OKTOBER 1 S Remigij 2 N Rožonvcnska ' P Bionizij < T Frančišek Asi5. 5 S Placid 6 č Bninon ' P Cc5č. R. v. + JSJS_Brigita 9 N" 18. pobink: © ;0 p Frančišek Boru. U T Mater. R. Dev. 12 S Kolumbov dan 13 C Edvard » P Kalist + 15 S Terezija LOVENEC ČRVI SLOVENSKI LIST Si &MERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico. — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian OrganizationsJ ITAJBTAKKJII in .VAJVOLJ PRILJUBI-JEM BL O VENSKI LIST S CDRUŽKNIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 198. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 13. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 13, 1938 LETNIK (VOL). XLVII, se doseže sprava med federacijo in CIO, je Lewis predlagal, da on in Green resignirata. — Užalostilo ga, Plavi, sirdito psovanje na konvenciji. — Green pravi, da bodo delegati dali odgovor. Washington, D. C. — Na "dihanja, ki si jih je konvencija del. federacije zadnji po-* eueljek ponovno privoščila CIO in njenemu predsed-r u' Johnu Lewisu. in na nje-rotenje, da se ne bo govo-o nikakem miru mi spravi d m obenia organizacijama, , lcler bodo Lewis in njegovi .^munistl'' stali na čelu CIO, ^ Lewis tti-ugi dan, v torek, odgovor, katerega krat-vsebina se označi lahkp s ,eJečimi besedami: "Zaradi 'JUhpo 0 c«a m ru odstopiva oba, jaz!" 6w's je podal svojo izjavo li, dlkarjvf1:1' ki so obkoli- bes a, njegovo mnenje o »i! m razgrajanju proti na konvenciji federaci-"" Zl'azil se ie. da ima knn- nekoli}co Prav R svojo '-jo, da se mora on odstra-30v' bo gotovo lahko de-k a bre-j moje pomoči," je in morebiti celo z več- [eJal, « %idSpeh°m' Vendar Pa ^ n°» da to ni enostranski >'stj n-ai-več dvostranski. ^ i\jlasvet bi bi1 primeren tudi »je Greena, katerega divjale Zadnjem času. se zdi, Vsak v. "obene meje. Na v>ednnaČin menim, da bi bilo rej, d° P°skusiti. Izjavim to-Ditj | 'j Sem pripravljen cdsto-kot I tri kdajkoli potem vi :k CI0' ako bo Mr" i>ed,uj1Stai:asno odstopil kot Amer. del. federacij^ 0 ie konvencija fede-Volii» sprejeti ta v«e ' v°m takpj pripravil Je pr| ^ Jjtev sv°ie resignaci- eWiu • Užaj Je nato »menil, da so ^ O«« izbruhi sovraštva fCep k Prejšnji dan. in i) u ,°V je deJ'al. "ne zato. ^Jetie surove psovke na-to. l(e,,J pl'oti meni, marveč za DRAGA CENA ZA ZMAGO ITALIJA ZAPOVEDUJE vej dogodek prinaša še v JanjQ» f n boJ'a v delavsko SSoVa: te^a spora so o-\kajt .!delavske mase sa-jj 1 mpški in ženske, ki a Za ta kc»fJikt, niso Koji{n " konvenciji", bj ° Je Lewis priporočal. prcd?=dnik Roosevelt • ?.Hn0V?'adeV) i" imenoval hir ^jsh°misijo'ki bi u«'oto- Ooii0 « 4 »n bi dala nato po-SS in k°"fliktu med delav-W 0mf;n?l,f!trii° v Amen- At1 Pri tem" da M Julijo i! ]t0rnisije poslane v 'il ale talfV6dsk0' da s« industrijski J le bj.,Puhlem in bi to- tbi £ If kakor prav, ^ ^^ ači tozadevni P 4'>na L L koriven iz mesta, kjer cija, se poroča, 'Si C'og v^ een vzel Lewisov ^ ' n! hotel podati o pozneje ^ Je i2r e .lzJave, V eni sami bitki padlo 20,000 japonskih vojakov. Hankov, Kitajska.— Ogromna množica., ki j'e štela do 100;000 oseb se je zbrala zadnji ponedeljek na tukajšnjih klicah, da pozdravi vrhovnega načelnika Kai-šeka in njegovo ženo na narodni praznik, ki se je slavil po celi državi, namreč ob 27. obletnici, kar je bila prevržena cesarska dinastija. Ob tej priliki je Kai-šek povdaril, da Japonci krvavo plačajjo za vsak korak, ki ga napravijo na kitajske zemljo Tako je bilo, je dejal, v bitki pri mestu Teian, ki je trajala tri dni, pobitih celih 20,000 japonskih vojakov. -o- Z LAŽNJIVCI SE OBKLADAJO VSE VPREK London, Anglija. — Rusi pravijo: "Lindbergh je lažnji-vec," Angleži pa nasprotno trdijo: "Rusi so lažnjivci." Povod za te ljubeznive priimke je dal Lindbergh s svojim nedavnim obiskom v Rusiji. Kakor je bilo že včeraj poroča-no, je skupina ruskih letalcev ožigosala Lindberghs, da vrši agentsko službo za fašizem in ua je bil poslan v Rusijo le zato, da je dal Chamberlainu lahko lažnjiva poročila o ruski zračni sili, na kar je Chamberlain imel pretvezo za sklenitev znane pogodbe « Hitlerjem v Monakpvem. Lady Astor, ena članic parlamenta, katere hiša baje ktvori zbirališče angleških konservativnih veljakov, pa je odvrnila, da so ruske obdolžit-ve lažnjive in so le komunistična propaganda. -o- VRH. SODIŠČE ODBILO PRIZIV MOONEYA , Washington, D. C. — Slučaj Thomasa Mooneya, ki se že nad 20 let vleče in je bil šte-vilnokrat obravnavan v raznih sodiščih, je zdaj končnoveljav-no zaključen, kolikor se sodni-je tiče. Vrhovno sodišče Zed. držav je namreč zadnji pone deljek odklonilo, da bi se ba-vilo z zadevo m da bi odredilo ponovno -obravnavo, kakor se je v prizivu zahtevalo. Za to odločitev je glasovalo šest sodnikov, proti njej pa dva, namreč Black in Reed. Edini način, ki zdaj še preostaja za osvoboditev Mooneya. je pomilostitev od strani kalifornijskega govtrnerja. Moone.v, ka^ kor znano, je pbsojen na dosmrtno ječo pod obdolžbo, da je sodeloval pri bombardiranju ob neki paradi v San Francisco v letu 1916, pri čemer je bilo ubitih deset oseb. Mussolini bo odločeval, s kora se ima I rancija vezati. Rim ItaKja. — Italija ne smatra Francije več za velesilo, ki je njej enaka in s katero bi se mogle sklepati medsebojne pogodbe, marveč se obnaša proti njej v vlogi zapovedovjilke. Tako se iz dobro poučenih krogDv trdi, da bo Mussolini ukazal Franciji, da mora prej docela pretrgati vse zveze s sovjetsko Rusijo, predn.o bo prišlo do kakih razgovorov mod njima. Iz Moskve pa se nasprotno poroča, da je ta zahteva brezpomembna, češ, da Ru^.'ja sploh ne smatra pakta * s Francijo več veljavnim. BETLEHEM ODVZET ARABCEM Jeruzalem, Palestina. — Po krvavih bojih se je angleškim četam zadnji ponedeljek posrečilo, da so vzeli Arabcem nazaj mesto Betlehem, katerega so ti držali v svoji oblasti več tednov. Enajst Arabcev je bilo pri tem ubitih. Krščansko prebivalstvo se je oddahnilo; ko so angleške čete vkorakale v mesto, in ]e te navdušeno pozdravljalo. Katoliška duhovščina ie zopet lahko stopila v cerkev Rojstna, ki je postavljena na mestu, kjer je bil Kristus rojen, in katera je 'bila dolge tedne zaprta. Nenavaden prizor se je nudil, ko se je skozi vrste strojnic in drugega orožja vil spr -vod duhovščine v cerkvenih oblačilih proti cerkvi. -o- "NAJLEPŠA AZIJATINJA" NA OBISKU San Francisco, Cal. — Na obisk je prispela semkaj k adoptiranim s t a r š i? m zadnji ponedeljek iz Sanghaja Lucy Cherekova, ki slovi kot najlepše dekle v celi Aziji in m je pred dvema letoma pridobila naslov "Miss Shanghai". NENAVADNA JESENSKA VROČINA Chicago, 111. — Dasi je "jesen že prišla v deželo", se pa vreme zadnje dni ravna popolnoma po poietnem času. Tako so topli vetrovi in jasno splnce potisnili zadnji ponedeljek živo srebro seri do 85 stopinj, kar je rekordna vnočina za Chicago za ta dan. Podobno vreme pa je vladalo tudi po mnogih drugih krajih sirom dežele. Tako so imeli na pr. v St. Louis, Mo., 86 stopinj, v Springfield, 111. 88, in v Memphis, Tenn.. celp 90 stopinj. KRIZEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Na-zijska vlada je izdala tukajšnjemu ameriškemu konzulu zagotovilo, da se bodo Judje lahko izseljevali v Zed. države, kljub temu, da je vlada razveljavila potne liste vsem Judom. — Varšava, Poljska.