gospodarske, obertnijske in narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v sređo 25. februarija 1857 Dobri sveti kmetovavcem Pomisli, da 100 centov gnoja se ti skerči na 40, ako ga Njiva je tvoja locajna ali krušnica, je tvoja pustiš necimerno ležati, da ga sonce prepeka in mu izpiva moč dolžnica, ki te ima oskerbovati z živežem, obleko in dnar jem. ali pa ga dež spira in mu odceja naj bolji sok. Imaj za kmetovanje tako orodje, s kteri ;«», ki ic una usjvciuovau z, aivez-em, uuicuu ih uimi- imaj za Kmetovanje taKo oroaje, s Kterim Stori ji tedaj kar moreš, da jo ohraniš pri svoje delà opraviš n aj p o p o In i š e. Naj bode prosto v moci in zdravo. Mokra njiva je bolna njiva. Nič ti ne bo rodila. Saj tudi vodeničen človek nič ne more. Ozdravil jo bodeš, ako j i vzameš vlage kar naj več moreš. napravi; terpežno za delo; kar je moč lahko za te in za živino i in ne predrago. ta Ne bahaj se s tem, da imaš veliko polja. Ne f ------- -—c- — - v — ---------------kteri na velikem polji veliko pridela, je mojster, ampak V močirni zemlji ne raste nič prida. Ker je zrak ne ta, kteri na ravno tistem polji prideluje sedaj dvakrat ali more prešiniti, se s kisa; kisla zemlja pa rodi le bičje in trikrat več memo tega, kar se je přidělovalo poprej. Kdor le locje, mah in terstje. potem hrepení, da more reči: „to je vse moje, to tudi in Mokra zemlja je m erzi a. Skozi zamóke ne moreta ne uno tudi", tak gre dostikrat v pridelkih rakovo pot. Kdor sonce ne zrak, da bi jo razgrela. Vsa gorkota, ki bi imela ima manj, pa to dobro obdeluje, tak najde več v globo v zemljo priti, razgreva le vlago, da se spari in spuhtí. kosti zemlje kakor uni na pianem. Landw. Anz. f. Kurh. Zemlje ne doleti noben prid. c Lu ( - * Mokra zemlja pa je tudi lena. Gnoj se v nji ne spersteni do dobrega in leží le kot prazno bilje po nji ; saj ne more sonce in zrak do njega ; kjer pa, sta zrak in sonce brez močí, tam ni živeža nič za rastline. Gnoj e za-veržen. Mokra zemlja je pa čez vse to še tudi težk ? in se oe dá obdelovati kakor je treba N daj si pokoj d o kl ni nj tvoj aj z a za lj globoko izorana, to je, dokl m 1 j d e b e 1 hle ki si mlj w J dal Le taka njiva ti in pridelki ti bojo Keiišev řezník ali vinjak (Kremser Rebmesser scheere se dobiva spet v Ljubljani v kancelíi kmetijske družbe (v Pred nekimi leti je přejela kmetijska družba več teh Keuševih škarij iz Kremsa, in poskusili so jih v Vipavi in na Do len s kem ter jih močno pohvalili. Da je ta reznik res dober, se ocitno vidi iz tega, da se jih je že veliko spečalo tudi pri nas in Salendrovih ulicah) po 1 gold. 20 kr. bo obilo povraćala gnoj, po plače vali tvoj trud. Globoka zemlja se napiva več vode kot plitva, in vendar ji to ne škoduje. Po globoki zemlji se voda lepo raz-teče na vse kraje; na p 1 itvi lahko zastaja in delà zamóke V globoki zemlji zamore žito in vsak drug sadež go- da more postreči še tejš biti ker more koreninice naravnost doli v zemljo zasajati. Na plitvi zemlje so koi prisiljene na desno in levo se razširjati, in tako je ena drugi na poti in več jih gré tako podzlo. Oplevaj pridno svoje polje ! Ne pozabi nikoli, da je plevel mocněji kakor to kar seješ ali sadiš na njivo, in da ti setev zatare, ako ti njega ne zatareš. Kakor varuješ svojo živino, da je ne kolje da iz Vipave so jih spet veliko naročili. Pri tej priliki jih je dala kmetijska družba več priti drugim, ki si jih omisliti želijo. Povemo v pohvalo tega reznika le to, da se ž njim kaj čisto in lepo terta obrezuje in brez velikega truda