Leto XV.	Litija, april 1974
Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Tone Štrus. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj
številka^
DS je sklepal o cenah letovanja
Službe in delavci, ki pripravljajo kalkulacije cen in pogoje letovanja so pričele z delom, ko je bilo še bliže zimi kot pomladi. Cene prehrambenim artiklom so se z otoplitvijo še pomikale navzgor, vendar je bilo treba izbrati srednjo pot in pripraviti kalkulacije za letošnje letovanje. Predlog so obdelali najprej s kooperanti našega doma, za letovanje članov kolektiva pa je bil dan v obravnavo upravnemu odboru počitniškega doma in v dokončno potrditev delavskemu svetu.
Ne, ni prezgodaj razmišljati o dopustu! Počitniški dom v Novigradu bo pričel poslovati že 2. junija, predsezona
Zakonski drug, ki je zaposlen v drugem podjetju plača v predsezoni in posezoni
48.00	din, v glavni sezoni pa
60.00	din dnevno, ker je dobil svoj regres v podjetju, kjer dela.
Regres podjetja uživajo člani kolektiva in njihovi najožji svojci, ki so brez dohodkov in jih ta dejansko vzdržuje. Posameznik lahko koristi regres za največ 14 dni dopusta, bodisi v Novigradu ali v Martuljku. Na splošno veljajo za letovanje v Gozd Martuljku enaki pogoji kot za letovanje na morju. Enake pogoje kot člani kolekti-
traja do 23. junija, glavna sezona nato do 1. septembra, posezona pa nadalje do 15. septembra.
Prijave bodo pričeli zbirati v pisarni obrata družbene prehrane že 23. aprila do 18. maja, nakar bodo proste kapacitete oddali zunanjim interesentom. Verjetno bo zanje prostora v glavni sezoni malo, zato pa ga bo več v predsezoni, za katero se bodo tudi nečlani kolektiva prijavili lahko že na začetku.
Za planiranje dopusta so gotovo precejšnjega pomena cene. Kako se je o tem odločil delavski svet na zasedanju 10. aprila, je razvidno iz naslednjih dveh tabel:
va, imajo tudi naši upokojenci.
Višino osebnih dohodkov za plačilo penziona se izračuna na osnovi poprečja prvih 3 mesecev letošnjega leta. Če sta oba zakonca zaposlena v našem podjetju, se za plačilo penziona vzame povprečje mesečnih osebnih dohodkov skupaj.
Prevoz za letovanje na morju bo za tiste, ki nimajo svojega prevoznega sredstva, organizirano na relaciji Šmartno—Novigrad za glavno sezono, v predsezoni pa si bomo morali rezervirati pre-
voz sami v Ljubljano, tako kot pretekla leta.
Letovati je možno kot doslej: sedem, deset ali štirinajst dni. Lahko seveda tudi deljeno: nekaj na Gorenjskem in nekaj na morju, vendar ne več kot 14 dni vsega skupaj.
Turistična taksa bo letos približno za dinar na dan višja kot lani in se plačuje že tudi v predsezoni. V juniju, juliju in avgustu bomo plačali za osebo (staro nad 10 let) 3,50 din dnevno, v septembru pa 2,50 din.
Izposojnina za perilo je letos vključena že v ceno penziona, če gre nekdo redno na letovanje. Za posamezne nočitve (ali event. vmesno menjavo perila) pa plača gost
10.00	din za posteljno garnituro.
Za otroke do tretjega leta, za katere starši še niso dolžni vzeti bloka za hrano, je treba odšteti pavšalni znesek 3 din dnevno.
Šotorov načeloma ni dovoljeno postavljati, občina to odobrava posebej, ker imajo v Novigradu določen prostor za kampiranje. V izjemnih primerih postavitev šotora odobri upravnik.
Da ne bi bilo kakšnih nerodnosti okrog rezervacij, je posebej določeno, da člani kolektiva svoje rezervacije sami ne morejo prepuščati nikomur. To lahko store le za to pooblaščeni uslužbenci počitniškega doma, ki v primeru odpovedi omogočijo letovanje tistemu, ki event. prej ni prišel na vrsto.
In še tole! Počitniški dom v Novigradu bo odprt tudi za prvomajske praznike, to je že 27. aprila do 5. maja. Koristiti bo možno le hišice za prenočišče, za hrano pa se bo moral znajti vsak po svoje. še cena: člani kolektiva
17.00	din dnevno za hišico, nečlani pa 45.— din dnevno, prav tako za hišico.
Vse ostale podrobnosti letovanja na katere so organizatorji mislili že sedaj, pa ostanejo takšne, kot so bile v preteklem letu. Predlagamo, da razmišljate tudi o letovanju v pred in posezoni, to je v juniju in septembru. Zobati češnje ali grozdje ob morju, je še poseben užitek.
I. Cena penziona	pred-po sezona		glavna sezona
a)	člani kolektiva oz. svojci b)	nečlani c)	inozemci	48.00	din 64.00	din 80.00	din		60.00	din 80.00	din 100,00 din
Otroci od 3. do vključno 15. leta imajo na gornjo ceno popust 40 odstotkov. II. Višina plačila članov kolektiva in regres predilnice Litija.			
razpon OD	polna cena penziona	plača delavec	regres podjetja
pred-po sezona OD do 2500 OD nad 2500 glavna sezona OD do 2500 OD nad 2500	48,00 din 48.00	din 60.00	din 60,00 din	26.00	din 28.00	din 32.00	din 35.00	din	22.00	din 20.00	din 28.00	din 25.00	din
Otroci od 3. do vključno 15. leta plačajo 60 odstotkov od gornje cene za polovični obrok hrane.
JDrcizttik dela 1. maj
Zgodovinski podatki kažejo, da je prva proslava Prvega maja, zgodovinskega praznika dela in borbenega dne solidarnosti proletariata in delovnih ljudi vsega sveta, vezana na štrajlc 1. maja 1886 leta v Chicagu. Takrat so bile zahteve ameriških delavcev simbolizirane v tri osmice: osemurni delavnik, osem ur počitka in osem ur za kulturno prosvetlitev. Od tod se je gibanje delavskega razreda razvilo v Evropo.
V naši državi so proslavljali Prvi maj že po Drugi internacionali leta 1890, slavili so ga predvsem hrvatski in slovenski delavci. Po letu 1918 so proslavljali ta praznik že na območju vse države. Kljub terorju, streljanju in tepežu, streljanju v proletarske kolone in v delavske zastave, kljub odhodom v zapore in temnice, so delavci jasno postavljali zahteve delavskega razreda in njegove Komunistične partije. Od prvih dni vstaje do končne zmage revolucije se je prav na ta dan manifestirala čvrsta povezanost naroda in delavskega razreda v borbi proti fašizmu.
Rdeč nagelj je od nekdaj predstavljal simbol praznovanja Prvega maja. Nemalokrat je predstavljal nevarnost tistemu, ki ga je nosil. In vendar so ga nosili s ponosom delavskega razreda.
Danes, ko je Prvi maj samo še simbol tistega, za kar so se borile generacije pred nami, pogosto pozabljamo na rdeč nagelj, simbol tistih, ki so v težkih pogojih postavljali temelje današnjemu svobodnemu življenju. Pozabljamo tudi, da v prenekaterih deželah še danes ne smejo proslavljati tega praznika javno in da še zdaleč niso uresničili zahtev delavskega razreda. V naši družbi nam ustava daje možnost in pravico oblikovati svoje življenje.