— Poljska kmetska stranka, največja stranka na Poljskem, je sklenila, da se ne bo udeležila razpisanih volitev, ker volilni sistem' ovfra svobodno glasovanje. Stranka je tudi zahtevala <;žje sodelovanje s Čehoslova-ško. — Sofija. Bolgarija. — Načelnik generalnega štaba bolgarske armade, gen. major Pe> jev, star 55 let, je bil zadnji ponedeljek na cesti napaden in je podlegel ranam na prevozu v bolnico. Njegov napadalec je bil neki Kirov, ki je skušal izvršiti samcumpr. -o-- REŠITEV V ZADNJEM TRENOTKU Chicago, 111. — A. J. Feit in njegova žena Barbara, 5001 Lowell av-)., sta se zadnji ponedeljek zvečer hotela peljati nreko žel. proge na križišču Devon ave. Njih avto pa je zdrknil v dva čevlja globok jarek, katerega so pustili delavci, ki so popravljali cesto. Ženska je pri tem dobila udarec, da se je onesvestila, in v tem trenotku se je pa tudi "ZASUŽNJENA ČEŠKA 5? Naziji vzeli Čehom nad dvakrat več kakor jim bilo dovoljeno po dogovoru.— Vračajoče vojaštvo se sramuje, Praga, Čehoslovaška. — Ne, da bi si mogli količkaj pomagati, ker so pač popolnoma pod oblastjo Velike Nemčije,, moralo Cehi mirno gledati, kako soj jim odtrgali naziji celo taka ozemlja, v katerih prebivajo v pretežni večini Čehi. Značilno pri tem je mesto Polička, ki leži ob južni meji. Od 4000 prebivalcev je tukaj le 116 Nemcev, še ti po večini Judje, in vendar so naziji proglasili mesto za svojo last. Pri svojem zasedanju, kateremu se nihče ne more več protiviti, in bi najbrž ne naleteli na noben odpor, ako bi Prago^samo zavzeli, se naziji] namreč ravnajo po štetju iz leta 1910. V ponedeljek so Nemci zasedli takozvano peto zono, katera ni bila vključena v mona-kovski dogovor, ki pa obsega sama več czemlja, kakor vse ostale štiri zone skupaj, katere so Francozi in Angleži oddali Hitlerju. Splošna demobilizacija vojaštva je še v teku in vojake je nekako sram, ko se vračajo na svoje domove, ne, da bi jim bila dana priložnost, braniti svojo domovino, katero je zdaj Nemčija popolnoma zasužnjila, kakor pravijo. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Iz Jugoslavije Usodna nesreča mladega železniškega delavca, ki se je zadel v stopnico vagona in padel nezavesten po tleh. — Celo zalogo nakradenega blaga so našli pri Drav-ljah. — Smrtna kosa in druge vesti. Žrtev neprevidnosti Kresnice 24. sept. — Kakor večina naših malih kmetov ki imajo velike: družino, pa malo zemlje za obdelavo, tako je tudi pri Drobežovih na Verne-ku kjer i,e pri hiši mnogo otrok, ki morajo s trebuhom za kruhom. 2e dve leti dela pri pipgovem mojstru v Litiji komaj 19 letni Drobiž Alojz na železnici. Po navadi se je iz Verneka skozi Hotič vozil s kolesom v Litijo na delo, davi pa si je mladi Lojze premislil voziti se s kolesom, ki je bilo najbrž kaj pokvarjeno, ter se je odpravil zjutraj na osebni vlak v Kresnice. Čez Savo se je peljal v domačem čolnu terse ie najbrž zamudil pri zavarovanju čolna na kresniškem Nesrečen padec Pri gradnji hiše v Polzeli, je padel 27 letni delavec Alojzij Strašek iz Polzele celih pet metrov globoko. Strašek se je močno poškodoval in ima tudi močno nalomljena rebra na levi strani. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Ana Slamnik, >:asebnica stara 85 let. — V Celju je Umrla Jožeta Nasko, zasebnica in hišna posestnica stara 57 let. — Na Meljskem nribu pri Mariboru je umrl Luka Kekec, tamošnji gostilničar in upokojeni jetni« ški nadpaznik star 65 let. -o- vlak bližal. K sreči sta prišla mimo ob tistem času dva mlada fanta, stara 16 in 14 let, in, ko sta zapazila stisko, sta zgrabila svetilke; ki so stale ob jarku in dajala z njimi znamenje vlaku. Strojevodja je v resnici še pravočasno za-TDazil znamenja in je vlak ustavil, predno je prišlo do nesreče, na kar je osobje vlaka pomagalo potegniti avto iz jarka. POLJAKI ZAHTEVALI ČEHOSLOVAŠKO ZEMLJO C O? ' da "bodo dele-Predno bo- v°lin °nj fo s tem je oči- n D)-,.,:' a b° ponovno i z- Vel ^,i;!)1^dnikom;"kar' bo 'it ' tratit Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. •a federacija ni pri s svojega vodstva 'akega moža, kakor ie on, in bržkone tudi o njegovi resi-gnaciji ne bo govora. Istočasno, ko je Nemčija ogrožala Čehoslovaško pred sprejetjem "miru" v Monakovem, so se oglasili tudi slovanski "bratje" Poljaki ter grozili Čehoslovaški, da jo bodo napadli, ako jim ne bo odstopila Te&en ozemlja, ki so ga zahtevali od nje. Gornja slika kaže neko javno zborovanje v Varšavi, kjer so govorniki ščuvali poljske mase proti Čehoslovaški. Čehi so jim pozneje zahtevano ozemlje mirnim potom prepustili. Spomenik padlim V Št. Andražu pri Velenju bregu Save, tako da ie že prej so 25. septembra odkrili spo-pripeljal jutranji vlak iz Ljub- menik padlim vojakom v zad-Jjane na kresniško postajo. 1 nji svetovni vojni. Zato je Drobež stekel proti -o- vlaku. Moral pa je čez strm ! Premeten slepar nasip ter je prišel do vlaka, J K nekemu trgovcu s kuri-ko je ta že zapuščal posta-;vom v Ljubljani, je prišel oni jo. Hotel se je vzpeti na oseb- dan čedni kmečko oblečen člo-ni voz pa je tako nesrečno butnil z glavo na stopnice, da ga je vrglo nazaj na tir kjer, je nezavesten obležal. Delavci v Birolovi apnenici nasproti kresniški postaji, ki so vso nesrečo videli, »o takoj odnesli hudo ranjenega in nezavestnega Drovbeža v čakalni co, kjer pa je po 10 minutah umrl. — Železniški zdravmk dr. Lebinger ki je bil takoj v Kresnicah, je ugotovil, da si je Drobež prebil lobanjo ter da je bil udarec smrtonosen. -o-- Vlomilski plen v gozdu Ljubljana. 21. sept. — Pretekli teden so neznani vlomilci vdrli v hišo posestnika Ivana Babnika v Dravljah in odnesli precej plena, zlasti obleke, perila in jestvin. V Dravljah in po okolici so tatvine zelo pogoste, predvsem zaradi varne-i ga zavetja, ki ga tatovom nudijo pred zasledovalci bližnji gozdovi. Ko je policija začela poizvedbe, je dognala, da se v gozdu nad Pržanom, vasico pri Dravljah, radi skrivajo sumljivi postopači. Dva detektiva sta odšla v gozd in našla votlino, v kateri sta naletela na celo zalogo nakradenega blaga. Ko se je znočilo, sta pripravila zasedo rn kmalu je proti votlini v resnici prišel neznan človek in začel blago spravljati na kup. Ko sta ga prijela in odvedla na policijo, so spoznali v njem 32 letnega Ludvika Kol-mana iz I.esc, ki je znan vlomilec in tat. Kolman je zadnje čase opravil celo vrsto vlomov po Kosezam. Podutiku in Glin-cah. Večkrat je prenočeval na .skednju pofestnika Zaletla na Pržanu, kjer je policija prav tako našla kovčeg, natrpano pcln nakradene obleke. Zdaj policija išče še njegove pajdaše/ -o- vek, ki se je predstavil za posestnika Repovža iz Zgornjega Cerovc-a in ponujal trgovcu okrog 140 kubičnih metrov drv, katere ima v gozdovih pri Sv. Križu. Ker cena ni bila pretirana, se je trgovec z njim pogodil in mu dal na račun 500 Din. Par dni pozneje je možak spet prišel, ker pa trgovca ni bilo doma, je njegovi ženi pottfžil, da mu je ženska bolna in da potrebuje nekaj denarja. Žena mu je zopet dala 500 Din na račun za drva. Ko pa drv le ni bilo. je trgovec poslal hlapca na kmetov dom, pa je izvedel, da v Zgornjem Cerovcu ne poznajo nobenega Repovža. -o- Hiš.i je zgorela V Grajenščaku na Ptujskem polju je zgorela hiša posestnika Janeza Frasa. Ko je žena kuhala večerjo, je naložila na ogenj suho vejevje; iskre, ki so letele skozi dimnik, se zažgale presušeno slamnat,o streho in i ako je bila hiša v trenutku vsa v plamenih, ki je tudi zgorela do tai. Napaden Ko se je 27 letni sodarski mojster'Ivan Jazbec iz Gaber-ja pri Celju vračal nekega večera domov z Ljubečne. so ga na Spodnji Hudinji napadli neznani moški in ga tako obdelali, da so mu prebili lobanjo. Morali so ga odpeljati v bolnico. •ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Prevelika vročina Na Ljubečni se je vnela hišica Marije Koštomajeve, ki je bila prizidana k opekarni. Hišica je zgorela do tal in celjski gasilci, ki so prišli gasit, so mogli samo v toliko pomagati, da se ni vnela opekarna. Ogenj je nastal po vsej priliki zaradi prevelike vročine ki je prihajala iz peči v opekarni. Amerikanski Slovenec vi in najstarejši tloventjfi v list« Ameriki. Ustanovljen leta Itfli Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska i EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago . Telefon-i CANAL 5544 Naročnina t .