delà; vaj en vi near s Keuše vi mi škarjami v enem d nevit toliko lahko obreže kakor z navadni m no žem v dveh. Noben vinorejec, da je le enkrat poskusil Keuševe škarje, ni nikoli več druzega noža v roke vzel. Te škarje so pa tudi prav pripravne za ob rezo va nje drevja in g e r m o v j a kakor tudi za p o r e z o v a n j e murbinega perja za izrejo žilnih červičev, toda le ta- kega drevja ? ki je tako visoko, da se more z roko doseči. divja zver ali nadlezje merces, tako tudi setev vari pie vela. Ne dovoli mu, da bi on pojedino imel v tem, kar č pridelkom namenil, in bi njivi izpival najbolj kri Spomni se Faraonovih sanj, da je 7 medlih krav požerlo 7 tolstih in T praznih klasov 7 polnih, in vendar se jim Če se pere s a teh škarij v delu pokvarijo, si jih vsak sam lahko popravi, ako si novih takih perés omisli, ktere se po krajcerji dobivajo pri Jož. Konig-u na Dunaji (Niïrnbergerwaarenhandlung, Singerstrasse Nro. 885), kjer ima gosp. K e u š veliko zalogo omenjenih škarij. ni nič poz nalo pa lakota je segla po deželi Klaje s éj kolik aJ mores, živine P Dobrovoljen svèt bukvovezom aj le toliko, kolikor je dob diti m Res, da vživamo prebivavci po deželi (na kmetih) v • Cl lz klaje pride gnoj, iz gnoja pa spet klaja, žito in steji zrak, kakor pa Vi mestnjani, in marsikdo nas zato se mnogoter drug d n ar sad » iz žita in druzih pridelkov pa se skupi zavida, pa po krivici, ker zato imate pa Vi mestnjani mar ? za dnar se kup živina in karkoli saj veš ? da siktere zložnosti in ugodnosti, ki jih dnar svet gospodari in to večkrat prav občutljivo. mi deželani pogresamo Postavimo : če si hočemo Pomn ožuj °J »J V z «J m e t n d to je y b P in p omisliti novo suknjo, moramo ga b pravem času in za p iti v mesto več ur hodá, poda si izberemo Ne pozabi nikoli i da £ ravi trošiti mnogo krajcarjev na poti v mesto, sukno, kakoršnje je nam všeč. Ce pa tega nočemo ali ne ospodar. kteri gnoja pridno ne moremo zavoljo daljave, ali zato, ker velikrat tudi ne uteg nabira in ž njim nemarno ravná, je podoben rudaiju, kteri nemo, ali pa bojé se, da bi ne bila sukna predraga, mo zametuje bogato rudo zato, ker se ne sveti ko čisto srebro, ramo pa nadlegovati kakega prijatla v mestu, ali pa narav rec t ali pa se vsa 398620. nost pisati krojača; potem moramo pa tudi večidel molčati, šteje se 648000 vojakov, je znašalo skupno število 36 mil. ako nam ni po volji pri suknji kaka suknja ne. Več ko 50 let ni bilo števila, ki bi bilo obsegalo celo Kar sem Vam tukaj le v izgled povedal od suknje, to cesarstvo. To leto so se stanovavci na Ogerskem, serbski potrebšin , ki nam jih izdelujejo taki Vojvodini in temeškem Banatu , na Erdeljskem , Horvaškem v drugih avstr. drugih rokodelci, ki le po večjih mestih prebivajo in imajo ondi in Slavouskem sostevali po eoaki poti kakor svoje delavuice, zlasti pa še od bukvovezarije, ker drugih deželah. rokodelcov se se dobi po kmetih semtertje, ki nam za silo kaj skerpajo, skujejo ali obskobljajo, bukvovezci pa sta-nujejo le po mestih; na deželi so skorej ređki kakor bela vrana, in vendar bi jih zeló zeló potřebovali. Leto je okoli. Bukvarnica se je pomnožila z „Novicami", z Prizor gledišča sveta „Danico", s 99 Slovenskim prijatlom , z njih dokladami, s časopisi drugih jVociia lue. (Dalje iu konec) Poveruirno se zopet k pervemu prizoru nazaj. Vasili je budil poleg ognja, kterega si je bil vuovič zapalil, dolgo jezikov, in z mnogimi bukvami, ki nam jih bukvarji poši- dolgo čez poluoči. Sklenil je bil jutri Katarinico obljubiti ljajo večidel