Zato cenimo to kar imamo. Pridružimo se svečanemu vzdušju prazničnih dni. Izobesimo zastave, zataknimo si nagelj — simbol tega praznovanja. Podajmo se na ta dan v naravo, zaživimo z njo, sprostimo se tod v krogu družine, prijateljev in znancev.
Zastave, nageljni in vesela pesem pa nas naj spominjajo na to, da je to naš veliki praznik, praznik dela vseh delovnih ljudi. In da živimo v svobodni socialistični domovini, kjer sami oblikujemo svoje dolžnosti.
Vsem članom kolektiva ob Pravniku dela iskreno čestitamo
Poročilo naše obratne ambulante:
Gibanje bolezni v preteklem letu
Št.	Št. oseb	Del. dni	°/o	Povpr. dni
Bolezen	1972	1973	1972	1973	1972	1973	1972	1973
1.	Inf. dihal razen gripe
2.	Poškodbe izven dela
3.	Artritis in revmatizem
4.	Nega, kontumac
5.	Poškodbe pri delu
6.	Bolezni ledvic urin. sistema
7.	Bol. maternice in žen. spol.
8.	Boi. dojk, jajčnikov, paramet.
9.	Influenca
10.	Osteomelit. in kost. sklep.
11.	Nevroze
12.	Inf. kože in podkožja
13.	Bol. požir. želod, dvanajstem.
14.	Kompl. nosečnosti
15.	Simptomi in sl. defin. stanja
16.	Splav
17.	Druga oboi. črev. in periton.
18.	Infek. seč. potov med noseč.
19.	Porodi
20.	Oboi. ven. limf in drug. art. sist.
21.	Bol. ušes in mast.
22.	Bol. ust. votl. žlez, čeljusti
23.	Hipertenzija
24.	Bol. jeter, žol. čaše in pankr.
25.	Bol. krvi in krv. organov
122	177	1248	1753
93	115	2359	2153
86	106	1812	1839
73	105	489	735
72	84	1538	1644
82	84	1285	1795
17	80	936	1312
65	64	.1533	1355
132	66	1205	606
56	66	1952	2508
44	52	1246	1035
24	39	186	593
21	38	109	552
35	37	713	927
8	36	92	536
33	33	663	750
27	31	209	284
35	30	713	532
35	29	3675	3045
20	19	363	279
9	16	1176	312
16	16	151	114
15	13	720	614
10	10	260	164
15	9	266	159
9,43	12,00	10	9
7,19	9,29	25	18
6,65	7,18	21	17
5,64	7,10	6	7
5,56	5,64	21	19
6,03	5,69	15	21
4,40	4,54	16	16
5,02	4,33	26	21
10,20	4,47	9	9
4,33	4,47	34	38
3,40	3,52	28	109
1,82	2,64	11	15
1,62	2,64	57	14
2,70	2,50	20	25
0,62	2,71	11	14
2,50	2,23	10	22
2,09	2,17	8	9
2,70	2,03	20	17
2,30	1,96	105	105
1,54	1,28	18	14
0,69	1,07	130	19
1,23	1,07	9	7
1.16	0,95	48	47
0,77	0,98	26	16
1,16	0,61	17	17
V tabeli so zajeta najpogostejša obolenja, ni pa navedenih bolezni, ki znašajo manj kot 0,5 °/o.
1.	Močno je upadlo število influenc — pač pa je poraslo število drugih obolenj dihal v letu 1973.
2.	Dvignilo se je število bolezni ledvic in urin. sistema.
3.	Porasle so nesreče pri delu in poškodbe izven dela.
4.	Dvignil se je stalež za nego družinskih članov.
5.	Porodi so upadli za 6 nap ram letu 1972.
6.	Močno so v porastu bolezni maternice in drugih spolnih organov žena.
7.	V porastu so še naprej bolezni lokomotornega aparata (bolezni hrbtenice in sklepov) in nervoze.
8.	Porasla so obolenja želodca in dvanajsternika.
Skupaj je v letu 1973 obolelo 1475 oseb (1293). Delovnih dni je bilo izgubljenih 29.248 (30.048). Povprečni stalež je bil 19 dni (23). Povprečno število zaposlenih je bilo 1108 (1075).
Opomba: številke v oklepaju so za leto 1972.
Izostajanje z dela zaradi bolezni
Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Lujblja-na nam je posredovala statistični pregled izgubljenih dni zaradi začasne zadržanosti zavarovancev od dela v večjih delovnih organizacijah. Skupnost želi in priporoča, da bi samoupravni organi v delovnih organizacijah obravnavali vzroke izostajanja od dela zaradi bolezni in da bi sprejeli določene ukrepe za izboljšavo predvsem porasta bolniškega staleža.
Odstotek izgubljenih dni v občini Litija zaradi izostankov zaradi bolezni znaša:
Leto	%
1971	5,7
1972	6,2
1973	5,8
Statistična služba Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana daje obširne podatke za vse občine v odstotku izgubljenih dni od leta 1968 do vključno 1973, ločeno izgubljene dni, ki bre-mene delovne organizacije in posebej, ki bremene skupnost zdravstvenega zavarovanja. Upoštevane so organizacije, ki so imele v tem obdobju povprečno 100 ali več zaposlenih zavarovancev, vseh teh podatkov pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objavljati. Nekaj statističnih podatkov še objavljamo, pri tem pa moramo omeniti in pojasniti, da delovne organizacije bremenijo bolniški izostanki do 30 dni zadržanosti od dela in nad 30 dni skupnosti zdravstvenega zavarovanja, poleg tega pa bremeni skupnosti
zdravtsvenega zavarovanja od prvega dne izostanki od dela zaradi nege ožjih družinskih članov, izolacija in spremstvo.
Odstotek izgubljenih dni je znašal v breme delovnih organizacij
Leto	%
1971	2,7
1972	2,8
1973	2,8
v breme skupnosti:	
Leto	%
1971	1,6
1972	1,8
1973	1,9
oba odstotka, ki	bremenita
del. organ, in skupnost; zna-	
šata:	
Leto	%
1971	4,3
1972	4,6
1973	4,7
Navajamo še odstotek iz-	
gubljenih dni za našo delov-	
no organizacijo:	
Leto	%
1971	7,07
1972	7,27
1973	7.51
Če primerjamo	odstotek
izgubljenih dni v našem podjetju z odstotkom izgubljenih dni v skupnosti vidimo, da močno odstopamo. Vzrokov je več. O ni j h je razpravljal delavski svet že večkrat, pa tudi drugi organi. Ta odstotek bi bil še večji, če upoštevamo, da je precejšnje število zavarovancev koristilo svoj redni dopust, ko so bili
bolni in niso iskali zdravniške pomoči ali bili v bolniškem staležu. To pa zato, da niso bili oškodovani pri osebnem dohodku oz. nadomestilu.
Visok odstotek izgubljenih dni zaradi bolezni (vštete tudi nesreče pri delu) nastaja v prvi vrsti, ker je zaposlena pretežno ženska delovna sila, dalje zaradi nočnega dela, precejšnje oddaljenosti bivališč od tovarne in sorazmerno veliko poškodb na poti na delo oz. z dela, zlasti v zimskem in zgodnjem spomladanskem času.
Zahteve
Ženskam so muhavost nemara včasih pripisovali v večji meri kot danes. Na ta dar narave, ki mladostnicam včasih kar prtstoja, zaposlene žene kasneje pozabljamo.