$5.00 . 2.50 . 1.50 Za čelo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _$6.00 Za pol leta _ 3.00 Za četrt leta____ 1.75 Posamezna številka____ 3c The first and tke Oldest Slovene Newspaper in Amerism. Established 1»9L Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holidays. Published byi EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication oftice: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscriptions For one year -— For half a year__ For three months___ _$5.00 _ 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _$6.0C For half a year ___- 3.00 For three months _— 1.75 Single copy_______3c ima ta dežela višjo kupovalno moč, kakor prebivalstvo skoro cele Evrope. To bi bila solnčna stran. Na diMigi strani je pa znano, da je še vedno nad 10 milijonov ljudi brez dela, ki jih mora vlada z javnimi deli ali na razne načine podpirati. Značilna izjava: "Sudetski Nemci so dozdaj lahko poljubno kritizirali vlado, pisali, govorili in celo svoje zastave razvijali poleg čeških. Zdaj imajo medene tedne z Hitlerjem. Počakajte, da se to poleže. Predno bo Božič, bo Sudetske Nemce že močno glava bolela, a bo prepozno. Odsedaj naprej bodo lahko in smeli le še kimati in stega-vati roke v pozdrav kljukastemu križu in Hitlerju, svobode govora in tiska, ne bodo imeli več, dokler bodo v senci kljukastega križa." — Lloyd George. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d®poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. '—'1 1 ---- * Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under ths AČt of March 3, 1879. Zvonenje po toči Odkar se je zaključilo tragično čehoslovaško poglavje v Monakovem, padajo neprestano kritike proti Londonu in Parizu radi očitne izdaje zveste zaveznice Čehoslo-vaške po Angležih in Francozih. Vse te kritike so kaj ■udnega značaja. Prav take so, kakor so bile kritike v onem času, ko je minister Eden rezigniral in je vsa angleška javnost obsojala Chamberlaina, zakaj je tako popustljiv proti Mussolini ju., nazadnje mu je pa parlament dal ogromno zaupnico. Isto se je zgodilo zdaj. Ahgleški tisk je obsojal Chamberlainovo klečeplastvo in lizunstvo napram Hitlerju v Godesbergu in Monakovem. Zadnji teden mu je pa parlament dal zopet veliko zaupnico. Kaj je to? Ali ima Anglija dva obraza? Zgleda. Isto taktiko uporablja Francija. Silno rohnenje je vladalo. Mobilizacija je bila ukazana, vse je bilo pokoncu. Za koga ? Za prazen nič. Zato, da je Daladier šel v Mo-nakovo poljubit vred z Chamberlainom Hitlerju škorenj in ponižno pristat na pogodbo, ki izdaja oz. prodaja Hitlerju Čehoslovaško. In zdaj so na dnevnem redu ugovori in kritike. Ako francoska javnost res to misli, kar njen tisk izraža tedaj to lahko dokaže s tem, da zapodi takega prostituiranega politikarja, kakor jo je zastopal v nesramni kupčiji v Monakovem iz njegovega urada. Pa je to storila? Kaj še. Velika večina poslancev in senatorjev je glasovala za njegovo zaupnico. Torej je tudi uradna Francija potrdila, kar je Daladier nesramno potrdil v Monakovem. Poleg krščanske demokracije ni na svetu enake, ki bi se mogla s to primerjati. Ne v požrtvovalnosti do bližnjega, ne v ljubezni, ne v pravičnosti, ne v nobenem oziru druge demokracije ne dosegajo krščanske demokracije. Vse druge demokracije so v primeru s kščansko demokracijo prav slabo ponarejeno blago. vsem članicam SŽZ sirom Amerike. • T. Zdesar, preds. SLOVENSKI IZSELJENSKI ZBORNIK Tako bo naslov lepe knjige. kat'Jip bo izdala ljubljanska "Izseljenska Zbornica" kot svojo letno publikacijo. V nji bodo vse slovenske organizacije celega sveta,vsa jugosloven-ska vladna zastopstva, vse slovenske župnije in splošni pregled vsega slovenskega izse-Ijenstva. Slovenski. izseljenci tvorijo nad polovico celotnega slovenskega naroda. Tako da je naš narod v Jugoslaviji, v primeri z njim v manjšini. Toda izseljenci so umirajoča Slovenija, ki se bo preje ali sleje stopila v mčrju tujih držav ali narodov. Predno pa se to zgodi, ali na bi hoteli narediti še nekaj dobrega za svojo mater domovino, to "udovo, revno, zapuščeno" ? V Zborniku bo veliko tozadevnega zanimivega za naše izseljence. Vsaka hiša bi ga zato morala imeti. Rojaki naročite to lepo knjigo: "Izseljenski Zbornik". Knjiga se naroča pri RAFAELOVI DRUŽBI v Ljubljani. Naslov: Rafaelova Družba Ljubljana, Dunajska cesta 52. Stane samo 50 centov. . — Knjiga bo izšla sredi oktobra. Sredi novembra jo bodo imeli vsi naročniki v rokah. Izseljenska Zbornica Dogodki Sordid pt Nenavadna cvetica Cleveland, O. — Na vrtu Mr. in Mrs. Dobida na TraiV gar Ave., je zrastla cvetica da-lia, ki je nekaj posebnega. Dj1' lia ima namreč na enem steblu dvojne cvetove, eni so oranžne barve, drugi vijoličaste. Na operaciji Chicago, 111. — Pred krat- -o- ZADNJE ŽELJE DUHOVNIKA- CERKEV SV. ŠTEFANA VABI Chicago, III. V petek zvečer imamo poseben večer mož in fantov s posebnim programom in prav lepo vabim vse, da se te prireditve mož udeležite. Pričetek programa ob sed mih zvečer. Saj veste, da slavi-m,o te dni 40 obletnico obstoja fare s primernim farnim bazarjem. , Vsak večer je bil nad vse uspešen, prepričani smo, da bo najbolj prijeten še petek zvečer. Na svidenje. Father Aleksander -o- SMRT BLAGE ŽENE Presto, Pa. Žalostno vest imamo za spo- naj ji da sladko počivati v miru, njeni duši pa sveti raj. Vsem preostalim otrokom in možu ter sorodnikom iskreno sožalje. Helen Robich -o- KAKO JE BILO NA PRIREDITVI PODRUŽNICE SŽZ. Euclid, O. Ne morem si kaj, da ne bi dala v javrost in povedala, kako smo se imele v nedeljo 2-5. septembra »a prireditvi naše podružnice Slovenske Ženske Zveze. Ud,.ležba je bila precej iepa. Najbolj srečna je pa bi-I ia na prireditvi Mrs. Mary Augustin na Reenwood Ave., Euclid, O. Ona se bo namreč grela s kovtrom, katerega so članice podr. št. 32, SŽZ 'tako tukaj, previden a s sv. zakra- ! menti za umirajoče, umrla dne -r-r . , .0 m , . , . ... . •, oktobra, po dvateclenski bo- ka j to pomeni? To, da je uradna Anglija m uradna (lazni blaga žena in mati Mrs. Francija na strani Hitlerja, da njemu pomagata razkosa- J,erica Tavčar, stara 69 let. ročiti v priljubljeni list Ameri- pridno šivale. kanskf Slovenec, da je namreč f Prav lepa hvala vsem, ki so na eden ali drugi način pripomogle k omenjeni društveni prireditvi. Prosim pa opro^če- vati Slovane v korist germanstva. Zanimivo bi bilo vedeti iz kakih razlogov je šla Anglija in Francija v Hitlerjev tabor. Kak dobiček pričakujeta od Hitlerja? Možno je, da se v Londonu in Parizu bolj bojijo ruskega komunizma, kakor pa Hitlerjevega in Mussolinije-vega fašizma skupaj. Možno je, da računajo, da take bu-tice, kakor sta Hitler in Mussolini dozore in odpadejo, kakor dozorele hruške, dočim mednarodna miselnost komunizma, ne jenja in je takega značaja, kakor morski polip, ki če mu odbiješ eno tipalko mu devet drugih zraste na drugem kraju. Ako je ta razlog pravilen, potem je komunizem tisti