le sosite ali pa velikrat se sosite niso i ampak Nikolajů v zakon , in vsled tega je odločil v svoji škrinjici samo na videz polepljene nekoliko po herbtu. Bog ne mošnjo cekinov za doto. Mislil je pa tudi, da odslej bo celemu svetu jezik zavezan zastran njegovega pomočnega daj, ako bi veter přišel do njih, raznesel bi jih na vse štiri pustil. kraje sveta ! Po farovzih imajo cele kupe derzavnih in de-želnih zakonikov, ki bi imeli vsi po škofijskem povelji veza ni biti. Pa tudi ljudje, ki čedalje rajše beró, so že ogulili molitne in druge bukve, in bi jim radi obleko prenovili, ako bi predeleč ne bilo v mesto. Glejte, koliko delà! Ali bi ne bi So torej dobro in prav, ako bi kak mojster od časa do časa pošiljal svojega zvestega poma- ličnim gavca po deželi, zdaj sèrn zdaj tjè, ki bi nam vezal Vasili, uganjanja, ker bo namreč sam ostal in potem nikogar k sebi řSe le* proti jutru posili tudi njegove v 9 oci zaspanec, al kmali prebudi strahovit tresk očeta in hčer, ktera vsa plašna skočii z svoje sobice k očetu. Milo klicanje se razlega od zaliva. v Zopet se je barka razbila" pravita oba, al z raz bukve, kterih mi, na priliko , ne moremo v Ljubljauo poši glasom, o ger ne v Moram vendar pogledati, kaj je a rece razeapani plajšč, klobuk na V f OCI namakne, iu ljati. Da bi pa mu orodje težav ne delalo, naj bi jemal le najpolrebniše seboj. Zasluž ka bi bilo gotovo do pnmsi v roke zelezno bavto Bilo je okoli treh zjutrej. zapusti kočuro. Noč je bila še vedno tamna, pa vendar ne tako kakor volj, ker vsak ima rajše lepo vezane kakor pa razeapane poprej, al vihar je divjal še grozovitnejše od sinoč l — 1____ __ ______* ^ v« * v . „ . . . . .. uči skušnja , ker bukve v svojem bukvisu. Da je pa moj nasvčt tudi izpeljiv , pred več leti je hodil po Gorenskem nek mož, ki je na herbtu nosil vse vezarsko orodje in je vendar vezal bukve prav lično. Prevdarite torej moj nasvet in skusite; vidili boste. da se ne boste kesali ! cerne pećine obrezja, ua ktere so grozovitno udarjali peneci va , razsvetljevani od neprestauo švigajočega bliska, so da lovi jale strasen pogled. i »V Li kar. Dežele avstrijanskega cesarstva Na najnevarnišem kamnitem grebenu podgorja je slc-nela velika barka. Kolikor se je moglo spoznati, je bila že razbita, in křič mornarjev je bil znamenje, da kličejo v smertni uevarnosti na pomoč. Ojstro nategne zdaj Vasili ušesa , in v glasovih mor njih velikost 9 stanovavci in marsikaj druzega (Dalje.) ■ y jl 3. Število duš v posameznih deželah. narjev spozna turške glase. Divjega posmeha skoči k svoji svetilnici vpihne luč in caka kaj bo, v tamini Možkih. Ženskih. Skupaj. Na eno štir- jaško miljo spada prebivav- Za kake pol ure zasliši se sopet serce presunljiv kric, ki je naznajal, da barka je omagala v boji z divjimi valovi Strašna tihota ter razpadla na kosce in zugala potopiti se. nastane. Le kakšnikrat prinese veter klic s smertjo rina cov jočih nesrečnikov , ki so se napenjaje zadnje moči borili s V Avstrii pod Anižo V Avstrii nad Anižo V Solnograškem Na Štajarskem . . . Na Koroškem . . Na Krajnskem Na Teržašk. in Gorišk. V Tirolih in Vorarlb. v Na Ceskem . . . . Na Marskem . . . Na Siezkem . . . V Galicii iu Krakovi V Bukovini . V Dalmacii . V Lombardii . Na Benečauskem . . Na Ogerskem . . . V Vojvodini in Tem. B, Na Horvašk. in Slav. Na Erdeljskem . Na vojaški Granici . 