Včasih pa le še pride na dan kakšno dejanje, ki bi ga lahko milo obsodili le kot muhavost ali nagajivost. Za takšno je bil ocenjen tudi kar zajeten šop vrnjenih čestitk za Dan žena z raznimi pripombami, ki smo jih prejeli v skrinjico Litijskega predilca po 12. marcu. Naslovljene so bile na delavski svet in glavnega direktorja in so izkazovale nezadovoljstvo nad tistimi petnajstimi tisočaki, češ, da jih sploh nismo prejele, da je to premalo in podobno.
Mogoče, da čestitka in petnajst tisočakov v kuverti s plačo in še to izkazano v
Na splošno izkazuje tekstilna industrija odstotek izgubljenih dni:
Leto	%
1971	5,5
1972	5,9
1973	6,0
Odstotek je v	stalnem po-
rastu, kljub temu pa nismo med najslabšimi, ker je dosežen tudi 8,8 % izgubljenih dni.
Pri reševanju omenjenega problema bolniških izostankov itd. bomo morali še za naprej stalno iskati vzroke in odpravljati kar se bo dalo na relaciji organov upravljanja, strokovnih služb in obratne ambulante, sindikata
bruto, ni posebna pozornost, je pa odraz dobre volje. Sindikati, ki se z vsemi močmi potegujejo za delavske pravice, pa materialnim oblikam pozornosti in veseljačenju za Dan žena sploh niso naklonjeni.
Zares škoda je, da ostaja skrinjica prazna ob sprejemanju raznih aktov, kjer se imamo možnost potegovati za svoje pravice trajnejšega pomena. Gotovo se poraja vsak dan kopica nerešenih vprašanj, na katere bi uredniški odbor lahko posredoval pojasnila.
Še nekaj bi bilo zanimivo omeniti na rob zadnjih volitev v zbor delovnih organizacij občinske skupščine. Od 25 delegatov, ki smo jih izvolili, je prva ženska šele na 14. mestu, izpadlo pa je 10
in nazadnje nas vseh. Obravnavati bomo morali mesečno izkaze izgubljenih dni. Porast izgubljenih dni prav gotovo ne bomo mogli omejiti z odrekanjem pravice do bolniške, najti bo pa treba pot učinkovite kontrole nad bolniškim stanjem oz. izostajanjem od dela, pa tudi bolj dosledno uveljavljati regresno pravico v vseh primerih, kjer je krivda tretje osebe, ko so naši zavarovanci bili poškodovani v prometnih nezgodah, tepežih itd. Tudi znotraj podjetja bo treba poiskati vzroke v samih delovnih prostorih.
A. A.
žensk. Zanimivo, ker je od 1120 zaposlenih, preko 760 vo-lilk. Že prav, da smo naklonjene močnejšemu spolu, vendar je tudi prav, da se pretežno ženski kolektiv bori za to, da uvrsti čirnveč svojih predstavnic v vodstvene organe tako v podjetju, kot v občinskem merilu. V takšnem okolju bomo lažje iznašale svoje probleme, zahteve im večjo možnost imajo ti pasti na ugodna tla. Z delom v samoupravnih organih pa si širimo tudi svoje obzorje, se učimo, da bi znale tudi na primeren način zahtevati reševanje naših problemov. S tega stališča pa bi imelo izbiranje delegatov lahko drugačen videz, če že ne zaradi strukture same, okrog katere se na sveh volitvah toliko prizadevamo.
in dejanja
Zasedanje DS 21. 3. 1974
Usvojena sindikalna lista
Ponovno:
stanovanjske
pritožbe
Na odločitev Odbora za stanovanjske zadeve o razdelitvi stanovanj v bloku S-3 na Rozmanovem trgu je prejel delavski svet 14 pritožb. Vsaka pritožba je na svoj način utemeljena, toda že odbor je problematiko krepko pretresel in izbral med potrebnimi najpotrebnejše. Čeprav načelno delavski svet ne daje obljub za vnaprej, je bila tokrat nekaterim prosilcem obljubljena rešitev ob prvi naslednji priliki. Nekaterim dodeljena stanovanja niso odgovarjala. S tem, da so se jim odpovedali, je bilo mogoče rešiti nekaj skromnejših pritožb.
Ob tej priliki je bila ponovno obdelana problematika stanovalcev »Štale«. Delavski svet je sklenil, naj se ta stanovanja postopoma izseljuje in nato onesposobijo. Nova stanovanja v te namene naj bi kupovali iz naših sredstev amortizacije pri samoupravni	stanovanjski
skupnosti Litija. Za preselitev iz tega bloka čaka še 13 strank, od tega jih 9 čaka na našo odločitev. Zato lahko pričakujemo, da se bodo Stali štela še leta in ne le dnevi.
Dokončna potrditev sporazuma
Sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu je dokončno sprejet, ko delavski svet ugotovi pravilnost postopka sprejemanja tega akta v kolektivu. Delavski svet je o tem sprejel pozitiven sklep. Ugotovljeno je bilo, da je od 1107 zaposlenih podpisalo izjave o soglasju z določili sporazuma 832 delavcev ali 87 % od vseh zaposlenih. Delavski svet je bil seznanjen tudi s pripombami ki so bile podane na zborih, na katere mora dobiti kolektiv odgovor. Žal za to številko odgovori še niso bili pripravljeni.
DS je prav tako ugotovil pravilnost postopka za sprejetje sprememb Statuta in ostalih pravilnikov.
Časopisni svet
Družbeno politične organizacije podjetja, dopisniki in uredniški odbor so predlagali svoje kandidate za časopisni svet Litijskega predilca. Naša določila predvidevajo devet članski časopisni svet, ki se bo občasno sestajal in ugotavljal pravilnost dela uredniškega odbora in izdajanja glasila ter dajal smernice za bodoče delo. Časopisni svet sestavljajo sledeči člani kolektiva: Senica Ignac, Rudolf Marija, Senica Majda, Strašek Martin, Štrus Tone, Bizjak Branko, Zupan Rudi, Mali Franc in Brlogar Majda.
Investicijsko
vzdrževanje
Podjetje lahko porabi za investicijsko vzdrževanje po zakonskih predpisih sredstva v višini 60 % amortizacije. S predlogom plana, ki je bil predložen delavskemu svetu je predvidena poraba v višini 20,82 % amortizacije, kar zadostuje za naše potrebe. Sprejeti plan porabe predvideva za investicijsko vzdrževanje letos 4,480.000 din. Postavke se nanašajo v glavnem na nakupe rezervnih delov za vse vrste strojev v podjetju, za popravilo zgradb, streh in transportnih poti, ter za popravilo elektro instalacij, ogrevalne mreže in vodovoda, transportnih sredstev in dvigala.
Odpis mikalnikov in reaktiviranje osnovnih sredstev
Komisija za pregled in nadomestitev osnovnih sredstev je ugotovila, da je 6 mikalnikov zaradi zastarelosti in iztrošenosti neuporabnih. V okviru modernizacije so nabavljein novi, sodobnejši tipi strojev. Stare stroje bodo na osnovi sklepa delavskega sveta prodali kot staro železo in litino.
Na osnovi zakonskih določil in predloga finančnega sektorja, je delavski svet odobril, da se od nekaterih že odpisanih skupnih osnovnih sredstev podjetja, obrata družbene prehrane in počitniškega doma še nadalje obračunava amortizacija tako, da so opravljeni popravki vrednosti skupine zmanjšajo in za toliko poveča poslovni sklad delovne organizacije.