vzrok, radi katerega je usoda v centralni Evropi postavila za policaja ohole fašiste. Komunizem je torej tisti vzrok, tista nesrečna kužna nalezljiva bolezen, da se Slovanov ogibljeio, kakor garjevih ovc. Zaradi nesrečne komunistične Rusije izdajajo velesile druge slovanske države Hitlerju, da mu s tem odpirajo pot, da bo lahko nastopil proti komunistični Rusiji. In na Čigavo škodo? Na škodo Slovanov! Slovanstvo plačuje račune zaradi nesrečnega komunizma. Radi nesrečnega komunizma v Rusiji trpi škodo vse slovanstvo po vsem svetu. Slovanstvo bi danes lahko zapovedavalo vsej osrednji Evr opi in velikemu delu Azije, ko bi to slovanstvo imelo kake voditelje. Toda že od nekdaj visi nad slovanstvom ta nesreča, da ima med vsemi narodi najslabše voditelje. Vsaj vodilni in glavni del slovanstva (Rusija) ima neprestano take voditelje. Bivši ruski carji so bili nekateri navdušeni slovanofili, a drugače slabiči, nezmožni resne-a političnega vodstva. Zdaj po revoluciji pa vladajo le «ddje in gredo biljoni letno za propagando, pa ne siovanr sko, ampak za nesrečni komunizem. Na Špansko, v Mehiko, na Kitajsko, celo v Ameriko in drugam gre ruski denar za razširjevanje komunizma. Za kako slovansko idejo ni niti enega samega ficka. Slovanov je dosti. Številni so. Ne pomenijo pa nič, ker niso organizirani in kot take si jih lahko vsakdo privošči. Organizirani niso, ker niso zavedni. Kadar bodo postali zavedni, se bodo znali tudi organizirati. Ta dan pride, samo vprašanje je — kedaj? Kako stojimo v Ameriki? Statistično poročilo kaže, da Združene države štejejo sedem odstotkov vsega prebivalstva po svetu. Teh sedenj odstotkov konsumira skoro polovico kavnega pridelka na svetu. Tri četrtine svilnega pridelka, dve tretjine surovega olja in poročilo pravi, da Pokojna je bila doma od Sv. Voloenka med Poljanami in Škofjo Loko na Gorenjskem. oP domače se je reklo "Tdšler-jeva Jerica". Bila je dobra žena in vzgledna mati svoje velike družine. Vzgojila je sedem *inov in eno hčer. Četudi so, razun starejšega sina, ki je še doma in je revež brez ene roke, vsi poročeni, jo bodo kljub temu pogrešali, ker je bila zares dobra mati vsem. Pogrešal jo bo tudi mpž, ki je tudi že precej v letih. Rajnica j,e bila članica društva sv. Jožefa št, 21, in članica društva Krščanskih žena in mater pri cerkvi sv. Barbare v Bridgeville, Pa. — Bila je tudi zvesta nar.očnica in pridna čitateljica "Amer. Slovenca", nabožnega mesečnika "Ave Maria" in novega mesečnika "Novi Svet". Z njeno smrtjo bodp izgubili ti listi svojo dobro naročnico in prijateljico. Naj dobrotljivi Bog poplača pokojni njeno delo in trud in nja, ker so bila imena štirih članic pomotoma izpuščena v "Zarji". Bog ve in me vemo, a pomoto lahko napravi vsak človek, pa če še tako pazi. Osebno sem že govorila s prizadetimi, ki so se pa izrazile, da ne želijo, da bi se njih ime-1 gotovljena. Med mnogo duhovniki, ki so na Španskem morali dati svoje življenje zaradi tega, ker so bili duhovniki, je tudi Don Llado, kanonik v kraju Vich blizu Barcelone. Njegove zadnje ure so smrt pravega krščanskega junaka. Že v mladih letih je bil Don Llado vnet častilec Marijin. Ko je postal duhovnik, je bil najrajši pridigal o Materi božji. Po teh svojih govorih in vnetem delovanju je zaslovel po vsej Kataloniji. Ko se je pričelo preganjanje katoličanov in duhovnikov, so nazadnje tudi njega zgrabili ter ga odvedli na strelišče, da ga tamkaj ustrele. Med sprevodom pa so z.elo grdo z njim ravnali. On pa se je vsem surovostim vojakov/smehljal in je na vsako surovo besedo prijazno ter ljubeznivo odgovoril. To je rdeče vojščake tako presenetilo, da je eden. izmed njih nazadnje vzkliknil: "Tale pa nima niti tnohice strahu v sebi!" Kanonik Don Llado pa mu je prijazno odgovoril: "Srečen čem, da sem v vaših rokah. Vse svoje življenje sem ljubega Boga prosil treh milosti. Prva milost, ki sem Boga zanjo prosil, je ta, da bi svojo dušo zveličal. Ta se mi v temle trenutku zdi, da mi je ž,e za-Nato sem prosil na sedaj nriobčevala. vsem, ki ste pomagale pri šivanju prav lepa hvala. Hvala lepa tudi sestri tajnici, ki je prepustila prostor in luč, da sosestre lahko v miru delale. Cenjene sosestre prosim, da bi se udeležile prihodnje podružnične seje, ki se bo vršila v sredo 9. novembra. Po seji bomo imele kard party, zato prosim, da bi se odzvale kolikor mogoče v velikem številu. Še najlepše bi bilo, da bi prišle kar vse na omenjeno sejo. Bo prav "fletno" in ob enem bote s svojo navzočnostjo pomagale, da bed,o dekleta poprej prišla do svojih uniform. — Torej ne pozabite seje 9. novembra in po seji kard party. — Sosesterski pozdrav Torej ! Boga milosti, da bi smel umre j ti mučeniške smrti. Kakor ste mi ravrpkar povedali, me mislite usmrtiti. Nič ljubšega mi ni, kakor da bpm smel svojo kri preliti za svojega Zveličar-ja. Vendar bi želel -- in zato sem prosil Bo^a kot tretjo milost — da bi moja smrt pome nila zveličanje vsaj eno duše izmed vas." Duhovnik je te besede spregovoril nenavadno goreče in iskreno, nakar je začel prijazno in prisrčno gledati po možeh, ki so stali okoli nj,ega in ki so ga zdaj hoteli ustreliti. Možje so doslej duhovnika mirnp, d^si brezbrizno poslušali. Ko pa je spregovoril zadnje besede, so se njihove vrste nekam razmajale. Nenadno pa je eden izmed njih skočil iz vrste, vrgel vstran svojo puško, padel duhovniku k nogam ter zaklical, da bi tudi i in skoro bi ne mogel verjeti, da je lako. Ta. na katerega se je bil zaklel, da ga uniči in se ga za vselej reši ter dobi zanj še bogato odkupnino, je sedaj njegQY rešitelj. Ko je na Tarzan videl. da je Jeff odprl oči, je stopil zdravilnemu drevesu, nastrgal nekoliko njegove skorje, zmečkal z nekftn zeliščem ill mu s tem namazal rane. Ko je Tarzan videl, da Jeff ne bo mogel hoditi, si ga je zadel na ramo in rekel: "Sedaj pa pojdimo v sklil-nato jamo, kjer bo bolnik na varnem okreval." Počasi je stopal Tarzan, ko je nosil J t* f la, za njim je pa stopala Mary Hrooks. Bila je sedaj brc/ strahu, saj je tukaj Tarzan, ki jo bo varovat Naj so tulili leopardi, rjoveli levi in smejale hijenfc, Mary se jih ni bala, kajti bila je merjena, da junak Tarzan vse premaga. — Jeff liiggers je bil pa ves drugačen. Ves obuemo, še hoditi ni mogel, pa je kljub tuimi koval črne naklepe, Uiko bi mogel Tarzana, svojega rešitelja izdati Ka-gundi. Četrtek, 13. oktobra. 1938 'AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 1 TRPLJENJE SLOVENCA IVANA FLAJŠERJA V RUSIJI Brežice, v septembru 1938. Pred nekaj tedni se je vrnil P° 23 letih in pol iz Rusije v sv°j domači kraj Fleischer Ivan (Perkmanov) iz Brezine v občini Brežice. Prišel je z ženo in 3 otroki v starosti od 8 do 16 let. Fleischer ju se je posrečilo šestletnem prizadevanju po-mednarodnega Rdečega kri-Za Po poljskem konzulatu dobiti P°tni list iz Rusije na podlagi ustin, ki jih je prejel od domačih. Fleischer je po 23 letih zo-pet Prvič slišal slovensko govo-Uco m danes večinoma govori rusko, ker je v teh dolgih letih s;®raj pozabil svoj materin je-Zlk'Marsikaj se je pa tudi v domačem kraju spremenilo v tem fasu' Med prvim, kar je zvedel, Se je vrnil, in kar je bilo tudi Jeg0Vo prvo vprašanje, ali še 6 starši, je moral slišati, da e oba krije hladna ruša. let •C^er' ki J'e danes star 47 l Prisodil bi mu jih precej C]e.C!' l'e odšel takoj ob mobiliza- 1J! 1914 v vojno, in sicer ajPrej v Kastel Novi na črno- «orsko mejo, kjer je bil kmalu "Jen v prsa. Ko je ozdravel, 'Januarja leta 1915 odšel v ^reb nazaj k 53. pešpolku in j ,u nato na rusko bojišče. d^Je bil 21. julija 1915 po tri- jj6Vn* bitki ranjen in ujet od sov. Odpeljali so ga v Kijev odše] niC0- Ko Je ozdraveI> n .2 ujetniki za krajšo dobo st na bojišče, kjer so kopali je jarke. Toda še leta 1915 ijo t °dposlan naprej v notra- kjer RuSi,le in dal;ie v SibiriJ°-Voja®° jih prevažali iz enega 44««** taborišča do drugega, Ija fr ni zopet prišel nazaj v 0v' kjer se mu, je posrečilo peniti. jjj a poleg lakote leta 1921, ^ 0 le doživel v Ukrajini, spa-^ gotovo med najbolj žalostne t', doživljaje in spomine. i>ei toriščih, kjer je preži-C0?' dve leti, m' ki jih je doživel H-*! jih ne bo pozabil niso ^ ^oIiko trpljenja in gorja !j„d.0l'al| prestati tukaj naši ietn^'. mogoče popisati. U- Je K;i " So P° taboriščih, kjer jih " iakote in bolezni kar tru- »ali Sn aj po več tisoč, umi- b Poleg mraza je bila naj-Dnevna hrana so Za]^, ez&ani pšenični otrobi, Jlega am na vodi, in 400 gr čr-0 kamen trdega kruha. Sih Tj° Je, da v teh sibirskih