750092 787955 1538047 338041 368275 706316 70032 75975 146007 487124 518820 1005944 150579 168645 319224 219756 244200 463956 270548 272369 542917 422439 435764 858203 2058645 2327249 4385894 845734 954104 1799838 202991 235595 438586 2198477 2357000 4555477 188873 191953 380826 195871 197844 393715 1383874 1360244 2744118 1134377 1145622 2279998 3889269 3974993 7864262 716580 709641 1426221 434449 434007 868456 1028577 1045160 2073737 450739 508138 958877 4465 3388 1172 2578 1771 2673 3911 1716 serditimi valovi, dokler poslednjič malo za malem vse žalostno ne omolkne. Merzel veter zažvižga utoujenim strašno mertvaško pesem f a 'f» Solnce je ravno obsijalo s pervimi žarki skalnati otok, ko stopi Vasili iz svoje kočure, iu se podá doli k obrežju morja. Med mnogimi stvarmi, ktere je morje na suho verg lo, ugleda tudi mertvo truplo, ležeče na pesku kraj 4858 m°na 4659 4903 3348 2100 1771 7316 5494 2518 2737 2729 1966 1645 Polu masevavstva skoči k mertvemu truplu , in zgra- al nehoté ostermí, ko bivši ga za lase, vzdigne glavo, vidi mertvaško lice okoli dvajset let starega v Nesrečni mládenec!" rece starec mladenča. tvoje starosti In namesto da bi ga mogel bi zdaj tudi moj Ivan biti!" bila misel ta utolažila, ga še le huje razkači, toraj telebi s svojo železno bavto merliča, in z zobmí škripaje odide. Komaj storí nekoliko stopinj, slisi merliča globoko zdihniti in ko se oberne, ga vidi, da se giblje. 9 » Ni še inerte v" zavpije starec. 99 Katarinica ! Ka Po tem takem je bilo brez vojakov leta 1851 v vsem cesarstvu 35 mil. 750620 stanovavcov in sicer m ožkih 17 mil. 437067 , ženskih 18 mil. 3135 53. Ako se do tariuica! urno doli pridi I" Neko neizrekljivo eutilo je bilo navdalo serce starca in s prihitijočo Katarinico odnese mladenča v kočuro. „Mili Bog, bodi zahvaljen !" — zdihne s solznim ocesom Katarinica proti nebu ,.zdaj vendar vi dim , da moj oče ne iščejo smerti bližnjega , koj danes • v bom mogla Nikolajů za resnicno povedati, da lue naša ni *) Res dobra misel, zlasti ko bi se vsako leto k kterega c asa pride potujoci bukv pred ved V red to, kar ljudje mislijo u Mládenec nekoliko časa poleg ognjiščal ežeč se zopet zavé. 63 Vasili in Katarinica, viditi njegovo mokro obleko, zać- N0\ÍČar IZ TAZDih oeta skerbljivo iskati po kočuri, kje bi kaj dobila, da bi se Vsled cesarskega sklepa od 9. t. m. je prišla nova, mladeneč preoblekel. Kmali nekaj najdeta. Ko ga pa sla- za Vse dežele cesarstva veljavna postava zavolj po-čita, zapazi starec, kako strašno si je mladeneč desno stran potnih listov (pôsov) na dan, po kteri bo ljudem, kteri potujejo po cesarstvu semtertje, potovanje zeló polajšano. Ce persi na ojstri pećini razmesaril. Pervi pot v svojem živ ljenji občuti Vasili, da tudi masevanje rodi grenke cutila. je dosihmal kdo v drugo deželo potoval, postavimo, iz Krajn Ko mladeneč začuti, da ga vkljub vse postrežbe te- 8kega na Stajarsko, Horvaško, na Dunaj, v Prag in kamor lesne moči čedalje bolj zapušajo, reče: „Zastonj, premila! koli po železnici peš ali kako drugač, je mogel zdaj tu zdaj je vaji trud — življenja mi oteti ne moreta; al Bog vama bo tam popotni list kazati, podpisati dajati, ali če je v kako platil ker sta me saj toliko LJ 114111 , UVI UIW *'» ~ —j poslednjo voljo uazuaniti". zbrihtala, da vama morem svojo mesto přišel, kjer je kake dni ostal i ? je mogel c. k. policii Vasili in Katarinica pristopita bliže. 