Plačilo zemljišča počitniškega doma
Čeprav smo svojčas ob ustanavljanju počitniškega doma v Novigradu dobili zemljišče v trajno brezplačno uporabo, smo morali na zahtevo Občinske skupščine No-vigrad, razpravljati o odkupu Zemljiča oz. plačilu komunalne takse za koriščenje zemljišča. Ta znaša 40.— din za kvadratni meter, kar nas bo stalo 573.760 din (novih!), plačljivo v treh obrokih oz. treh letih. Občina pa se s pogodbo zavezuje urejevati komunalne naprave (vodovod, električno omrežje, telefon). Dogovorjena pa je tudi možnost za event. dodaten nakup zemljišča za širjenje počitniškega doma.
Ugotavljamo lahko, da postaja slano morje čedalje bolj slano ...
Sindikalna lista
ki jo je sprejel republiški odbor sindikatov, je bila že predmet razprave podpisnic samoupravnega sporazuma, sedaj pa predložena delavskemu svetu v potrditev. Če jo bodo sprejeli oz. potrdili delavski sveti večine podpisnic sporazuma, jo bomo vsak čas lahko uporabljali. Uporabljali v tem smislu, da bomo svoja določila med zgornjo in spodnjo mejo sindikalne liste vnesli v naše akte.
S samoupravnim sporazumom oz. vključitvijo sindikalne liste v sporazume vseh panog so želeli odpraviti nesorazmerja na področju delitve osebnih dohodkov. Ta je bila tako med panogami, kot v podjetjih znotraj panog zelo različna. Z omenjenim sporazumom se bodo stvari uredile, puščeno pa je odprto še vprašanje raznih dohodkov oz. prejemkov, ki so
Smo v časopisih prebrali določila sindikalne liste?
bili v posameznih panogah še zelo neenotni.
Da bi tudi na tem področju prišli do enotnih kriterijev, je sindikat izdelal sindikalno listo s katero se skuša na slovenskem področju tudi te stvari spraviti v normalne okvirje. Sindikalna lista je kot predlog, ki pa je tako dodelan, da je sprejemljiv za vse kolektive.
Komisija, ki je zadolžena za izdelavo samoupravnega sporazuma podpisnic Predilnic, tkalnic in oplemenitilnic SR Slovenije je predlog sindikatov usvojila in dopolnila tiste točke sindikalne liste, ki naj bodo enotne za vse podpisnice našega sporazuma. Tako dopolnjen predlog sindikatov je bil predložen delavskim svetom podpisnic v potrditev. Naš delavski svet ga je usvojil v takšni obliki, kot so jo v tem času objavljala vsa sredstva javnega obveščanja, prihodnji mesec pa bo obravnaval ponovno določila, ki jih bomo vnesli v naše akte.
M. Kralj
Delegacije izvoljene
Te dni se bo novo izvoljena občinska skupščina že sestala na prvo sejo. Izvoljeni so delegati vseh treh zborov. Eno od načel nove ustave je uresničeno.
V	našem podjetju smo 28. marca izvolili svoje delegate v zbor delovnih organizacij občinske skupščine. Volitve so lepo uspele, saj je od 1120 članov kolektiva volilo 1062 ali 94,82 %, ostali pa so bili zaradi bolezni večinoma upravičeno odsotni. Letos so prvič volili po pošti tudi člani kolektiva, ki služijo vojaški rok.
V	tej mandatni dobi nas bodo lahko (na vsaki seji le pet kandidatov) v občinski skupščini predstavljali naslednji člani kolektiva:
1. Malis Janez	remont
2. Kodrman Vojko	sukalnica
3. Mali Franc	splošni sektor
4. Ocepek Ivan	predilnica A/2
5. Komotar Borut	predpredilnica
6. Gretič Jože	valjčkarna
7. Mandelj Karel	mehanična delavnica
8. Cvetežar Avgust	klima
9. Škoberne Milan	remont
10. Mlakar Janez	sukalnica
11. Žibert Franc	čistilnica
12. Senica Ignac	mikalnica
13. Ajdonik Stanislav	predilnica I
14. Kralj Martina	splošni sektor
15. Borišek Franc	predpredilnica
16. Juvančič Marjan	remont
17. Štrus Anton	splošni sektor
18. Kastelic Slavka	predilnica II
19. Hauptman Janez	mehanična delavnica
20. Kovič Marija	laboratorij
21. Vehovec Alojzija	sukalnica I
22. Kolman Julijana	predpredilnica
23. Tomc Katica	sukalnica A
24. Podkrajšek Karel	splošni sektor
25. Peterka Irena	sukalnica I
Delegati so se že sestali na prvi sestanek in izvolili za predsednika delegacije Cvetežar Avgusta, za njegovega namestnika pa Senica Ignaca.
Volitve so v redu potekale. Letos so po pošti glasovali tudi vojaki
Vpliv valjčkov na prstančnem
V letu 1973, septembra meseca, je bila za tovarniški praznik izročena v obratovanje nova sukalnica in previ-jalnica. Autokonerji ali avtomatski previjalni stroji Savio z elektronskimi čistilci Uster predstavljajo višek razvoja v pogledu kvalitete in produktivnosti dela v predilnicah. Dobili pa smo tudi nov dragoceni aparat —• klasimat, ki avtomatsko prešteje vse odebelitve na preji in jih klasira v 16 razredov. Na podlagi teh meritev in pa splošne potrebe glede kvalitete, pa se opravijo tudi vse nastavitve čistilcev na avtomatih. Ta aparat je precej drag, sa je je stal približno 25 milij. starih dinarjev. Vendar bo kljub ceni opravičil nakup, ker pri obratovanju tega aparata dobimo dragocene podatke. Aparat ima s svojimi osmimi vreteni tudi približno 1/6 dolžine autoconerja z 48 vreteni, vse naprave, ki so tudi na ostalih avtomatih in še elektroniko za štetje odebelin. Vse navitke, ki jih dobimo
pri preizkušanju, pa lahko priložimo redni proizvodnji.
Razredi napak na klasima-tu so označeni s črkami in številkami Ai do Ai, Bi do B-i, Ci do Ci in Di do D-i.
Posamezne črke pomenijo razrede napak z določeno dolžino napake v preji. Na primer:
A od 0,1 cm do 1 cm,
B od 1.— cm do 2 cm,
C od 2.—- cm do 4 cm,
D od 4.— cm do več cm.
Klasimat za vsak razred z določeno dolžino avtomatsko in kumulativno sešteva napake. Številke pri črkah pa pomenijo debelino napake, torej, čim višja je številka, debelejša je napaka. Debelino napake pa lahko izrazimo tudi v procentih. Torej razred napake debeline
1	je od 100 °/o do 150 %
2	je od 150 % do 250 °/o
3	je od 250 °/o do 400 %
4	je od 400 °/o do več °/o.
Povečanje v procentih je izračunano na debelino preje.
Takoj po priključitvi klasi-mata smo pričeli z raziskava-
—	pred čiščenjem stroja -stori valjčki
—	po čiščenju Strojanovi, brušeni valjčki
1oooo
Debelina napak
Diagram 1
Pri klasimatu
mi preje. Tedensko pregledamo vse kvalitete preje, ki se redno proizvajajo v novi su-kalnici. Poleg tega pa se pregledujejo tudi preje za poseb-
ne analize za ugotavljanje izvora napak, odnosno z namenom, da se izboljša kvaliteta preje do p revijalnega avtomata. Preja se na klasimatu
toooo
Diagram 2
...	.>.	.......... s........v. J
:z
J	* * 1
\i
A...
Na tipkah klasimata so označene napake po razredih
Kvaliteta preje na prstančnih strojih v veliki meri za visi od vzdrževanja valjčkov
lahko normalno čisti po meri oziroma želji tkalnic (tako imenovani Knife = nož), lahko pa napake tudi samo registriramo (Brake = zavora).