  • kal, - ,lJU je tlela samo že- ^Ov Tt>° oi se vrnil nil '.; ta Su',.Uj.etništva- bo h on POT.IAKOV ZASEDENO MESTO se vrnil čimprej dolmen je tudi pobeg dar od začetka še. ni bilo nič hudega. Zanimivo je, da še nekaj let ni ničesar zvedel, kaj vse se je leta 1918 zgodilo pri nas in drugod v Evropi. Šele po več letih je zvedel za Jugoslavijo. Zato je naslavljal tudi vsa pisma, ki jih je pisal domov, v Avstrijo. Šele leta 1925 je po dolgih letih prišlo prvo pismo v roke svojcem. Rekli smo že, da se je začelo v Rusiji leta 1917 in 1918 drugo življenje in druge razmere, ki so prinesle nove stvari in preobrnile stari red. Fleischer je do leta 1921 živel pri starših svoje, žene. To leto pa si je zgradil sam hišico in dobil nekaj posestva od staršev, da je redil tudi živino. Isto leto \ je doživela vsa Ukrajina stra- j šno lakoto, ker so novi gospo- j i dar j i Rusije zaplenili skoraj vse žito in ga izvozili iz Ukrajine. Ljudje so umirali kar trumoma in jedli vse, kar so dobili. Poleg tega pa so začeli boljševiki z uvajanjem skupnega gospodarstva (kolhozov). Na prigovarjanje vladnih agentov, ki so slikali ljudem vse mogoče koristi in lepoto skupnega gospodarstva, se je ustanovil v Starem Petrovsku leta 1921 prvi kolhoz, v katerem so se združili nekateri posestniki prostovoljno. Toda naslednja leta je začela oblast s silo uvajati skupno gospodarstvo. Ljudem so zaplenili živino, razen 1 krave, zemljo razlastili in ustanavljali skupna posestva — kolhoze. Kdor se je tega branil, so ga kratkomalo zaprli in ponoči odpeljali z avtomobilom neznano kam. Večinoma so jih poslali v Sibirijo v gozdove ali pa so jih zaposlili pri drugih javnih delih, kakor so pozneje pripovedovali nekateri, ki so se po 8 do 10 letih vrnili. Velika večina teh nesrečne-žev pa ni nikoli več videla domačega kraja, ker so od trpljenja in gladu pomrli. Tako je bil do leta 1930 ves Stari Petrovsk, ki je štel 500 hiš, spremenjen v kolhoz. Kol-hoznikom, bivšim posestnikom, so pustili samo hišo z malim vrtom in eno kravo. Kar. kdo pridela na tem vrtu, to je njegovo in to tudi lahko proda, dočim se živina, ki je ostala last kolhoz-nikov, hrani iz pridelka kolhoza, če je dobra letina. V nasprotnem primeru pa pobere vse država in mora kolhoznik živino prodati ali pa doma zaklati. Zanimivo je nadalje delo v kolhozu in kakšne koristi imajo kolhozniki. Kakor pripoveduje naš Fleischer, vodi delo v kolhozu od oblasti postavljen predsednik kolhoza. Temu so pridelje-ni stražniki (brigadirji) po velikosti kolhoza, ki vodijo in nad-, zirajo podrobno delo, odrejajo posameznim kolhoznikohi delo in čas dela. Zoper odredbe teh ni nikakega ugovora. Če nočeš opravljati dodeljenega dela, sledi brezpogojna denarna kazen. Če te ne moreš plačati, kar je običajno, te pošljejo kam drugam na javno delo. Vse delo v PROFESOR MATIKA Pogled na mesto Tešen, ki je orestolica pokrajine istega imena, katero je Čehoslovaška prepustila Poljski. Kaku sm pršu v ofic lajerja sm že zadneč povej du. Čakat sm mogu skoraj ano uro, prejdn se j e przibu z anga ruma an debev gosput lajer. Na lev stran ust je imu an debelo cegaro, k jo je nekam p r o v smart zveču. "Well sir, vat ken aj du fer ju?" "O, lac mister lajer. Hir aj hev a telegram in vič Gudvil kampani hev- vaj ret mi det aj em tu get hefe milj en dalars. In te nekst telegram dej traj tu di-naj. If ju kud tok po kransku, aj kud tel ju lac beder." "Aj si. Let mi rajt tu dis kampani, den vi vil si, vat tej vil sej. For dis servis vil kost ju fiftin dalars, pejabl nav." Mav vroče m je rata v, pa sm djav sam seb, prafesar, pu ma-ljona je pa' še zmerem vredn petnajst tolarju. Pa sm vadštu, de je lajer pisu tist kompani, kaku in kaj je z rečjo in z mujo srečo. NEZNANO DELO SLAVNEGA MOJSTRA V cerkvi male rumunske vasi Vardomba je -visela dolgo časa slika, ki je predstavljala zadnjo večerjo. Čeprav sta jo odlikovala 'odličen slog jn žar-kost barv. so jo umetnostni strokovnjaki spregledali. Šele sedaj so poslali v Vardomb komisijo, ki je slik,o natančno pregledala in potem objavila izjavo, da gre nedvomno za doslej neznano delo slavnega italijanskega mojstra Tintor^t-ta. -o- ŠKOF IN ŽEPAR Ko je škof reformirancev Bela Soros prispel nekoč ponoči na budimpeštansko vzhodno postajo, je v gneči začutil, kako mu je nekdo segel v žep. V naslednjem trenutku mu je zmanjkala zlata ura z zlato verižico. V njegovi bližini je bil mo- žakar, ki se mu je videl sum- namreč po vseh pravilih ujeli 1 j i v in ga je dal aretirati po i m ga zaprli v svinjak. Ta za-stražniku. Ko je policist škofa por je trajal tri ure, a sodišče u uvid^i J.....r Najbrž - z vrnitvijo ne nj , nič. Brez vseh sred-eg t Uo mogoče nikamor, r P°vsod že naletel , SV n' co armado in orož-katerimi se je mo- j * Hl Pri Po gozdovih in de- Po gozdovih. Tako f p0 gozdovih in de- rVt 07llh kmetih. Po vaseh S^f Tako SV1*'1' Stari odda,jen 3 Slh sv? morja- Tu ie 0 revoluciji še iuho veli-je prišel proti v južno Ukra-Petrovsk v km .ie pri zene zbo- C* H tifi ^ 'V !0ttl..in ležal 4 mesece. ki at sko,^ novih »o, ^ "Otnov •;/"misliti na v- j0 11 ker si ^ konec leta 1918 po- V 1 |*t> ~ • "'asi "'.!«> Parasuk. S lcil - -jjjfc 6voluci- Prihajali sle-JJe tudi v vasi, ven- Vendar je*kolhozu, razen voženj, katere opravljajo s konji, se opravlja zgolj s traktorji. Traktor orje, vlači, seje, žanje, kosi itd. — V Ukrajini kolhozi pridelujejo v prvi vrsti pšenico in ječmen ter veliko množino sončnic; iz katerih pridelujejo potem jedilno olj p. Nadalje zelje in nekoliko krompirja. Kako se delijo pridelki, ki se pridelajo na posameznih kolhozih? V prvi vrsti ima država vnaprej določeno količino posameznih poljskih pridelkov, ki jih mora dobiti iz kolhozov. Ta količina znaša kaldh'60% pridelka, ki mora na določenem kolhozu zrasti, katera je pa izračunana po predhodni preiskavi zemlje po drž. agronomih. Od drugih 40 '/l pridelka odpade zopet nekaj odstotkov državi za obrabo strojev in orodja, ki je državna last. Ostanek od tega se pa razdeli med kolhoznike. razmerah zaen- Od tega pa morajo kolhozniki zopet meseca decembra oddati državi del v odškodnino za hrano, ki so jo prejemali med letom pri delu v kolhozu. Upoštevati je pa treba, da je to mogoče samo, Če je letina v kolhozih normalna in se pridela določena količina. Zgodilo se je n. pr. v nekem sosednjem kolhozu, da kolhoz zaradi slabe letine ni pridelal niti določene količine pridelkov. Država je ob žetvi pobrala vse žito, za ostanek pa je pobrala kolhoznikom