55 Jez nisem Turek" spregovori s tihim glasom umi rajoči mladeneč n akoravno je moja obleka turška iu je bila turška barka , ua kteri sem grozno veliko hudega pre izrociti svoj popotni list. Vsega tega domaćim po tej novi postavi vprihodnje ne bo več treba, dokler popotovaje v deželah našega cesarstva ostanejo. Le kadar prestopijo domačo mejo, takrat je pregleda in pod- stal. Moja domovina je Dalmacija a 55 55 Kje si domá, povej !" vpraša Vasili. želah našega cesarstva, Tega povedati, predragi, vam ne morem u odgo le toliko se vém spomniti, da sem se pisa popotnega lista treba. Mi domaći, ce potujemo po dene bomo potřebovali za navadu o nobenega potnega lista več, ampak le i z k á z n i c e (Légitima-tionskarte), ktero nam bo na kmetih c. k. kantonska gosposka, v mestih pa c. k. policija za eno leto dala, na kteri bo za pogostoma na obrežji morja igral. Tako mlad sem domo- pisano ime popotuika ~ njegov stan, njegovo stauovanje ii» vino zapustil, da celó imena rojstnega kraja si v spominu njegova starost, in za ktero ne bo razun štempeljna nič pla-ohranil nisem. Po turških roparjih ugrabljen sem bil, od èati. S to izkazuico bo hodil dornač člověk po vseh deželah se mora v njih izrejeu , in sem odraste! na morji. Ker mi roparsko našega cesarstva kjer koli bo hotel brez pregledovanja iu brez življenje nikakor ni bilo po volji, sem enkrat iz barke po- podpisovanja. Le če popotnik hoče kje ostati mestih, kjer je c. k. policija, pri nji oglasiti, v krajih pa, kjer policije ni, pri županu tistega kraja ali kantonski go- begnil, in udinjal se na turški tergovski barki. Obhodil sem mnogo sveta in prislužil si precej premoženja, ktero boste v moji obleki zašito našli. Želel sem ravno zdaj poiskati in izprašati svojega ljubega očeta v Dalmacii, ako so še pri življenji morebiti bi jih bil tudi najdel, ako mene bila ta nesreča zadela. Vém, da so moj ljubi oče že stari in slabotni; veselil sem se, da jim bom mogel poslednje dní njih življenja nekoliko olajšati, — al člověk ____- V V V # 1 mT* sposki oglasiti, da se za-nj vé. Zatega voljo se bojo napravile bukve, v ktere se bojo zapisovali ptujci in ktere bojo v vseh takih krajih, kjer več ljudí potuje, tudi v gostiv- obrača, Bog pa oberne; cesčena naj bo Njegova volja! 5 „Ali veš, kako je bilo imé tvojemu očetu?" — vpraša Vasili. kterega so pričele strahovite misli navdajati. » Tudi imena očetovega ne vem u zaverne mládenec nicah (oštarijah). Za ptujca veljá v vsakem kraji, vsak, kdor ni iz tište soseske ali da saj tam za navadno ne stanuje. Te nove postave , po kterih ljudém ni treba vec popotnega lista (posa), pa ne zadevajo še zmiraj veljavnih predpisov po kterih morajo popotni pomagači (kseli) popotne bukvice, ■■■■■■ mm ^mĚÉ^^Ě hii p» i y 55 ker sem bil, kakor sem vam ze povedal, mlad iz doma odpeljan u r 55 Ob kteri priložnosti ?" vpraša starec. Kolikor se vém spomniti, je strasno gorelo pri nas « odgovori mládenec 55 to mi je v spominu ostalo". ii Ko je gorelo pri nas?" zakličeta oče in hči eno glasno. Vasilija pa prevzame strah, da se trese kot šiba. 55 To je vse cc nadaljuje umerjajoči mladeneč 55 to je vee, kar vama povedati vem le mali križec imam, kterega sem jega očeta v dar prejel . . . . . glejte! in tudi se ta v mladosti enkrat od svo- pohišni kramarji (hausirarji) pohiševanske liste imeti tudi ne takih, ki so še podverženi vojaški službi, začasno odpuščeni iz vojaštva itd. Ce pa se kak domač člověk podá v una nje dežele čez mejo našega cesarstva, mora imeti po předpisu uapravijeni popotni list. — Gospoda ministra grof Buol-Schauenstein in baron Bruk sta že Milan zapustila; odhod Nju Veličanstev iz Milana je še zmiraj na 5. marca določeu. — Sliši se, da v kratkem bi utegnilo več novih postav sedaj na oklic priti, in med temi najpoprej postava zastran deželnega namestovavstva