljavo še vedno p riso tn a tr d i­ tev, da je b ila n a našem k rasu več ja kem ična eroz ija v sub tro p sk i neoge- n i k lim i. Ta trd ite v bi ve lja la le. če bi ted a j b ili več ji vodni odtoki. To pa je m alo v e rje tn o 1, k e r je naš a lp idsk i re lie f dosegel n a jv eč je v išine in z n jim i n a jv iš je o rog ra fske p adav ine v k v a r ta r ju , in k e r je v top li klim i za rad i več je ev ap o tran sp irac ije vodni od tok p ri en ak ih padav inah , ko t so danes, manjši.* K er so korozijske k rašk e d ep resije (o te k to n ik i tu k a j n am erno ni go­ vo ra) bolj posledica lokalno pospešene in ne to liko splošne korozije, so ta k e raz lage k rašk eg a re liefa nezadovoljive. N ajbolj iz raz iti k ra s v sve tu (neozira je se n a jam e, ki' se ja v lja jo v vseh k lim ah ) je v p red e lih n a jv iš jih padav in , in v išjega k rasa . Do lokaln ih raz lik v razv ito sti k ra šk ih depresij p a p r ih a ja za rad i d ru g ih raz lik (lito - loških , gene tsk ih itd ) , od k a te r ih je s to p n ja p retežno IStološko pogojene dem idacije zelo pom em bna. D enudacija nam reč p rep reč u je n a s ta ja n je več­ jih s trm in v nastopajoč ih dep resijah , k i jih pog lab lja loka lno pospešena korozija. O dtod m an j v rtač n a bolj s trm e m pobočju. V p red e lih s p retežno u ravnovešen im i pad av in am i1 iru e v a p o tran sp ira jo se p r id ru ž u je še nastai- ia n je ho rizon ta kop ičen ja k a rb o n a to v v debele jši p rsti, k i se n ab e re v dnu dep resij in zav re n a d a ljn je po g lab ljan je skalnegai d n a (slika 2). Iz te h razlogov je p ri nas in v sv e tu delež k rasa zna tno m an jši od de­ leža k a rb o n a tn ih k am n in in kem ične erozije. Delež k ra sa cenijo na 4 % k o p n e površine, k a rb o n a tn ih k am n in n a okoli 27 % . K er so laže topljive, p re d s ta v lja ta CaCCb in MgCCh k a r 59 % vsega kem ično raz to p ljen eg a re č ­ nega tran sp o rta . T ega pa se v g eo g ra fiji p rem alo zavedam o. P ač p a je oč itna navezanost na jbo lj iz razitega k ra sa n a k lim atsk e pa>- sove v sm islu, ko t je upodob ljen n a S lik i 2 (povzeti po G a m s , 1976). P ri tem so izvzete k ra šk e jam e in n ek a te re ob like k o n ta k tn eg a k rasa , ki se * V lag o lju b n a v eg e tac ija , k i jo n a jd e jo n a p r im e r v p rem o g o v n ih k o ta n ja h , te trd itv e n e m o re ov reči, k e r so k o ta n je v lažne dom ala v v se h k lim ah . u ? b o n t r i u f c . o L O G A K L I M A '!O C O N A L N A P O G O JE N O S T P O V R Š I N S K E K R A Š K E R A Z Č L E N J E N O S T I ja v lja jo v vseh k lim atih . K raško p o v ršje je najbo lj razčlen jeno tam , k je r p adav ine na jbo lj p resegajo evapo transp iracijo , to pa je v v lažn i tropsk i in v v lažn i zm ern i klim i. K er je ko rozijsk i p reo stan ek v v lažn ih tro p ih bolj g linast (o tem : P f e f f e r , 1976, s. 16-17) in slabše p repušča p ren ik a - jočo vodo, p rev e lik a debe lina rego lita p rep reč i n a d a ljn je p og lab ljan je d e­ p resije , in ko rozija se usmeril bočno na depresijo . Tako naste'jaijo m ogote ko t tip ične oblike površinskega tro p sk eg a kraisa. D rugi k ra šk i op tim um je v v lažni zm ern i klim i, k je r je rego lit m an j vododržen. D inarsk i k ras spada m ed na jbo lj nam očene dele tega pasu. S ev ern e je od nas so p adav ine vedno bolj izenačene z evapo transp iracijo , in v ta k ih pogojih se v debele jši p rs ti ja v lja ho