Program UJU. (Temeljne smernice za razpravo.V* Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU ,Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni (domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na drzavni učiteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922.) (Dalje.) 4. 0 pogledu na uredbo učiteljskega stanja in položaja. A. SESTAV UCITEL.JSKEGA KADRA. V poffledu na sestav učiteljskega kaldra se zahteva: 1. Kader učiieljjstva narodnih šol nai tvori • a) stalno učiteljstvo z redno izobrazbo, b) začasni učitelji ali učite.ski pomoeniki dokler vlada pomanikan.e učitelistva s predpisa.no izobrazbo, c) strokovni učitelji za pouk iz strokovnih predmetov in za šole za abnormalne otroke, č) vrtnarice za delo v zabaviščih, d) honorarni učitelji narodnih šol pri pomanjkaniu redneea učiteljstva. 2. Staln' učitelii morejo biti samo absolventi učiteljišč s .položenimi izpiti in s i.restanim dfžavrvm izpitom po službovaniu v učiteliski službi v določenem roku ter novoljno oceno od strani šolskega nadzornika. 3. Začasni učitelji in ucteljski pomočniki — dak.or traja Do.manjkanje uči: teljstva z redno izobrazbo — moraio biti absolventi učiteijišč brez diolomskesra izpita ali oni. ki so koneali gimnazijo biez mature. 4. Z manjšo oredizobrazbo ne more nikdo biti spre.iet v pokiic učite.jstva narcdnih šol. 5. Ferijalni tečaji za uči.eljske pomočnike. Dokler se ne izpopolni pomanjkanie učite.jstva narodnih šol s pnedpisano izobrazbo se smejo izjemoma osno vati ferijalni tečaii za vzgojo kandidatov za začasne učitelie in učite Ijske pomočnike. in sicei- za mladeniče in dekleta, ki so končali vsai nižji tečai srednje šo.e, kakor tudi za one, ki so se izkazali v službi kot učiteljski namestniki. Ti se po končanem tečaiu in izvršcnem izpitu imenujeio za začasne učitelje ter lahko postaneio tudi stalni učitelji. ako po desetili letih učitetiske službe. kot zaeasni učitelji. poilože predpisani teoretičn; in nraktični izpit. 6. Začasn; učitelji. k*l so končali učiteljišče brez mature ali pa s celo srednjo šolo. (gimnazijo) brez višjega tečajnega izpita (mature) ,postane.io stalnj po petih letih sJužbe. ako v tein času imajo v oceni šolskega nadzomika povoljno kvaMfikaciio v pogledu razumevanja učnega in vzgojnega dela, v oogledu marljivosti za nadaljno samoizobrazbo in v pogledu zadržanja in obnašanja med tovariši in med liudistvom, in ko polože državni teoretični izoi.t. ki ie i>redpisan za stalnost učitelja. 7. Za strokovne učitelje narodn h šol morejo biti i^ostavljeni učitelji narodnih šol ki dokažejo s šolskim izpričevalom ali dovršetiiim izpitom. da imajo dovoljno kvalifikacijo za učitelje iz strokovnih predmetov. ki so: risanie. petje, rcčna dela telovadba razne panoge iz eospodarstva in gospodinjstva. narodna ekonomija in kinetiistvo. . 8. Za vrtnarice in učtelje narodnih šol za abnormalno deco (slepe in gluhoneme) se imenuiejo osebe is strokovno izobrazbo. 9. Študijski dopust 5n podpora. Radi priprave za strokovnj izpit dobi vsak učitelj, ki to želi. enoletni dopust. Ako odide radi tega v inozemstvo dobi tudi povmjene potne stroške. 10. Za honorarne uč.elje v narodnih šolah za nadaljno izobrazbo se morejo imenovati c^ne osebe ki imajo za to potrebno kvalifikacijo. B. UREDITEV UČITEL.JSKEGA STANJA IN POLOŽAJA. Stakii. začasni in strokovni učitelji narodnih šol kakor tudi vrtnarice, učitelji za sleoe in gluhoneme,- so državni uradniki in se kot taki oceniujejo po predpisih zakoina o uradnikih 'državljanskega reda (službena pragmatika). ki v vseh svoj.h predpisih velja tudi za učiteljstvo narodnih šol po načelu da morajo učitelii t>_ti uvrščeni v isti razred in kategorijo državnih uradnikov v katere se uvrščajo uradniki drugih 'strok z isto ali enako šolsko izobrazbr, in da vsi nredpisi. ki se nanašajo na stanje in ooložai, veljaio tudi za učitelje i-n učiteljice. C. IZOBRAZBA UČITELJSTVA. Državni in nacionalni interesi zahtevaio. da se učiteljstvo znatno pomnoži. a ravnotako da se dvigne učiteljska izobrazba na višjo stopnjo. Radi tega se zahteva: 1. Štev'Io uČteljišč naj se .poveča z ozirom na številčno poimanikanie učite!jstva narodnih šol v državi. 2. Sedanja učiteljišča naj se reformlrajo tako da bodo dobili učiteljiščnikj v njih v bodoče znatno večjo splošno in strokovno izobrazbo. Radi tega mora učenje na učiteljiščih trajati več let kot do sedaj, a raaun -tega naj izpadeio iz učnega načrta za učiteljišča vsi oni predmeti ki iso zaradi zastarelosti po duhu novega časa postali nepotrebni. Namesto niih nai se uvedeio novi predmeti z ozirorn na iziTOipolni-nje učnega načrta narodnih šol in z -ozi_ om na potrebo zvišanja učiteljsike izobrazbe na cim višjo stopn.io in to z oizirom na čim aispešnejše deiovanjc v narodnih šolah, kakor tudi radi čim uspešnejšega izvrševanja druge poiovice učiteljskega poklica in namena, to je delovanja in vpliva učitelistva izven | šo.e, pri narodnem izobiažcvanju v dosego narodnega kulturneira razvoia in nanredka v vseh ,pravcih. Kot nepotrebna učna predimeta je ootreba izločiti iz učnega načrta za učiteljišča verouk. ker se o po&tanku ver uči v obči zirodovini o zgodovini krščanstva pa v narodni zjrodovini ter cerkveno petje. ki se še vzdržuje kot ostanek iz one davno prošle dobe ko se ie šola še smatrala za uslužbenko cerkve. Na mesto teh nepoitrebnih -predmetov ie potreba uvesti kat nove in potrebne predmete: narodno ekonomijo. žive jezike, pouk o državni uredbfi (sociotogijo in osji. noimi polit. vede). etiko. vse Danotre kmetiistva in vSe spretnosti. 3. Rel. obl. credm«ti. Potreba je omocočiti, da se učiteLiiščniki lahko uče tudi neobveznih predmetov ki iim lahko kor-stiio. kakcr na nr.: tuii ieziki, kn'igovodstvo. stenoerafija in drugi. 4. Važnost narodne šole v sedanjem času Sveti in vzvišeni poklic učitelja narodne mladine. pravičnost in točasni demokratizem zahtevaio in nalagajo 'dolžnost da se šolanie učiteljskih kandidatov' znatjio olajša, da se tudi za izobrazbo novih učiteliiščnikov izkazuje in posveča od Istrani državnikov ravno toliko paznost. skrb in ljubezen kakor se to godi za izobrazbo novlh častndškCh kandidatov: da se poravna og.romna neenakost in mera v tem oziru ki sedai obstoji v tem posrledu. in ki ni potrebna. da obstoii v resnično demokratsk. državi. Voiaštvo in šola sta enako važni državni in na.ci.iona.fii ootrebi. Šola in voiašnica obstojita vsled vzgoje in izobrazbe naroda, vsak v svoiem t>ravcu. zato so častniki in učiteJii vzeojitel.ji in učitelji naroda, učitelj v šoli. častnik pa v vojašnici. ln ker ni nikakšne razlike v važnosti niihovega dela in poklica. n,i potreba, da obstoja neenakost v postopaniu za čas učenja v niihovih strokovnih šolah . Č. OCEN.JEVAN.JE UClTELJEVEGA DELA IN USPEHA. Dosedanji način