in pa 55 Joj! f« zaveka starec 55 to je križec, kterega nova obcinska (srenjska) postava. Oklic nove postave za obertnike in roko del ce pa je ministerstvo zavolj mnogih protígovorov odložilo in jo hoče še le nek v 5 letih sem jez nekdaj svojemu Ivanu daroval a spet v pretres vzeti. Vredbe turških zadev grejo že 55 Ivanu?" zeló h koncu; Rusi soBolgrad zapustili, in za odškodnino pregovori mládenec s čedalje slabejim besarabiško mesto Ko m rat v last dobili glasom „da. da, Ivan tako so tudi mene nekdaj ? Omer Bey je v imenovali domáa. imenu turske vlade S u li u o posedel; le Moldava in Vala » Naš Ivan! naš Ivan!" zakričita zdaj Vasili in Ka- zboru hija niste še v redu. Minister Palmerston je deržavnemu tarinica enoglasno in se verzeta na umirajocega odgovoril, 55 11 Joj meni ! sinček moj !" Joj meni ! bratec moj !" da angležka vlada nie ne vé od perziško- Vlada sv. Očeta papeža krepko na se sliši zaporedoma iz ust oceta in hcere". 55 Bog Bog ste li V i moj ljubi oče? si li ti rusovske zveze. noge stopa tako imenovanim „zamaknjenim". 8. dan t. m. je bil razglas general-komisarija sv. rimske inkvizicije po vseh ulicah v Rimu nabit, po kterem je neko 23 let staro dekle moja mila sestrica?" denec. reče zadnje zdihe pojemljoči mla 55 Da, nesrečno dete moje od žalosti sive lase iz glave boš preklinjal, ker jez a zatuli Vasili ter si puli jez sem tvoj oče, kterega sem te ubil! A Poslednji zarki zahajočega poletnega solnca so žalostno obsevali križa dveh grobov, na kterih sta klečala mlad V ft V moz in zena, z povzdignjenimi rokami in solznimi očmí mo-leca k Bogu za dušni mir svojih pokojnikov. Katarina Fanelli iz Seze , h kteri je več let iz vseh krajev Laškega mnogo ljudstva kakor k světnici romalo, ker jim je prerokovala, kri potila in več drugega uganjala . po gotovih pozvedah za goljufico in malopiidno žensko spoznana in od sv. uradnije na 12 let v ječo obsojena. — Ne-kemu kmetu v Levi je bilo za 430 fl. bankovcov vkrade-nih, ki jih je imel skrite pod streho. Babjoverec, namesto da bi bil šel gosposki tatvino ozuanit, gré v mesto, ter si V grobu sta počivala Vasili in Ivan sta jokala Nikolaj in Katarinica. - nad grobom J. Levienik. kupi biser ali grolo (Perle) za 5 fl., polic prosa, funt prediva in pa novo čertalo. Biser in proso zavije v predivo in vse skupaj sožgč ua čertalu, ker po neki vraži tat potem oslepí in mu obraz ko ce ber oteče. 4 mesce že iše neumnez tatu obrazom in ga tudi nikoli ne bo. pa še ni zapazil slepca z z ab u hl i m 64 Bég pred plohom. Pravlica slovenskega naroda« Medlena ko se probudi V predpustni zadnji noči Se ihti zlo ino serdi, n« Dobrotni Bog vse prav stori. Ko pride tje na Save prod Pa ploha ni dobiti. Dervita kak jo skoz peci Mostove in krivine ! > Pa britke solze toči. Da spet ostala je za ploh. Jo grozno žali, oh! prejoh Kaj revi je storiti? Kam jutri se prikriti? Ker pust in pepelnica se Prederznost je mermranje Morda pa da te on zori Za boljše blagostanje. Oj! moli, moli, ljuba hči! ? V locitvi sta sprijela, Je zginilo veselje vse Pa žalost se začela. Omolknil je norčavi h rum. Veseli glas piěal in strun, Po verbji išce ga povsod, Al, ni ga zaslediti. Na to po hišah semtertje JDekleta popraš'vala je , Će ni si ktera bila Nje ploha sposodila? Pa vse zastonj dekle budí Kdo vprašal bo po meni kdaj? Zdaj v postljo zopet zleze Za mé ni več tolažbe ! Se zlo repenči in hudí Moj zlati čas je preč ! je v kraj! Da trese se od jeze. Spet zdajci vse čez slap zderči* Ne šali se iz te noci, Bog daj ti mirno spanje. In