rizon t kop ičen ja kalc ijevega k arb o n a ta , ki je tem bliže površju , čim bolj ev ap o tran sp irac ija dosega padavine . T ak ho rizo n t p rep reč u je pod­ ta ln o korozijo v d n u depresij in n jihovo pog lab ljan je . V sev ern e jš ih p re ­ delih z m ehan ičn im p rep er ev an j e m in so liflukcijo sp rem lja poglabljat- n je dep resije n a n jen em pobočju pospešena denudaeija , ki za trp av a po­ g lab ljan je . P ov ršin ske d ep resije so odsto tne v a rid n em podnebju , k je r p r i­ de ho rizon t kop ičen ja k a rb o n a to v p ra v n a površje . M noge postavke iz tega č lanka p o tr ju je k a r ta kem ične eroz ije po po­ reč jih v S loven iji (slika 4). Z anjo so b ili upo rab ljen i specifični od toki iz arhiva! S kupnosti vodnega gospodarstva v L ju b ljan i, iz a tla sa »Vodnogos­ podarske osnove S lovenije« (L ju b lja n a 1978) te r iz B idovčeve razp rav e Die em pirischen F o rm eln fü r die B erechnung des D urchflusses in V ergleich m it den ta tsäch lich en W asserm engen der F lüsse im A lpengeb ie t S low eniens (VI. In t. T agung f. A lpine M eteorologie, B led -Ju g o sla w ien ). S red n je trd o ­ te rečne vode so povzete iz om enjenega arh iva , iz la s tn ih zapiskov in iz l i te ra tu re v te m članku . Če je b ilo le mogoče, so b ile upoštevane p redvsem m eritve ob s re d n ji po le tn i vodi, ki sa na jb liže s red n ji le tn i v rednosti. Tam, k je r je v p o reč ju več s ilik a tn ih kam nin , so iz raču n an e v red n o s ti p rem a jh n e za k arb o n a tn e p redele. Na n jihov rač u n je bilo zm an jšano sam o porečje Meže in Draivifnje. SLIKA 3.. R A Z M E R J E M E D S P E C I F I Č N I M 0 D T 0 K 3 M I « K E M I Č N E E R O Z I J O P O P O R E Č J IH R U R -O F F M THE SLO V EN E H IV ES B A S I « M K L A T O « TO C H E W C A l ERO SIO N ( tA R S T '■90 Po po reč jih so sk ra jn e v rednosti 10,7 (Ščavnica) in 97 1/sek/km- letno (Tolmimka) te r okoli 100 m g CaCCh/l (T olm inka) te r dob rih 200 mg (P esn i­ ca). P ri od toku je to re j razm erje 1 : 9 in p r i trd o ti 1 : 2,2. N etočnosti pri. obsegu porečij iin p ri h id ro lo šk ih m e ritv ah vnašajo to re j v kotnčni iz račun več nejasnosti k o t netočne s red n je trd o te . K er sm o se m orali n as lo n iti na večja porečja, ne p r id e p rav do izraza pas najm očne jše kem ične erozije karb o n a to v v obm očju n a j v iš jih p ad av in m ed po v irjem a K olpe in Soče. Od tod se vredmoti zn ižu je jo p ro ti Tržalškem u zalivu in subpanonsk i S love­ niji. V te j sm eri rase tu d i delež n ek a rb o n a to v v porečjih . Če že n e drugod, p a v vododržn ih k a rb o n a tn ih k am n in ah (in porečjih) iz računane v red n o sti v m 3 CaCCh + M gC O /km - le tn o pom enijo n a jm an j to likšno zn ižan je po v ršja n a rač u n korozije karb o n a to v in to v m ik ro n ih na leto, m ilim e trih na tisoč in m e tr ih v m ilijon le tih . Če se recim o porečje Pesnice korozijsko zn ižu je s h itro s tjo 34 m v m ilijon le tih (in z ostalim i degradacijsk im i procesi v red še h itre je ) , je to še ena podpora m n e n ju o m ladosti našega reliefa. V k a rb o n a tn ih k am n in ah se n enehno zn ižu je vse pov ršje , tu d i te ra se in n ivoji; k i se jih ka j ra d i p red s ta v lja m o v v išin i p rv o tn eg a nas tanka . T rd itev , da je poglaivitni d e jav n ik kem ične eroz ije specifični v o d n i od ­ tok, p o tr ju je tu d i naš d iagram , v k a te rem so vnesena p o reč ja glede n a vod­ ni odtok in kem ično erozijo , (slika 3) L ite ra tu ra B a l a c z , D., 1971, In ten s ity of th e tro p ica l k a rs t developm ent based on cases of Indonesia . K ars t-es b a rla n g k u ta täs . Vol. VI, 1968— 71, 33— 67, B udapest. B a r a n y , I., 1975, Role of soil te m p e ra tu re in contro l of d en u d a tiv e processes of d iffe ren t exposures in k a rs tic regions. A cta geographica, T. XV, 35—44, Sceged. B a u e r , F., 1969, K arsthyd ro log ische U n tersu ch u n g en im S chneealpensto l­ le n in den s te itr isch -n iederösterre ich ischen K alkalpen . S teirische B ei­ trä g e zur H ydrologie, G raz. B e c k i n s a 1 e, R., 1972, The lim estone bugaboo: su rface low ering or d e­ nu d a tio n or am oun t of so lution . T ransac tion of th e Cave R esearch G roup of G re a t B rita in . Vol. 14,2 55—59 B 1 e a h u, D. M., 1974, M orfoJogia carstica. 587 str., B ucurestii B ö g 1 i, A., 1971, K ars td e n u d a tio n -d a s A usm ass des ko rrosiven K alk a b ­ trags. Regio B asiliensis, X II 2, Basel. B ö g l i , A., 1978, K ars th y d ro g ra p h ie und physische Speläologie. S pringer, 291 str., B erlin . C i g n a , A., A., C i g n a L., V i d o , L., 1963, Q uelques sonciderations sur 1’ e ffe t sei dans la so lub ilite des calcaires. A nn. Speleol., 18, 85— 191. D r a k e , J., F o r d , D. C., 1976, S o lu tional erosion in th e so u th e rn C a­ nad ian Rockies. C anadian G eographer, XX, 2, 158— 170. D r a k e , J., J., W i g l e y , T. M., 1975, The effect on th e chem is try of ca rb o n ate g ro u n d w ate r. W ate r resources research , vol. 11, No 6, 958— 962 D o u g l a s , I., 1968, Som e hydro log ic fac to rs in th e d en u d a tio n of lim e ­ stone te rra in s . Z. f. G eom orphologie, N. H., Bd. 12, 3, 241— 255 D r o p p a, A., 1977, Die L ö sungsin tensitä t von B ächen, d ie aus dem K ri­ s ta llin stam m en, in K alk -do lom itischen K om plexen. P roc. 7th Int. Speleological Congress, 156— 158, Sheffield , E ng land E r a s o, A., 1975 T he function o n physical-chem ical fac to rs in th e p ro ­ cess of karstifica tion . In te rn . Sym posium of physical chem is try in k a rst. G ranada . G a m s , I., 1967, F a k to r ji in d in am ik a korozije n a k a rb o n a tn ih kam en in ah slovenskega d in a rsk eg a in a lpskega k rasa . G eografski vestn ik X X X V III 1966, 11— 68, L ju b ljan a G a m s , I., 1969, E rgebnisse d er n eu e ren F o rschungen d er K orrosion in S low en ien (NW Jugoslav ien ). S tu d ia geographica, ČSAV — P rob lem s of th e k a rs t denudation , 9— 20, B rno G a m s , I., 1972, E ffect of ru n o ff on corrosion in ten s ity in th e N o rth ­ w este rn D inaric K arst. T he T ransactions of th e C ave R esearch G roup of G rea t B rita in . Vol. 14,2, p. 78— 83 G a m s , I., 1974, K ras. L lju b ljan a , 360 p. G a m s , I., 1976, V aria tio n s of to ta l h ard n ess of k a rs t w a te rs in re la tio n to d ischarge (case s tud ies in S lovenia, Y ugoslav ia). K a rs t processes and re le v an t landfo rm s, 41— 59, L ju b ljan a G a m s , I., 1976, C hem ical erosion as a landscapefo rm ing clim atozonal phenom enon. X X III In t. G eogr. C o n g ress-In te rn a tio n a l geography '76, 1, 153— 158, M oskva G a m s , I., 1980 (v t i s k u ) : R e tension w a te r in kalrst: i ts ro le ini in fluencing to ta l w a te r hardness an d denu d a tio n ra te . P roc. S ym posium on k a rs t denuda tion , A ix en P rovence-M arseille-N im es. G a s c o y n e , M., 1978, H ydro logy an d so lu tion chem is try of N o rth V ene­ zuelan K arst. Bol. Soc. V enezolana Espel., 9(17) G e r s o n , R., 1974, K ars t processes of th e E aste rn U pper G alilee, N orthern Israel. Jo u rn a l of hydro logy , 21, 131— 152 G e r s t e n h a u e r , A., 1972, D er E in fluss des COi'— G ehaltes der B oden­ lu f t au f die K alk lösung . E rd k u n d e , XXVI, 11— 120 H a r m o n , R., e t al., 1975, R egional hyd ro ch em istry of N orth A m erican ca rbonate te rra in s . W ater R esources R esearch, 11. G r o o m , G. E., E d e ; D. P., 1972, L ab o ra to ry sim u la tion of lim estone solu tion . T rans. C ave R esearch G roup of G re a t B rita in . Vol. 14, 2, 89— 95 H ai b i Č, P ., 1968, K rašk i svet m ed Id rijco itn V ipavo. 240 str., L ju b ljan a J e n n i n g s; J . N., 1972, O bservations a t th e B lue w aterho les, M arch 1965 — A pril 1969, and lim estone so lu tion on Coolem an P la in , 1— 46, N.S.W. H elictite J u l i a n , M., M a r t i n , J., N i c o d, J., 1968, Les K ars t m editerraneein . M edite rranee, N r. 1—2, 115— 131 K e l l e r , R., 1963, D er E in fluss von Boden, G estein u n d K lim a au f den C hem ism us des G rundw assers. In te rn . Ass. scien tific hydro logy . P rub i. No. 64. 112— 117, B erke ly K o l b e z e n , M., 1977. D ischarge an d corrosion in ten s ity in th e d rainage basin of th e k a rs t r iv e r L jub ljan ica . K ars t p rocesses and re le v an t karstfo rm s. 107— 112, L ju b ljan a K o t a r b a, A., 1972, P ow ierzchn iow a den u d acja chem iczna w w ap ienno- do lom itow ych T atrach zachodnych. P race geograficzne, Nr. 96, In s ty - tu ta geografii PAN , 118, W roclaw K u n a v e r , J., 1978, In ten z iv n o st za k rase v an ja in n jeg o v i uč in k i v Z a­ h o d n ih Ju li jsk ih A lpah -K an insko pogorje. G eografsk i vestn ik , L/1978, 33— 50, L ju b ljan a L a n g , S., 1977, R e la tionsh ip b e tw een w o rld -w id e k a rs t denu d a tio n (corrosion) an d p rec ip ita tio n . P roc. 7 th In t. Speleological Congress, 282— 283, Sheffield , E ngland M a r k o w i c z - L o h i . n o w i i c z , 1972 A ktyw nosc chemisznai w öd k raso - w ych. Speleologia VII, 1— 2, 25—43, W arszaw a M a u r i n , V., Z ö 1 1, J ., 1964, K arsthyd ro log ische U n tersu ch u n g en im Toten G ebirge. O esterre ich ische W asserw irtschaft. 16, 5/6, M i c h a l c z y k , Z., S o j a , Z., W o j c i e c h o w s k i , K., V aru n k i h y d ro - logiczne i den u d acja chem iczna w dorzecza D um ba B a jdafag-G ol (C hen tej-M ogolia). In p r in t in S tu d ia geom orphologica C a rp a th o -b a l- canica. M i o t k e , F ., D., 1974a, D er COs—G ehalt d e r B oden lu ft in se iner B edeu ­ tu n g fü r die ak tu e le K alk lösung in versch iedenen K lim aten . A bhand. A kad. Wiss. in G öttingen . B e rich t ü b e r ein Sym posium »G eom orpho- logische P rozesse u n d P rozess-kom binationen in d er G eg en w art u n te r versch iedenen K lim abed ingungen , 51—67, G öttingen M i o t k e , F., D., 1974b, C arbon d io x id e and th e soil atm opshere . A bh. K ars t-u n d H öhlenkunde , R. A., 9, 52, M ünchen M i s e r e z , J. J., 1975, C om plem ents to th e w a te r ch em is try of th e k ars tic system of th e L ju b ljan ica river. U n d erg ro u n d w ate r trac ing . In v es ti­ gations S lovenia 1972— 1975, 82— 92, L ju b ljan a M ü l l e r , P., 1971, A m e tam o rf e re d e tü szendioxid karsto rrö z iö s hatäsa . K a rs t es barlang . II, 53— 56 M u x a i r t , T., A n d rieu x -D em arle , 1978, D issolution ex p e rim en ta le de la cailcite e t d 'u n e doloanie dams des so lu tions aqueses d ’äcides o rg a- n iques sim ple. B ui. No 4-Ass. F ran ca ise de karsto log ie. T ra v au x de la ta b le ro n d e F ranco-S u isse: A ix en P rovence, 31— 37 N i c o d, J., 1976, R ela tions d eb it- ten e u rs e t deb it-erosion dans les k a rs t m ediiterranees. A ctes d u 99e congres nat. Soc. savan tes. Sect. de G eographie, ß tu d e s geograph iques su r le m ontagne, 115— 124, P a ris P a n o š, V., 1972, A b rie f analysis of p rob lem s in k a rs t erosion stud ies. T he T ransactions of th e C ave R esearch G roup of G re a t B rita in . Vol. 14, 12, 49— 51 P e r n a , G., 1974, II fiitocarsism o nelia formaziome delle Kam em itze (vaschette d i co rro sine ). Nattura A lpina, vol. XXV, 1, 25— 35, T ren to P f e f f e r , K. - H., 1976, P rob lem e d er G enese von O berflächen fo rm en auf K alkgeste in . Z. G eom orph. N. S., Suppl. B. 26, 6— 34, B erlin -S t. P i c k n e t t , P. G., 1977. R e ju v en a tio n of aggressiveness in calcium c a rb o ­ n a te solu tions by m eans of m agnesium carbonate . P roc. 7th In t. S pe­ leological Congress, 346— 348, Sheffield , E ngland P i c k n e t t , R. G., 1977, F o re ig h n substances an d calicite so lub ility in c a r­ b o n ated w ater. P roc. 7th In t. Speleological Congress, 348— 351, S h e f­ field, E ng land P r i e s n i t z , K., 1974, L ösungsraten u n d ih re geom orphologische R ele­ vanz. A bh. A kad. Wiss. in G öttingen . P H Kl. 111, F. NR. S o n d e r­ abd ruck : G eom orphologische P rozesse u n d P rozesskom binationen in d e r G egenw art u n te r versch iedenen K lim abed ingungen , 68— 85, G ö t­ tingen P u 1 i n a, M., 1974. D enudacja chem iczna n a obszarach k ra su w eglanonego P race geograficzne, No 105, P A N -In s titu t geografii, 159 Str., W roclaw R a d i n j a , D., 1975, La corrosion dans les m oraine ca rb o n atic au p ied des A lpes du sud-est. In te rn a tio n a l geography 76’ — X X III In t. G eograph i­ cal congress, sec. 1-G eom orphology an d P aleogeography , 137— 141, M oskva R o q u e s , H., Ek, C., 1973, E tude ex p e rim en ta le de la d issolution des cal- caries p a r u n eaiu chargee d e CO 2. Ann. SpelioL, 28 — 4, 549— 563 S c h n e i d e r , J., 1977, C a rb o n a te construc tion atnd decom position by eph ilith ic and endo lith ic m icro-organism s in sa lt- and freshw ate r. Fossil algae, 248—260, B erlin S h u t o v , Y., I, 1977 H ydrochem ica l zonality and th e velocity of k a rs t processes. Proc. 7th In t. Speleological Congressi, 379— 380, Sheffie ld S w e e t i n g , M. M., 1972, K ars t landform s. M acm illan, 362 str., London S w e e t i n g , M. M., 1976, P re sen t p rob lem s in k a rs t geom orphology. Z. f. G eom orphology. S u p lem en tband 26: K ars t processes, 1— 5, B erlin— S tu ttg a rt S w e e t i n g , M. M., 1973, Som e C om m ents on th e litho log ical basis of k a rs t la n d form s varia tions. In te rn . Speleology, I, subsection Aa: G eo­ logy of so luble rocks. Olomouc. S w e e t i n g , M. M., 1976. R ecent p rob lem s in th e k a rs t d en u d a tio n r e ­ search in th e w orld . K arst processes an d re le v an t landfo rm s, 7— 15, L ju b ljan a T r u d g i l l , S., T., 1977, The ro le of soil cover in lim estone w eathering . C