vse, kar so imeli bornega imetja po svojih hišah v odškodnino za oni pridelek, ki bi bil moral po računih zrasti. Tako so kolhozniki izročeni gotovi smrti od lakote, če jim sosednji ne pomagajo. Važno je tudi, da se ostanek pridelka deli med kolhoznike po članih in po tem, koliko dni je posameznik opravil med letom I prišel k v kolhozu, kajti komunizem pozna samo gole številke in nič drugega. Zato je tudi neizogibna lakota v oni hiši, kjer je n. pr. za delo samo gospodar. Pri delitvi pridelkov se upošteva samo njegovo delo ne glede na to, koliko ima lačnih otrok, ki niso za delo sposobni. Edino one družine, ki imajo več delovnih članov, za silo živijo. V splošnem je nezadovoljstvo povsod med kolhozniki in so življenjske razmere zelo slabe, kar je imel priliko videti, ker je prišel daleč naokrog skupaj s kolhozniki. On sam namreč ni bil v kolhozu, ker je leta 1930 postal drž. lovec in je svoje posestvo še pred uvedbo kolhoza prodal. Kot drž. lovec je zaslužil mesečno po 150 rubljev. Kako je s tem živel, nam bo jasno, če povemo po njegovih navedbah, da stane danes v Rusiji liter mle-(Dal je na 4. str.) vprašal, kaj mu je izginilo, je duhovnik v svoje presenečenje zapazil, da ima uro in verižico na starem mestu. Sumljivi mož pa je škofa rešil iz mučnega položaja. Priznal je, da je uro res ukradel, da jo je pa tudi vrnil na prvotno mesto. Spretnega žeparja .so vse eno zaprli. KAPELICA NA NAJVIŠJI CESTI EVROPE Na Col-d'Iseranskem sedlu v Alpah, kjer je najvišja evropska cesta, bodo postavili v višini 2500 m kapelico. Cesto so lani v juliju izročili prometu. Cesta je poleti dan na dan polna avtomobilov. V kapelici bodo turisti ob nedeljah lahko pri sv. maši. ■-O-r- BREZMOTORNI POLET PRED TISOČ LETI Če smemo verjeti starim zapiskom, ki jih ie odkril indijski arheolog Hidayet Hosayu v nekem hindujskem svetišču v Kalkuti, tedaj so imeli v Indiji že pred tisoč leti jadralno letalo, ki se ni dosti razlikovalo od dandanašnjih jadralnih letal. Zapiski vsebujejo natančen opis priprave, ki so jo '.'porabljali okrog 1. 900. v Bengalijj. 'Zgraditelj te naprave iz mahagonija in bambusovih stebel se je lahko dalj časa mudil v zraku. Zakaj so v poznejšem času na to konstrukcijo pozabili, iz zapiskov ni' razvidno. --o- CELA VAS OBSOJENA Vse moško prebivalstvo vasi Vilagos na Madžarskem, to je •okrog 70 mož, so bili obsodili na teden dni zapora. Ti možje so sodnega izvrševalca, ki je nekemu kmetu rubit ie smatralo za posebno oteževalno okoliščino, da so reveža zaprli v svinjak. Ker niso mogli ugotoviti nobenega kolovodja, ki naj bi sa pokoril za vse, e;o obsodili pač vse moške ;z Vilagosa, posebno še, ker so se sami' s svojim dejanjem naravnost bahali. Težava pa je v tem, da je v vaški ječi prostora samo za tri može in tako je trajalo nekaj časa, preden so vsi obsojenci cdsedeli svojo kazen. ---o- LAŠKA POSLANSKA ZBORNICA ODPRAVLJENA — Rim, Italija. — Fašistični zbornica, katera itak nima .več nikake oblasti. Namesto nje se bo uvedla zbornica, sestavljena iz raznih fašističnih edi-nic, katere bodp zastopale veliki svet je zadnjo soboto sprejel odredbo, katero je Mussolini napovedal že pred dplgim časom, namreč, da se odpravi italijanska poslanska razne stanove in profesije. -o- NAZIJI SKUŠAJO POTLAČITI SRAMOTO Dunaj. — Odmev v inozemstvu na 'barbarski čin, ki so ga izvršile nazijske druhali nad dunajskim kardinalom Innit-zerjem, nazijem ni prijeten in skušajo zadevo potlačiti tei napraviti vtis, da so to izvršili neodgovorni elementi. Avstrijski komisar Buerckel je baie zagrozil, da bodo krivci poslani v koncentracijsko taborišče. -o- 20 UBITIH V ZRAČNI NESREČI Sost; Nemčija. — V tukajšnji bližini je zadnji ponedeljek neki belgijski potniški aeroplan treščil na zemljo, ko je izgubil v zraku eno krilo; 16 oseb je bilo pri t^m ubitih. "Nav ju go hom,'" je djav lajer, "džast as sun aj vil get en enser on maj leder, aj vil kol ju, end vi vil si vats ol ebaut." Paslovu sm se ad mistra lajerja in sm že nejkem lažje šu pred domu, manda zatu, k meje za petnajst tolarju varžet alaj-šav. Z lajer j i vejm de ne j dobr dost za imejt. Lajerji so ad hu-dimana. Muj j-anki oče so djal, da je lajer še hujši od samga ta spodnega, reki so: oni ti vzame le dušo, lajer pa vse kar maš dušo in telo in povrh še kar maš v varžet. Ampk pu maljona tolarju pa tud nejso mačkene sov-ze in to mi je stalu neprenehoma pred vačmi. Dej lav sm račune, kaj bom vse naredu, k bom ankrat dobi v pu maljona. K sm šu spat sm še o lejpi Špel-ci sanjav k je tam nekje na Šentklerji, ki zna dobre nudelce delaj t, pa okusne žinkrofce kuhat. Zdej vem de me ne bo psti-la, k bo zvejdla, de bo prafesar Matika deležn take velike sreče pu maljona. Kar prste s bo va-bliznila in bo prhitela za menoj, če treba tud prav na konc sveta. nej za vsakm vogalom. Tuik brihtna je gotov tud Špelca. Čez tri dni sm dobiv pismu od lajerja, de nej pridem v ofic. K sm pršu, je djav de nej moč dobit nobenga vadguvara. Djav je, dajmo še enkrat pisat. Kar pište sm djav. Ja, je djav: det vil kost ju ena ter ten dalars. Jeh bom že plačav, k bom dobiv tistga pu miljona. Pa se je mož po glav počehav rekoč: Vi dont ron biz-nes det vej. — Zakaj ne, sm djav, sej moram tud jest čakat, pa b vi ne? Potem je biv pa hud, jest pa tud, de sva se do dobrga skrejgala. Vstav sm in vadšu iz ofica in lajer ju nejsm še uh me piš atu rečt. Nak taku me pa ne bote, sm djav sam pr šeb. Vejste gosput vrednik de sm biv taku jezn, de sm kar pihav. Mahnu sm jo v Grant park in tam sm se vsev, de sm si mav jejzo pohladu. Sapramiš vndr, sreča je taku bliz, pa človk ne more do nje. Med tm premišle-vanj se m je pa v glav posvejtiv, kaj pa če se rej s sploh nič s tožt ne bo dalu. V jenajdet stec je taka stvar prepovedana in nazadnje bom še sam v lukno pršu, k bodo zvedel, de sm tist ti-ket kupu, ki se ne smej. Pršu sm do prepričanja, de je naj-bulš vse skup pr gmah pstit. Če grem spet h kakšnm lajer, bo prec spet "ten" ali "fiftin" ta-lars, druzga pa neč. Prafesar Matika pa tolarje po štrit ne po-bera. Le za kaj se m nej že takrat v glav posvetiv, predli sm vadštu tisti prvih petnajst ta-larju. Takrat b se muglu m kaj posvetit, pa bi ne biv za, tolku na zgub kokr sm. Potegnu sm si muj celinder na v*ači, ker m je blu rejs kar sam ga sebe malu sram, pa sm naprav vablubo, de bom vse skup lepu pozabu. Tista Good kompani j a in vsi lajerji zraven se naj gre j o pa solit če čjo, prafesar Matika ne bo okul neh več hodu. To je en dogodek, ki se m je dogodu vadkar se nej smo vidla g. vrednik. Kaj se m je pa še kej druzga dogodlu bom pa povej-dov enkrat prihodneč. Do takrat vastanite pozdravljen, pa dober se mej te, kakor se bo skušav imejt tudi vaš dobr prijatu Prafesar Matika. -o- J OOOOO-OjOOOOOOOO O OOOOOOOOOO C^O0<><>0<>00<>0<><> Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imatno tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North Sth Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W OOOO0000000000000<>000000000000<>00000000000o1 Saj ženinu k b mel pu maljona ŠIRITE AMER. SLOVENCA DVA KRASNA PREDMETA Narejena z nezlomljive medenine, ld se ne ubije. Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom grs skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine. Gena $.200 — V vašem domu je gobovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom. "GOD BLESS OUH HOME" To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe. ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE, proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. Gena 75c Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Tovarna novega človeka t j, POSLOVENIL LEOPOLD STANEK u: Tovariš Vladimirov je še enkrat pogledal prežalostno podobo hišnika, ki je stal pred njim, pogledal je še enkrat opljuva-na tla, potem je še sam krepko pljunil in šel k zdravnikovi sobi. Mladi zdravnik je bil njegov tovariš iz mladih let in oba «ta se skupno navduševala za idejo boljševizma. Medtem ko si je tovariš Vladimirov postavil nalogo, da duševno prenovi ljudi v "Tovarni človeka", je bila zdravniku poverjena skrb za njihov telesni blagor. Z njim je hotel zdaj govoriti. Doktor Krasnov je sedel pri mizi in kadil. Poteze njegovega obraza so bile tem-fle. Ko je opazil tovariša Vladimirova, ga je pogledal s svojimi velikimi, temnimi očmi, stresel z glavo, mu obotavljaje se podal roko, komaj odprl usta in dejal: "Pozdravljen!" "No, kaj pa se napihuješ?" je vprašal tovariš Vladimirov, ki ga je ta malo prijazni sprejem neprijetno zadel; saj je vendar prišel, da bi pri njem črpal tolažbo. "Kaj je z menoj?" je odgovoril doktor Krasnov. "Oh, to je, da se bom kmalu odrekel tvoji "Tovarni človeka"; tem bivolom nisem kos! Ne gre in ne gre; mislim, da smo stvar zgrabili čisto napačno. Povem ti odkritosrčno, da sem danes čisto potrt. Ta popolna svoboda v spolnih zadevah je prav za prav nekaj groznega. Danes sem končal splošno preiskavo in uspeh je: eden in osemdeset odstotkov spolno bolnih!. Sicer pa sem ugotovil, da so prostitutke, ki so prišle k nam, postale po večini samo zaradi tega prostitutke, ker so jih njihovi možje zapustili. Zakaj pa so jih zapustili? Samo zato, ker jim naši zakoni izrečno dajejo pravico za to! Moje prepričanje je, da za vso to umazanijo okoli nas ne nosi krivde ženska, ampak izključno le moški. Večina žena ima v sebi hrepenenje po večni ljubezni, sanja o otroku, o družini, o domu. In mož? Ko je dosegel, kar je hotel, sega po drugi. On seveda ne more ničesar izgubiti; v njegovem življenju se ni nič izpremenilo. Lahko najde drugo in prva ostane — z otrokom. Tolažijo nas sicer z alimenti; toda, prijatelj moj ljubi, to je le strahopetna samoprevara! Kakšne težave ima vendar žena, da dobi alimente za otroka, za samo sebe pa itak nima skoraj nobenih pravic. Ne, prijatelj moj, nismo na pravi poti! S tem, da smo oprostili gole živalske nagone njihovih spon, smo ženo neusmiljeno izročili možu. Z vzvišenimi besedami govorimo o tovarištvu, v resnici pa so to pač samo besede! V vsej Rusiji je zdaj zrak poln prasile sproščenih nagonov. Včasih, kadar odprem oči, se mi zdi, kakor da se hoče vse to morje živalske razbrzdanosti razliti čez nas in potopiti vse, kar je v naši ideji vzvišenega. Kdo bo zadržal ta grozni val tega, Vse je dovoljeno'?? Priznam ti: vse to mi je že dolgo odveč, že dolgo se mi gnusi. Toda če to povem, kakor sem povedal tebi, bom takoj na So-lovkih. Pa vendarle ne vem, če se bom mogel zdržati. Končno bom vendar moral povedati, da smo ljudje in da človek ni žival!" - * «^ V tem trenutku je bilo tovarišu Vladi-mirovu, kot bi mu prešinila srce ognjena strela. Tanja mu je stala pred očmi. Čutil je, da je nekaj stri v tej deklici, ki je bila še na pol otrok. A tudi v njem se je nekaj izpremenilo. Nekje, v nekem kotu njegove duše je glodalo čuvstvo ke-sanja, ki ga doslej nikdar ni poznal! Tanja, da, Tanja je kriva, da je prišel name ta grozni nemir, je mislil, in samo ona me tudi more potegniti iz tega začaranega vrtinca. Na kratko se je poslovil od zdravnika in hitel ven in dalje po cesti, dokler ni vstopil, upehan od naglice, v poslopje GlublspolKoma (Gubernijski izvršilni odbor). Kar nič več ni mogel čakati, da bi stopil pred Tanjo in ji rekel: "Pridi, Tanja, pojdiva takoj v Zags (Stanovsko oblastvo, civilni urad.) in vse bo dobro, vse!" A Tanje ni bilo; njen prostor je bil prazen. Na njegovo vprašanje, kaj je z njo, je dobil odgovor, da je danes sploh še ni bilo v pisarni. Tovariš Vladimirov je nemirno hodil po svoji sobi sem in tja in je že nekajkrat poizkusil, da bi sedel k delu in se pomiril, a brez uspeha. Crke so mu plesale pred očmi, za njimi pa je videl temne, žalostne Tanjine oči, obrobljene s temnimi modrimi kolobarji, ki so očitajoče zrle vanj . . . In če je bolna? Kaj bom začel brez nje? se je spraševal boječe. Tedaj je začul, da so se odprla vrata v pisarni. Tovariš Vladimirov se je tresel od razburjenja. Nekaj sekund je bilo tiho, potem pa je začel ropotati stroj. Ker ni mogel več prenašati negotovosti, je hitro pograbil nekakšen spis in s to pretvezo stopil v pisarno. Ali zaman so njegovi pogledi iskali Tanjo. "Ali Kirilove še vedno ni tu?" je vprašal tovariš Vladimirov čemerno. "Ne, še vedno ne!" je odgovorila strojepiska Valja in pri tem močno zardela. "Ko bo prišla, naj pride takoj k meni!" je ukazal, zaloputnil vrata in zopet stopil nazaj v svojo sobo. Na delo sploh ni več mislil, bil je do vsega popolnoma ravnodušen. Njegovo razburjenje je raslo od minute do minute. Z rokami si je segel v lase, mrmral predse besede brez vsake zveze in hipoma obstal pred lepakom, ki je visel že več mesecev v njegovi sobi. "Vze"mimo vihar revolucije v Sovjetski Rusiji, združimo ga z utripom ameriškega življenja in vršimo svoje delo kot ura!" Bral in bral je že tisočkrat to besedilo, toda razumel ni nobene besede. Sre-po je gledal tja; potem je izčrpan sedel na divan in skril svojo glavo v roke . . . Tako ga je našla Tanja, ko je ponovno potrkala in stopila v kabinet. Prav kakor bi čutil njeno bližino, je planil kvišku, in ko jo je videl pred seboj v siromašni, modri cunjici, še bolj suho, še bolj bledo kot včeraj, ji je prožil nasproti roko in rekel s proseČim glasom: "Tanja, pojdiva danes v Gub-zags!" A napravila se je, kakor da ni bila slišala njegovih besed in ne videla njegove kretnje, ter tiho dejala: "Prosim, oprostite mi, da sem prišla prepozno, imela sem opravek na sodišču!" "Na sodišču?" (Dalje prih.) Naročila za stenske koledarje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" za L1939 sprejemamo do l. novembra 1938 Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsaka leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanske-ga Slovenca" svojim domaSim, ali prijateljem in znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money ordru, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Naročila sprejemamo za JUGOSLAVIJO in vse druge dele sveta. Le za Italijo ne, ker tam je dostava slovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 *oad TRPLJENJE SLOVENCA IVANA FLAJŠERJA V RUSIJI (Nadaljevanje s 3. str.) ka 1 rubelj in pol, ravno tako 1 kg kruha. Meso stane 8 rubljev. Dobra obleka, katere pa skoraj ne dobiš, pa 800 do 1000 rubljev. Sploh pa razen mleka, mesa, zelja in kruha ne moreš v trgovini kupiti skoraj ničesar, ker nimajo. Na vprašanje, kako je delavstvo zadovoljno in kakšne so plače, pripoveduje, da tudi delavstvo ni zadovoljno, toda pomagati si ne more. Delavci zaslužijo mesečno od 150 do 350 rubljev. Samski delavci še nekako izhajajo, ker stanujejo večinoma v delavskih kasarnah. Kakšno je versko življenje v Ukrajini, pripoveduje naslednje: Skoraj vse cerkve so zapr-|so mu pa pobrali vse listine, ki te, oz. spremenjene v kina ali jih je imel pri sebi, razen pot- dočim kmetje po kolhozih tudi teh ne praznujejo. Kmetje pra^ znujejo samo 1. maj, obletnico revolucije, obletnico Leninove smrti in podobno. Zvonov ne slišiš nikjer, ker jih tudi ni več. Poroke