rajskosladke sanje"". V nezmerne globocine : Te nič ne straši somov boj ?" Saj sem pri tebi, dragi moj WW » 1 w j i Tihotno ko mertvišce Je sleherno plesišče. Samotne tù pa tam berle Se lučice ponoćne, Pa tudi te že zlo medlé, Brez olja so slabotne. Kar pravite, so dražbe. Kdo skrajša mi število let. Kdo da mladost mi mojo spet Namesti las srebernih Ne vcepi več mi černih!" „Zakaj ste se bahali krog Kaj mislite mi dati! Saj bel'ga vinarja vam 'z rok Mogoče ni skavljati. i Kdor koli zdrav je, spí ko snop, Gorjé ! kjer starši zberajo, Le sitnih razsajavcov trop V kotu kerčme dremlje, Od pusta slovo jemlje. Nevesta gerli ženina Kot krotka golobica, Katera pa ni sklenjena. Zdihuje kot samica. Medlena tudi sama spi, Žalosti dokaj preterpi Kd> vé, kje v sanjah hodi ? ? Le od poroke blodi ! Nje mati je vse slišala Jo skerbno poprašvala : Medlena. kaj si vidila, Da v sanjah si jokala ? Vi skopa mati, vi ste vzrok Da jez edini vaš otrok Medlim neomožena. Od sveta zapuščena w ? u „Ste vedno rekli: je še čas, Zakona boš še sita! Da poslušala jez sem vas , i Mi vedno vest očita. Le vi ste zapeljali me Verstnice moje so zené Jez pa sem obsedela Ko zemlja ostarela". ? ? ww Nikar dolžiti me, o hči, Jez nisem kriva tega. Kdo vé, kje ženin tvoj tiči? Kje išče te in bega? Ce ga Herodež je, tiran, Na pametve umoril dan Z nedolžnimi otroci. Zastonj i?o solz potoci"". Sej tudi meni to leži Pri sercu, moja hčerka, Ko mora misel me teži, Da nikdo ne poterka : Pustive vendar času čas , Kar ti imela boš od nas, Lahko ga boš dobila, Saj ni še taka sila!"" To bil je že pregovor vaš Vse moje mlade leta. W Ko učili ste me „Očenaš" w Priprostega dekleta : Da lepa si 9 V sama ves ? i Prevzeti pa se mi ne smeš ! Katera se prevzame, Ni deleč več od jame". V »Zelela zdaj bi jame si Zelela bi umreti, Za mé nikjer več sreče ni Cemu terpim na sveti? Zastonj zastonj šla zdihovat Na stermi Kom sem osemkrat Zastonj sem se solzila. Kamnitne tla močila". ? Na • V serca nie ne g ledajo. Po šembrani razvadi Le kup na kup bi radi"! „Le mati! stiskajte mošnje Kj stovi so našteti ! Vlegajte se čez noč na nje Bi utegnil jih kdo spleti. Vse platno, cvilili naj strohni Zakaj sem predla svoje dní, Se z balo ukvarjala, Ker sama bom ostala !" „Jud pervi, ki me vprašal bo Po portah in zlatnini, Ponese perstane sabo. » Cemu Kateri so mi spornim le me žalijo, Přetekle čase znanijo , Ko bila sem štimana, Najgorša imen vana !" „„Oj ljuba moja líci zaspi Da Bog te ne kaznuje ! Napuha duh tebe slepí, On nikdar ne praznuje. Tri dni predolgo Pražnjene Zaspi da nam štrene v lugu že zgodaj vstale. y Do dne jih bove oprale ww Potem gre ve pepeljvat Da spomneve se smerti Da bove tudi prah enkrat I v mirnem verti. ? ? Začel se je svet' postni čas K molitvi vabi cerkev nas In grehe obžal'vati Bogu se izroč'vati"". „Da se dovelj jez pokorim Bogu samó je znano, Britkosti tolikanj terpim, Oj ! kaj bo, kaj bo z mano? Oh ! kaj pepel, ta prazni prah Sej smerti mene nič ni strah; Naj pride žena bela. Ne bom ne ostermela !" „„Kdo vé, f * 1 • , • V V • • v dok lej ti se zívis Kdaj ura tvoja bije? Se mar pekla nič ne bojiš? i Pomoci pros' Marije ! Nesrečna si, kar Bog ne daj ! Ce on bi te poklical zdaj Iz časnega življenja Od tega govorjenja !"" Medlena zdaj iz posteljce Poskoči, se napravi, Natakne hitro čeveljce, Pa gre prot bistri Savi, i Ker ploh vlaciti jo je sram Sosebno pepelnični dan , Zato bi rada štrene Oluskala pražnjene. In spet cez mater se razpne Prepir na novo tak začne, Da ni ga razodeti, Le nekaj