Potrebno je ugotoviti, koliko je napak in kakšne so te napake v preji. Pomembno je tudi, kje napake nastanejo. Ker pa imamo opraviti z viakninskim materialom, moramo opraviti veliko število meritev, da lahko z gotovostjo nekaj trdimo. Do sedaj je bilo še marsikaj neznanka ali pa več ali manj subjektivna ocena. Marsikaj pa smo za zaradi premajhnega števila pregledanih metrov in subjektivne ocene le domnevali.
Za današnji preizkus smo izbrali bombažno kardirano prejo Nm 54 iz prstančnega stroja 34. Vodila, valjčki, jermenčki in tekači so na prstančnem stroju najbolj v neposrednem in trajnem stiku s proizvajano prejo. Valjčki s svojim vre ten jem povzročajo raztezanje predpreje v prejo. Vprašanje se zastavlja, kakšen vpliv imajo valjčki na kvaliteto preje? Prstančni stroj je bil očiščen. Valjčki so bili kompletno zamenjani z novimi. Tudi stari, slabi jermenčki so bili zamenjani z novimi. Opravljena so bila torej vsa dela pri glavnem čiščenju. Preja pa je bila pregledana pred in po čiščenju.
Skupno smo pregledali 784 kopsev ali 2906 km preje iz teh kopsov. Na tem mestu ne bi navajal vseh številk, ker bi zavzele preveč prostora. Opravljenih je bilo 10 velikih preizkusov, ki so dali 112 rezultatov, med katerimi so tudi takšni s petmestnimi števili.
Dva preiskusa sta bila narejena na Knife, 8 preizkusov pa na Brake. Vsi preizkusi so med seboj pokazali zelo dobro izenačenost. Podal bi pa le nekaj končnih povprečnih rezultatov, preračunanih na 100.000 m preje za boljši pregled in lažje razumevanje in 4 diagrame.
Pregled debelih mest v preji
(na 100.000 m)
1. Pred zamenjavo valjčkov na prstančnem stroju št. 34
A,	B<	C,	D«
2	9	8	7
A3	Bi	Ci	Dj
63	91	39	12
A2	Bz	Ci	Di
1856	1033	252	26
Ai	B,	Ci	Di
16.100	3932	669	48
2. Po zamenjavi valjčkov na prstančnem stroju št. 34
A«	Bi	Ci	Di
2	7	8	7
Ai	Bi	Ci	Di
59	68	32	13
A2	Bi	Ci	Di
1634	709	161	24
Ai	Bi	C,	Di
14.700	2630	388	41
stroju na kvaliteto preje
Razlika med točko 1 in 2 (absolutna in izboljšanje v %)
A4	Bi	C,	D.
0	2 + 22 %	0	0
Ai	Bi	C 3	Di
4 + 6 %	23 + 25 %	7 + 18 %	1 — 8 %
Ai	Bi	Ci	Di
222 + 12 %	324 + 31 %	91 + 36 %	2 + 8 %
A.	B,	C,	D,
1400 + 9 %	1302 + 33 %	281 + 42 %	7 + 15%
Pomembna je tudi kakovost gume in premer valjčka, do katerega ga v valjčkarni lahko še brusijo. To pa bo opravljeno v drugih preizkusih. Ravno tako pa se bo moral najti tudi izvor daljših napak, ki v previjalnici najbolj vplivajo na pretrge in s
tem na znižanje produktivnosti previjalnih avtomatov. Pregledali bomo tudi vse ostale kvalitete (česane, sintetične in melanž) preje, tako, da bomo dobili optimalne pogoje predenja in previjanja.
Ing. Pavel Koprivnikar
Diagram 5
Iz zadnje razpredelnice se vidi, da je povečanje kvalitete preje po čiščenju v posameznih razredih od + 6 % do
+ 42%. Iz te analize je razvidno, kako pomembno je čiščenje strojev in zamenjava valjčkov za kvaliteto preje.
Vzpostavljeni so pogoji dobrega predenja
Podaljšano v letošnje leto
Leto kvalitete
Zvezna skupščina je proglasila z Resolucijo o kvaliteti proizvodov in storitev že leto 1972 za leto kvalitete v Jugoslaviji.
Kvaliteta proizvodov in storitev predstavlja pomemben faktor v gospodarstvu. Aktivirati je potrebno vse sile, ki so v zvezi s kakovostjo in ki lahko vplivajo na njeno izboljšanje. Vedno bolj ostra konkurenca na domačem in tujem tržišču daje kakovosti poseben poudarek. V akcijo kvalitete proivzodov je vključen tudi potrošnik, ki je organiziran v Svetu potrošnikov.
Na osnovi resolucije Zvezne skupščine je Gospodarska zbornica Jugoslavije ustanovila Odbor leta kvalitete. V tem odboru so predstavniki iz vseh republik. Ob ustanovitvi Odbora so bile sprejete tudi smernice za delo, ki bi obsegale koordinacije aktivnosti preko zbornic in njihovih poslovnih združenj.
Tudi pri Gospodarski zbornici Slovenije je poseben odbor za kakovost proizvodov in pa Komisija za kontrolo kvalitete pri Svetu za tekstilno industrijo. Pri tej komisiji sodeluje tudi član Predilnice Litija.
že na prvi seji odbora je bil sprejet sklep, da se leto kvalitete podaljša za leto 1973 in nato še nadalje v leto 1974, in da sploh celotna aktivnost, začeta v letu 1972 preraste v aktivnost trajnega značaja.
Komisija za kontrolo kvalitete si je v svoj program vnesla sledeče: zaščita kako-vosit tekstilnih izdelkov na tržišču, zagotavlja kakovostne proizvodnje (vzpodbude za dosego boljše kakovosti dela), sodobne preiskave tekstila, statistične metode kontrole kvalitete, pripravljanje in sprejemanje standardov, analiza organizacijskih sistemov in kontrole kakovosti,
.	.V,

Kvaliteta dela na vsakem delovnem mestu je velikega pomena v celotnem procesu
računalniška tehnika in vključevanje službe kontrole kakovosti v ta sistem in izobraževanje.
V	letu 1973 so bila tri pomembna posvetovanja:
— Klimatizacija in vzdrževanje strojev,
— Uster aparati za ugotavljanje kakovosti in
— Vzdrževanje strojev v konfekcijski industriji.
Prvih dveh posvetovanj se je udeležilo večje število odgovornih delavcev iz našega podjetja, kar jim je nedvomno koristilo pri njihovem vsakodnevnem delu.
V	letu 1973 so bile na jesenskem zagrebškem velesejmu podeljene plakete, priznanja za prizadevanja in akti\-nost v letu kvalitete. Od slovenskih tekstilnih podjetij, ki so se prijavila in oddala posebne elaborate, so ta priznanja dobili:
— Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, srebrno plaketo
— Tovarna dekorativnih tkanin iz Ljubljane, bronasto plaketo
— Tovarna perila Labod iz Novega mesta, bornasto plaketo.
Predilnica Litija je veliko naredila v smeri izboljšanja kvalitete s tehnološkim procesom. Popolnoma nova čistilnica in predpredilnica omogočata maksimalno izkoriščanje kvalitete in izdelavo dobre predpreje. Seveda pa je potreben stalen nadzor glede vzdrževanja strojev, nadalje kontrole polizdelkov in drugih pogojev predenja. Tudi v predilnici se je z novimi Krušik prstančnimi stroji dvignila kvaliteta preje. Sedaj pa imamo možnost, da še napake, ki po predilnem postopku ostanejo v preji, očistimo z elektronskimi čistilci na avtomatskih previjalnih strojih in to po meri oz. po želji tkalnic, oziroma glede na uporabno vrednost proizvajane previte preje. Z novim klasimatom pa ugotavljamo vse vrste napak v preji.