ockpit C oun try , Jam aica . P roc. 7th In t. Speleological C ongress S hef­ field, 401-—404, Scheffield , E ngland T r u d g i l L , S., T., 1976, The m a rin e erosim of lim estone on A ldabra A toll, In d ian Ocean. Z. G eom orph., Suppl. Bd, 26, 164—200. MAIN FACTORS OF KARST DENUDATION IN THE WORLD Iv an G a m s (S um m ary) Copious L iterature c ited in thiei a r tic le confirm s th a t th e speciphic ru n -o ff is th e decisive fac to r fo r th e d en u d a tio n ra te . D enuda tion ra te con­ tro lled by speciphic ru n -o ff only is ca lled th e n o rm al k a rs t d enuda tion . All o th e r fac to rs a re called m odifiers, an d th e ir co n trib u tio n is u sua lly lim ited to som e te n th s of th e to ta l d enuda tion . Two p roblem s a re closely ex am in ed as open p rob lem s fo r fu rth e r research . In la b o ra to ry resea rch w a te r th a t had been in con tac t w ith lim e ­ stone fo r one o r tw o days h av e a tta in ed m ostly up to 100 m g ppm CaCOs/l eq. B u t in th e P osto jna Cave less th a n an h o u r a f te r a heavy ra in w ater fiow on th e cave ceiling increased and show ed a hardness of 180 ppm. G enera l w a te r hardness in th e m iddle m ounta inous k a rs t in C arniolia (Sloiveniai) is abou t 200 m m CaCCh/l whart is equivalent, to 1 ,5% of CO2 iin th e soil air. I t seem s in S lovenia and, accord ing to lite ra tu re , in th e w orld k a rs t a reas th a t th e reg ional y early overage am oun t of CO= p a rtia l p ressu re in th e soil a ir is sm aller th a n th e am o u n t ca lcu la ted on th e basis of w ater hardness. These tw o facts a re in favou r of s ign ifican t corrosion of percolated w a te r dow nw ard soil cover by m eans of processes no t y e t fu lly explained. T hey a re also in favou r of a g rea te r re te n tio n capacity of lim estone m ass of n o n g rav ita tio n a l w a te r (in am o u n t of som e m etress if expressed in an la y e r). T he average age of th e perco la tion w a te r is th e re fo re p resum ably g rea te r th a n generally assum ed and th e to ta l hardness is an ind icato r ot th e age of w ater. In the enclosed d iagram (No. 1) (co rre la tion b e tw een th e d ischarge of th e r iv e r an d th e tra n sp o rt of so lu ted ca rbonates) a re show n th e riivers in L ebanon and S. F rance (acc. 1o J u l i a n e t al, 1978) an d tw o o f them in S lovenia (acc. to K o l b e z e n 1977). In. th e ske tch n r. 2 is show n th e d is trib u tio n of th e su rface k a rs t depressions to th e p rec ip ita tio n and eva- p o tran sp ira tio n in th e w orld. In th e m ap No. 4 is show th e chem ical erosion (» k arst denudation«) in th e r iv e r basins in Slovenia. M ethodology for it is descrip ted in th e S lovene tex t. NE of th e r iv e r Sava som e basins a re b u ilt of noncalcareous an d nondolom itic rocks. As th e re th e (m ostly T ertia ry and Q u ate rn ary ) im perm eab le sed im ents a re p a rtia lly carbonatic , th e ev idence of th e ru n ­ off as th e m ost im p o rta n t fac to r fo r th e am oun t of chem ical erosion (denu­ dation ) is no t d istu rbed . The ru n -o ff is m ore im p o rta n t fac to r as th e p e r­ cen tage of k a rs t a reas in th e r iv e r basins an d th e chemicatl erosion is p ro - g resively d im in ish ing w ith p rec ip ita tio n to w ard NE from th e b e lt of m ax i­ m al ru n -o ff (T rig lav- up p er basin of th e K olpa). This is ev id en t also from th e d iag ram No. 3.