ga čem peti. Sej vi ste kakor macoha, Ne mati moje sreče ? W i ? Omož'li me b'li že lohka, Pa ni vam nič ležeče Sej vam nobeden ni bil všeč H Ne dosť bogat ne dosť slovec No! zdaj ga izberite, Iz tal ga izkopljite!" v „Ce tudi je povodni mož, Ne bom se ga branila! Le pride naj, nocojšno noč Jo ž njim bom potegnila". Glej ! komaj to izgovori, Pri vratih někdo zarenči: Odpri, odpri Medlenca ! In močno zarobénea. ? Ukaži berž broditi. Ker sever jel je briti !"" Na desnem, levem bregu, glej I Verstijo se pošasti; Leteće sence iverej Naraščajo ko hrasti. In lopti! lopti! plosk na ploški Valovi ploskajo plosk! plosk! Da voda razprašena Se iskri kot ognjena. „Zakaj si tol kanj žalostna? In treseš se, predraga? Gotovo bodeš radostna, Ko prideva do praga. Medlena glej nebeški strop, V serkalu vode zvezdic trop i ww Da! vidim jih migljati, Pa tudi se skrivati'4". W Le hitro! hitro! mah na mah! Brodnarji mi veslajte Da voda bo sopar in prah, Mi krepko pritiskajte !" In hitro ! hitro ! plosk na plosk ! rt Medlena slisi ta ropot In tudi govorjenje ; Ko trenil bi, kar smukne spod Pa duri berž odklene. Pred pragom glej! je mož širok, Ha! kmali prideva v Zemun, Šo pljankali valovi, Da daleč, daleč navkrog So mokri b'li bregovi. Medlena slišiš Donovo Veršati in grometi? Od bistre Save boš slovo Za vselej mogla vzeti. Zelen, ljuskinast vès od nog Do temena verh glave Přišel od reke Save. To viditi skoraj znak Od groze se zvernila; Al hipno prime Ter prav ji: „ Zakaj se mene Od daleč slišim mlinov hrum, Brodarji le veslajte! Da bliska se, vdarjajte!" Prem dan zvoni, bo konc in kra? Poroke, gostovanja. rt možak kaj ï ? Premila boj Glej sem ta, ki ga želiš! Da hoćeš biti moja Je tvoja pr volja! iu Se nič ne čudiš temu Al zdi se tebi sanja ? Oh! v sercu m1 je tako hudo ; Svitati vidim že nebo, Danica, zvezda mila, Bo zdajci zatonila*4". ww V Midva greva odtod nocoj Ni časa se muditi. Pod Beligradom dom Do treh čem doli biti Odtod j< Pomisli j v Medlena vidiš žrelo mar ? ? moj i dobrih dve sto milj e je naji cilj! ? Kak herka in pozira Kako se suce v kolobar, Kako se voda vdira ? Tù pot začenja se v moj grad. Te ne grozi le-ta propad? Ne pusti se prositi, S tem zlati čas tratiti". Oj ! reci berž veslati, : u a „Odšla boš plohu vekomaj. Ti moja boš nevesta. Le hitro mi roko podaj, Medlena moja zvesta! Ne misli, da jez truděn sim, Domu s taboj le kopernim, Vsi svatje so že zbrani V nališpani dvorani". Obup in up dekle navdá _ — W — «A ^ ® In memo se pognati MB „Tù ljuba! je končana pot Oprite se brodarji ! Sabo vas vabim jez na god. Če serčni ste plavarji. AIo! alo! kar skok na skok Za nama v brezden preglobok V povodno domovino, Demantovo grajšino!" ? reci. moč besed daj gorjé! se mu podá i N. Hl Ter sklene plohu vteči. Ko trenil sta pri Savi b'la, Od kraja jo odrinila, Medleni odletela Je skoraj peča bela. Deset brodarjev urnih rok Je vesla poprijelo. Da zemlja, drevje, hrib in log V kolo se je vertelo, In lopti! lopti! plosk na plosk! Veslarji ploskajo plosk! plosk! Da voda razprašena Medlene sliš' se jok in stok Se hoče mu spuliti ; Pa vse zastonj je jok in stok, Ne more se sprositi. „Ne brani se, ti moja boš !" To reče ji povodni mož > Z njo u vertanjo sine, In v brezdnu vode zgine. Tako odšla na vekomaj Medlena je pred plohom , Ni sluha vec od nje dozdaj. Le tam nad strašnim skokom Še vedno voda se verti, Iz brezdna tuli in puhti, Zdaj brizgne, zdaj se vdere, iskri ognjena Kar bliža se pobere. V. K. k Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik • •