DUHOVNO ŽIVLJENJE
LETO X. — ŠTEV. 17 9 P_E CEMBEE 1942
LA VII ©A ESPOKOTUAL
A. :V.tyyyy£^~
Ano X. _ NUM. 179 DICIEMBRE 1942
C°n el motivo de la fiesta patria yugosla-Va del 1. de Diciembre se oficiarä una misa solemne el domingo 29. de Noviembre a las 11 horas en la Cripta de Santa Rosa de Lima, Pasco 409.
Quedan invitados todos nuestros amigos Para que concurran a dieho acto, participan-do en la oraciön por una paz justa y pröxima y para el triunfo de la Justicia y de la Verdad.
CERKVENA PROSLAVA
PRAZNIKA ZEDINJENJA 1. DECEMBRA
se vrši s sveto mašo v SPODNJI CERKVI SV. ROZE, PASCO 409, OB 11. URI v navzočnosti oblasti naše države in zaveznikov.
Prihitite vsi rojaki in bomo skupno dvigninili našo gorečo molitev do Vsemogočnega Boga, očeta vseh narodov.
VANDA ČEHOVIN
A ESLOVENIA
Tierra lejana y triste de los dias
milagrosamente grandes,
milagrosamente ignotos;
tierra cercana y bella que suspiras
porque no te expandes.
porque lloramos Solos;
tierra que eres madre y eres duena
de bandadas dispersas
y de hijos que sufren;
Seriora que desoas la paz hogarena, i que a la luz amanezcas de soles que te busquen!
Tierra lejana y triste de los dias en que sentia cantar al agua saharina que brota en la aridez de rocosa colina. de ti olvidada basta hoy vivia.
Un idilio de las montunu.s eslovcnas. — Hoy no hav alli ui paz ni eonsuelo. 'I'odo vstii rogado por lu sang ve y por las ln grimas.
Milagrosamente grandes los hechos de tu historia, que cubren de blanca gloria a tus sabios magnates; Milagrosamente ignotos por todos los mortales que viven ignorantes del color de tus lotos.
Tierra cercana y bella que supiras por la paz de un luturo no esperado, dentro vives del corazön manchado de hiel del alma que sin ti delira.
Porque no te expandes y aprisionas carinosa a los pechos, dolorosa, en los pechos aguas arden.
Porque lloramos solos, olvidados muchas veces de elevar por ti las preces, ahora gimes por todos.
Tierra que eres madre y eres duena de cuerpos que patria van buscando, que llegue al Senor del cielo el llanto y escuche El nuestra oraciön pequeiia De bandadas dispersas por las patrias del mundo iormado estä el grupo que a ti te recuerda.
Y de hijos que sufren el no tenerte cerca y de madres despiertas que a tus hijos nutren.
Seiiora que deseas la paz hogarena,
I que a la luz amanezcas de soles que te busquen!
Slika nam predstavlja idilo iz naše prelepe domovine, ki je toliko stoletij dajala varno in sladko zavetje našim očetom.
Upajmo, da se ta slika miru kmalu spet obnovi.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 43 - 3361 (48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer.
Ob sredah in petkih ni doma.
Uprava:
Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413
Registro de Prop. Intelectual 81190
CERKVENI VESTNIK
29. NOV.: Maša pri sv. Rozi v spodnji cerkvi ob 11 uri.
Ob 12 uri za Ivana Mervič.
Molitve in shod bratovšči ne na Paternalu (Av. del Čampo)
6. DEC.: Maša na Paternalu za Andreja Bandelj.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za rajne Prinčič.
8. DEC.: Ob 12 uri maša pri sv. Rozi za Sebastjan Mozetič.
Molitve na Paternalu, Ava-los 250.
13. DEC.: Maša na Avelalnedi za Jožefa Budin.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za Franc Vidmar.
Molitve na Paternalu, Ava-los 250. Sestanek za dekleta.
20. DEC.: Maša na Paternalu za Alojzij Dolščak, zapoje žalni zbor.
Ob 12 uri pri sv. Rozi za Alojzija in Jožefa Rataj.
Mo 1 i t v e na Avellanedi.
25. DEC.: BOŽIČ. Polnočnica na Paternalu.
Ob 10 uri maša na Avellanedi za J. Silvio Lah.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za duše v vicah.
POPOLDANSKA SLUŽBA BOŽJA se bo cd 1. decembra dalje vršila v cerkvi sv. Neže, Avalos 250. Potrudite se, rojaki, da pridete v čim večjem številu.
PRAZNIK ZEDINJENJA se vrši 1. decembra. Proslavo pa bomo imeli v cerkvi v nedeljo 29. nov. s sveto mašo pri sv. Rozi v spodnji cerkvi ob 11 uri. Maša za Andreja Bandelj se zato prestavi na 6. decembra.
V SAN ANTONIO DE PADUA bomo naravili naš obisk 10 januarja in se bomo, kot običajno, zadržali tam cel dan.
MOLITVE ZA RAJNE
na čakariti so bili' letos prav posebno številno obiskane. Kljub prometnim, nevšečnostim, ker ne vozijo kolektivi, so prihiteli rojaki, da se spomnijo svojih dragih, in da na domovju rajnih premislijo tudi svojo lastno pot. Grenek jo spomin smrti, toda potrebno zdravilo je zemljanu, ki tako rad pozabi, da j c ustvarjen za večnost, da nosi v sebi neumrljivo dušo, katero mora rešiti... Na grobu pač razume, kako zelo se vara, če toliko svojo skrbi daje telesu, ki bo postalo plen ostudnih črvov, tako malo pa sc potrudi za dušo, katero čaka večna sreča ali pa večna nesreča.
SHOD V SVETIŠČU MEDALLA MILAGROSA
je bil zelo lep dogodek. Med sv. mašo je prelepo zapel moški zbor.
Tudi popoldne je bila naša mirovna molitev dobro obiskanj.
iSUSCRIPTOR!
iFijese, si no estä atrasado en su abono!
IZ UPRAVE
Nekateri še vedno dolgujejo naročnino. Prosimo rojake, da spolnite svojo dolžnost. Samo 2 pesa sta za celo leto. Z velikimi žrtvami vzdržujemo revijo, ki dela čast našemu imenu. Dokažite, rojaki, da zna te ceniti naše žrtve in doprinesite, da bo mogoče storiti še kaj več. Poravnajte zastali dolg! Priložite tudi kaj za tiskovni sklad!
Z današnjo številko pošiljamo zastalim naročnikom opomin. Morda je komu pomotoma prišel, česar naj ne vzame za zlo. Prav tako pa je mogoče, da smo koga prezrli. Naj vseeno sam poskrbi, da svojo dolžnost spolni.
Oddaljeni naročniki poravnate najenostavneje svoj dolg po poštnem bonu, katearega vzamete na svoji pošti na ime Juan Hladnik in ga nato v pismu pošljete na imenovanega.
V LJUBLJANSKI OKOLICI
25. julija slovenski četniški oddelki so očistili polovico ljubljanskega okrožja od laških okupacijskih čet, zaplenili velike količine vojnega materijala in organizirali nove bataljone in oddelke, ki so celo že nastopili v teh bojih. Laški maroder-ji so vrgli v boj proti slovenskim partizanskim odelkov vse svojo razpoložljive silo, okoli 120.000 vojakov, a kljub teinu niso uspeli, da ustavijo prodiranje junaških slovenskih četnikov. A številke laških izgub naraščajo z dneva v dan.
SLIKA ZASEDENE SLOVENIJE
‘ * France ’ ’ prinaša naslednji članek pod naslovom “Odpor v Jugoslaviji”.
Odpor proti laški oblasti v Sloveniji narašča. V nekaterih okrajih so bili fašisti primorani tako pomnožiti svoje čete, da je razmerje med vojaki in civilnim prebivalstvom 1:3. Štiri laško divizije, skupaj 75.000 mož in več kot 5.000 članov italiajnsko vojaške miilce, le s težavo vzdržuje red na ozemlju, na katerem živi komaj 250.000 kmetov.
Prestolnica Ljubljana jo ograjena z bodičasto žico. Lahi zaplenjujojo vse mogoče, predvsem čevlje in usnje. Dne 5. junija so postrelili 207 prebivalcev.
BODIMO PONOSNI, DA SMO SLOVENCI
Popolo d’ Italia prinaša članek z naslovom “Odgovornosti Slovencev”. Med drugim izjavlja:	Slovensko ljudstvo iz
ljubljanske province je s vojim vedenjem dokazalo, da nima svojstev potrebnih narodom, ki si hočejo zaslužiti pravico do avtonomije. Vsled tega si je to prebival stvo zaigralo velikodušno obnašanje Italije. Niti enega samega Slovenca ni bilo mogoče najti, ki bi bil sprejel velikodušno ponudbo Italije s hvaležnostjo, ali politično dalekovidnostjo.
KAJ PRAVIJO GORENJCEM
Po Gorenjskem krožijo agentje Gesta-pa in pripovedujejo, da ima Hitler veliko načrte, po katerih bi tudi Hrvate vključil v svoj tretji Rajh. Pravijo, da bi na ta način postala Hrvaška nekak nemški protektorat, kateremu bi so priključila vsa Slovenija. Pri tem trdijo, da bi od Lahov dobili nazaj tudi vsa ozemlja, na katerih bivajo Slovenci. Pravijo pa, da bi morali Slovenci opustiti svoj jezik, predvsem v pismenem občevanju bi morali uporabljati nemščino. Hrvaška, pravijo daljo, ne more biti samostojna država, ker da so sedanji upravitelji te države navadni hudodelci.
“LA VIDA ESPIRITUAL”
es ima revista mensual de la Colec-tividad Eslovena.
Invitamos a los simpatizantes que tambičn se suseriban y consigan sus-critores y avisos para contribair al seguro sostenimiento de esta revista. El abono es solo de 2 $ anuales.
EL DIRECTOR de la Revista es el capellän de la Colectividad, Pbro. Juan Hladnik, residente en la Par. Santa Rosa de Lima, Pasco 431. Telef.: 48-3361 y 0095.
ADMINISTRACION:	Paz Soldän
4924. Tel. 59-6413.
V ČRNEM GRABNU
nekje je bil ubit nemški okrajni glavar za Kamnik, ki je bil na inšpekcijskem potovanju proti Vranskemu. Nemške oblasti so zato ustrelile 50 Slovencev. V poročilu se omenja kraj šent Jurij ob Južni železnici iz česar bi sledilo, da je imel ta kraj kaj opravka zi dogodkom, čeprav je precej vstran.
V KRAŠNJI
v črnem grabnu je bilo ubitih 5 Nemcev. Iz maščevanja so nato polovil vse moške in jih pobili, ženske in otroke odpeljali v koncentracijsko tabore, vas pa požgali.
Nemci so požgali tudi Žiri, ki so skrajna točka na Notranjskem, kamor seže njihova oblast. Na Koroškem so požgali vas Lubgojna.
TRŽAŠKI FAŠISTI
so, razburjeni radi uboja v Ljubljani, kjer jo bila ubita fašistka Ariela Rea, dali razglas, da “oni ne spijo, temveč da so bodo osvetlil ’’ in “da se v Trstu ne sme več slišati slovenska beseda, ker ni več Slovencev, temveč kvečjemu še kak italijanski državljan, ki je slovenskega rodu.”
Preselil se je v večnost
Alojzij Dolščak
iz Podturjalca blizu Ljubljano, star 38 let. Po poklicu jo bil mizar in je na svojem potu spoznal vse glavno kraje v Jugoslaviji, koder jo imel delo. Pred 12 leti jo prišel v Ameriko, kjer mu je pa zdravje slabo služilo. Moral je svoje poklicno delo pustili in je začel nato s trgovino. Bolehal je na želodcu in moral slednjič na operacijo.
31. oktobra je podlegel bolezni in bil 1. nov. pokopan na Čakariti v obilnem spremstvu rojakov, ki so ga na zadnjem potu spremili.
Bajni jo bil dobro poznan med rojaki, ker jo bil svoj čas tudi delaven v javnosti. Bil je tudi podpredsednik Prosvete.
Zapušča vdovo Ano.
Maša za rajnega bo 20. decembra na Paternalu in bo zapel tudi žalni zbor.
-j- Anton Vukšinič je umrl v Cordobi v bolnici Tränsito de Allende, star 45 let. Doma jo bil iz Sržakov pri Metliki. Imel je zelo neredno življenje, ki ga jo spravilo v jetiko. Našli so ga nekje zunaj v borni koči onemoglega in ga je asistenca prepeljala v bolnico, kjer je umrl v mesecu septembru lotos.
•)• Iz Prvačine so dobili zapoznelo novico, da je umrla 70 letna Karlina Sulič (Fajdigova) in Jožefa Furlani (Godče-va) katera je umrla v maju, operirana na slepiču,
imäs mm piciimih®
Letos ne bo to dan veselja. Saj je bolj pravijo taki ljudje. In prav radi tega, ker je
spomin praznika na grobovih, da bi molili za žrtve naše svobode, kot pa slovesnost jugoslovanske svobode in zedinjenja. Morda je že več kot miljon tistih, kateri ne čakajo več dneva vstajenja naše domovine, ker so svoje delo na zemlji že dovršili in postali krvave žrtve za domovino.
Na ta dan se bomo pa vseeno spomnili naše domovine in prav zato še bolj ljubljene, ker “od nikogar spoštovane, od vsakogar za-ničvane”...
Dopustil je Gospod nebes in zemlje, da se je tako dogodilo. Dopustil je, ker je bil svet potreben krvavega nauka in trde preskušnje.
Kako pa smo gledali na domovino? Kako smo jo ljubili? Koliko je bilo med nami takih, kateri so bili pač glasni v zabavljanju čez njo, a ničesar pa niso storili njej v prid! škodovali pa so ji na vso moč, kajti taki nehvaležni in nevredni sinovi, ki svoje domovine ne cenijo, ji že samo s tem sramoto delajo, sami sebe pa seveda tudi v sramoto postavljajo, ker pač vsak ve, da kdor je nehvaležen domovini, tudi svojim starišem ne bo vračal s hvaležnostjo, pa tudi nihče njemu zaupati ne more.
Moja domovina je moj trebuh ... Tako
LA PATRI A Y
Que hermosa fue esta palabra. mietras el mundo vivia compenetrado de los ideas del amor cristiano. La "patria" significaba el conjunto de todo lo mas grande que hinchaba los corazones: el amor a los padres y hermanos, vecinos y amigos, superiores e inferiores. . . Superiores que desempenaban su poder en nombre de Dios; inferiores que recibian las črdenes como voluntad divina; maestros y dirigentes de los pueblos que ensenaban las doctrinas sanas de vida como Dios la manda. . .
Grande fue aquella "patria". que a todos sus ciu-dadanos trataba con igual carino, exigiendo de todos los sacrificios justos para mantener la paz y la union.
Las ideas materialistas modernes han trastornado tambien la "patria".
iQuö es lo que generalmente se esconde bajo esta palabra? Alguien pronuncio la fräse: Hoy es identico: "hacer America" y "hacer patria". . .
Hay dos clases de patriotas: Los hay, pero bien pocos, de aquellos que con la “patria" comprenden el bienestar de su hermanos y se dan Y trabajan des-interesadamente por ellos. Los hay, pero son poco co-conocidos y no se les levantan monumentos, sino que a veces se les combate y persigue. Son aquellos, que no se acobardan y fustigan los vicios publicos y secretos, que bregan contra las mentiras, abusos y corrupcio-nes, Son aquellos patriotas, que por su noble trabajo nada piden Estos son verdaderos patriotas.
toliko takih ničvrednežev, je prišlo gorje sedanje vojne. Ni bilo prave ljubezni do domovine, za katero ni bilo srca ne zvestobe, zato pa danes domovina mora terjati ljubezen, izpričano s krvjo in življenjem.
Sedanje vojske niso krivi tisti, ki so svojo domovino “ljubili gorko in srčno in s solzami”, temveč tisti, kateri so imeli domovino za svojo “molzno kravo”, kateri so od domovine hoteli vleči korist, ne pa njej dati sebe, svoje delo in svoje imetje. .. .
Domovina, prav ljubljena, zahteva žrtve. Tisti človek pa, ki svojo domovino ljubi z žrtvijo, ki ne išče samega sebe, temveč skuša drugim koristiti, njim, ki so njegovi bratje po jeziku in krvi, on čuti bolečino krivice in je zato nikomur ne stori.
Prvi december nam torej kliče, da obnovimo svojo ljubezen do domovine, ki naj nam bo “Mati domovina”, ki danes od svojih zvestih otrok terja dokazov ljubezni!
Vsi rojaki ste povabljeni 28. novembra zvečer v dvorano Principe Jorge, Sarmiento 1230, ob 21 uri.
V nedeljo 29. novembra pa prihitite vsi ob 11 uri k sveti maši v spodnjo cerkev sv. Roze (Paseo y Belgrano).
LOS PATRIOTAS
Otra clase de patriotas marchan bien embandera-dos con la bandera de su patria. La patria la tienen siempre en la boca, cuando gritan y cuando. . . comen. Con aquellos que de la "patria" viven sin tomarse tambien el trabajo de vivir para la patria. . .
El egoismo moderno, el materialismo präctico, que renuncič a los ideales superiores, perdio todo espiritu de sacrificio. Las palabras que siempre se oyen: "no me gusta", "no tengo ganas", "estoy cansado". . . son las caracteristicas de aquellos patriotas que gritan la patria, porque de la patria viven; que mucho mas que el bien de la patria les interesa su sueldo; que para darse para la patria son mezquinos y para reclamar de ello son ilimitados. Que a sus pocos mčritos quie-ren xerlos muy ampliados y cien veces repetidos, pero, ay, de quien se atreviera a poner de manifiesto los vicios que les afean.
La patria del cristiano es el campo en el que de-posita su verdadero amor; donde generosamente ac-tüa procurando el bien moral y material, la dicha temporal y eterna para los que la Providencia pone en su camino. Los patriotas verdaderos son aquellos que en la medida de su deber no miden lo grande de su sacrificio para el bien de su naeiön, renuncian a sus deseos, sacrifican su comodidc^d, dan su tiempo y su bienes Y, cuando la patria los precisa, ofrecen valientes hasta su vida. imitando asi el ejemplo y cumpliendo el mandata de Jesucristo mismo: |No hay amor mds grande
2M
que aquel que da su vida por los demde!
La “patria" de una gran parte de la humanidad es su propio bienestar. En voz alta predican, si, a los demäs, como deben amar a la patria; pero präctica-mente mientras cantan: “Es dulce morir por la patria", practican; “Es mäs dulce vivir por la patria"
Parece mentira, y sinembargo . Piden mäs sueldo y menos trabajo. Lo poco que hacen, no es para ser-vir a la patria, sino por miedo a los inspectores. . . Cuanto pueden se aprovechan de la patria . Con su vida y su ejemplo corroinpen a los conciudadanos . Su dinero lo usan para darse gusto y placer sin fijarse en el dano material y moral que provocan. . . Pobre de la patria, que en su pecho alimenta las viboras que han de envenenarla
Efectivamente ?D6nde estä el verdadero patrio-tismo y el patriota digno?
No debe pues extranarnos, que haya gente que
PO ARGENTINI
V Conconu je naš izletni voz “Turbus” (omnibus turistico) obstal in nas izložil. Prav nad. izlivom reke Akonkague v Tihi Ocean stoji prostoren hotel, kamor hodijo na rake gospoda iz Valparaisa. Reka, ki skozi tisočletja že nosi prod in zemljo iz gora, je nasula mehko kopališče, v katerem je mrgolelo mnogo ljudi. Malo dalje tam so bile skupine ribičev, ponekod pa so se belile nad gladino peščene sipine, na katerih so pridno brskali otroci za školjkami iz katerih sestavljajo razne' predmete in jih prodajajo tujcem. Tudi jaz sem stopil do vode, toda že je prihitel visok val in povzročil vriščečo zmedo, kajti neke ženske so se sezule in v strahu pred valom bose pobegnile nazaj, njihovi šolni so pa bili drugačnih misli in so jo ubrali z valom naprej... Iz grde zadrege je ženske spravil paglavec, ki je za nekaj drobiža hitro polovil šolne po vodi.
Bolj varno je torej zgoraj na hotelo vi galeriji, kamor sem stopil, da spijem vrček piva, ki mi je v pasji vročini tistega dne kaj prav prišel.
Iz visokega opazovališča je bilo krasno gledati na sinje morje, ki se je ovijalo ob golem bregu, pokritem s sipinami (medanos) s katerimi je označena pokrajina od tam dalje proti severu.
Nekaj posebnega pa je izliv reke v morje. Kakor da je bila z ravnilom potegnjena črta med kalno rečno vodo in sinjim morjem, se je vlekla daleč tja v valcvje ostra zareza. In še dalje tja je bilo videti ostro odrezane rumenkaste lise na sinji gladini. Pravijo, da je to
San Francisco de Asis predica a los päjaros...
Beproducciön del cuadro existente en el Santua-rio de Nueva Pompeya.
Como lioy, tambičn en aquel entonces, hubo gente sorda para la palabra de Dios. Los paja-ritos, a pesar de no entender, parecen demostrar mäs atenciön para las verdades eternas que la gente razonable, que no picnsa mäs que en las diversiones.
San Francisco de Asis ha tenido mäs tarde muclio auditorio humano y contribuyö podero-samente a la gran reforma social y moral dc su čpoca, con su ängelica palabra y con su ad. mirable ejemplo de renunciaciön absoluta
El presente cuadro es obra de lila Alimetov, pintor del Santuario de Nueva Pompeya, gran devoto de San Francosco. Como buen patriota quiso cl tambičn contribuir para la causa yu-goslava, regalando 4 hermosisimos cuadros con motivos yugoslavos, uno de los cuales serä rema-tado en el festival yugoslavo el 28 de Noviembre en el Salön Principe Jorge, Sarmiento 1230, a las 21 horas.
vislumbre estas cosas y no quiera iestejar mäs las far-sas del patriotismo.
He aqui una de las causas, por las que van cobrando tal empuje el comunismo y otras ideas que atacan al sistema establecido que, por haberse aleja-do de sus verdaderos cimientos, ya la patria perdič generalmente la noble misičn de “Madre patria y quedö para los que pueden aprovecharla: “gallina de los huevos de oro".
El mundo precisa buenas lecciones para recobrar el equilibrio. Tambien el concepto de patria debe ser restablecida en su espiritu principal, que es el sacri-licio por los demäs, por los hermanos, vecinos, conna-cionales. . . Por habersele negado a la patria tantas veces la fidelidad debida ahora tiene que reclamar la sangre y la vida de sus hijos, para que de la sangre de ellos renasca el verdadero patriotismo y se resta-blesca la verdadera “Madre patria'.
SEM TER TJA
edinstveni pojav in mu ne vedo prave razlage, kajti drugod se navadno rečna veda kar takoj utopi v morski, tukaj pa se daleč v morje vleče izrazita razlika med obema vodama. Najbrže je vzrok v veliki razliki temperature, kajti Akonkagua je prav hladna voda, ker v primeroma kratkem teku priteče iz ledenikov do gorkega morja.
Turbus je dal signal in zato smo se zganili in spet zavzeli svoja mesta za povratek. Spet nas je vodila cesta sedaj tesno ob morju, sedaj je splezala gori na breg in se spet zarezala med skale in šinila skozi tunel, vsepovsod so nas pa smehljaje pozdravljale razkošne vile, nasmejane v pestrem cvetju, ki je pokrivalo strme pečine, na katerih kraljujejo gosposki dvorci.
MED IGRAVCI IN KVARTAVCI. .
Tamkaj pa se šopiri potratna Vina del Mar. Ne rečem! Lepa je za oči ta “Morska vinska gorica” in privlačna za razpisane bogatine, ki pridejo tja zapraviti stotisoče na ruleto in nazadnje končavajo nekateri v mehkih tihomorskih valovih tragedijo svo-jfega zgubljenega življenja. Letopisi povedo le redka imena tistih, ki so na ruleti našli srečo in se vrnili bogati iz ubogih, kot so prišli; pač pa navajajo mnogo desetin samomorilcev in dražbenih prodaj gosposkih dvorcev, katere so njihovi lastniki zaigrali.
“Glejte tale dvorec” nam je pokazal naš vodnik prav lepo vilo. “Nekoč sem jo jaz imenoval svojo. Ko
bi ne bilo rulete, še danes bi bila moja. Tamle je pa glavna igralnica”, je pokazal — sebi za hrbet. “Niti videti je ne maram več, tako bridke spomine mi je pustila. ’ ’
Spomnil sem se starinske podobe, ki sem jo v nekem muzeju videl. Štirje kvartopirci, z izbuljenimi očmi, mečejo igralske karte na mizo. Za enim igralcem stoji satan in mu nekaj šepeta na ušesa. Slika je predeljena. Na drugi strani črte je videti sobo v veliki bedi. Mati se sklanja nad zibko in si briše objokane oči. Ura kaže polnoč, a moža še ni......
Marsikdo sodobnih ljudi bi se zasmehljivo nasmehnil tej sliki! Prav zato pa, ker so ljudje prezrli ali pa pozabili to preveliko resnico, da je človek nagnjen k slabemu in da se hudobec na moč prizadeva, da njegove slabosti izrabi in nesrečnika še niže zakoplje v njegovi strasti, so pa ljudje manj previdni in pazljivi i nad lastnimi slabostmi. Danes ni videti po hišah takih slik, zato pa je mnogo več resničnih prizorov, kakor ga predstavlja druga stran one srednjeveške slike; zato je pa toliko več nesrečnih mater in žen, katere točijo grenke solze nad izgubljenimi sinovi in možmi. Koliko je takih, kateri v igri ali pijači pozabijo na svoje delo, na svoj dom, na otroke, na svoje zdavje; uboge žene in matere pa obupavajo v nesreči iz katere ne vidijo izhoda, kajti njihove besede najdejo gluha ušesa in mnogokrat se zgodi tudi še kaj hujšega. Nesrečni otroci pa, ki v domači hiši ne vidijo drugega kot surovost in kletev, prepir in divjaštvo, bodo nekoč iz-vržek človeške družbe.
Pravični Job v stari zavezi, ki je bil bridko preizkušen, je doumel, kaj je namen človekovega življenja: Človek je rojen za trpljenje, kakor ptica za letanje... Toda človek današnjih dni noče razumeti svoje dolžnosti. Izmika se vsaki neprijetnosti in si skuša sladiti življenje z vsemi nasladami. Zato pa je zapadel v tolike zmote in tolike strasti, ki ga poganjajo v nered, v nesrečo in v pogubo. — Tudi ptice bi kmalu zgubile svoj brzi polet po sinjem zraku, če bi lenobno čepele v gnezdih....
Pogled na velika zabavišča v Vina del Mar je živ dokaz človeške blodnje. V zunanjosti in razkošju in zabavi išče človek srečo in končuje svoje razbrzdano rajanje v morskih globinah. Siromak, trjin, kmet v svojem trdem delu, — ki mu ne da počitka več kot kratko noč in prijetno božjo nedeljo, — vesel prepeva v svojem trdem delu in se radostno smehlja v sreči svoje ljubljene družinice. . človek je rojen za delo in trpljenje, ne pa za zabavo jn naslado, taka je postava božja. Kadarkoli je človeštvo hotelo to osnovno postavo življenja predelati, je zašlo v brezmejno gorje. Morda ni bila ta resnica nikdar tako otipljivo dokazana kot v današnjih dneh!
ONI PA BREZSKRBNO RAJAJO
Pisana množica se je šetala po lepotnih gajih ob gladki cesti, tisoči so iskali prijetnega hlada v kopališču, toda najbrže nobenemu niso prišle na misel stvari, s katerimi sem motril jaz njihovo brezskrbno gomazenje. Je pač tako, da se človek v svojih prijetnostih bi se izognil pogledu v obraz stvarnosti, ki ga čaka ne da rad motiti in se uspava samega sebe, samo da ‘ Rajajmo danes in se veselimo, zakaj jutri ne vemo kaj bo... Zato so se cvileč razbežali in si ušesa zatiskali, ko je tik pred nami povozil avto psa, ki je divje tuleč obležal na cesti. .. Bojijo se pač krvi in smrti, in po pravici se je boje, ker so nanjo kaj slabo pripravljeni. ..
Bežen prizorček. .. . Saj še drugačni prizori gredo
dalje! Vstavi se srce, ugasnejo oči, otrpnejo roke človekove... življenje pa teče dalje; drugi hodijo naprej svojo pot, rajajo in se naslajajo, kakor da se ni nič zgodilo. . . . Kakor da se ne bije tam nekje daleč krvava vojska, v kateri vsak hip ugašajo mlada življenja v cvetu let; v kateri se odločuje usoda narodov za bodoča stoletja in usoda vojnih žrtev za celo večnost. .. In vendar je vse tisto gorje izzvala sama lahko-živost človekova, kateri hoče zabave in samo zabave, ki skuša prevaliti breme dela in trpljenja na druge soljudi, na nižje socijalne stanove, na ponižne j še narode. ..
Že je bila za nami lepa Vina del Mar. Spet smo drseli po tesnih starinskih ulicaih Valparaisa.
ŠE EN POGLED IZ VIŠINE
še nečesa se mi je zahotelo. Rad bi še pogledal čez širno morsko plan iznad vspetin nad mestom, še dve uri časa sem imel. Toda, kako priti tja gori med hišami, ki se pno v vis in kdo ve, kod se skrivajo dohodne ulice? Kmalu se mi je pokazala ugodna pot. Tamle vidim, da ravnokar drsi vspenjača. Kmalu sem dognal, kam je voz zginil in kar kmalu sem našel vhod. Za 10 c. sem imel vozni listek in kar kmalu smo začeli lagodno polzeti v vis. Vse ob strani, kakor gnezdo pripeto na pečine, vise hišice in velike palače. Pod nami pa so se odpirale tesne ulice in prostrano morje.
Ko se je vspenjača vstavila, so nam odprli tesen izhod, ki nas je povedel na odprt pločnik, ki je bil menda strop hiše, prilepljene na breg. Za hrbtom so našle hiše in palače spet širokega prostora za novejši del mesta, ki je rastlo po brdu vse više, lahko se vspe-njajoč proti vrhu. Bolj kot ta podoba je bila prikupna tista, ki jo je dalo mesto pod mojimi nogami, kjer so drveli vozovi in pešci, od koder je vdarjal hrumet življenja, kjer se je vilo mesto vzdolž morja; tik ob sinji gladini pa so brzeli vlaki.
Sonce se je že nižalo v zaton. Lomilo je svoje žarke na utripajočih valovih, ki so se poigravali z jadrnicami, čolni in ladjami, ki so mrtvo samovale zunaj nekje. Pred letom ali več je bil Valparaiso hrupno mesto obremenjeno z nezmagljivim čezmorskim prometom. Saj je to najvažnejša izvozna in uvozna luka za čile največje tihomorsko pristanišče Južne Amerike. V tem mestu imajo sedež čezmorske družbe; do tu sem so prihajale ladje iz vseh velikih evropskih držav in od tu so spet hodile nazaj proti panamskemu prekopu in skozi Srednjo Ameriko. Sem so prihajale velike ladje iz San Frančiška in Los Angeles v Sev. Ameriki in iz Japonske ter Australije. . .
Danes pa se leno zibajo zabrnele ladje, ohromele v vodah izven pomolov.. . Dolgo sem opazoval ta veličastni prizor, dokler me ni ura opozorila, da bo treba ganiti. Kmalu sem našel dosti lepo cesto, katera vodi strmo v nižino. Sopihaj e so se gnali kvišku pešci, ob strani pa so zvedavo iskale oči radovednih domačinov, ki so čepeli na hišnih pragih ali postajali na vhodih branjarij in malih trgovinic. Na vsak korak vidiš prodajalca sadja. Po vsej priliki nisem nikjer po svetu videl tako goste prodajalce sadja. Menda se v tem Čilci odlikujejo, da pojedo sadja več kot nikoder drugod. Pravijo pa, da so tydi v pijači junaki, ki se nikogar ne boje in da so pijanci kaj vsakdanji prizor na ulicah.
SPET NA VLAKU
Kar pohiteti sem moral, da ne bi imel kake nepri-like s kovčkom, ki sem ga zjutraj dal shraniti v postajni prtljagi.
Prihajali in odhajali so vlaki. Pa, glej si kaj! Saj
äo to same električne lokomotive. Kdo bi si mislil, da so Čilci tako napredni. Pa je menda že res, da večina vlakov goni elektrika.
Naš vlak je že čakal. Kmalu sem našel mesto, kmalu je pa tudi vlak potegnil. Zbrzeli smo ob morju, ki je že temnelo v prvem mraku, že so se prižgale lučke, ki so se odsvitale v gladini, mi pa smo hiteli nevte-goma dalje. Poiskal sem si ugoden prostor, da ne bom izgubil najlepšega pogleda, ki sem si ga še tisti večer obetal: pogled nazaj na Valparaiso iz Vine del Mar, ki mora biti nekaj čarobnega, kakor sem si bil že preje umislil. Zares! Nisem se zmotil. Sonce je med tem že davno utonilo in je nebo prižgalo miljone zvezdic. Pod zvezdnim svodom je blestelo mesto kot začaran grad v miljonskih lučicah, ki so odsvitale v temnem morju, Nekaj minut se je nudil ta prelestni prizor, ki je vsak hip postajal čudovitejši; če je za hip ugasnil v vijugi, smo pa že zopet bili ven iz ovinka in je spet zablestelo čudo “Rajskega dola’’ pred nami, dokler ni vlak krenil na desno, se pognal med hišami in stenami skozi mal predor in zajuril ven v temno noč, notri proti celini in dalje proti Argentini.
Tri urice vožnje je bilo pred mano in morda še kaj več. Vzel sem neko branje. Toda kdo bo bral! Četudi sem bil kaj malo pri volji za razgovor, dokler sem imel še nekaj računov z Bogom za tisti dan, sem le moral v besedo. “Padrecito’’ sem, “padrecito" tam. .. Vsak je imel nekaj vprašati, vsak je hotel kaj povedati. In ne le z besedami so me zasipali, tudi s sadjem so mi postregli in z vsemi dobrotami, tako da smo bili kar na mah prijatelji, čeprav je nato vlak tisto prijateljstvo naprej odnesel.
V Las Vegas se vlak razdeli na dva dela. Eden gre v Santiago, drugi pa v Los Andes, kamor sem bil namenjen jaz, kajti tam me bo naslednje jutro rano dvignil avto, ki pride iz Santiaga in gre v Mendozo. ..
Srečno sem dospel v Los Andes, kjer sem našel na postaji voz za iskani hotel, kjer me je že tudi čakala postelja, kajti vse je bilo že preje naročeno iz Santiaga, kjer sem se domenil za vožnjo nazaj čez gore v Mendozo.
Komaj sem dobro legel, komaj sem zaspal, že je nekdo potrkal na vrata.
Kaj pa je?
Vas že čakajo, mi je povedal glas. Prižgal sem luč. Bila je že ura šest. Zgodnji potniki so odrinili iz Santiaga že ob 3 uri zjutraj, jaz sem pa svoj načrt tako prikrojil, da sem mirno počival v postelji še tri ure, med tem ko so se oni že gnali po bojda dosti nevšečni cesti, čez bregove in doline. Kot bi trenil sem bil gotov in že smo se stisnili v voz in v lahkem teku pohiteli v dolino reke “Bele’’, ob kateri išče cesta pot proti Akonkagui. Bili smo štirje potniki.
KAMI JONI BREZ NAFTE
Kmalu je bila naša družba v živahnem razgovoru, naš voz pa v urnem teku. V ostrih ovinkih smo se poganjali dalje, prečkali mostove in bežali pred oblaki prahu, ki so vstajali za nami, kajti cesta je peščena, ne asfaltna. Pred nami se je gnal kamijon, ki nas je zasul v oblak prahu, toda naš šofer je drzno gnal dalje in izvohal mesto na oski poti, kjer smo mogli prehiteti neprijetnega ropotača.
Kmalu je bila za nami naselbina, pred nami pa puščobne brežine, v katerih ni bilo ne koče, ne pota. Le tam in tam se je odprla kaka grapa, v kateri je brzel potok med krivenčastim vrbovjem.
Tamle prihaja nekaj nasproti. Kaj bi le bilo? Kmalu je naš konj skrajšal razdaljo in pred nami je
vstala gruča sivčkov, oslov, otovorjenih z drvi, katera so nosili na trg.
Tehle pa nafta nič ne skrbi, se je nasmehnil naš voznik,
Pa tudi v jarek se ne bodo zvrnili in ne eden v drugega trčili, in tudi gumij jim ne bo počil, je menil sopotnik.
Oslički so se pa za tako učene stvari kaj malo menili, temveč so drobeli mirno dalje, se razdelili na dvoje in nas po sredi spustili.
Nič se jim ne mudi, pa bodo prav tako in nemara celo bolj gotovo prišli kakor mi, je pripomnil drugi potnik, ki je bil "očividno trgovski človek, ki je vsak hip boječe pogledoval po svojih kovčkih, med katerimi je neudobno sedel.
Jaz pa sem si mislil svoje. “Cigan judovski bi pač rad po električno zaslužil, pa po oslovsko plačeval.... ”
REŠILCI DOMOVINE. . .
Takih oslovskih transportov smo srečali še nebroj. Dali so nam vedno novega gradiva za zabave in razgovore. Pa meni je bilo treba malo vtiskati se v besedo, ker sta bila dva sopotnika in šofer prav zgovorni. Tako besedični so bili, da je že kar presedalo, pa ne toliko to, da so govorili, kakor njihova “velika modrost’’ s katero so vsevedno ocen j ali delovanje vseh javnih funkcionarjev, tako čilskih kot argentinskih. Če bi človek domoljubne čednosti meril po njihovem zgledu, potem bi nedvomno prišel do zaključka, da je glaven znak dobre domovinske ljubezni zabavljanje čez domovino. Tako so vam udrihali in mleli ministre in predsednike in ravnatelje, kateri so vsi zagrešili to veliko napako, da niso nikoli njih za svet vprašali...
Saj so nemara imeli kaj prav. Jaz se glede tega nisem spuščal z njimi v debato, kajti mene je zanimalo predvsem mnenje ljudi, ki so ga tako glasno izražali, ne da bi imeli kakršenkoli obzir na poslušalce. Pravim, da je nemara res tako kot so oni besedovali, toda to pa tudi rečem, da ni prav — naj povem s prav kmečkim izrazom, ki je nekoliko robat, toda ne bolj nevreden kot pa stvar, katero hoče obsoditi — “kakati v lastno skledo”...
To povem zato, ker se najde ne le v Čile in v deželi čurimurcev ljudi, ki kažejo svojo vsevednost v tem, da zabavljajo čez vse, samo na lastne napake ne pogledajo nič. Ki obsojajo dejanja javnih osebnosti in svoje lastne domovine, ne da bi malo pomislili, ali je to tudi umestno ali pa škodljivo.
Pa tudi takih modrijanov je na kupe, ki slabosti svoje lastne družine nosijo ven iz hiše in jih prodajajo na ves glas: to so možje, ki čez ženo zabavljajo, to so žene, ki svojega ljubega moža do kosti oglodajo med svojimi pajdašicami, to so stariši, ki čez snahe in zete udrihajo, pa tudi zetje in snahe, ki svojim tastom ne znajo dati lepega imena. .. .
Nemara da bi prav prišlo kakemu ministru, če bi slišal vse tisto, kar so povedali čez korupcijo in zani-krnost javne uprave; toda besede so izzvenele nekam v strme pečine, ki so vsak hip rastle bolj navpične pred nami.
Za nami je bilo že kopališče Rio Blanco, vse više je drvela naša pot gori proti Juncalu, ki je zadnje kmečko naselje na čilski strani. Od tam se začno romantične ride, v katerih se v glavi zvrti človeku, ki ni vajen vrtoglavih vaj in želodec zapleše svoj ples brez ritmike in estetike.
Tamle gori pred nami je en avto. Pa zakaj ni za njim prahu?
Kmalu smo zvedeli. Obstal je na ovinku.
m
Naš voznik je pognal in smo zdrsnili dalje. Voznik pa nam je dal znamenje, naj se vstavimo, kar smo storili, da vidimo kaj mu je treba.
Kmalu je prišel s kangljico in prosil nafte. ..
Tukaj ga imaš! Kaj je več vredno: bedak v avtomobilu ali modrijan na oslu? Prvi drvi bedasto in nato v sredi klanca obstane in ne more naprej in ne nazaj, drugi pa gre počasi, toda ga klanec ne ustavi....
Zastonj smo poskušali na vse načine. Naš voznik je pač imel dobro voljo, toda ni bilo cevke, s katero bi mogel točiti nafto in tako smo pustili voz na mestu kjer je bil in se pognali dalje, čakal je na zastale spremljevalce.
IN BLIŽNJEGA V POTREBI • ■ • Med tem, ko smo mi napravili vse, da bi bližnjemu v zadregi pomagali, sta nas dva voza prehitela. Prav na nesramen način sta.se pognala mimo nas, kot da bi hotela reči “pišite me nekam...’’. To so tiste vrste ljudje, ki žive samo za sebe in druge poznajo samo v toliko, v kolikor jim morejo na glavo stopiti. . . .
Le čakajte tički, vas bom že ušolal, je rekel naš šofer, ki je bil mož izredne spretnosti. Boste videli, kako kmalu bodo za nami!
Po tistih serpentinah je treba znati. In če jih kdo srečno prevozi petdeset, naj ve, da lahko v naslednji obstane. Tako se je zgodilo prvemu in drugemu, ki sta obstala vsak v svojem ovinku in se željno ogledovala, kje bo kdo, ki jima bo dal kak sunek v pomoč, toda naš voznik se je obema ironično nasmehnil in lagotno zbrzel čez ovinke, v katerih sta onadva obstala.
Kakor sta posodila, tako sta dobila plačano.
Srečno smo premagali prve vijuge, se pognali še dalje naprej, kjer nas je v višini 2500 m nad morjem čakal udoben hotel v Portillo, ki je izhodiščna točka čilskega smučkanja in ki nudi prav romantične izlete v planine in posebno na bližnje jezerce Laguna de los Incas, ki leži na zapadni strani Akonkague.
V Portillo smo se zadržali, da nam je čilska cenzura pregledala naše stvari. Jaz sem se zato malo zanimal in so vse v moji odsotnosti opravili. Meni je bilo več do tega, da pohrustam še nekaj čilskih češenj in breskvic, ki so bile moj zajtrk, za katerega je bil ob 10 uri že skrajni čas.
Ko je bil pregled gotov smo spet napregli. Ko smo že odhajali, so z nevoljnimi obrazi pripihali za nami oni, katere smo pustili v bregu pod nami, ki so bili tako malo socijalni in zato nevredni, da njim kdo pomaga.
Zvedavo so dvignile ovce svoje glave in krava je zamukala za nami, ko smo-se pognali spet dalje, še lep košček pota nas je čakal, predno bomo v Cara-ccles, ki so zadnja postaja na čilski železnici čez Ande. Ime ima kraj po vijugasti cesti, ki je prav tako neprijetna kot ona pod Portillo. Brez nikakih nevšečnosti smo jo prebrzeli.
Tukaj le bi morali kreniti, če bi šli čez Cristo de Los Andes. Na višini čez 4000 m stoji mogočni spomenik Kristusa Kralja, kot spomin miru, sklenjenega med sosednjima državama. Na tisti točki doseže cesta največjo višino na prehodu čez Ande. To leto je bilo pa tako silnega snega, da 15 februarja cesta še ni bila cdkop-nela in je bila torej še neprehodna. Kakor tudi sem si želel, da bi prišel na tisto točko, mi ni bilo dano. V času namreč, kadar ni mogoče čez višino, dovolijo automobilem prehod skozi železniški tunel, ki je speljan tisoč metrov nižje in je dolg 6 km.
Vlak vozi samo trikrat na teden na vsako stran. Tovornih vlakov je menda tudi kaj malo, tako da je
tunel mogoče dati v poraoo automobilom, ki morajo zato seveda nekaj plačati. Precej časa smo morali čakati, kajti v tunelu je bila karavana automobilov, ki je prihajala iz Argentine. Na dano znamenje se je pa sprožila naša karavana, ki je štela že celo verigo voz. Vožnja skozi tunel je pa zares stvar, ki ni prav nič zanimiva. Kakih 15 minut smo se motali v dolgem nizu eden za drugim in sreča, da se nikomur ni kaj primerilo, kajti radi enega bi vsi obtičali.
Kmalu se je zasvetil nasproti beli dan; zagorelo je nad nami argentinsko sonce, zableščali so snežniki; doli po dolini pa se je potegnila reka, ki nese svoje vodovje proti Atlantskemu oceanu.
Za nami je bila najvišja točka našega pota, ki je v tunelu, kjer doseže cesta višino 3200 m. Sedaj smo pa rabili zavore, kajti cesta se je spustila strmo nizdol, vse do reke in ob njej dalje, nato malo gori v breg, kjer nas je čakal nov carinski pregled, Las Cuevas, to pot na argentinski carinarnici.
HVALA VSEM SLOVENCOM,
ki so se potrudili od vsej strani blizu Avellanede in Cn-pitala u priliki blagoslävljana prve slovenske cerkvene zastave, ki nosi lejpo podobo Marije Pomočnice Slovencev s svojim Sinkom Jezusom.
Veseli smo bili isti dan in še bodemo ponosni na daljše čase, da smo dosegli to, ki smo se pobrigali za to ne za našo, zemeljsko čast, ali našemu G. Bogi in Materi božoj. Naj glasi naša lejpa zastava vsem Slovencem, blizu in dalno od nas, da smo tudi vu dalnoj tuhini istč katoliki, kak smo bilij domä med našimi ljubimi Slovenci. Tako pa ostanite vsi dobri sini in čeri j Svčte Matere eCrkve.
Tak se väm lejpo zahvälimo u ‘Duhovnom življenju”, ki ste se potrudili k näm in še pomogli pri ofri. Z našim pozdravom do v&s do pälik videnja.
Avellanedski Slovenci, 11. 10, 1942.
MED ROJAKI V KOLUMBIJI
čast. g. Ognjeslav Kreslin, naš rojak iz Prekmurja je bil 23. avgusta posvečen v mašnlka in je 30. avgusta pel novo mašo med rojaki v Bogota. (Glej stran 235.)
En Bogota fuš ordenado sacerdote Ignacio Kreslin.
NEKAJ ZA STARKE
RAVNAJ Z OTROKOM — KAKOR BOG S TEBOJ!
Dostikrat se zgodi, da človek kaj zaželi, česar nima. če je bolan, hrepeni po zdravju; če je v pomanjkanju, se mu zahoče denarja; če je poln skrbi ter ima dela čez glavo, si želi miru in pokoja. Veren kristjan se v takem položaju obrača k Bogu in ga prosi pomoči; toda zdi se, da večkrat ni uslišan; zdi se, kakor da dobrotljivi Bog ni zagotovil: “Prosite in boste prejeli."
Na to navidezno protislovje ni težko odgovoriti. Bog je neskončno dobrotljiv; a te lastnosti si ne smemo tako razlagati, kakor da vsedobri Bog samo čaka, kdaj bo ustregel človeški sebičnosti. Če prideš k njemu s prošnjo, ne smeš misliti, da jo presoja samo s tvojega zemeljskega in človeškega stališča; v svoji neskončni previdnosti bo tvojo prošnjo pretehtal s stališča božje modrosti ter presodil, v koliko bi koristilo tudi za dušo in za večnost, če te usliši vprav v tem, za kar prosiš. Gotovo je, da tvoje tožbe in prošnje ne bo vpošteval v tem zmislu, kakor ti želiš, če bi ti zaprošena “dobrota" bila v dušno škodo.
Napačno bi bilo trditi, da molitev nič ne pomaga. Sveta vera nas uči, da nas Bog vselej usliši, če le prav molimo. Namesto naprošenega daru, ki nam ni v prid, podeli Bog po svoji vsemodri previdnosti kaj drugega, kar je za nas boljše in koristnejše.
Iz zgoraj navedenaga lahko posnamemo nauk za vzgojo. “Ravnaj z otrokom tako, kakor Bog s teboj!" Ako pride otrok s prošnjo, vprašaj razum: Ali bo to otroku koristno? Ali ne bo na škodo njegovi duši, njegovi čednosti? Ali mu bo koristilo, če podpiraš njegov napuh, njegovo ničemurnost? Ali bo prav, če mu daješ denar, ko te prosi; ali je vzgojno, če se ne pobrigaš, kako ga obrne? Ali bo prav, če mu ustrezaš, ko te prosi, da ga pelješ na zabavišče, v gledišče, v kino? Ravnaj se po tem, kar ti svetuje zdrav razum, ne pa mehko srce.
Če si in koliko si ponižen, pobožen, svet, vnet za vse dobro, tega ne vem; to pa vem, da čednosti, ki se morda v njih odlikuješ, nisi prinesel na svet, marveč si jih moral priboriti z božjo pomočjo. Zato tudi pravimo: “V nebesa bomo prišli, če si jih bomo zaslužili.’ Nauk za vzgojo: Otrok naj vse pošteno zasluži! Ne hvali ga zaradi prirojenih .vrlin, marveč samo v tem, kar je sam dobrega izvršil. Daj mu jesti, če in kadar jed kolikortoliko zasluži. Naj se otrok zgodaj pouči, da so besede “Kdor ne dela, naj tudi ne je" — zapisana v svetem pismu.
Žalibog, da se današnji vzgojitelji važnosti tega reka ne zavedajo dovolj in ne povsod. Otroka mehkuži-jo; ne puste niti, da bi se sam oblačil; snažijo mu obleko, obutev; strežejo, kakor bi ne imel sam rok in nog. Namesto, da bi se sam učil in trudil, mu oskrbe pomočnika, da le ni treba otroku samemu nič misliti. O vsaki priliki ga obkladajo z darili ne glede na to, da jih ni zaslužil in da so morda še neprimerna. Otrok se navadi tako na lagodnost in lenobnost, ki se pozneje bridko
maščuje. Taka ljubezen do otrok je slepa!
Tudi glede pohvale in plačila, kakor tudi glede graje in kaznovanja naj bo merodajno vzgojno pravilo: “Ravnaj z otrokom, kakor Bog s teboj!”
Da je treba vzgajati tudi s plačilom in kaznijo, to je potrdil najvišji vzgojitelj človeškega rodu, Bog sam. Na Sinajski gori n. pr. je rekel: “Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji”. Prav tako je posredovalec med Bogom in izvoljenim ljudstvom, očak Mozes, pred svojo smrtjo v božjem imenu napovedoval plačilo, če bo ljudstvo izpolnjevalo zapovedi, kazen, če jih bo prelamljalo: “Izpolnjujte zapovedi Gospodove, in blagoslovljene bodo vaše hiše in vaša polja; blagosloveljen bo sad vaše dežele in vaše živine. . . Ako pa ne boste poslušali glasu svojega Gospoda, bc prišlo v vseh rečeh prokletstvo nad vas...” Pripomniti pa je, da je plačilo in kazen le pomožno vzgojno sredstvo, ki se ga poslužujemo takrat, ko druga sredstva več ne zadoščajo.
Mnenja pedagogov o uporabi kazni kot vzgojnega sredstva se sicer ne ujemajo povsem; toliko pa lahko rečemo, da bomo vedno pravo zadeli, če se ravnamo po zgoraj navedenem pravilu: “Ravnaj z otrokom, kakor Bog s teboj!”
Bog je neskončno pravičen; vse dobro plačuje, vse hudo kaznuje, in sicer natančne, kakor kdo zasluži. Dobro je pa samo tako delo, ki je po volji božji in ga storimo s pomočjo milosti božje iz Bogu dopadljivega namena... Tudi vzgojitelj naj pohvali in poplača — če kaže — samo taka dobra dejanja, ki jih stori otrok iz plemenitega namena. Kar je otrok prisiljen steriti, ali kar stori brez truda in brez težav, tega pač ne gre hvaliti. Prav tako otrok ne zasluži hvale in ne plačila, če dela iz samoljubja, iz lakomnosti, častihlepnosti ali celo iz hinavščine.
Plačilo ali pohvala je takrat umestna, kadar je bilo treba za storjeno delo kaj več napora ali žrtev. Naravnih, telesnih zmožnosti in spretnosti, ki so dar božji, moder vzgojitelj ne bo hvalil ali plačeval.
S plačilom, ki naj ima seveda tudi bodrilen namen, naj vzgojitelj ne bo preveč radodaren: Ako zadostuje njegova zadovoljnost, ni treba segati po darilih. če se pa že poslužiš darila, izberi kaj takega, kav bo otroka vzradostilo, obenem mu pa tudi koristilo.
Poročenca Grozdana A. Rebek in Franc Cigoj, med rojaki.
ALI BOMO OBSTALI?
Kalvarija slovenskega naroda v domovini sc veva iz dneva v dan. .To bo naš mali narod prestal in se ohranil# — Prav gotovo! Kaj se je zgodilo v njegovih turških časih? Samo eno leto so mu Turki poklali nad 40,000 ljudi in jih odpeljali v sužnost nad 25.000, pa narod ni propadel. In koliko je bilo takrat Slovencev ?
Germanizem je v Avstriji ubijal naš narod 600 let. Pa ga jo uničil? Ne! Danes ga ubijajo kar trije sovražniki. Ga bodo
ti trije, Nemci, Italijani in Madjari? Sc be, nas pa ne!
Dokler jo narod zdrav v duši, v svojem bistvu, kakor'je zdrav slovenski narod; .I1' nepremagljiv in ncvničljiv. Por-zijanci so uničili Judovsko domovino in ves narod odpeljali v sužnost in ga tam ubijali 70 let. Toda narod je bil zdrav, zato ga je trpljenje samo pokropilo in ojunačilo. Vrnil se je in zaživel novo svoje narodno življenje in v dveh rodovih nadomestil vse svoje izgube. Tudi slovenski narod bo tako.
IZ HORJULA IN ZAPLANE
dosedaj nismo slišali veliko. Saj mnogi Slovenci za ta kraja niti ne vedo. To je pri Vrhniki. Naenkrat nam pa vedo poročila iz. Slovenija poročati o velikih podoljih Italijanov v teh mirnih krajih. Tam je bil baje ubit italijanski uradnik. Zupan, ki je pomagal Italijanom, je bil tudi ubit. Baje se bore kakor lovi in poginjajo za svobodo slovenskega naroda.
El Dia de la Union Yugoeslava
El primero de Diciembre de 1918 se proclamö la uniön de tres pueblos dcl Sur Eslavo: eslovenos, croatas y oervios.
L03 tres pueblos, de la mišma raza eslava, han ocupado sus territorios ya en el siglo V, en la öpoca de las grandes migraciones de poblaciones quo venlan desde las llanuras al norte del Mar Ne-gro.
Todos los eslavos tenian en aquel en-lonces un habla comun, lo que queda bien demostrado con el idioma "viejo eslavo" en el cual escribieron los apösto-les eslavos, santos Cirilo y Metodio. los primeros libros para los Eslavos.
El desarrollo de los hechos, desde en-tonces, no favoreciö la formaciön del espiritu de uniön cntre los pueblos eslavos, los cuales. muy pacfficos por su genio. se dedicaron tranquilamente al cultivo de sus campos y ganados, dejan-do la alta politica a los que llegaron desde el Ocidente en nombre del uni-versalismo cristiano.
Pero a los tiempos tranquilos sucedie-ron tambien los tiempos borrascosos del eterno pleito entre el Oriente y Occi-dente, entre Constantinopla de los empe-radores griegos y la Roma de los empe-radores germanos. El escenario de las guerras fu6 el terrltorio de los Eslavos dei Sur. Los intereses de los dos combatien-tes rivales impedian la iormaciön de la conciencia nacional entre los eslavos. muchas veces con metodos muy inhuma-nos. La historia de los dos apdstoles eslavos, Santos Cirilo y Metodio, lo com-prueba con hechos muy injustos de en-carcelamiento y persecucioncs sangrien-tas.
Pero, a pesar de todos las intrigas de los poderosos vecinos, el espiritu de unidn entre los eslavos del sur iba ga-nando terreno. La causa mäs grande de la desuniön, entre los pueblos de la mišma habla era la religiön, ya que los eslavos vecinos de Constantinopla acep-taron el cristianismo de alli, proclamado "ortodoxo", diforente del cristianismo "cä-tölico" de Roma, que recibieron los eslavos mäs cercanos a ella.
En aquel entonces Servia, como la naciön mäs importante del Sur eslavo, tenia grandes emperadores. entre eilos Dusan ol Grande, que encaminö todas las cosas en el sentido de la reconcilia-ciön con Roma Si no iuera por las intrigas de aquellos que no les convenia, y si en los tiempos que siguieron no hu-biese sobrevenido una nueva tormenta, mäs horrible que las anteriores, no cabe duda, de que la iormaciön del estado comun de eslavos del sur, se hubiese constituido ya en el siglo XIV.
La aparieiön de los turcos en los Bal-canos, ha trastornado los planes de los dirigentes eslavos. Entre los horrores que se cernieron particularmente sobre los pueblos: servio, croata y esloveno. los colocaron en la posieiön de "antemural de la Cristiandad." Mientras los demäs paises europeos disfrutaban del enorme benoficio del universalismo cristiano. los pueblos eslavos tenian que desangrarse, renunciando a todas las justas preten-siones nacionales de su raza, para no ponor asi ningün obstäculo a la dofen-sa de la causa comün de toda la Europa cristiano.
No obstante sacrificios tan enormes y tan nobles para los demäs, los poderosos vecinos germanos, italianos y franceses, han pagodo muy mal los iavores rocibi-
dos de los deiensores de Europa ante la bärbara ivasiön de los turcos pues, va-liöndose de todos los medios politicos, impidieron la iormaciön de la uniön entre los eslavos de los Balcanes, repartiön-do los paises respectivos a su antojo.
De un lado pues la ocupaciön turca de la mayor parte de esos paises, de otro lado el dominio de los hüngaros, germanos y venecianos sobre las partes respectivas, iomentaban con mil artima-nas el distanciamicnto de los pueblos que por su habla y su origen pertene-cian a la misma naciön.
Pero a pesar de todo jamäs se ha apagado la idea de la uniön entre los eslavos del sur. Como en el siglo VII, que viö unidos a todos los eslavos desde Aquilea (Italia del Norte) hasta el Mar Egeo, asi en la öpoca de los Condes de Celje (siglo XIV), se conservö la idea de la hermandad eslava, cobrando nueva vida en el siglo XIX con las ideas pro-gresistas, que tan poderosamente han sacudido la conciencia nacional de todos los pueblos del viejo y del nuevo Mundo.
Empezö entonces la lucha diplomätica de los eslavos del sur. Los eslovenos y croatas en su gran mayoria so hallaban bajo el dominio de Austro-Ungria; los servios habian conseguido parcialmente su independencia, pero todavia soporta-ban el yugo otomano o iormaban parte de Austro-Hungria. El imperio milenario de los Habsburgos puso en juego todos sus recursos, para impedir la marcha de la idea “yugoslava" que en ol siglo XIX ya adoptö dicha denominaeiön.
Pero los eslavos del sur europeo ya no aceptaron ninguna sugestiön, ni cedieron a ninguna presiön, haeiöndo irente tam-biön a las persecuciones que querian eliminar la idea de la uniön de los eslavos del sur, que con la guerra balcäni-ca (1912) entusiasmö hasta tal punto, qUe ya no hubo cömo quitar a los eslovenos, croatas y sevios el ideal de la Yu-goslavia, iormada por los pueblos del sur eslavo (sur — jug; de alli se deno-mina Yugoeslavia: el estado de las na-ciones eslavas del Sur; los checos, pola-cos y Eslovacos son: eslavos del Norte; los rusos y ucranios son eslavos del Este).
Este fuö el resultado lögico de los hechos: el derrumbe de la Monarquia de los Habsburgos, que reunia tantos pueblos bajo un cetro. pero con gran desigual-dad de derechos entre los pueblos privi-legiados y los sacriiicados.
En 1918 sonö la voz de la liberaeiön para todos los pueblos entre el Adriätico, Egeo y Mar Negro, que reclamaron la uniön de los pueblos que se sentian her-manos por la sangre y por el habla.
Mientras los servios y croatas vieron realizando su ideal casi plenamente, los eslovenos quedaron fatalmente defrau-dados, porque los aliados, triumfadores de la guerra. han sacrificado una gran parte del territorio esloveno a Italia como precio de la alianza. Trieste, Gorizia e Istria. la terccra parte de Eslovenia. quedaron desilucionadas, sometidas a un trato inhumano. tondiente a quitar a dicha poblaciön los ideales de la uniön con los demäs hermanos eslavos en Yu-goslavia.
El 1 de Diciembre era la fiesta con-memorativa de la formaciön de Yugoeslavia que en ese dia, en 1918, proclamö la uniön fraternal de los tres pueblos del
sur «slavo: eslovenes, areet« y servies.
En el dla de alegrla al ver realfzado este ideal, quedö sobre todos los yu-goslavos la pesadilla del rocuerdo, de cömo quedaron defrandado» de sus aspi-raciones mäs justas 750.000 eslovenos y croatas, sacriiicados a Italia.
Este ano nuestro Primero de Diciembre es mäs doloroso que nunca, por tener que lamentar mäs de un millön de vic-timas de nuestra naciön entre muertos y desterrados.
Pero nos queda la gran esperanza de quo no estö lejos otro Primero de Diciembre, que ya no ha de dejarnos des-ilusionados. sino reunidos en una Yugo-slavia grande, donde ya no podrä ningün intruso provocar a una regiön contra otra, sino que daremos a todo el mundo una prueba evidente de que no hay desuniön entre los croatas y servios. ni croatas y eslovenos. sino que eran los vecinos que sabian hacer sus juegos di-plomäticos para sembrar la desuniön y aprovecharse de olla.
Con esta süplica nos reuniremos el 29 de noviembre en la Cripta de Santa Rosa, Paseo 409, para cclebrar con un acto religioso el recuerdo de nuestra gran fe-cha y para implorar al Padre de todas las naciones, que en su omnipotencia conceda al mundo una paz justa y a nuestra patria un porvenir pröspero en la uniön de todos los hermanos de nuestra sangre y de comunes deseos.
SLOVENSKI KONGRES SB VRŠI V CLEVELANDU
Chicago, 111. — V soboto dne 12. septembra, jo v prostorih SNAP.7 spet zboroval JPOSS in je zaključil, da se skliče Slovenski narodni kongres v Ameriki dne d. decembra v Clevelandu, O. Vse pripravo za to zborovanje bo vodil pomožni odobr sam.
Reprezentaeija kongresa bo najširša, čisto vse slovenske organizacije in ustanove lahko pošljejo delegata.
Sprejeta je bila tudi pomembna izjava, na podlagi katere bo.sklican slovenski kongres. Tn izjava bo objavljena v vsem našem tisku.
PRISPEL JE V NEW YORK KAPITAN IVAN KERN,
načelnik mornariškega oddelka jugoslovanskega prometnega ministrstva v Londonu. Prispel je sem s posebno nalogo, ter bo ostal za kratek čas v Ameriki. Ka-piluti Kern, ki jo bil komandant oddel. ka torpedovk pred zasedbo Jugoslavije, je izjavil amerikanskim časnikarjem:
“Zelo malo hrane imajo. Mnogi kruha že niso videli cele štiri mesece, a se niso uklonili in bodo nadaljevali svoj odpor.”
Kapitan Kern jo izjavil, da se jugoslovansko vojno in trgovsko brodovje še vedno bori in plove pod svojo lastno zastavo in služi skupni stvari Združenih narodov.
BRIVCU JE BRITEV SPODLETELA
New York, 25. juli. — Radio iz Anglije poroča o sledečem dogodku v Zagrebu. V brivnico je prišel poglavar Gestapovcev v Zagrebu, poročnik Gustav Stuber. Bri-vec jo Gestapovca namazal z milnico po pravilih, nabrusil britev in začel briti. Naključje je pa hotelo, da je britev spodletela in se zarezala Gestapovcu globoko v vrat. Bil je na mestu mrtev. Več poročila o tem ni...
INVITAMOS AL FESTIVAL COMEMORATIVO DE LA UNION YUGOESLAVA A REALIZARSE EL 29. DE NOV. EN EL SALON PRINCIPE JORGE, SARMIENTO
1230, A LAS 21 ROBAS.
Para la joven
Queridas cumpaneras:
El domingo 1 de Noviembre tuvo lugar en el colegio situado en Paz Poldan No. 4924 la segunda reuničn de jo-veneš eslovenas.
La S rta. Maria del Carmen Tamborenea abre la reuničn con su conferencia sobrc el tan versado tema: ^Cuäl es mi ideal?
Dare a vosutras la substancia de sus idcas.
,;Cu;il es mi ideal?
Hay jčvenes que buscan, por pasar sus ratos de ocio o de pereza. . . diversičn en los eines y fiestas, o en ocupar sus corazones eon los que no pucden, ni deben, llamarsc novios, se a porque su poca dignidad mereče despreeio se a porque constituyen una diversičn; diversičn demasiado com-pleja y peligrosa para una joven cristiana.
Las novelas de un romanticismo misterioso, de una sen-sibleria extrema llevan a falsear los conceptos claros de la vida, preparando el corazčn para hacer mas vivas las penaž /) hacerlo preša de temores, misterios y dudas. Estas jčvenes le alimentan de agua. . . . <; Pod ran asi vivir?
Nuestro ideal, debe y tiene que ser otro, cumpaneras. Jesucristo mismo, nos lo ensenč diciendo: “Sed perfeetos eomo nuestro Padre Celestial lo es”.
No tratemos de agrandar defeetos ajenos, sino de dis-minuir los nuestros; el sufrir con paciencia es el lema seguro para llevarnos por el camino de la santidad. Los sacramcn-tos, la comuničn, sobre todo, nos ayudäran a llegar a Jesus por el camino del amor.
Y a quienes la imagen de un amor casto y bendito nos llevara a ser esposas y madres, preparemosnos a ello, no exponiendo asi nuestra vida por caminos extraviados y llega-remos a ser, ante una herida abierta o una sonrisa placida, el angel custodio que venda aquella e inmortaliza esta.
La luz del sol alumbrara despertares felices bajo el pensamiento siempre renovado de “hoy sere mejor".
La 2.da Conferencia estuvo a cargo de la simpatica Srta. Rita Lucotti sobre el modo de “Sembrar la dicha”.
Pequena o grande, joven o no, todas somos capaces de sembrar la dicha.
čNo es la primera sonrisa de su hijo, sus palabras, la telicidad de una madre? Sin embargo el no sabe que otros corazones esperan de el la dicha.
Esto en tu hogar, en nuestro hogar sera un primer pašo. Pero si alguien quiere destruirlo, buscindote a ti como instrumente, j alejate! Deja que hablen. . ., que acusen, que murmuren. No tej ocupes de que no sean eilos los que tengan razčn; es tan triste que un hogar sangre, por tanta herida abierta, sin que un alma pida por el a Dios.
No seamos el escaso jugo de una tierra esteril. . . seamos mas bien para el dolor ajeno como la fuente apacible de los recursos, que eneuentre el apetecido descanso en nues-tras palabras, que ellas Ilcguen como un rayo de sol a sus almas confundidas, pongamos un pocb de cielo en sus corazones y, al compas de la dicha ajena, cuyas notas segui-ran vibrando, no quedara ni un rastra de tristeza porque, aunque la virtud es callada, Dios, que nos ama, ve la caridad’
Y	poco a poco seremos como el agua que rompiendo con fuerza los diques impuetuosos destruye, y destruiremos dentro de nuestro yo a la nina, centra de su hogar, siempre admirada y consentida, como el astro rey sobre el cual giran como planetas, padres, amigos, parientes.
Y	cuando tanta grandeza haya Ilegado a nuestra alma, demoliendo el castillo de nuestra vanidad, seremos muy felices contemplando la dicha ajena y, pensando “aquella luce-cita que llega hasta mi hogar es la que hoy inunda la časa de mi večino”.
Dieron termino a la reuničn las palabras calidas y sencillas de nuestro Rdo. Padre Juan Hladnik que senalč la importancia de la eleccičn de buenos libros para recreacičn y formacičn espiritual y senalč la importancia de la creacičn de una biblioteca para jčvenes eslovenas donde encontra-remos tales libros.
Nekaj za dekleta
1. noveembra se je vršil sestanek za dekleta.
Spet so prihitele tudi nekatere tukajšnje mladenke, ki ra poživele nas sestanek z lepo pesmijo in s še lepšimi besedami.
Gospodična Carmcn) je predstavila pravi ideal, za katerega naj se mladenka potrudi.
'Mnoga dekleta imajo mesto idealov le iluzije. Žive le za zabavo, za sladkorčke, za mehke naslonjače in si delajo utvare zlatih gradov v oblakih s praznim čitanjem bedastih novel ali poslušanjem radija, ki vzdihuje v srčnih bolečinah. V praznem pričakovanju neznanega bogatega ženina sanjajo v bodočnost...
Življenje je pa povsem drugačno. Zato je treba, da je dekle prevdarna in ne gradi svoje bodočnosti na sladke besede lizunov temveč na stvarno samovzgojo, da bo nekoč žena, ki bo močna pogledala v obraz vsakršnim neprilikam, ki jih čakajo.
In ideal? Kakšen naj bo?
Vsak dan postati boljša! Vsak dan opazovati samo sebe in odkrivati napake, s katerimi greni drugim življenje in s katerimi se vdaja slabim navadam in kapricam. Po naročilu Gospoda Jezusa, ki je nezmotni učitelj, je ideal življenja: “Bodite popolni, kot je vaš Oče nebeški popolen”. On nam je dal pravo navodilo, On bo tudi pomagal tistim, kateri se Vanj ozirajo in nanj naslanjajo. Brez Njega pa bo življenje prazno hlastanje v zraku.
Nato je govorila gospodična Rita o tem “kako osrečiti druge”. Opozorila je na veliko resnico, pa premalo poznano, da velika večina ljudi živi v vedni zmoti: srečni hočejo biti in hočejo vse ljudi prisiliti, da naj jim strežejo. Popolnoma narobe je. Srečen ne bo nikoli samopašnež, kateri druge vklepa v svoje zahteve, temveč: srečo najde tisti, kateri jo seje. Kdor se prizadeva, da bi osrečeval druge, kdor se sebi odreče, kdor drugega pogleda in skuša uganiti njegove upravičene želje, kdor se daje zato, da bi druge osrečil, tisti bo srečo žel. Osmero blagrov je tako lepo vodilo do sreče. Ker jih današnji svet ne vrši, zato pa je malo srečnih in veliko nesrečnih.
Obe govornici sta bili zelo odobravani.
Sledil je nato razgovor o dekliški knjižnici, katero je treba urediti in o naslednjih setankih.
13. decembra se vrši čajanka dekliškega krožka v prostorih slovenske šole na Paz Soldan 4924.
Posebna naloga dekliškega krožka je petje. To je vsem jasno, da bi bilo ponos za Slovence, če bi mogli postaviti na oder močan dekliški zbor. Morda pa bomo kdaj prišli do tega?
V razgovoru o tem je bilo zaključeno, da se poveri gospodični Mileni Beltramovi naloga voditeljice petja. Ona ie v glazbi izobražena in je sprejela to lepo nalogo s povdar-kom, da računa s stanovitno pomočjo tovarišic.
ČAJANKA DEKLIŠKEGA KROŽKA SE VRŠI 13. DEC. OB 15 URI. NA PAZ SOLDAN 4925. Povabljene so vse naše mladenke, ki imajo kaj smisla za sodelovanje.
Naj se priglase na naslov: Marija Grežer, Colo-dredo, 3594 (Ü. T. 51-3668) ali na slov. šolo: Paz Soldan 4924 (U. T. 59-6413).
Povabljene ste, da doprinesete vsaka po svoji dobri volji za kritje stroškov te čajanke, zato kličite na gornji naslov da se dogovorite,
j*EALIZARA EL TE FAMILIÄR DEL CIRCULO DE LA JOVEN ESLOVENA en PAZ SOLD^N49^L^[NVITAMOS A 1TODAS LAS JOVENES


MR	W:	la e k KM	■EdF JUMHHj	mjß&rm	| Vk	t
				
Vsi rojaki ste valj eni na
PROSLAVO ZEDINJENJA
I-i se vrši v dvorani Principe Jorge SARMIilNTO 1230
28. NOVEMBRA OB 21. URI
El 11. do Novembre sc realizö im banquete en In..or del capcUčn de la colectividad yugosla-va, P. v urn Hladnik, organlzrdo per la Defensa Mac.onal Yugosiava. Eue uu aeto de manifesta-c čn de las simpatlas de la Colectividad para con su capellä.i y trni biču una sedal de la coni-p. ention religiosa entie la Colectividad, ya que iiay r.n nüniero notable de yugoslavos ortodoxos, Hs qv.e r' atmcnte han dado el impulso para d:ehe homeuaje y en 61 tomaron parte con pala-bras elog os:s para el agasajado, manifestando tamb.dn su aprecio hacia nuestra religiön.
El acto tuvo lugar en el Ateneo de la Ju-ventud Catölica.
IZ DRUŽABNE VEČERJE
J.N.O. (Jugoslovanska Narodna Obrana) je priredila banket v čast izseljenskega duhovnika. Banket se je vršil v dvorani Ateneo de La Juventud Catölica, v ulici Rio Barnaba. Vdeleždo se ga je sto oseb, med njimi najvidnejše osebe jugoslovanske kolonije. Kot predstavnika Jugoslavije sta prisostvovala svetnik dr. Dominikovič, odpravnik poslov, konzul dr. Stojanovič, delegat Jugoslovanskega Rdečega Križa, in šq mnoge osebnosti. Zastopani sta bili tudi društvi “Slovenski dom” in “Slovenska Kraaina”, ter Dekliški odsek. Slovencev je bila prisotnih 40. V prijateljskem razpoloženju se je vršila večerja med veselim petjem slovenskega moškega in mešanega zbora in med raznimi nagovori v katerih je bila posebno povdarjena sveta naloga požrtvovalnega, nesebičnega dela, katerega od duhovnika narod zahteva in za katero je narod tudi hvaležen.
Prvi je spregovoril g. dr. Dominikovič, odpravnik poslov; nato je imel besedo g. arhitekt Sulčič, tajnik J.N.O., nato delegat Rdečega Križa dr. Stojanovič. Sledil je nagovor gdčne Vide Kjudrove, ki je z lepimi besedami spomnila na težave slavljenčevega dela med rojaki. V imenu pravoslavnih rojakov je spregovoril g. Popovič. V imenu “Slov. doma” je imel besedo Cvetko Keber. Nato je karakteriziral delovanje izseljenskega duhovnika med Prekmurci v imenu “Slov. Krajine” g. Leo Lah. Tudi v imenu jugoslovanskih Židov je spregovoril g. Kraus. Poseben povdarek so imele besede, najstarejšega gosta inž. Markoviča v imenu J.N.O., ki je prva dvignila jugoslovansko zastavo v času prejšnje vojne. Slednjič je govoril kot časnikar Defrančeski, urednik “Naše Sloge”, ki je vodil vso slovesnost, obenem pa je govoril tudi v imenu Primorskega odbora. Vmes so pevci zapeli prekrasnih pesmic, ki so podžgale veselo razpoloženje. Slednjič se je g. Hladnik zahvalil za ljubeznjiv poklon in povdaril, da to naj ne bo ni kako osebno češčenje, temveč da je ta večerja le izraz skupnosti, katera nas vse dobre Jugoslovane druži v skupnem delu za blagor trpečo domovine. Ta prireditev katoliškemu duhovniku na pobudo pravoslavnih rojakov je izraz spoštovanja do katoliških sorojakov, je izraz spoštovanja do naše vere ih dokaz, da nas Jugoslovanov vera ne razdružuje, temveč da nas druži, kakor je njena najvažnejša naloga, je znamenje spoštovanja do Slovencev.
Sledila je nato zbirka v prid jugoslovanskih sirot. Šla je na dražbo steklenica češnjevca, katero so zdražili na 1150 $, ki je dobrodelen učinek te prijateljske večerje.
ZAHVALA ROJAKOM
Presenetili so me rojaki s povabilom na neko večerjo,
ki naj se vrši 14. novembra. Šele pozneje mi je bilo pojasnjeno, da je večerja nameravana kot poklon J.N.O. meni kot jugoslovanskemu kaplanu, v priznanje mojega dela med rojaki.
Ky iz dane besede nisem mogel več ven, je bilo treba igrati dalje in tako se je napovedana večerja res vršila.
Nikakor nisem vršil svojega dela z željo, da bi zanj prijel kako priznanje, katerega pričakujem in želim pač od Boga. Od rojakov pa tudi, toda šele tedaj, ko bodo vsi spregledali zmote v katerih žive, ko bodo sprevideli večno resnico in spoznali, da moje delo ni bilo koristolovstvo, temveč delo služabnika božjega in svojega naroda v časni in večni blagor rojakov.
V nagovorih so bile izrečene mnoge lepe besede, katere so mi v marsičem budile vest, kajti več so kazale na to, kakšen naj bi bil, kot so bile verna slika mojega dela. Če mi res gre kako priznanje za moje delo, je gotovo to, da nisem storil več, kot je bila moja dolžnost, kajti dolžnost vsakega je storiti vse, kar storiti • more in v tem pa ostajam jaz še mnogo dolžan.
Vsekako se toplo zahvalim za premnoge lepe besede in priznanje, katero pa poklanjam tudi drugim, ki ga morda še bolj zaslužijo, samo da je njihovo delo bolj skrito in zato manj poznano. Moje delo bi kmalu opešalo, če bi ga ne podpiral naš pevovodja g. Ciril Jekše, če bi ne imel on ob strani zvestih pevcev in pevk, katerim gre glavna zasluga, da smo Slovenci v koloniji postali tako pomeben činitelj. Naj veljajo njim pokloni in še drugim, katerih'v njihovi skromnosti nihče ne opazi, kakor n. pr. Ivana Pahorja, Ivana Widera, Josipa Švagelja, Franca Kovača in neimenovanih delavcev, ki se žrtvujejo z odpovedjo samoljubja za društveno delo v naših društvih, brez vsake osebne koristi.
Tistim skritim delavcem naj veljajo pokloni onega večera.
Zahvalim naj se vsem, kateri ste z ljubeznjivimi besedami izrekali pozdrave In kateri ste prijateljsko na večerjo prihiteli.
Moja izrecna zahvala pa naj gre njim, kateri so imeli na skrbi organizacijo banketa.
Naj se torej posebno zahvalim odboru J.N.O. pod predsedstvom g. Mikuličiča, ter gospodoma Savi Jovanoviču in uredniku Defrančeskiju, ki sta imela na skrbi vse priprave.
osebno zahvalo tuPdi g. odpravniku poslov dr. Domi-nikoviču, za ljubeznjive besede in za veliko razumevanje, s katerim moje delo podpira vsak čas. Zahvalim se izrecno dr. Stojanoviču in g. Sulčiču za njune iskrene besede, tako polne priznanja.
MISLI...

•••»••••••••••••'•»•aaCaa«aaaaa9aa#4ata*4aatat#aa9aa4aa#aataa0aa§aa9»4aag*aOaatMt*ataataa#i
Zadnja nedelja v novembru je namenjena izseljenski misli. Letos je to nedelja za vse Slovence, kajti vsi smo izgnanci in najsrečnejši prav mi izseljenci, čeprav nemara ravno najbolj novredi miru, ki ga uživamo v pozabi na trpeče brate v domovini in še nesrečnejše izgnance.
Vsako leto smo slovenski izseljenci več ali manj praznovali izseljensko nedeljo. Kdo bi vedel točno število vseh naših izseljencev, tem manj če štejemo vse slovensko čuteče v tujini rojene Slovence. Tako je bilo do sedaj.
Kakšna je pa letos izseljenska nedelja? Kdo se ne spominja domovine v teh dneh?
One naše lepe, nekdaj vesele in srečne domovine!
Ko si zgubil mater, šele tedaj veš kaj ti je bila. šele tedaj spoznaš, da ti je bila mati vse, kar moreš povedati z besedo “vse”; šele tedaj spoznaš toploto materinega srca in ljubezni, čeprav si jo bil deležen vsak dan, šele tedaj spoznaš božanje njene besede, ter ti je žal, in se čudiš, da si jo sploh mogel kedaj žaliti, čeprav mogoče nehote.
Umrla nam je mati, pogrebci so jo zagrebli. Ostala je le gomila, kjer počivajo nje telesni ostanki. Rahljamo grob in ga kitimo. Njene besede in njen nauk nam ostanejo še najbolj živ spomin in dedščina, če se je prav zavedamo.
Draga mati pa je rešena trpljenja v tej dolini solza.
Naša mati domovina je pa neumrljiva. Mučena, s trnjem kronana, zaničevana in zasramovana je in razpeta na križ. V strašnem trpljenju srka gobo, v grenko tekočino namočeno, a ne umre, ker umreti ne more, dokler živi njen naj mlajši sin — zadnji Slovenec.
Umrla ne bo, ker je njen sok, njena kri, njeni sinovi, še na oni zemlji, ki je dajala kruh njej, njenim dedom in njenim sinovom. Njen duh nas hrani v obliki trdne volje, sok njenega telesa kipi v nas, njen nauk nam je vzvišen in svet.
Tvoje telo, mati domovina, je razmesarjeno od neštetih vbadov sovražnikove sulice, in še vedno ti zadaje novih ran. A tvoje srce je jekleno in neprebodljivo, tvoj sok v naših telesih je neupogljiv in nepremagljiv.
Krepi ga tvoj nauk iz našega detinstva. Čimbolj si mučena, tembolj ljubljena. . . čimbolj zaničevana, tembolj raste v nas spoštovanje do tebe.
Letošnjo izseljensko nedeljo ne praznujemo samo izseljenci in svojci, kateri so še ostali v svojih domovih, temveč naši neprostovoljni izseljenci — izgnanci.
V	svoji lastni hiši so bili v napotje požrešnemu tujcu, ki je kruto zagospodaril na naši zemlji. In morali so iti. Kam?
iNi jim bilo dopuščeno, da bi se pripravili za pot, — kot smo se mi, ko smo odhajali. Brez prtljage, brez stotakov v žepu, — ne kot mi, — brez slovesa...
Poslavljali so se le v mislih od svojih dragih, prav tako izgnanih. .. Kam?
V	taborišče? V prisiljeno delo? Morda v sramotno, poniževalno? Kam?
Plaka domovina, plače j o izgnanci. ..
Slovenska zemlja kliče pridnih rok svojih pravih gospodarjev. Naša draga polja kličejo onih oračev, ki so jo orali že stoletja in stoletja, naši vinogradi kličejo starih znanih delavec v, naši vrtovi nežnih rok naših deklet. Zaman!
Kdo gospodari po tebi, kdo te izkorišča, kdo skruni sad tvojega telesa, o domovina.?
Kaj si storila domovina Cankarjeva, kaj si zagre-
PROSLAVO IZSELJENSKE NEDELJE IN PRAZNIKA ZEDINJENJA
bodo letos priredila skupno kar štiri slovenska društva:
SLOVENSKI DOM, G.P.D.S. Villa Devoto SLOV. KRAJINA in SAMOPOMOČ SLOVENCEV
Prireditev se vrši 6. dec. ob 16 uri v prostorih G.P.D.S. v Villi Devoto — SIMBRON 5148
Povabljeni ste vsi rojaki!
B. Blanca, 18. oktobra 1942. častiti gosp. Janez Hladnik!
Vas prosim za par vrstic v nam priljubljeni reviji “Du hovno življenje’’, častit am vam in Avellanedskim Slovencem, ki so izbrali našo pomočnico iz Brezij za zastavo bratovščine sv. Rožnega venca. Lahko so ponosni, ki imajo podobo Marijino iz Brezij, ki je že tolikim ljudem izprosila milost za vsakovrstne potrebe. Tudi jaz sem bil že nešteto krat uslišan. Prvič me je moja rajna mati peljala peš pet ur hoda, ko še nisom imel 7 pomladi in vem, da moja draga mati me je priporočala v varstvo Pomočnici. Takrat jaz še nisem bil zmožen razumeti, a potem ko sem do spoznaja prišel. Ko sem šel 1. 1905. v Severno Ameriko, sem se poslovil tudi od Marije na Brezjah in prosil milosti in tudi dosegel. Tako: prvič, drugič in tretjič. Ko sem se vrnil, sem se tudi šel srčno zahvaliti. Moram reči: koliko nevarnih del sem srečno izgotovil. Posebno v rudnikih sem delal 9 let vsega skupaj, vsako sekundo v smrtni nevarnosti; pa sem zdrav še do danes, za kar gre hvala Mariji na Brezjah. In tudi tu v Argentini sem tudi že mnogo slabega naletel. V letih 1928 do 1931 sem prihranil 500 pesov. Naveličal sem se Argentine. Kupil sem vozni listek za domov; menjal sem denar v franke; sem dobil 2700 frankov. Ko bi moral oditi sem bil okraden ali pa sem denar izgubil. Sem se mislil vreči v morje ker se mi je zdelo nemogoče več živeti. Sem prav srečno in goreče prosil Marijo Pomočnico in so mi slabe misli izginile iz glave za zmerom. Zato se še zmerom spominjam in zahvaljujem Njej, ki je mogočna priprošnjica vseh, ki se k njej .zatečejo in še in še mnogo drugih dobrot mi je izprosila. G-osp. Hladnik Janez, objavite ako je vredno za natisnit, ako ne, pa v koš.
Imam še mnogo pisati od mojega ostalega življenja. Se spominjam od mladih nog in do 61. leta. Mogel bi napisati debelo knjigo o vsem kar mi je grenilo življenje in za borni grižljaj kruha in o vsem kar sem dosegel na priprošnjo Marije Pomočnice iz Brezij.
Vas pozdavljam s spoštovanjem vse posebno pa Avella-nedo.	Oselj Fr, B. Blanca
šila? Kaj smo storili mi, tvoji sinovi? Kdo nam more odgovoriti na to...... Kaj smo storili?
Ljubili smo te, domovina, in ti si ljubila svoje sinove. To je edini naš in tvoj greh, če je sploh greh ljubiti mater, ljubiti svoje otroke....
S tako strtim srcem kot letos še nismo praznovali izseljenske nedelje!
Mogoče jo praznujemo tako zadnjič, mogoče predzadnjič ...
Gotovo pa je le eno: dosti ne bo več takih, to smo prepričani, ker verujemo v zmago nad krivico. . .
Da bo pa zmaga nad krivico čim popolnejša in veselejša, je naša dolžnost, da tudi mi po svojih močeh doprinesemo nekaj žrtev, kajti šele tedaj bomo vredni deliti z domovino vred lepšo in veselješo bodočnost!
Anton Podlogar
Traducciön de DARINKA ČEHOVIN
UNDECIMO CAPTILO
No atestigua en vano cl historiador Suetonio que el po-deroso guerrero, el inspirado autöcrata Julio Casar se propuso trasladar el centra del inmenso imperio romano al Oriente. Pero los punales hirieron su corazön; durmieronse sus proycc-tos pero no murieron. Cuanto habia pensado; cuanto escon-dia su toga, a traves de la cual salpicaba la sangre al ser ras-gada por los cuchillos de los conjurados, lo llegö a saber Cons-tantino. El ferreo gobernantc debiö irse lejos de Roma por-que cada piedra gritaba la esclavitud de sus ciudadanos, por' que lo espiaban las columnas del Capitolio, reprochandole su tirania. ;A1 Oriente! De alli son oriundos los duenos de las Haciendas y la sangrc de sus sübditos, los que no tienen fron-teras ni ley.
Alli se irguiö una eiudad en medio de un lujo deslumhra-dor, con la rapides con que surgen las ciudades en los cuentos y el espejismo en un mar de arena. Alli donde se reunia el corazön de tres continentes, brillaron trono, diadema y cetro. Sobre el azul Propontide (Mar de Märmara) se levantö Bizaiicio, la nueva Roma; sobre siete colinas, al igual que la antigua. Los palacios se escalonaban desde el mar, por la pen-diente; toda la eiudad era un inmenso anfiteatro, al igual que sü historia, toda juegos y tragedia. Rcvivieron las acuä-ticas carreteras; se cubrieron de mastiles, las alas de las aves las cubrieron como bandadas de päjaros. Por el Bösforo y el Propontide se vertia el trigo del norte y del sur; las rique' zas del archipielago y del Egipto todo confluia a Bizancio; los artistas de Africa y de Europa rivalizaban para asumir la direcciön en el foro de la Nueva Roma. Las caravanas hallaron un nuevo camino a traves del Asia Menor; desde la Tracia llegaban multitud de mercadercs. Todo el mundo se tranformaba en podersas olas y todas ellas se dirigian hacia el corazön, hacia Bizancio, que descansaba como un gran dragön en medio de un magico recinto, hacia tres partes ro-deado por el diamantino refulgir de las olas, hacia cl cuanto cnvuclto en la esmeralda de los verdes olmos.
Desde que Radovan c Iztok viajaban con Epafrodit, amaneciö el mar ya por la cuarta vez. Iztok lanzö gritos de admiraeiön cuando distinguiö la llanura sin limite, cubicrta de rojo sol. Creyö haber visto ya alguna vez esa regiön en sus suenos. La cantaban los musicos y las abuelas contaban a sus nietos que era la cuna de los dioses. Y realmente tal debiö ser su cuna. A su alrededor se tejieron leyendas, cuen-tos misteriosos. El joven rccordö que cn su patria se quema-ban los troncos y se arrastraban por la nieve, mientras alli soplaba la primavera. Desde el mar se movian perfumados vahos, jugaban con sus rizos y se apuraban a traves de las colinas, para cuchichcar en los mirtos y los cipreses; alli se inclinaban las hojas de oro de los sicomoros y las yemas del platano se extendian ardientes bajo el azul del cielo. Por todas partes, a derecha e izquierda, se cultivaban huertas, en ellas se enroscaban las blancas campanillas en la clara arena; por ellas aleteaban hilos de agua; a su lado pasaban gentes
ataviadas en sedas y terciopelos y entre las oscuras arboleadas asomaban blancas casas. jLeyenda! ;Todo era una sola leyen-da!
“jMira, hijo, mira y no pongas los ojos bajo la montura! Las mäs hermosas doncellas quedaran atönitas cuando, al lado del fuego del invierno en el castillo de Svarun, tu padre, les cucntes lo que te ensenö Radovan”.
“Como entre suenos despertö Iztok y se volviö hacia Radovan, que cabalgaba a su lado, inmediatamente deträs del carro de Epafrodit. “jPadrecitp!”
Solo esta palabra, mas suspirada que dicha, brotö de sus labios y de nuevo se hundiö en la hermosura.
čEh? jHijo! Radovan te ensena estas cosas pero no para que lo mires con los ojos de una ternerita. Estoy sediento y el polvo me muerde cl cuerpo. Me quema la boca y hasta el estömago. Por la pradera se cabalgaria mejor. Para Epafrodit es facil pues esta escondido en el carro como cl topo en su cueva.” Radovan ensayö escupir.
AVes? ;No puedo! Si no viera delante mio las puertas por las que entraremos en la eiudad, me desmayaria y caeria del caballo".
Radovan murmuraba de mal humo pero Iztok no lo es-cuchaba. El carro de Epafrodit cruzaba un gran puente que atravesaba un profunde foso. Estaban bajo un inmenso muro, obra de Teodosio. Las puertas sobre el Odrina,, las de Po-liandra, estaban despreocupadämente, ampliamente abiertas. A cada lado formaban un potente arco scis columnas de mär-mol rojo. Sobre la muralla, a dcrecha e izquierda, vigilaban inaccesibles torres en las que refulgian los yelmos de los vigias. Esta potente muralla, construida piedra sobre piedra; las torres una al lado de otra, se extendian hacia el norte y el sur; morian en el mar; subian al norte por las colinas; se con-I undian con el cielo y desaparecian en el velo de las sombras vespertinas. EI carro de Epafrodit se interno por el camino de pörfido, las herraduras resonaron en el ambiente y el vigia imperial saludö respetuoso. Todo Bizancio conocia al merca-der; cualquier soldado sabia que gozaba de la simpatia del Emperador, porque no cuidaba de su oro cuendo estaban va-das las arcas imperiales.
Por las calles pasaba una multitud; algunos saludaban a Epafrodit, otros miraban a los eslovenos que montaban cn los caballos y se sorprendian. Radovan se daba vuelta, y mira-ba a la multitud, como si fucra el brazo derecho del mismisi-mo Justiniano.
El gentio y el tumulto crecian mas y mas. Los acompa-nantes debieron abrir paso al carro. El conductor gritaba y golpeaba a la gente, a pesar de lo cual debieron proseguir lentamente. Cuando llegaron al final de la calle, esta se abria, como si se vertiera un rio en el mar. Era el foro de Teodosio, refulgente ahn en la penumhra por su revestimiento de oro. Todo alrededor, una arcada cubria a gentes de todas las ra-zas, riquezas de todo el mundo, pompa, poderio, miseria, esclavitud, mendigos, bandidos, todo confundido, todo apretado en un vivo ovillo.
Desde alli doblö el carro hacia el sur, por una calle an-gosta. Apuraron el paso y tras un cuarto de hora se abriö-ron las puertas que daban al patio de la casa de Epafrodit.
Resonaron los cascos sobre el suelo coloreado. Los escla-vos doblaron sus rodillas; tocaban al suelo con la fronte y saludaban a su dueno. La cubicrta del carro fue bajada. Dos robustos esclavos numidas levantaron a Epafrodit y Io sen-taron en una litera que brillaba en oro y piedras preciosas. Ya habian asido las barras doradas cuando se dejö escuchar Epafrodit. “Melchor!”
Delante suyo se inclinö el mayordomo.
“Los eslovenos que vinieron conmigo son desde hoy mis huespedes”.
“jAsi lo manda tu poderosa senoria!“.
Melchor beso el borde de litera, los egipcios se levanta-ron y se deslizaron imperceptiblemente sobre el mosaico.
Despues todos los siervos se volvieron y saludaron a los senores huespedes.
“i Barbaras! jBarbaras!” Murmuraban y se inclinaban sorprendidos. Estaban acostumbrados a huespedes cargados de caras perlas, de seda y pedreria, mercaderes de Cartagena y Egipto, emisarios del mismo Emperador.
j Pero estos dos! Tiinicas de hilo, pies desnudos, cabelle-ras descuidadas. j Barbaras! Pero asi lo habia ordenado el po-deroso senor. Si Epaf rodit dijera de un perro: j Es mi huesped! ante este se inclinarian humildemente. Radovan comprendio lo que ocurria; se sentö orgulloso sobre su caballo y mira a los siervos.
Iztok desmontö como los demas acompanantes; Radovan esperö a que lo sirvieran.
Cuando la litera desaparecič en el interior de la hermosa villa, Melchor designo a čada esloveno un servidor propio. Tomaron los caballos del freno; Cerca de Radovan el esclavo se arrodillo e inclinč la espalda para que el anciano pudiera apoyarse y bajar. Radovan ni siquiera lo mira. Hablaba con Melchor, el que guiaba a los forasteros hacia sus habitacio-nes. Caminaban por un maravilloso jardin dcsde donde se veia el mar y el muelle de los barcos mercantes.
“jAgradezcan a Dios, čada cual al suyo, a Cristo, a Zeus, al Mercurio; agradezcan le el que vuestro senor vi v a aun!'\ Radovan hablaba en voz muy alta y se volvia hacia los siervos, que seguian curiosos a los extranjeros. Cuando oyeron estas palabras de Radovan acercaronsele todos y le escucharon humildemente.
“j Agradezcanle, les digo! Hoy vuestro senor estarä muer-to, sin cabeza y sin cuerpo, pues lo hubieran comido los lobos". Entre los esclavos se oyeron gritos de sorpresar y de temor. “[Siga hablando su senoria!” rogo Melchor.
“Quisiera, pero tengo sed. Te dire que pasamos marti-rios por tu senor. Yo aun mas grandes, porque soy mas viejo. j Como podria hablar si me tomaria el mar, el mar salado, de tanta sed que tengo! j El martirio y el camino causan sed!”.
Melchor hizo un signo con el brazo, dos esclavos coni-prendieron y fueron rapidamente en busca de vino. Radovan hizo un guino a Iztok y le dijo :	•
Ahora ves que significa viajar conmigo?”
Hablaria, como ya dije, pero es largo de contar. j No pue-do! Si pudiera lo haria mi hi jo, pero no sabe vucstra lengua. Les repito que agradezcan a Cristo el que vuestro senor viva. Faltö solo un tanto —y enseno una parte de la una— para que perdiera la cabeza”.
Llegaron a un hermoso edificio. Melchor les senalč alli una espaciosa habitaciön, cuyo piso de marmol cubrian pesa-dos tapices de Persia.
Tambien los esclavos llegaron, atentos, con las comidas y las bebidas.
Radovan torno en seguida la vasija.
“Te digo, hijito, que tengo tanta sed que de la debili-dad no podria arrastrarme sobre estos tapices sin antes haber-me aliviado”.
Se paro y bebio, el lixuido se le escurria por la barba. Melchor se despidiö y quedaron solos en su nueva časa.
“jBebe, Iztok, bebe! Esto es vino, por Svarog! Solo esto quita el cansancio y vierte fuerzas en las venas. jBebe, hijo, bebe!”.
Sostenia la v asi ja con ambas manos; de nuevo empezö a tomar. Despues se acosto sobre la blanda alfombra.
“j Gama muelle, mejor de la piel de oveja! jDazd ben-diga a Epafrodit!”.
Iztok no sabia que contestar. Su respeto por el astuto
Todos se levantaron, gritando: iBeliz^r!...
anciano čreda de mas en mas. Por haber tirado al suelo a un huno, por haber viajado un poco mas ligero, j por cso tal paga! jTodo nuevo, todo misterioso, todo legendario! Alcanzo el vino y mordiö un trozo de asado, probö un fruto desconoci-do, del fertil sur. Una cena digna de un rey.
“Iztok j ahora a pie! No vinimos a Bizancio para dormir. Te llevare a la ciudad para que veas el mundo.“
En seguida praho !as cuerdas de su citara, eligiendo las mäs sonoras, y se levanto.
“jAhora nos vamos! Ven, cuanto te diga, escucha, mira y. . . jcalla! ^Tienes contigo el cuchillo?”
“jLo tengo, padrecito!”
“jEn Bizancio se lo necesita muchas veces de noche!”.
Apenas transpusieron el umbral, se les acercaron varios esclavos para acompanarlos a la ciudad. “j Solo uno!”, ordcnč Radovan. Le entrego la citara y siguiö como un poderosu senor.
“^Que nombre tienes?” volvio Radovan hacia el esclavo ya en la calle.
“jNumida, vuestra senoria!“.
“Bien, Numida asi sabre llamarte”..
Doblaron por la calle hacia el norte y en algunos minu-tos se encontraron en una magnifica calle imperial que se lla-maba Calle Media. A derecha e izquierda se levantaban pa-lacios altos, hasta de tres pisos. Por los pisos de marmol de esa calle iluminada por una clarisima noche, espolvoreados por un polvillo de oro, brillaban las literas, precedidas y se-guidas por largas filas de oscuros siervos. El parfume de pre-ciosas esencias llenaba el atmosfera. Por el medio de la calle pasaban hermosos jinetes en sus caballos. Carros de dos rue-das doradas adornadas con marfil rodabna entre la multitud. Todo el mundo se dirigia al gran mercado de Constantino. Alli se reunia bajo las poderosas arcadas, se encontraban las literas, las colgaduras se separaban y las brillantes miradas buscaban a la amada o al amante. Los senadores discutian de politica; los mercaderes herraban sus cabalgaduras; alrededor de la columna de Constantino se movian las antorchas grie-gas y extendian su luz y su perfume por el mercado.
“j Mira, hijo, mira! j Pero no te pierdas!”
Iztok deseaba scntarse sobre las escalinadas de piedra y mirar esa rica ciudad, que transformaba la sangre de las na-ciones en brazaletes de oro para sus mujeres, que convertia las lägrimas de los bärbaros en joyas para cubrir sus cabellos y hacia sedas y terciopelos de la fatiga de sus cuerpos.
Este no era lugar para Radovan. Atravesaron el mercado a traves del Val le de Lagrimas, el mercado de los esclavos, y de alli hacia el Cuerno de Oro, donde desaparecian los palacios, las luces se apagaban y se esfumaba esa atmosfera embriagadora. Bajaš cabanas, sucias callejas, tiendas, pasto caido. Alli se levantaba un griteria, roncas voces cantaban melodias de Tracia, de obros, hunos, antoves y eslovenos, de
Arabes y medos, persas y judios, de negros hijos del Africa, todo estaba desordenado cn esc rincön de la ciudad. Entrc eilos pasaban los miserables, los mestizos, los ladrones, los mu-sicos y vendedores con adornos dorados, las prostituitas que nada sabian de su nacimiento ni de su patria, peones del circo, hailarinas, los cuidadores de osos, adivinos y masajistas.
Entre las tiendas se levantaban chozas de madera su-cias y cubiertas de barro, las tabernas. Ahumadas por" dentro por las antorchas, negras, bajaš, mal distriubuidos los bancos alrededor de las mesas donde sc agrupaba la multitud, que bebia si tema dinero, si no esperaba para arrebatar el jarro de la boca del večino. Algunos jugaban y mas de uno se convirtiö en esclavo por haber perdido. Los borrachos can-taban, discutian y se peleaban. Tal compania buscö Radovan. No le placia cualquier cueva; desdc quc tenia un esclavo para servirle, queria elegir. Desde quq lo llamaran “Su senoria"
praestantia tua —, debia mirar donde se sentaba.
Eligiö por eso una hosteria algo mas grande, donde be-bian algunos soldados y pobres parroquianos. Ta.no su cita-ra en la puerta e Iztok canto, el alegre grupo los recibiö a su mesa. Los soldados estaban curtidos, eran guardianes fron-terizos que hacia poco tiempo volvieron de Africa en un veloz velero, de Cartagena. Todos eran de origen barbara, godos, tracios, algün esloveno entrc ellos. Hablaban una mezda de todos los idiomas por eso hasta Iztok los entendia algo.
“jBeban, eslovenos, y euenten de dönde vienen! ^Ayu-daron a destruir a Hilbudi? Todo Bizancio siente su muerte. Estuve seis meses bajo su estandartc. j Era un soldado como es debido!”
“En verdad io destruyeron, j Pero nosotros no conocc-mos la espada, las cuerdas son nuestras armas!”
“jQue las cuerdas, las espadas y los arcos son las que valen! j Tu no sirves ya de nada, viejo, pero este joven ser-viria! jVčndelo!''
“jVčndelo! jClaro! Para čue, cuando viejo, lama el rocio y cueza pan de barro? Habla con mas cordura y cuenta como te fue cn Africa. j De alli viniste, pues estäs mas tostado que un asado!"
“j Del Africa venimos, si, pero alli ganamos bajo las
Mosquera, 19 septembra 1942. častiti gospod Hladnik!
Sprejmite moj zadnji pozdrav iz Mosquere. In naj bo ta pozdrav beseda hvaležnosti izražena v mojem novomašniškem blagoslovu, ki sem Vam ga v duhu poslal nepozabnega 23. avgusta, največjega in najsladkejšega dne v svojem življenju. In Vam dolgujem ono hvaležnost za vse kar storite in pretrpite za naše izseljence, a posebno za brezplačno pošiljanje “Duh. življenja". Kakor tudi za “Slov. list", čeprav zdaj že nič redno ne prihaja, t. j., zelo kasno, samo včeraj sem prejel neko junijsko številko, in mnogih prejšnjih jih niti nisem dobil. A kljub temu jaz se Vam najtopleje zahvalim in za vse, najprej pa za dobro voljo in radodarnost. Sedaj, prihodnji ponde-ljek, grem v “Asilo S. Bernado - Bl Guacamayo - Santander del Sur". Torej, ako mi še boste velikodušni v naprej ter Vam bo mogoče, kar Vam in sebi iz srca želim, popravite tako naslov, po katerem mi boste blagovolili pošiljati “D. ž." in “Sl. list". Ampak zakaj “D. ž." že tako dolgo ne prihaja? če je začasno umrlo, mu želim skorajšnjo vstajenje, saj je bilo tako zanimivo da res sem tudi jaz živel in se veselil iz njega, a sedaj pa mi je kakor ko ptičku odrežejo peruti. Da, s katerimi bi se povzpel proti višinam Vašega visokozasluženega delovanja in proti naročju naše razrvane, oropane, razkristjanjene in raznarodnjene domovine.
ördenes de Belisar y no como los otros bajo Hilbudi!*' “Heroes!!" Exclamo Radovan y mira a todos.
“jVieras!", dijo otro, “un triunfo tal no lo vio el mundo aün. Reyes prisioneros, oro, plata, todo a carretadas, prisioneros vAndalos en largas caravanas; veras, te digo. Y despues el circo, estos preparativos que se hacen, estas carre-ras, peleas, tiros con los arcos, algo asi nunca ocurrio. El dinero corre a raudales, comeras y beberas sin necesidad de pagar hasta que engorde tu vientre como la cupula de Santa Sofia.“
QEntonces crees que dentro de poco volvera el ejercito de Belisar?“ Preguntö un sucio herrero del circo.
“jLlegara, te digo, hoy o manana!“
“iQuien crees que ganara el concmso de tiro?" QQuien? Acaso tu o yo....”
"jNi tu ni yo, pero si Azbad!”
QAzbad, el general de la legiön palatina? ^Ese perfu-mado senorito? j Nunca! j Apuesto a que no!“
“jAcepto la apuesta!” Gritö el herrero del circo.
“jApuesto dos vandalos de plata!“
“Le juego vcinticinco monedas por Azbad!“ "jPerderas!” Dijo en voz baja un largo godo.
“jNunca!" Asegurö el herrero. “jNunca perdere!"
. “iPor que no? ^Porque es Azbad el amante de Teodora?“ QQue dices? jOfendiste a la Emperatriz!”
Desdc un rincön se levanto un delator imperial y puso su mano sobre el soldado.
“jEsta borracho, es un miserable, dejalo!”
“jOfcndio a la Emperatriz!" Contestö el delator.
Todos se levantaron, gritaron, la jarras se encontraron en el suelo, alguien apagö la antorcha; los soldados desapare-cieron. a traves de la puerta; el delator secreto gritaba pero per -lö el rastro del soldado entre la multitud. Pues afuera Irs aprisionö una correntada de gente que se apretujaba, empujaba y gritaba: “jBelisar! jBelisar!“
La correntada humana arraströ consigo a Iztok y Radovan, hasta el puerto. Otra multitud se vertiö en ese mar. Gritaba:
“Io triumphe!“ “Belizar!“ “Panem, circenses!” Atrona-ban al aire. En el mar se distinguian tres luces rojas, senal del regreso de Belisar.
Ni časa, ni papirja, ni izraza, da bi Vam popisal kaj vse čuti moje srce ko se spomnim da sem duhovnik, Zdi se mi da se priseli nebo v mojo dušo, srce se mi potaplja v morju sreče in sladkosti. Ko človeško srce občuti veličino te milosti božje, se kar razjoče, čeprav sem vedel, ker so mi tako govorili, sem čital in se učil o dostojanstvu mašništva, da je ta največja milost božja, sem sedaj vendarle presenečen, ko čutim resničnost, tako zelo vzvišeno nad prispodobe, če bi me vprašali, kaj menim o mašništvu, bi samo znal odgovoriti, da sem 23. avgusta jokal več kot oni dan moje ločitve od dragih. 30. avg., na dan sv. Roze, sem pel novo mašo. Kot 23. avg. tako tudi tega dne so me spremili moji dragi rojaki in bratje Jugoslovani. Kako skromni, prlprosti, ljubeznivi, rodoljubni so! Podarili so mi zlato uro in nekaj drugih darov. Da bi vedeli kako ljubijo oni “svojega popa". Morda bo ta ljubezen tudi kaj obrodila.
Naših ljudi v Bogota ena dvajseterica. Navdušeni so za Mihajloviča. Skoraj vsi so Dalmatinci; Slovenca ni nobenega. Bodoče nedelje se postavi nek mali naš klub. In 3. okt. bodo prvič nastopili, t. j., sodelovali v neki zavezniški proslavi. Znovič hvala, iskrena hvala Vam za vse. Jaz sem se Vas spomnil v svojih gorečih molitvah 23. avg. in tudi potem. Molite za Vašega rojaka z
Ognjeslava Kreslina.
POPOLDANSKA SLUŽBA BOŽJA SE VRŠI NA PATERNALU OD 1. DECEMBRA NAPREJ V CERKVI SANTA^NE^AVALOSZSO^TA^. KJER JE BILA^ZA^čASA
.M. S.:
PLANINSKA GORA
Prepričan sem da je mnogo čitalcev “Duhovnega Življenja’’, katerim ni nič znano o priljubljeni in prijazni Božji poti “Marije Pribežališče grešnikov'’ na Planinski gori. — Ker mi je Planinska gora zelo dobro poznana, zato sem se odločil, da čitatelje nekoliko seznanim s to božjo potjo in z zgodovino te romarske cerkve, katera je bila pred in po svetovni vojni — dasiravno po težavnih ih strmih stezah teško dostopna
—	z radostjo in veseljem obiskavana.
Zgodovina te božje poti, pač ne tako na glasu kakor Brezje, Sveta gora, Trsat ali Višarje, je približno tale: Današnjo cerkev, (ne vem če danes še stoji; znano je, da so jo laški fašisti in obmejni finančni stražniki zadnje čase uporabljali za svojo vojašnico)
—	je bila postavljena leta 1633. Cerkev je dal sezidati takratni pobožni in ugledni cerkniški župnik Cimerman v čast ‘ ‘ Mariji Pribežališču grešnikov ’ ’ po naročilu neke davno poprej izumrle plemiške rodovine, katere dva sina sta se zgubila v temnem gozdu in sta šele po več dnevih prišla srečno nazaj v svoj rojstni grad, ki je stal nekdaj v bližini Cerknice, ob stari poti, ki je vodila čez današnji Rakek, mimo starodavne kapelice, tja do nekdanje rimske ceste, katera je peljala v staro mesto Emona, današnja bela Ljubljana.
Razvaline tega gradu, pozneje spremenjenega v samostan, se še danes vidijo.
Na kraju, kjer stoji danes cerkev Planinske goro, je stala že poprej kapelica Matere Božje, iz neznane davnine. Ljudska legenda poroča, da sta v davni preteklosti dva mlada plemiča na lovu zašla tako globoko v temni gozd, da na nikak način nista več mogla najti poti nazaj. V veliki stiski sta obupana begala več dni po temnem in globokem gozdovju; slednjič sta se spomnila na Marijo in ji napravila obljubo, da ji postavita lepo kapelico, ako jima bo dana milost, da prideta v svoj grad, kjer ju starši v strahu in obupu pričakujejo.
Ko sta spet naprej iskala izhoda gladna, utrujena, potrta in ubita, se nenadno oglasi prečudna ptica na visoki smreki, in tako milo in sladko zapoje, da grofiča vsa prevzeta poslušata ta čarobno mili in nepojmljivi ptičji glas. Petje te ptice ju je navdalo z novo silo in veseljem; rada bi to ptico pevko videla od bliže, zato sta se oprezno bližala drevesu. Toda ta hip ptica odleti, ter se daleč proč zopet na drugem drevesu oglasi. Mladeniča se počutita pokrepljena in z novo silo hitita za ptičjim petjem. Ko pa sta že zopet prav blizu ptica spet pevajoč odleti dalje. Slednjič ju je čudna ptica
PLANINSKA GORA — Uh santuario de la Virgen, muy frecuentado, entre los bosques eslovenos
srečno privabila iz temnega gozda na kraj, od koder sta zazrla v daljavi grad svojih roditeljev. Hvaležno sta pokleknila in se ginjena zahvalila Mariji. Lepe pevke nista več čula ne videla. Na tistem mestu pa sta po tem dala sezidati lepo kapelico v čast in zahvalo Mariji, kot sta obljubila.
Tako pravi ljudsko izročilo.
Naj že bo početek cerkve kakršenkoli, to je gotovo, da je bila za naš kraj, to je za celo podnanoško, pivško in cerkniško pokrajino jako priljubljena božja pot. Staro in mlado je z veseljem pričakovalo dneva, ko je bil shod na Planinski gori. Vse je z radostjo pohitelo po strmih stezah na goro, da pobožno počasti Marijo in zraven da se malo razvedri ter vsaj za tisti čas pozabi na dnevne skrbi ,delo in težave.
Je pa v resnici nekaj krasnega in užitka polnega razgled, ki se nudi človeku, ki se je čez strme bregove in skalovite pečine povspel na višino. Na zapadno stran so raztresene vasi z obdelanim poljem; če bi ne bilo mogočnega Nanosa (1300 m), bi užival gledalec celo lepoto prelepe vipavske doline in kamenitega, a vendar prijaznega Krasa.
Jugozapadno se rasprostira nepregledno gozdovje, v čigar ozadju se skriva biser sveta, nepopisno krasna in vesoljno znana Postojnska jama. Postojne same z gore ni videti, ker jo zakriva grič Sovič, na čigar vrhu se še vedno upira vetrovom zidovje starodavnega gradu. Bolj proti jugu se predstavlja panorama pivške ravnine z lepimi vasicami in poljem, med katerim se vije bela cesta. Ravno proti jugu pa se rasteza nepregledno gozdovje, tja do mogočnega Javornika in Snežnika, ki proti vzhodu prehaja v cerkniško ravan.
še lepši razgled pa najde kdor se povspe na najvišjo točko Planinske gore, od koder se mu nudi pogled tja proti Ljubljani in na gorenjsko stran do samega Triglava, V globoki nižini se opazovalcu nudi krasen razgled na prijazni trg Planina, in zeleno polje, ki ga namaka prečudna reka. V Postojni se ta voda skrije v podzemlje pod imenom Pivka. Na dolgi podzemski poti je spremljevalka čudes Postojnske jame, nakar se zopet vsa penasta prerine v Planini izpod skalovja. Nad nje izvirkom na strašni pečini stoji starodavni okrogli grad, brez oken in brez vrat, ki se imenuje Pinja, ker je visok in okrogel. Kmalu zavije reka na desno po polju ter teče dalje prav ob obzidju gradu Knezov Windischgrätzov. Nekoliko naprej se združi z dotokom, ki baje priteče pod zemljo iz ravno tako prečudnega Cerkniškega jezera. Združena in povečana teče še dalje po Planinski ravnini pod imenom Unec, ter se tam v kotu pod vasjo Laze zopet skrije pod zemljo, da se nato po večurni podzemni poti zopet prikaže na Vrhniki pod imenom Ljubljanice.
• Te in še veliko drugih prirodnih krasot predstavlja m nudi človeku pogled iz prijazne Planinske gore. Človek pošto ji in uživa prelestno lepoto slovenske zemlje, ki se prostira bogata vse na okrog in spomin išče stare! -pa večnolepe pesmi, ki to lepoto opevajo:
“Na Gorenjsko oziram se skalnato stran____Trigla-
va blišče se vrhovi”; “Tam kjer je Ljubljana bela — davne čase že slovela ; “V naši lepi domovini jezero se tu nahaja, — ki se širi po dolini in prečudno spet odhaja”; “Tam kjer beli so snežniki — holmci mali m veliki; Kjer Postojna, spodnji svet, — svoja čuda vabi izred”.
Danes je vsa ta lepota kakor minile sanje. Sedaj, ko to opisujem, se mi trga srce bridkosti ob misli, da skruni noga vsiljivega, zemljelačnega tujca tiste prelepe naše kraje ter brez usmiljenja sramotno uničuje vse kar nam je bilo tako drago in ljubo. (Nadaljevanje)
©fäzgvalec
Za tiskovni sklad so prispevali: Lah •L 250, čoha F. 2.—, Vever J. 1.—, Mo-vern M. 1.—, Hočevar A. 2.—, Sulič 1.—, Pavlin 1.—, Švara 1.—, Kukanja 2.—, Lakovič L—, Toplikar 2, Mislcj L. 1.—, Velikonja F. 2.—, Bratina M. 1.—, Sirk i\ 1.—, Bratina L. 1.—, Žigon Š. L—, Bratina K. 1.—, Mavrič H. L—, Anzelin
1.	—, Oasarmnn L—, Kurtin A. .1.—, Saksida V. 2.—, N. N. 1.—. Skupno 33.50.
Prosimo še nadaljnih prispevkov, kajti strošek je znatno zrastel, ceno pa nismo dvignili..
ZA ZASTAVO SVETOGORSKE KRALJICE
so prispevali: N. N. 5.—, Lah 2.50, Oselj 2.—, Mu žič 1.—, Karlovič 1.—, Lužnik A. 3.—, Troha S. 3.—, Troha L.
2.	—, Zidar M. 1.—, Mozetič 3.—, Blazina (i.—, Tinta 1.—, N. 1.—, Vajt H. 1.—,
M.	M. 3—, Grbec L. 1,—, Kodrič F. L—,
N.	N. 5.—, štokclj L—, Peršolja F. 10.—, Mozetič A. 5.—, Cogorno K. M. 5.—, čc-bron V. 5.—■, Kerševan F. 5.—, Čehovin
O.	5.—, Žižmond K. 5.—, Klanjšek N. 5.—, Kragelj E. 2—, N. N. 2.—, Fon K. 2.—, ščinkovec N. L—, Ukmar K. 1.—, N. N. 2.—, St an ta M. 3.—, Pirih L. 2.—, N. N. 8.—, Rutar M. 1.—, Jug A. L—. Skupno •ji 1,13.50.
S tem še ni objavljeno vso, kar je nabrano, toda treba je gotovo še prav lepe vsote, da bo dovolj za primerno zastavo. Zato prosimo rojake, da z veseljem prispevajte. Pooblaščeni imajo nabiralne pole s podpisom g. voditelja in na posebnem papirju.
Zastava je že naročena, zato pohitite s svojimi prispevki.
PRIREDITEV SLOVENSKE ŠOLE
Prelep dogodek je bil 8. nov. prelepa šolska prireditev. Vse obsodbe pa jo vredna zanikrnost naših rojakov, ki pokažejo tako malo zanimanja za tiste, ki bodo jutri nosilci našega imena in so up naše bodočnosti. Nerazumljivo je, kako da se dobi kako društvo, ki nagaja otroškim prireditvam s svojimi lastnimi veselicami. Društvo, ki vedno trdi, da je za skupnost, naj bi vendar vsaj ob taki priliki dokazalo svojo dobro voljo. Če nasprotuje konkuretnim društvom, to je njihova stvar, toda ovirati prireditve otrok je pa dejstvo, ki je izzvalo mnogo obsodb.
O moralnem uspehu prireditve moremo govoriti le z najbolj priznalnimi izrazi. Tako dovršenih otroških nastopov ne moro pokazati zlepa kdo, kot je bila In prekrasna prireditev. Pred časom je bilo nekaterim rojakom trn v oči to, da vodijo slovensko šolo redovne sestre. Sedaj so vtihnili. . . Mnogi od njih so pa iz ostrih nasprotnikov postali njihovi prvi zagovorniki, kajti sestersko prelepo delo jo neopazno porazilo vse resnicoljubne nasprotnike. Vsi tisti, katerim je kaj mar bodočnost lastnih otrok, ki želijo imeti otroke lepo vzgojene, ne bi danes hoteli nikomur drugemu izročiti svoje mladine v vzgojo, kakor našim šolskim setram.
Slepo sovraštvo proti veri moti nekatere rojake. Kadar bodo pa vsi videli čudovite sadove dela slovenski šolskih sester, bodo uvideli svojo slepoto in svojo zmoto.
če bi bili naši ljudje razsodni in res v skrbi za svojo mladino, potem bi se vsi strnili za eno veliko zadevo: preskrbeti vsaj tri tako šolo za naše otroke....
O prireditvi sami naj zapišemo le to, da so bili naši najmanjši in naši mali tako
srčkani, da bi jih človek kar objel. Tako lepo so izpejjali svojo vloge, da je dvorana, ki je bila proti zadnjemu precej napolnjena, kar hrumela veselja in zahtevala še in še, da naj se ponavljajo točke.
PROSLAVA IZSELJENSKE NEDELJE
bo dogodek" prvega reda za slovensko kolonijo. S sodelovanjem štirih društev: “Slov. doma’’, GPDŠ Villa Dovoto, Samopomoč Slovencev in Slovenska Krajina se vrši skupna prireditev v nedeljo (1 decembra ob Iti uri v ulici Simbrdn 5148, vabljeni sto vsi rojaki.
Sokol I. Buenos Aires je 21 nov. obhajal Ul obletnico ustanovitve.
MED LJUBLJANO IN GROSUPLJEM
Dno 24. marca t. 1. sc jo naenkrat pojavilo v Lipoglavu in sosednjih vaseh italijansko vojaštvo. Brez povoda so začeli požigati ropati in streljati.
V	Sp. Lipoglavu, kjer jo H gospodarjev, so tri kmetije popolnoma požgane in uničene, odpeljali pa so Italijani vso hrano, živež, kokoši, prašiče, itd.
V	Brezju sta dva posetffika popolno, ma uničena in hiše požgano.
V	št. Pavlu so vse hiše uničene. Najhujšo pa so Italijani gospodarili
nad vasjo Vel. Lipoglav. V tej vasi so zaprli vse moške in ženske v klet župnišča in jim zagrozili, da bodo župnišče podiliinirali in zažgali.
Tri čisto nedolžne moške domačine so na licu mesta ustrelili: Trontelja Antona, občinskega odbornika, Predaliča Miho in cestarja Zupančiča Jakoba. Dočim so bili moški in ženske zaprti v župnijski kleti, pa so Italijani vas popolnoma izropali, odpeljali prav ves živež in požgali hiše in gospodarska posloja. V nekem hlevu je pogorelo celo 5 glav goveje živine.
Popolnoma jo uničeno poselvo Zupančiča, ki je pogorelo z vsemi gospodarskimi poslopji. Ivo se je vso to dogajalo, so bili prebivalci v velikem strahu zaprti v župnijski kleti. Tolažil jih je domači župnik in ko je videl, da položaj postaja brezupen, je stopil k italijanskemu komandantu in mu rekel: “Vsi prebivalci so nedolžni, pustite jih v miru, če pa so hočete maščevati, ustrelite mene, pustite pa mojo uboge ljudi 1” Vojaki so sc v odgovor sivolasemu župniku smejali,
' končno pa so vaščane le izpustili. Bili so en dan in eno noč zaprti v kleti.
' Prebivalci navedenih vasi nimajo sedaj niti strehe, niti hrane, iti semena za setev, četudi nič niso storili nikomur.
Nemški radio je javil, da so začele italijansko oblasti z novim prtiiskom na jugoslovanske domoljube. V Ljubljani so odredili konfiskacijo imetja vseh onih, ki pripadajo upornikom. Zaplenjeno imetje bo razdeljeno rodbinam častnikov Pavličeve vojske, padlih v bojih z upornimi Jugoslovani.
NEMŠKI UČITELJI
Ko je prišlo skozi Jesenico 400 novih nemških učiteljev, jim je morala v pozdrav igrati godba. Politični zastopnik jih je uradno pozdravil in jim jo zabičal, da mora ob njihovem službenem nastopu izginiti iz teh krajev vsaka slovenska beseda. V vsakem kraju, kamor so prišli, jim je moralo prebivalstvo pripraviti najlepše sobe v kraju za stanovanje. Tudi pojedine so jim morali prirejati.
VODICE
Med slovenskimi duhovniki, ki so jih Nemci pregnali v tujino in internirali, je
“SLOVENSKA KRAJINA”
vabi na prosvetno prireditev 26. DECMBEA — NA ŠTEFANJE
v dvorani El Molino MAN. ESTEVEZ 75 OB 20 URI. Ponovi se komedija
“LAŽIZDRAVNIK”
bil tudi vodiški župnik Peter Janc. Po najnovojših vesteh pa se mu je pozneje posrečilo priti v Ljubljano.
NEMŠKI MINISTER
“Kacrntncr Grenzruf“Kmetijski minister Reicha Funk je obiskal gornjo Kranjsko. V Kranju ga je pozdravil predsednik občine Markgraf ki ga jo zaprosil, naj se podpiše v zlato knjigo. I'unk mu jo odgovoril, da on kot vzhodni Prus dobro pozna probleme obmejnih ■ oblasti in da zato razume pomen in težave nacional-sooialističnega dela v takih krajih. Nato je minister odšel na Bled, kjer je na dobrodošlico Gaulciterja izjavil: “Prepričan sem dragi moj Reiner, da boste vi in vaši sodelavci uspeš, no dovršili nalogo, ki vam jo jo zaupal Führer. Vaš mladeniški polet, in način, s katerim ste se lotili posla, daje jamstvo za to. Od tam je Funk odšel v naselje Kranjske Industrijske Družbe na Jesenicah. Obiskal jo tudi Kranjsko goro.
PREPOVEDANO
je fotografirati mostove čez Savo v Zagrebu ali zadrževati so na Savskem mostu.
D JAKOVSKEGA ŠKOFA
Antona Akšamoviča so na njegovo lastno prošnjo vpokojili.
IG PRI LJUBLJANI
ž(’ nekaj dni pred usodnimi požari v . okolici Iga, se je tajno širila med prebivalstvom govorica, da se nahajajo v Mokroti partizani, ki imajo večkrat tajne sestanke na Golem v škrilju in v Zapo-toku.
Italijani so zvedeli za njihove sestanke,, tor poslali kazensko ekspedicijo.
Nato so sc začele preiskavo na Golem in v Škrilju, kjer je bil ustreljen 20-letni fant Glavan, ki je hotel iz strahu pred Italijani pobegniti. Našli so nekaj orožja in municije. Takoj naslednji dan so požgali Italijani vse hiše, ki sp bile na samoti, župnišče na Golem, na Kurcščku, kočo na Kurcščku, pristavo v Mokroti, graščinsko žago in vas Krvava peč. Ubili so več. mož, med njimi tudi očeta neke družino, kjer je bilo mnogo otrok.
Naslednji dan so bile požgano vasi: Spodnje in Gorenje Golo, škriljo, Zapo-tok, Visoka Suša, Osolnik, Purkače, Ustje 111 s par izjemami odpeljani vsi moški nad lo let starosti v ljubljanske zapore, kjer čakajo svojo obsodbe. Žene in otroci ' so bili konfinirani v raznih krajih, kakor:
Ig, Iška Loka, Matene itd., kjer smejo sedaj bivati.
I’o drugih vesteh so Italijani v Kodc-ljevtt blizu Ljubljane ustrelili 17 mož in žen, v znak maščevanja za uboj dveh italijanskih žnndarjev.
LISICA ZVITOREPKA
Gospod, res jo, velikih pregreškov me dolžč; a čutim se nedolžno in se ne umaknem. Kar mi očitajo, so same prazne bajke, in če jih morebiti tudi no morem povsod ovreči, .vendar velja moja beseda prav toliko, kakor natolcevanje sovražnikov. Drugače seveda in huje bi bilo, če bi mi kdo s pričami dokazal kako umazano dejanje. Ako mi ima kdo kaj očitati, zdajle naj se oglasi in naj razloži svojo pritožbo! Če pa komu manjka svedokov, a bi se mi vendarle rad postavil po robu, svobodno mu; toda v zastavo naj d& premoženje in imenje, ali eno uho ali svoje življenje. In prav tako storim jaz, a kdor v prepiru podleže, ta naj trpi škodo! Taka pravica je že od nekdaj v navadi, naj, torej velja tudi danes — toliko menda vsaj smem zahtevati! ' ’
Kralj Mi rol jub je zamišljeno uprl po. gled v tla; silen kes ga je obšel zaradi prenagljene obsodbe in prehitre smrti ovnove. Naposled pa je dejal: “Naj že bo, kakor hoče, zgodilo se je samo, kar je zahtevala pravica, in nihče mi no more oči tati, da bi bil kršil postavo. Gavranovo in kunčevc pritožbe pa niso vredne ne piškavega oreha, ker sta jo oba potihoma popihala; sicer pa, kjer ni tožnika, tam tudi ni sodnika. Toda sum, da jo bil Plahun zavratno umorjen leti še vedno nn Zvitorepko. Smrt dolgouščeva mo silno boli; zakaj svojega zvestega poslanca sem ncizrečno ljubil in zategadelj me je hudo užalostilo, ko sem ugledal njegovo krvavo glavo. Zaradi tega sem tudi kar na licu mesta kaznoval ovna, ki se jo bahal s svojim zlodejstvom. Mogoče, da mu je še kdo pomagal. Kdo naj to ugane? Stvar jo precej nejasna in zamotana, a jaz si ne bom glave belil s to zagonetko! Kar se mene tiče, bodi Zvitorepki vse odpuščeno! Ako pa ima kdo še kako pritožbo naperjeno zoper njo, naj se oglasi! Toda s raznim čvekanjem me nikar ne nadlegujte; le tisti naj govori, ki ima zanesljive priče in si upa dokazati resnico tudi z orožjem v roki, če treba! ’ ’ Zvitorepka je zmagoslavno vzravnala glavo in rekla: “Milostni gospod iz vsega srca se Vam zahvaljujem, da ste natančno poslušali moje besede; saj so Vas jasno prepričale, da sem nedolžna in čisla kakor jutranja rosa!”
Tako je Zvitorepka s svojim nabruše. nim jezikom kralja in veliko drugi gospodov zvodila za nos. Opisala je dragotino tako natančno in držala se je pri tern tako žalostno, da so skoraj vsi verjeli njeno bajko in so Zvitorepko colo tolažbi zaradi dozdevne izgube.
Kralju je bajka o prstanu venomer ro jila po glavi; prekrasno opisana dragotina mu je zbudila upanje, da utegne vendarle naposled ozdraveti.
Prijazno je zato pripomnil lisici: “Le ne obupaj, Zvitorepka! Prepotuj vse d°-
FRANO KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte ln proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo.
Av. PRANCISCO BEIRO 5327-31 Bs. Aires. — U. T. 60—0277.
Vlila Deveto
žele in neumorno išči izgubljeni prstan! Ako ti bo pa treba pomoči, se obrni le kar do mene!’’ ,
“Hvala Vam na Vaših tolažilnih besedah, gospod moj in kralj!” odgovori lisica. ‘‘V am pristoji, da kaznujete umor, ki ga je povzročila dragotina; a jaz bom metom neutrudno iztikala za ukradenim prstanom. Podnevi in ponoči bom potovala in ves vet izpraševala. Ako pa najdem dragotino in bi bila sama preslaba, da bi jo dobila v svojo oblast, Vas pridem prosit pomoči. Tako upam, da pride prstan naposled v Vašo roko, ki ji jo bil namenjen. A za ves svoj trud in neumorno brigo mi bo nnjvečje plačilo — mojega kralja naklonjenost in milost.”
To govoričenje se je kralju prijetno v ušesa lovilo; zadovoljno je prikimaval in pritrjevali so tudi boljari in veljaki; zakaj Zvitorepka je lagala, da bi bik kmalu sama sebi verjela. In tako je smela lisica iti, kamor ji je srce poželelo, in nikogar sc ji ni bilo treba več bati.
VOLK STOPI NA PRSTE
\ olk Lakotnik jo kar besnel in škripal z zobmi, ko je kralj izgovoril svojo sodbo in popolnoma oprostil Zvitorepko. Videč, kako zaupno kralj kramlja z lisico in da se navihanka zmagoslavno poslavlja z dvora, mu je kri neznansko vzkipela.
Ni se mogel več brzdati in z zobmi škr. taje je vzrojil: “Milostni kralj, ali res zopet verjamete poniglavki, ki je Vas že dvakrat, trikrat zbedačila? Ojmc, zakaj poslušate to brbljo! Preplahtala Vas je vnovič kakor je nas vse skupaj že večkrat. Kar govori, je vse izmišljeno; zakaj Zvitorepka še ni nikdar črhnila resnično besedice. Gospod, nikoli ne pustim, da se nam zopet izmuzne. Prej no pojde pdtod, da Vam dokažem, da je podhuljenka ki ni vredna, da jo solncc obsije. In če ni drugače ji to dokažem z orožjem v pesti. Hinavka zahteva, naj sc ji hudobije dopričajo s svedoki; tako hi se vsa stvar zavlekla, a medtem bi Zvitorepka počenjala, kar bi se ji zljubilo. So li priče, vprašam Vas, vedno pri rokah? In bnš na to se zanaša hinavska plahödriga in oslepari danes tega, jutri onega. Kdo si neki upa postaviti se ji po robu; kdo se še drzne ji ugovarjati? Vsakomur tako zabeli, da jo ima dosti vse žive dni; zato se jo pa tudi vse boji. Saj še celo iz Vas in Vaše rodbine, mili kralj, norce brije. Toda jaz, pri. maruha jo ne pustim odtod, dokler korenito ne obračunava!”
Kralj Miroljub je s čemernim obrazom poslušal te nakačene besede svojega bo» Ijarja; zakaj videl je, da gre Lakotniku za resnico. Ako bi se oba zagrizena sovražnika spopadla, kako lahko bi lisica podlegla! In potem bi šla po vodi vsa
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO ,
KOVINSKA OKNA IN POLKNA
FRANC BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 6021 Telef. 61-6184.
BRATOVŠČINA ŽIVEGA ROŽNEGA
VENCA IMA SHOD NA AVELLANED1 20. DECEMBRA; NA PATERN ALU 27. DECEMBRA.
nada, da' bi se še kdaj našel čudodelni prstan, in mučne bolezni bi še Bog si ga vč kako dolgo no bilo konec. Vso to je pomislil kralj in čelo se mu je nabralo v temne gube.
Drugikrat je sicer Lakotnik bral kralju vsako željo že kar raz obličje in je po tem prilagodil svoje besede, ali danes mu ni bilo prav nič mar, da sc je Miroljub držal tako nejevoljno. Okrenivši so k lisici, je nadaljeval srdito: “Nikar ne misli, da sc bova z besedami dajala; čemu» bi nama bilo dolgočasno ujedanje? Kdo ima prav, to sc kmalu pokaže, jezička strina! Ti biješ ob pravico svojega plemstva in pozivaš nasprotnike na boj; dobro zgodi so torej tvoja volja!... če je pravica na tvoji strani, gotovo tudi zmagaš. Dosti dolgo si že norce brila iz mene in mojih dragih; še pred kratkim si me obdolžila veleizdajstva in raztrosila si laž, da strežem kralju po živ.
1 jen ju. Samo ti si kriva, da so meni in moji ženi neusmiljeno odrli roke in noge, in nihče drug kakor ti mo ni speljal na led in me pripravil ob košati rep. Vseli teh lopovščin te dolžim in pravim:
Zvitorepka, izdajalka si in ubijalka! Pozivam te na dvoboj; na življenje in smrt so udariva!... A viteška šega je, da vrže pozivajoči nasprotniku rokavico; evo ti moje! Poberi rokavico, in vsa stvar bo kmalu pri kraju!”
To rekši, je vrgel Lakotnik rokavico Zvitorepki pred noge; natd se je obrnil proti zbranemu svetu in dejal: “Milostni kralj, slavni boljari! Čuli ste mojo besede in ste svedoki, da pozivam Zvitorepko na dvoboj. Prej so mi ne gane z mesta, dokler orožje ne razsodi med nama kje je pravica! ”
A lisica jo mislila sama pri sebi: “Et za vrat in za kožo pojde! Sicer je Lakotnik velik hrust, a jaz sem majhna; vendar, če dobro premislim, mi jo prilika ugodna, in tudi zdaj ne pojde po njegovi volji. Kremplje mi prednjih nogah sem mu tako že posnela in to mi pride bnš prav; ako zamudim ta ugodni trenutek, Bog ve, če dobim si vor ja še kdaj v pes:. Kadar volku zopet dorastejo kremplji, ga nikdar več ne premagam. Pa da so ta prismoda še zdaj tako postavlja, ko sem ga vendar že tolikokrat izplačala!” Sicer pa, če že hočeš, le čak’, Zvitorepka li posveti, da boš pomnil!”
(Nadaljevanje)
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLDAN 4844. Tel. 59-1356
HOTEL IN RESTAVRACIJA
“PACIFICO” ANTON BOJANOVIÖ CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Blizu Retlra!	V centru mesta!
Krščanska socijalna načela
DRUŽINA IN LASTNINA
Po navodilih papeških, posebno torej po socijaini okrožnici Leona XIII, je jasno, da je naloga oblasti, da zgradi urejeno življenje na danih osnovah. In najbolj važna med vsemi osnovami družabnega življenja je družina. Vsaka pravična oblast mora torej zaščititi vsetransko pravice družine in pospeševati urejeno družinsko življenje, kajti iz družin bodo izšli voditelji narodov in držav, v svoji družini se bodo izoblikovali v plemenite ljudi ali pa bodo po krivdi zanemarjene vzgoje v domači družini izvržki in kazen za človeško družbo. Saj je premnogo izkušenj, da nobena šola, nobena vzgoja, katera hoče mimo družine, ne more popraviti nedostatkov vzgoje v domači družini.
Usoden korak do popolnega razsula človeške družbe je vničenje družine. Zato so vsi tisti socijaini načrti kateri rušijo družinsko življenje pogubni in zapeljejo človeštvo v grozovite posledice. In tudi če družino samo tolerirajo, ne da bi jo dejansko po svoji dolžnosti izdatno podpirali, bodo zakrivili nesrečo bodočih rodov.
Poleg zakonitih določil, ki ščitijo pravice družine, morajo torej države s svojimi zakoni zavarovati tudi gospodarsko podlagodružine, to je minimalno plačo in tudi red glede dednega prava.
Če sc pa zahteva pravična ureditev dedovanja, to ne pomeni, da bi smeli srečni dediči bogatih staršev brezdelno Živeti na kupu denarja, katerega so jim pripravili njihovi predniki. Saj ima socijalna pravičnost za osnovno postavo, “kdor ne dela, naj ne je". Saj je še prav posebno naročeno vsakemu zemljanu, da naj uporablja vse zmožnosti, katere je prejel, telesne in duševne, kakor tudi vse darove iti bogastvo s katerim razpolaga kot upravnik, ki bo moral dati pred Stvarnikom, ki bo njegov sodnik, točen odgovor o tem, ali je Z-enako mero meril drugim, s kakršno je hotel biti sam m vi jen. To se pravi, če je iskal samo samega sebe in svojo udobnost in naslado, ali pa je storil vse po meri ljubezni do bližnjega.
Toda takšne pravice, ki se nahajajo v posameznih ljudeh, spoznamo kot mnogo trdnejše, če jih opazujemo, kako so skladne in zvezane z dolžnostmi ljudi v družinskem življenju.
Nobenega dvoma ni, da ima posameznik glede izbiranja načina življenja oblast in prosto voljo, da rajši hoče eno izmed obeh, ali slediti svetu Jezusa Kristusa o devištvu ali pa se vezati s zakonsko vezjo. Noben človeški zakon ne more vzeti človeku naravno in prvotno pravico zakona, ali kakorkoli omejiti glavni namen ženitve, ki ga je spočetka postavila božja oblast. “Rastita in množita se." (1 Moz. 1, 28.) Glej tu rodbino ali domačo družbo, ona je sicer zelo majhna, toda prava družba in ona je starejša od vsake države. Zato mora imeti nekatere svoje pravice in dolžnosti, ki so povsem neodvisne od države. Ker smo torej dokazali, da je posameznim osebam po naravi dana lastninska pravica, moramo to prenesti na človeka v kolikor je glava družine, in
sicer je ta pravica toliko trdnejša, v kolikor človeška oseba v družinskem življenju veliko več obsega. Najsvetejši naravni zakon je, da skrbi družinski oče za življenje in vso vzgojo svojih otrok, oni namreč ponavljajo in na nek način podaljšujejo očetovo osebnost. In narava sama ga navaja k temu, da hoče svojim otrokom pridobiti in pripraviti, s čemur bi se mogli v negotovem poteku življenja dostojno varovati pred nezgodo. Tega pa na noben drug način ne more doseči, razen če je lastnik plodovitega imetja, ki ga more otrokom zapustiti kot dedščino.
Kakor država, na enak način je tudi družina, resnična družba, ki jo upravlja lastna, to je očetovska oblast. Zato ima gotovo družina vsaj enake pravice, kakor država. Rekli smo, vsaj enake pravice. Ker je družinsko življenje dejansko preje bilo tu kot združitev v državo, morajo biti dosledno tudi njegove pravice in dolžnosti prvotnejše in bolj naravne. Ko bi torej državljani, družine, ki so del človeške družbe in države, namesto podpore našli v državi spotiko, namesto varstva kratenje svojih pravic, tedaj bi država bila bolj zo-perna kot zaželjena.
Človek se lahko odpove svojim pravicam, v kolikor s tem ne krši dolžnosti, ki mu jih nalaga njegova narava. Tako se n. pr. posameznik lahko odpove zasebni lastnini, kakor to store tisti, ki obljubijo prostovoljno uboštvo. Ni lahko se temu dpovedati, radi tega to ni zapovedano, ampak samo svetovano. Skoro nemogoče pa je to za družinskega očeta, ki nima dolžnosti skrbeti samo zase, ampak tudi za tiste, ki še ne morejo skrbeti sami zase, to je za otroke. Zato obravnava Leon XIII. vprašanje o zasebni lastnini še posebej z ozirom na družino in s tem dokazuje pravico dedovanja. “Najsvetejši naravni zakon je", tako utemeljuje papež to pravico, “da skrbi družinski oče za življenje in vso vzogojo svojih otrok, oni namreč ponavljajo in na nek način podaljšujejo očetovo osebnost."
Človek bi mislil, da je pač samo po sebi umljivo, da sc tudi zakonodaja ozira na ta naravni zakon. Toda temu ni tako. Občni državljanski zakonik Jugoslavije določuje: “Dedna pravica temelji na zapustnikovi volji, izrečeni po zakonitem predpisu, na dedni pogodbi dopustni po zakonu, ali na zakonu.” Podobno odrejajo druge države. Po veljavnem pravu torej ne določuje dedne pravice naravna dolžnost očetova, skrbeti za otroke ampaka volja Zapustnikova in zakon. Ker pa tudi zapustnikova volja nič ne drži, če ni izročena po zakonitem predpisu, je torej pravzaprav zakon tisti, ki določuje dedno pravico.
V SOBOTO CELI DAN	j
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA	|
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
VAS RAVNIK POŽGANA
Bilo jo na praznik M. Oznanenjn, ‘25. marca v vasi Ravnik, ki leži na robu Bloške planote in ima 25 hišnih številk. Naključje jo prineslo da sta so srečala patrulja guerilecv in patrulja Italijanov — vsak po trije možje.
Spopadli so se in obležala sta dva moža, en guerilcc in en italijanski vojak. Ostala dva italijanska vojaka sta nato zbežala v bližnjo vojašnico v Velikih Blokah, nakar se jo kmalu pojavilo nekaj kamionov oboroženih vojakov. Ljudje, videč mrtveca so takoj vedeli kaj sledi. Mnogi so začeli reševati najpotrebnejše iz hiš vendar ne vsi. Večina moških je
ušla, vedoč, kaj jih čaka. Vojaki so nas obkolili streljali na slehernega ki jo sku. šal reševati pobrali še preostale vaščane ob vaškem vodnjaku in takoj začeli strašno delo uničevanja.
Začelo se je divjanje brez primera. Vojakom ni zadostovalo da so požgali vse kozolec, skednje in ostale shrambe, ampak z bombami so porušili tudi hiše tako, da nam od nekdaj cvetoči vasi priča le še kup razvalin.
Grozoto požara je še povečalo žalostno tuljenje živine ki je poginjala v hlevih. Poginila jo goveja živina in večji dol prašičev. Vojaki so pobesnili, drugače si ne moremo razlagati njihovega divjanja
nad cerkvijo, (podružnica Bloške župnije sv. Roka), ki so jo porušili. Zgorela jo streha in kor; zvonovi pa so padli iz zvonika in se razbili. Cerkev stoji na samem, bila je krita s pločevino, in je izključeno, da bi bil le slučaj; opravičujejo se namreč, da se je ogenj prijel cerkve sam.
To divjanje je trajalo precej časa. Vojakom je zmanjkalo bomb. Tako je srečno ostala zadnja hiša, na katero je bomba padla skozi streho, no da bi se užgala. V celem sta ostali torej dve hiši in en skedenj. Vse drugo je uničil požar in če greš danes skozi to vas, so njeni edini prebivalci lačni psi čuvaji in mačke.
MED PREKMURCI V BRIDGEPORTU.
Vsikdur sem imel veliko spoštovanje do prekmurskega dela slovenskega naroda. Že zgodaj kot dijak sem vital Kleklov Marijin list in zasledoval veliko delo raznih rodoljubnih duhovnikov, kakor Klekel in drugih. Ko sem pozneje kot chikaški župnik dobil v svojo oskrbo stotine Prekmurcev, sem jim skušal dati velo svoje srce in sem storil za nje vse, kar sem mogel. Dosegel sem, da so se zaveli naseljevati iz West Sido okrog cerkve, smo ustanovili več društev, sem jim dal vsako nedeljo posebno službo božjo, kjer so sc pele izključno samo njihove prelepe narodne cerkvene pesmi, ki so tako polne slovenske miline, da segajo do srca. Takrat sem pa zavel tudi globje. gledati v to plemenito in dobro dušo naših Prekmurcev in mojo spoštovanje do njih se je večalo.
Ko sem bil doma predsednik Družbe sv. Rafaela in vodja slovenskega izseljenskega skrbstva, sem stopil v ozke zveze z gospodom Kleklom, ker ima Prekmurje primeroma zelo veliko svojih ljudi izseljenih po vseh delih in državah sveta. Ustanovila sva posebno Družbo sv. Rafaela za Prekmurce. Hodil sem tja k njih sejani in k njih slavnostim in smo imeli večkrat najvažnejša državna posvetovanja o jugoslovanskem izseljenstvu v Murski Soboti, nekajkrat tudi v črensoveih.
Pa že preje, že leta .1909, sem prišel prvič v ožje zveze z ameriškimi Prekmurci, ko sem bil še v New Torku. Oni iz Bethleliema in Bridgeporta so izvedeli za me in za veliko nov lota 1909 so prišli v večjem številu iz obeh teh naselbin v New York, da so opravili svojo velikonočno dolžnost. ICcr pa je lažje enemu iti daleč, kakor mnogim, smo za 1910 že uredili tako, da sem jaz za veliko noč obiskal obe naselbini, kjer sem ostal več ilni. Takrat so v obeh naselbinah spadali v madžarsko cerkev. Toda videl sem, kako so jih prezirali “te Wende” in zaničljivo o njih govorili. Smatrali so jih za nižje vrste ljudi. Smilili so se mi!
Ker je bilo v obeh naselbinah dovolj Prekmurcev za lastno župnijo, sem kmalu začel v obeh naselbinah prigovarjati, da bi si ustanovili svoji lastni slovenski župniji. Prva se je za to odločila naselbina v Bethlehemu, kjer sem našel v osebi pokojnega dobrega Preleca odličnega delavca in pomočnika. Zavzel se jv za to misel in začel med svojimi rojaki tudi v
tem smislu delovati. Dosegel sem pri nadškofu v Phiiadelphiji, da je dal dovoljenje za lastno slovensko faro, ko sem mu pojasnil ves položaj. Tja sem poslal Pathra Anzelma Murna, ki je ustanovil župnijo, sezidal krasno cerkev sv. Jožefa in kupil župnišče. Danes imajo tudi že slovensko šolo.
Težje je bilo v Bridgeportu, Connectii-tud. Poleg vseh težav tudi nisem imel slovenskega zmožnega duhovnika, ki bi ga jim preskrbel. Pa je Bog sam zanj poskrbel. Poslal je v Ameriko mladega de. lavnega in silno zmožnega duhovnika Rev. Miho Goloba, rojaka iz Štajerske, ki je imel to prednost, da je poznal prekmursko narečje in tudi prekmurski značaj ljudst vii.
Patlier Golob se je v Bridgeportu, Con-nectitud, lotil dela med ondotnimi Prekmurci z izredno marljivostjo in požrtvovalnostjo. Veliko jo delo, ki ga je izvršil tam. Ustanovil je kmalu župnijo, katero je iz hvaležnosti do našega komisa-rijata sv. Križa posvetil svetemu Križu. Sezidal je prelepo in prostorno lepo župnišče in vse dolgove tudi poplačal, da je danes cerkev brez dolga.
Ves čas njegovega dela sem bil v ozkih zvezah z njim in njegovo župnijo. Bil sem tam zelo velikokrat za razne pobožnosti in slavnosti. Bil sem tam ko smo polagali vogelni kamen novi cerkvi, ko smo jo blagoslovili, imel tam večkrat sveti misijon.
Tako sem bil pa živa priča vsega tega njegovega velikega dela Rev. Goloba in dela župljanov Perkmurcev.
Po vsem tem je jasno, da sem bil vesel, kakor vselej tudi sedaj, ko me je Father Golob julija povabil da naj pridem zopet v Bridgeport, Conn.. Društvo Mater in Društvo Očetov sta preskrbela za ameriško in cerkveno zastavo in tablo z imeni fantov-vojakov po raznih frontah po svetu. Povabil me je, da bi prišel pridigat k slavnostni posvetitvi tega spomenika farnim vojakom. Prav rad sem se odzval in smo slavnost lepo izvršili 15. avgusta na praznik Velikega šmarna.
V sredi septembra bo pa društvo Mater slovesno blagoslovilo novo svojo društveno bandero, h kateri slavnosti sem zopet povabljen in bom zopet z veseljem šel tja. To društvo je eno izmed prvih slovenskih Materinih društev, katere som ustanovil v Ameriki. .Te to žir spomin na prvi sveti misijon, ki sem ga imel med njimi.	Rev. K. Zakrajšek.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Pasco 431
Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGETINO TARIFA REDUCIDA Ccncesičn 2560.
ZA LETO 1943 JE “ZAPISANO V ZVEZDAH" . . .
London, Anglija. — Kakor se čitn v zadnji izdaji Old Moore’« Almanaek, bo leto 19411 usodno in katastrofalno za vse tri osiščne glavarje Hitlerja, Hirohita in Mussolinija, in sploh da bo prihodnje le-to zelo burno Ta “pratika”, ki izhaja že 245 let in ki trdi, da se je v njej tečno napovedala evropska kriza in od. stop kralja Edvarda pravi da bo leto 1943 “leto obračuna”. Kakor navaja, je v zvezdah zapisano sledeče:
X' zapadni Evropi bo spomladi zopet izbruhnilo bojevanje; možnost sklenitve mira obstoja z vsaj eno evropsko državo ilu julija ali avgusta; Mussoliniju se napoveduje padec in smrt; znamenja kažejo, da bu Kitajska dosegla v septembru “zmagoslavje in prosperiteto”. V oktobru so vidi možnost krvave revolucije na Japonskem, ki bo usodna za cesarjevo družino; nasprotno pa sc bo “sovjetski sistem” visoko dvignil v istem mesecu. Za december se na povedujejo “strašni prizori prelivanja krvi” v Berlinu.
Almanah prerokuje dalje, da sc bo v januarju 1943 izvršil napad na življenje predsednika Roosevelta, ki pa se ne bo posrečil, in dalje da bodo Zed. državam grozili v teni letu resni industrijski nemiri. X' Angliji utegne priti do marcu do popolne izpremembe v vladi. Za Burmo, Malajo in Nizozemsko vzhodno Indijo pa se napovedujejo “vznemirljivi dogodki”. Zvezde končno napovedujejo, da iio Josef Stalin doživljal sicer težke čase, toda slednjič sc bo povzpel tako visoko, da bo med jesenjo 1943 in poletjem 1944 užival skoraj najvišji vpliv po celem svet u.
X’ splošnem se trdi da bodo osiščni namili v prihodnjem letu odvrgli jarem diktatorjev, Pariz pa, da bo do pomladi zopet svoboden.
Kakor navadno: Bomo videli!
t
A M A R O	j
j MONTE CUDINE j
i	A Z A F E A N	'
1 MONTE CUDINE j
joao:
iono:
aoao:

CALIDAD Y RENDIMIENTO	I
I
MONTE CUDINE S. R. Ltda.	i
?	i
i	BELGRANO 2280	1
JUAN B 0 G A N I jj
Q
o
n
mao
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALSINA — 1925
U. T. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires
3000
torza O r.
n
o
toaocz
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
Obrnite se na
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN LIPIČAR
GUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50-3036

U	A----‘	W — ---------------------
'k Obrnite se v vseh pravnih zadevah na našega prijatelja $
S
|
v
spretnega advokata
Victor E. Clement |
A B O G A D O
8 p»
^	Estudio: SAN MARTIN 233, IV.
V Horario: 10—12, 15—17.	Tolef. 33-6435 ; 63-3253 ^
ü» .» .»	<♦>	►> •» •»
*
*
*
*