ocenjevanja učiteijskega d&la in ulspeha ie pravi anahronizem. Zato se zahteva: 1. Odpravi naj se kot neprMadno vsakioletno poedinsko ocenjevanje učit. z običajnimi ocenaimi zato pa naj ocenjujejo šolski nadzorniki kolektivno delovanje vsega učiteljstva v svojem področju in naj obveščajo o tem centralno prosvetno oblast omenjajoči pri tern one. ki se iPosebno od.ikujejo in ki zato zaslužijo pohvalo in odlikoivanje, kakor tudi one, ki niti Po znanju niti po marljivosti ne odgovarjajo v dovoljni meri učiteljskim dolžnostirn. 2. Predloge za pohvale in odlikovanja sestavlja nadzornik v sporazumu z učiteljskim zborom svojega področja. 2. Kadar spozna nadzornik, da učitelj ne odgovarja v dovoljni meri svoii dolžnosti v šolskern delu in zato ne dosega povoljnega uspeha na koncu šoiskega leta. tedai naj izvrši nadzornik v prisotnosti še dveh učiteljev še eno nadzorovanje ob koncu leta. in tedaj naj vsi trije kolektivflo določijo, ali ie učitelj dosegel dovolj uspeha ali ne. Kadarkoli ni dosegel učitelj dovolj uspeha, se mora vsakokrat dognati, ali se ie dogodilo to zaradi učitelievega neznanja ali zaradi premale marljivosti pri delu. Poročilo o tetn se pošilja ministrstvu, ki izreče: opomin. ukor a!i določa kazen. v ponovnem slučaju se ga pa odstrani iz službe. 5. V pogledu uredbe vzdrževanja naroduih šol. V Dogledi uredbe narodnih šol se stavijo sledeča načela in zahteve: . 1. Narodne šole so državne ustanove. zato se tudi vse narodne šole ustanavliaio in vzdržujeio iz občih državnih sredstev. Kadar bi nasto_ila stvarna nemožnost in bi državni budžet ne mogel vzdržati potrebnih izdatkov za zidanje in izdržavanie narodnih šol. takrat se lahko z-danje m vzdržavanie državnih narodnih šo.1 prenese na oblasitne ali okrožne (okraine) samou,wavne zastope. V tem slučaju pa mora biti dovolj zajamčeno zidan.ie in pravilno vzdržavanis narodnih šol, in sicer z zakonskimi predpisi ,posebno v tem pogledu. da pobirajo v proračunu doiočene vsote za eradnjo in vzdržavanje narodnih šol državne oblasti 2. Graditev in vzdrževanie narodnili šol v siroflTiašnili krajih se pospeši s podnoro iz državnih sredstev. 3. V šoilske (Dotrebe se računaio tudi vse učenčeve potrebščine ki se nabavliajo iz šo-skih proTačunov. 4. Neobhodno notrebno je da se zidanje novih šolskih posloi>ii olajša in poRReši (izdelava načrtov in proračunov). 5. Vse narodne šole za osnovno in nadalino izobrazbo narodne mladine. kakor ,tudi šo:le za abnormaJne otroke. so novržene upravi ministrstva prosvete Drusa ministrstva ne morejo osnovati nikakih šol. za mladino do 15. leta. Ministrstva. ki se zanimaio za izobrazbo m'.adine radi napredka kmetiistva obrti, trirovine in industriie. kakor tudi za izobazbo abnormalnih ctrok. imajo pravico nadzorovanja teh šol z oziroim na izpe.javo tozadevTiega strokovnega pouka v narodnih šolah: imaio pravico sodelovanja pri ustanavljanju in rz.remi_n'a_i}u zakona o narodnih šolah: pri sestavljaniu in izpreminianiu učnih načrtov _n t>rogramov in o ocenjevaniu strokovneea učitelistva narodnih šol. To je dovolj da morejo narodne šole oosebno pa narodne šole za nadalino izoibrazbo narodne mladine odeovarjati tudi vsem otiim potrebaim. radi katerih sedai ustanavliaio in vzdržavajo razna mini.strstva razne vrste šol za narodno mladino zaradi podpore in napredka kmeti.istva. ro_code_stva. trgovine. industrije itd. (Dalje prlh.)