Iz ankete, ki je bila narejena v letošnjem letu o organiziranosti kontrolnih služb v podjetjih tekstilne industrije vidimo sledeče: Predilnica Litija ima 1,07 % od vseh zaposlenih delavcev, zaposlenih v laboratoriju. Manj zaposlenih ima samo 7 podjetij od skupaj 74 anketiranih. Vsa druga podjetja pa jih imajo več. Predilnica Litija ima pravico tudi izdajati ateste o kvaliteti surovin iz uvoza, za kar mnoga druga podjetja šele pripravljajo kadre in aparate.
Vendar bo potrebno stremeti za tem, da bomo kljub doseženim uspehom, nabavili šr: nekaj novih aparatov, da bomo lahko še uspešnejši pri svojem delu. ki obsega dela iz vhodne, medfazne in izhodne kontrole in stalno sledili napredku in razvoju v tehnologiji in kontroli kvalitete.
ing. Pavel Koprivnikar
Iz dela osnovne organizacije Zveze komunistov
Sprejet program dela
V skladu s programom ZKJ, stališči 29. seje Centralnega komiteja ZKJ in v skladu Občinske konference ZK, smo tudi komunisti v Predilnici Litija naredili svoj program dela. Obravnavali smo ga najprej na naših aktivih in ga nato na skupnem sestanku dne 21. marca letos sprejeli.
Ker je program dela široko zajet, in ne samo stvar članov Zveze komunistov, je pomemben za ves delovni kolektiv, zato bi o nekaterih stvareh, ki se tičejo vsakodnevnega dela, podrobneje spregovorili.
Mislim, da je zelo važna stvar, posebno še sedaj, ko imamo novo ustavo, naše samoupravljanje. Glavna smer idejnega in političnega delovanja in zato temeljni cilj vseh komunistov našega podjetja je uresničevanje resničnih samoupravnih odnosov. Vsebina nove ustave jasno nakazuje, da bi v praksi moral resnično vsak proizvajalec odločati o rezultatih svojega dela v celoti. Ker smo organizirani kot organizacija združenega dela, moramo učinkovito prilagoditi sistem samoupravljanja samoupravnim delovnim skupnostim, ki so osnovne enote neposrednega samoupravljanja. Istočasno pa moramo nenehno težiti k proučevanju in ustvarjanju takih organizacijskih oblik in pogojev, ki bodo objektivno omogočili organiziranje temeljnih organizacij združenega dela, kajti le tako bo vsak delavec neposredno odločal tudi o novo ustvarjeni vrednosti. Kakor hitro bodo pokazale potrebe, bomo tudi pri nas za še boljše samoupravljanje organizirali TOZD.
Druga nič manj pomembna zadeva je stabilizacijska po-
litika podjetja. Glavna naloga našega stabilizacijskega programa je povečanje produktivnosti, zmanjšanje stroškov, utrditev delovne discipline, ter ostalih faktorjev, o katerih smo že velikokrat govorili. Uresničitev te naloge je odvisna od tega, ali bo vsak posameznik prispeval k temu svoj neobhodno potrebni delež. Zato moramo komunisti spremljati to politiko in se vsak na svojem delovnem mestu in v samoupravnih organih polno angažirati za dosego tega cilja. Dolžnost slehernega člana Zveze komunistov je, da res aktivno sodeluje na tem področju.
Tudi kadrovska politika je eden bistvenih elementov in pogojev za smotrno gospodarjenje. Komunisti se moramo zavzemati za to, da postane kadrovanje sestavni del vsakodnevne in samo-upravljavske dejavnosti delavcev. Zato moramo skrbeti za stalno evidentiranje možnih kandidatov za samo-
upravne organe podjetja in druge družbene funkcije.
Pomemben sestavni del kadrovske politike mora obvezno postati tudi programiranje kadrov.
Tudi socialno razlikovanje, t. j. zmanjševanje socialnih razlik v vsakem pogledu, mora biti stalna skrb Zveze komunistov. Dosledno je treba upoštevati in spoštovati samoupravne sporazume in se boriti proti vsaki uravnilovki. Večjo pozornost je treba posvetiti socialno šibkejšim članom kolektiva, posebno še v stanovanjski politiki, čeprav je bilo na tem področju že precej storjenega, je še vedno zelo problematično.
Pomembna novost v novi ustavi je tudi nova oblika samoupravljanja, t. j. delegatski sistem in delavska kontrola. Uvedba delegatskega sistema zahteva od vseh članov Zveze komunistov, da morajo stalno potrjevati svojo avantgardno vlogo in akcijsko sposobnost, ter moč. Zato bomo morali pri razvi-
Člani ZK so na sestankih aktivov pazljivo sledili razlagi programa.
Osnovna organizacija Zveze komunistov je bila v tem času tudi obširneje seznanjena s trenutnim političnim položajem države, predvsem o odnosih z Italijo.
jan ju in uveljavljanju delegatskih načel in pri delu delavske kontrole nuditi vso pomoč, in pokazati svojo sposobnost.
Tudi za poživitev dela mladinske organizacije v podjetju bomo morali komunisti pomagati s svojimi izkušnjami vodstvu mladinskega aktiva.
Za dobro in uspešno delo sindikalne organizacije smo prav tako odgovorni člani Zveze komunistov, posebno tisti, ki sodelujejo v sindikalnem odboru.
Za uspešno izvedbo celotnega programa in pa še vsakodnevnih tekočih problemov, je potrebno tudi poznavanje stvari in problemov, sploh pa je pomembno izobraževanje članov kolektiva. Zato je bil sekretariat mnenja, da je treba tudi na tem področju napraviti premik.
Trenutna idejno politična usposobljenost članov Zveze komunistov ni na zadovoljivi stopnji. To nam dokazuje včasih nerazumevanje in nepoznavanje družbeno političnih in gospodarskih problemov. Sekretariat bo predlagal samoupravnim organom, da se organizirajo interni seminarji in druge oblike izobraževanja. Za člane Zveze komunistov so pa še posebej na programu razna predavanja o aktualnih družbeno političnih vprašanjih, izobraževanje je torej predpogoj za uspešno delo.
Za izpolnjevanje vseh nalog, oziroma celotnega programa Zveze komunistov pa ne more biti odgovoren samo sekretariat ZK podjetja, temveč vsi člani Zveze komunistov.
Sekretariat je razpravljal tudi o disciplini v članstvu ZK. Bil je enotnega mnenja, da le se ta zaostri tako v pogledu udeležbe na sestankih aktivov in na skupnih sestankih, kakor tudi v pogledu izvrševanja zadanih nalog delovne discipline in drugih vprašanj. Sekretariat je mnenja, da tisti komunist, ki plača samo članarino in od časa do časa pride na sestanek, ne more biti član ZK. Vsak član Zveze komunistov mora na svojem delovnem mestu dajati zgled ostalim članom delovnega kolektiva s pridnostjo, delovno disciplino in svojimi nazori. Tudi na razširitev članstva ne smemo pozabiti. Stalno se moramo zavzemati za sprejem novih članov v svoje vrste. Zvezo komunistov je treba okrepiti z mladimi delavci, ki s svojim delom, moralnimi kvalitetami in pripadnostjo samo upravnemu socializmu želijo izboljšati prevladujoči vpliv delavskega razreda.
Program dela je zahteven in obširen. Samo z našim prizadevanjem, ter z odločnostjo, in brez omahovanj, ga bomo lahko uresničili.
M. M.
Protestiramo!
Tudi delavci in posebno še komunisti Predilnice Litija smo se s protestno akcijo pridružili protestom slovenske in jugoslovanske javnosti v zvezi s pohlepom italijanskih iredintistianih krogov po našem slovenskem Primorju in delu Istre. Odločno zavračamo takšne težnje in protestiramo proti temu, da je italijanska vlada pričela z akcijami, ki še močno dišijo po fašizmu, saj je bil ta premagan v drugi svetovni vojni. Naj nikomur ne pride na misel, da bi ogrožal našo nedotakljivost!
Lepa je naša slovenska Primorska, lep je vsak košček naše zemlje, preveč žrtev je padlo zato kar imamo in da živimo v miru.
Pridružujemo se našim voditeljem, ki so ob podpori vseh jugoslovanskih narodov dokazali, da želimo živeti v miru z vsemi našimi sosedi in da naša politika temelji na dobrih sosedskih odnosih. Prepričani smo, da si tega želi tudi večina prebivalcev sosednjih dežel, prav tako Italije.
Zato napad na našo suverenost v enaki meri prizadeva vse naše delavce, občane in državljane naše dežele. To našim sosedom, če je treba, lahko ponovno dokažemo.
S takšnimi nazori smo spremljali dogajanja za našo zahodno mejo in z njimi tudi podprli delo sedmega kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je v začetku meseca zasedal v Ljubljani.
Izbrana misel
Pametni in energični ljudje se borijo do kraja, prazni in nesposobni pa se predajajo brez najmanjšega odpora celo drobnim primerom brez pravega smisla.	(D. I. Pisarev)
Predstavljamo vam
Antona Skubica
Embaliranje dnevne proizvodnje zahteva sestavo ali popravilo 150 zabojev dnevno, kartoni pa počasi to število zmanjšujejo
Anton Skubic izvira iz generacije, ko so mladinci odhajali v partizane. Tudi on je bil že s sedemnajstimi leti v bosti, nato v ujetništvu, zaporu in spet v partizanih. Svobodo je dočakal v Trstu, ki pa za tiste kraje še ni imela pravega pomena. V coni A je ostalo 2500 Angležev, prav toliko Jugoslovanov in Italijanov.
Tako je vojaško suknjo slekel šele leta 1947, ko je naša vojska morala zapustiti cono A, ki je pripadla Italiji.
Vojna mu je poleg vseh posledic, ki jih danes čutijo na zdravju borci, zapustila tudi 40 odstotno invalidnost zaradi rane v hrbet in levo nogo. Prav zaradi tega je 2 leti težko opravljal delo v vlagalnici in prosil Za premestitev v zabojar-no. Za razgovor sem ga zmotila sredi dopoldneva.
Kdaj ste prišli v Predilnico?
»Takoj, ko sem prišel Iz vojske, leta 1947. Nato sem poskusil še pri DBS In se čez pol leta spet vrnil v tovarno. Sedem-najst let sem delal v vla-
galnici, potem so se začele težave z nogami, sedaj že enajst let delam v zabojarni.«
Kot vodja zabojarne?
»Ne vodja, sem in tja kaj pokomandiram, drugače pa delam kot vsi drugi. Mogoče še več, štirideset zabojev na dan narediva le dva. Jaz v glavnem popravljam stare, to je denar, škoda bi
jih bilo zavreči, če se lahko še enkrat uporabijo.«
Nov zaboj stane 160 din, če popravijo starega, in ga tako uporabijo še enkrat ali celo večkrat za transport preje, je prihranek očiten in zabo-jarjevo delo hitro izplačano.
Koliko vas dela v zabojarni?
»Zdaj še pet, vsi smo zaradi bolezni manj sposobni za delo, invalidi.«
Pa je to lažje delo kot v vlagalnici?
»Je nekoliko lažje, smo pa tudi na prepihu, vlagi in soncu. Delo zunaj. Delamo pa prav tako v normi.«
Kladivo njegovim močnim rokam pristoja. Zaboj je poleg njega majhen. Pravi, da tehtnica
potegne na sto kilogramov, ko stopi nanjo, vendar njegova visoka in močna konstrukcija telesa to skriva. Gromki glas in smeh se k takšni postavi zelo podata.
Je pa tudi mehak in ranljiv. Ko omenja družino, svoje tri sinove, se najprej spomni na prvega, ki ga ni več.
»Skupaj sva že delala v tovarni, oba sva naenkrat končala izmeno. Jaz sem se oglasil še v trgovini, nato pa šel za njim domov. Kakšnih dvajset minut za njim sem pripeljal s kolesom k zapornicam. Bil je že mrtev. Vlak. To je hudo, to je najhuje v življenju, če izgubiš otroka. Poglejte, koliko mladih ljudi umira še danes.«
Jaz sem spremenila smer razgovora.
Ste rojeni v Ponovi-čah?
»Ja, ostal sem na domačiji, na enem od dveh gričev nad Ponovičami. Na vsakem je po ena domačija. Deset minut peš od ceste.«
Imate kmetijo?
»Imamo nekaj živali, za mleko in meso, te prehranimo s svojim. Za to skrbi bolj žena, jaz ji le pomagam.«
In še dva fanta?
»Eden je že tudi v tovarni, drugi hodi še v šo-
1. 3.1974 Bučevec Andreja 1. 3.1974 Kračan Stanislav
1.3.1974	Vehovec Jože 7. 3.1974 Pevec Janez 7. 3.1974 Potisek Jožef
11.3.1974	Erminio Dragica
11.3.1974	Ribič Tonček
11.3.1974	Sirk Leopolda 15. 3.1974 Zupančič Janez 15. 3.1974 Okorn Stanislav 15. 3.1974 Repič Nadja 19. 3. 1974 Rozina Anton
lo. Rad bi ga dal kaj izučit, če bo šlo.«
Ste drugače, kot borec zadovoljni, ste pričakovali kaj več od svobode?
»Jaz sem kar zadovoljen. Kdor danes hoče delati, se lahko preživi.«
Kako pa v tovarni?
»Saj se vidi, kar dobro gospodarimo.«
Berete Litijski predi-lec?
»Ga, kar precej ga preberem.«
Boste šli kam na dopust?
»Ne, na dopust pa ne hodim, ne moremo pustiti same domačije in živali.«
In najbrž zanj morje in Gorenjska in vsi turistični kraji niso nič lepši od ponoviškega griča pod lepim gozdom. Tako je bilo videti v njegovih očeh, mislim da ima modre, ki znajo tako dobro izražati tudi žalost in veselje.
Zagorje, Prešernova 4 Šmartno 91 Predilniška 8 Preska nad Kostrevnico Liberga 1 Cerovica 12 Rozmanov trg 9 Trg na Stavbah 3 Graška c. 76 Volčja jama n. h. Šmartno 18 Parmova 1
Kolo mu dobro služi že vseh osemindvajset let. Od Ponovič do Predilnice in nazaj. Nato deset minut peš do doma. Zato pa imajo pedali tudi svoj stalen tempo. Ne da bi škripali, toda, če zjutraj pripelje za vami, začutite, predno ga vidite, da je to on.
Najbrž je bil to prvi in tudi zadnji razgovor z za-bojarjem. Bukove in smrekove zaboje nadomeščajo kartoni. Kaže, da jih bodo kmalu celo nadomestili. Kaj bo potem počel Anton s svojim kladivom? Ne, kaj drobnega ne bi pasalo v njegove roke. Mogoče pa bo v zabojarni še dočakal pokojnino, saj ima kot borec pred 9. 9. 1943 pravico na krajšo pokojninsko dobo.
Kavo je spil hladno, v dveh požirkih. Dobre pol ure sva porabila za tale razgovor.
čistilna kolona remont sukalnice mehanična del. predpredilnica 2. izmena predpredilnica 2. izmena čistilna kolona sukalnice zunanji transport čistilna kolona sukalnice remont sukalnice zunanji transport
čistilna kolona sukalnice remont sukalnice
V MESECU MARCU STA UMRLI DVE NAŠI UPOKOJENKI:
Švare Marija	Litija, Trg na Stavbah 10
Bajde Cecilija	Litija, Sp. Hotič 21	J. T.
M. Kralj
Kadrovske vesti
PRIŠLI V MESECU MARCU 1974
Sindikalna akcija
Pomoč
sočloveku
V ianuarju letošnjega leta so ognjeni zublji zajeli in uničili gospodarsko poslopje Ponebšek Franca iz Gradiških Laz. Mlad gospodar s tremi majhnimi otroki je bil močno prizadet, saj mu je srednje velika kmetija edini vir preživljanja. Upal je na pomoč sočloveka v nesreči in se s prošnjo obrnil tudi na naš kolektiv.
Sindikalna podružnica je pokrenila akcijo med člani kolektiva in na ta način zbrala 400.000 s. din, 100.000 pa je iz svojih sredstev primaknil še sindikat.
Za izročitev denarja je sindikat pooblastil dve predstavnici sindikata, ki sta obiskali Ponebškovo družino.
Ponebšek Franca ni bilo težko najti. Pridne roke gospodarja in sosedov so obdelovale les za ostrešje. Gospodarja in njegovo ženo smo zmotili pri delu in povabila sta nas v hišo. Triletni Franci je pazil na mlajšega bratca Janeza, ki je dopolnil 6 mesecev. Tretjega enajstletnega sina ni bilo doma.
Tov. Ponebšku so se oči ovlažile, ko je videl, da so mu člani našega podjetja priskočili na pomoč. Ni našel besed, s katerimi bi se zahvalil kolektivu Predilnice Litija.
Pravi, da bo nekako že šlo. Pri obnovi gospodarskega poslopja mu pridno pomagajo sosedje. Nekaj malega je dobil od Zavarovalnice, zato pravi, da bo z dobro voljo in delom hlev popravil vsaj toliko, da bo živina spet pod domačo streho.
Ko smo se poslavljali se je še enkrat toplo zahvalil za pomoč članom našega kolektiva in za humano delo sočloveka.
N. J.
Upokojena je bila
Ana Milkovič
Hitro tečejo leta. Zdi se nam, da je čas po osvoboditvi zelo blizu nazaj, pa vendar so od takrat pretekla že skoraj tri desetletja.
O Milkovičev! Ani ni kaj veliko napisati. Bila je ena izmed delavk, ki smo jo v času njenega dela v podjetju redko videvali kje drugje kot na delovnem mestu. Pa vendar je skoraj neopazno vsa
ta tri desetletja preživela med nami.
Rodila se je 7. maja 1915 v Zagorju ob Savi. Oče je bil rudar, zaposlen nekaj časa tudi v Franciji, mati nekaj časa delavka v rudniku, nato pa je doma gospodinjila. V družini so bili trije otroci, od katerih je eden umrl, sestra pa še živi.
Med vojno je bila Ana zaposlena v Celovcu kot pomočnica v kuhinji bolnice. Tam je preživela tri leta in pol.
Po osvoboditvi je bila nekaj časa priložnostno zaposlena. 5. maja 1947 pa se je zaposlila pri nas. Najprej je delala v predpredilnici, kjer je vozila lonce. Bila je zadnja od delavk, ki je še opravljala to delo, kasneje so ga prevzeli moški. Iz predpre-dilnice je odšla v sukalnico, kjer je bila čistilka. Na tem delovnem mestu je delala vse do upokojitve, to je do 6. februarja letos.
Njena delovna doba v našem podjetju znaša 26 let in 9 mesecev.
Pred nekaj leti se je poročila. Tudi mož je upokojenec. Čeprav oba prejemata skromno pokojnino, sta zadovoljna. Zelo je srečna, da je pričakala svojo pokojnino, nikoli ni verjela da jo bo.
Tovarišici Ani želimo, da bi tako zadovoljna kot je sedaj, preživela še veliko zdravih let.
Rekli so . . .
Preštevaš grehe drugih ljudi?
Prični, pri svojih, komaj boš prišel do njihovih.
(F. Rikert)
Še tako težak spodrsljaj je lažje oprostiti kakor zvijače, katerih se poslužujemo, da bi ga prikrili.
Da bi lahko sodili o človeku, moramo na vsak način spoznati tajno njegovih misli, njegovih nesreč in radosti.
(O. Balzac)
Kako se cvetje izbira, poklanja in sprejema
Cvetje kot poklon
Mnogokrat je cvetje najpri-kladnejši poklon k iskrenim čestitkam za raznovrstne prilike. Tako darilo je vedno dokaz pozornosti in kulture in vse bolj razširjena tradicija, ki se tudi pri nas vse bolj uveljavlja.
Darila za različne prilike so različna, osnovna odlika pa naj jim bo, da bodo praktična, koristna in da bodo obdarovanca iskreno razveselila.
Najbolj razširjen poklon je, kot že rečeno, cvetje. Zato ne bi bilo napak, če bi o tem spregovorili nekaj več besed.
Šopek ne sme biti neskta-den, niti preveč natrpan. Bolje je vzeti neparno število
cvetov (3, 5 ali 1), ker jih je lažje aranžirati. Če nosimo cvetje nekomu, ki ima majhno stanovanje, izbirajmo manjše vrste rož, nikakor pa ne gladiol, krizantem ali močno dišečega cvetja. Isto velja tudi za obisk pri bolnikih, bodisi doma ali v bolnici.
Kako predati cvetje? V stanovanje tistega, ki mu nameravamo cvetje darovati, prinesemo šopek zavit v tenak bel papir zaradi zaščite pred prahom, lomljenjem in podobno. Odvijemo ga po možnosti v predsobi, če tega nismo storili že pri vhodnih vratih, in ga izročimo odvitega. Samo na prireditvah m javnih nastopih se predajajo rože zavite v prozornem celofanu. Rože se izročajo z levo
roko, seveda z vedro čestitko in rahlim priklonom.
če gre na obisk zakonski par k drugemu, naj vedno cvetje izroča obiskovalec gostiteljici, celo, če ima rojstni dan ali kakšen drug praznik njen mož.
Kako se cvetje sprejema? Darovano cvetje je treba sprejeti z radostnim nasmehom in se zanj glasno zahvaliti in ga, čeprav ne preveč vpadljivo, pokazati tudi drugim gostom, zatem pa pazljivo urediti v vazo.
Še nekaj — če mladenič poklanja cvetje svojemu dekletu na njenem domu, se skoraj spodobi, da prinese dva šopka: drugega za njeno mamo, da ne bo zamere.
Fotokronika
Priročen in ličen voziček z orodjem za popravilo previjalnih avtomatov je pridobitev remontne skupine v sukalnici.
Prvi avtomat za hladne pijače na preizkušnji v podjetju. Vendar si jih želimo več in boljših.
Naprava za polnjenje zabojčkov s prejo, ki so jo namestili v novi sukalnici, bo znatno olajšala delo.
M
7r ,

Mogoče bo v času izida časopisa na tem mestu že stalo montažno skladišče — šotor Koridor, ki bo začasno rešil stisko s skladiščnim prostorom.