so civilne na občini. Če kdo umrje, ga pokopljejo brez vsega. Če komu dopuščajo razmere, ima lahko pri pogrebu godbo, drugega pa ne. Jasno je, da ga je po vsem tem vedno bolj in bolj vleklo, da bi še kdaj videl svoj domači kraj in svoje. Slednjič se mu je posrečilo, da je po dolgih letih dočakal oni dan, ko jte lahko zapustil Rusijo. Pa po vseh letih trpljenja in razočaranja je moral doživeti še to, da je odšel iz nje tako rekoč brez vsega. Na ruski meji je moral čakati dva dni, preden so ga izpustili. Prej pni! m J. M. Tronic Iveri. j secret move among some oi Dr. Maček je v Beogradu j ^ catJholf Yugoslav clergy podčrtal, da stoji v okvirju Ju-' 0 secede Jom Rome andai J Slič- i because> they have no repre i mentation in the college of ' dinals". Videl sem neko vest o goslavije, le drugo hoče. no sta govorila tudi dijaka, Hrvat Saban in Srb Ninčič, ko sta prišla na kongres medna- kardinalu Innitzeru. pa J° : kardinal sam preklica 1, o ka- pa skladišča. Cerkev v Starem Petrovsku je n. pr. spremenjena v kino. V sosednjem kraju je nega lista, in ves denar, katerega itak ni imel veliko. Tako je prišel brez vlakih sredstev z rodne mladine v New York in i——"-* i^ — —--. , imela neke sestanke. Jugosla-1 kem ^.zadevllenl vijo hočejo, le drugo hočejo. | jugoslovanskim katoliškim«. Dobro. Na proslavi rojstnega j rom 'še nisem s,iša1' Zat° 1 sicer še cerkev, a je večinoma družino na Poljsko in v Varša- zaprta. Kadar je pa z dovoljenjem oblasti v nji bogoslužje, prihaja v cerkev zelo veliko ljudi, celo po 20 km daleč, ampak večinoma samo starejši. Mladina ne hodi več v cerkev, ker je pač vzgojena vsa v komunističnem in materialističnem duhu. Tu živi tudi še star duhovnik v veliki revščini, ker mu nihče ne sme oziroma ne upa nič dati. Le vo, kjer je dobil na našem konzulatu podporo, da se je mogel vrniti domov. Želimo Fleischer ju in njegovi ženi, ki se ji še pozna domotožje po Ukrajini, kjer je pustila še svojo mater, da bi po tolikih letih našel in si mogel ustvariti nov dom. Danes je s svojo družino brez vsega in brez sredstev, navezan na podporo dveh skrivaj mu ponoči prinašajo j bratov. Umestno bi bilo, da bi starejši ljudje živila, da ne umre j mu domovina preskrbela pri- od lakote. Nedelj v Rusiji ni več. Delavci po tovarnah praznujejo 5 dni v mesecu, ki so do- merno življenje, da bi mogel svoji družini ustvariti nov dom, ko se je po tolikem trpljenju ločeni na posamezne datume, vrnil v domovino. Poslužite se naše popolne trgovske refrigeracijske postrežbe Mesarji... Peki... Cvetličarji... Restavranti ... Gostilne... Groceristi... Krznarji, t, Delikatesne ... in druge trgovine ... »i< Naši refriggracijski inženirji vam bodo z veseljem pomagali, izdelati načrt za vašo električno hladilnico, inštalacijo zmrzovalnih a 1 i mrzlih shramb. Nobenih stroškov ali obveznosti ni za to postrežbo. MALO NAPLAČILO Vprašajte o našem načrtu za 24 mesečno plačevanje. Samo pokličite RANdolph 1200, Locol 143, za to PO- s POLNO električno refrige-racijsko postrežbo. COMMONWEALTH EDISON COMPANY 71 Wait Adams Sb»*t — RANdolpb 1200. Local 143 dne v Zagrebu pa je dr. Maček rekel: "Mi kušamo pa če-mo još kušati, da svoj spor sa Srbijom sredimo sami, ali ako ne uspijem,o, mi čemo slobodu i bez njih postiči. (Burno klicanje i dpbravanje)". Tako po Hrv. Glasu, Kam je šla Jugo-j slavij a ? * "Errare humanum est — vsi se motimo". "Life" je ameri-kanski list in v marsičem so amerikanski listi na slabem. Pravi, da so Črnogorci in Bosanci, toraj dva različna naroda, nekoč spadali ppd Ogrsko. Slabo. Pa omenja nekdo, da .je nekoč dpbil v roke vizitnico, ki je povedala: Mr. J. M... Interpreter, Serbian. Croatian, Dalmatian, Macedonian, Monte-negrian, Slavonian, Herzegovi-nian, Banatian, Slovenian"., manjka le' a? Bosnian in morda še Istrian. Izgleda, da bi bilo toliko narodov na Balkanu. Sami tp delamo, ko gre kveče-mu le za dva naroda. Dalje prišteva "Life" Donavo, Dravo in Savo med ogrske reke. Donava teče preko več narodov, Drava večinoma po jugoslovanskem ozemlju, Sava pa je vsa le jugoslovanska. Je križ z geografijo. Nekdo kritizira. Pravilno. Prihaja pa na — kardinale, ko je Hayes umrl. Laški kardinali mu delajo preglavico. Nad polovico je Lahov. Ppljaki imajo le dva, in šest miljonov jugoslovanskih katolikov nima" nobenega, "and never had any in history". Kakor se vzame. Ako vzamemo "history" v ožjem pomenu, res jugoslovanska zgodovina — le do 20 let šteje — še ni imela kardinala, ampak Missia je bil Slovenec in Hrvati so imeli več kardinalov. Vsaj točno to ni. Dalje prihaja na razmere zdaj. Omenja vlogo Jugoslovanov, ki so uili "zid krščanstva — antemurale christianiiatis "zoper Turke in Tartare. Vzame zgodovino v širšem pomenu, ker piše: "Many attempts have been made to create one of their own cardinals, but never successfully. "To je w-motno, kakor vidno iz zgorej-šnjega. Vsaj meni ie novo, ko piše: "Today,there is a strong, 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala $ OR JOHN i. SWET4N4 f OPTOMETRIST '801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. | zjutraj do 8:30 zvečer. I Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. ne morem soditi, nekaj o slavni točnosti. Utegne biti amerikanski Poljaki so kot narod pi'av P* sebnega kova. To so poka*^ pogostorna, kakor priča hudo za iostna zgodovina. Samim sej so i o- škodovali, posebno sl°' vanstvu pa naredili neizmerj10 škodo. Zdaj^so prišli do samostojnosti. V nolitiki j: do pokajo. V pogledu je Poljak SIpvana v sebi ne pozna, gleda, da se je nad Čehe : grnilo morje. Ako je mor1 narodnostne^ I a Poljak IZ- tako biti, kdo naj tarna ? Vse- kako pa je značilno za slo"8"' «ke Poljake, da so tudi v* njem trenutku imeli noz hrbet pripravljen radi r-e*a, Poljakov v Čehoslovakiji Ki ^ pod Čehi ne trpeli v nar°lj nem oziru, pa bodo ko izgine Čehoslovaska. slepljenci. Tudi kot katoličani so PolJ ki posebnega kova. Ako , kaj ni po volji, vržejo vse Fl0,. Prav zadnje dni je 'oilo c! i-tati o neki rabuki nekje v nu. Od Rima, od cerkve se L jj jo, ako ne gre po njih S1^ Vesti javljajo, da poljska vlada pravoslavne . kve, in so zadi katoliški kr Nasprotniki niso slepi, §\ » lek se v "Prosveti" oglasi, vsaj poprašuje. Kako je z ^ devo, ne moi-em soditi, kel , mam drugih vesti. Jej že danes rečem, da je P sS križev s Poljaki tudi, ka^. postavljajo kot katoliki, rna se vrlo slabo postav • p-ako ne gre tako, kakor o® j, čejo, dasi ni vedno pravi"1 , korektno. Vse se lahko i v 4' ako ni pravilnih smerni v narodnem, kakor tudi v skem oziru. MOLITVENI Vsem, ki so nas zadnje ^ ce popraševali po m0'1' gpi-"DUŠNA PAŠA", ki £a Jj]l5o sal škof Friderik Baraga^, ga izdali preurejenega jih d V kraju javljamo, da smo bili v prodajo in zalogo- ^ Molitvenik "DUŠNA r» stane........$1.50. .tli tudi V prodajo smo dobili^ ^, tf litvenik "SVETE MAŠE' > ^Mi " č' g; en'1 Vodušek. Tudi ta mo^e je sestavil in priredil č-Vodušek. Tud stane........$1.50. . ^ t Tretji molitvenik, prejeli te dni v prodajo ,le ^i V A GOSPODU" ki -stal1 $1.50. . otreO- Naročilom je pridjat' ni znesek in poslati na- knjigarna . AMER. SLOVENJ 1849 West Cermak CHICAGO, TA NOVI SLOVA* ^ ima posebno poglavljo o ame gleščinl. Slovar je priredil i" ^ znani profesor J. Mula ček, ^ ' več let v Ameriki. — Knjig3 strani CENA: .j jO p,atn°"" 25 ko...........r' Trdovezan v platno Broširan mehko Naročila s potrebnim zneskom je poslati na- Knjigarna Amerikanski Slovet^ lllin o* 1849 West Cermak Road, Chicago,