Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	10*—
Pol leta	.	.	„	5'—
Četrt leta	.	.	„	2'50
Mesečno	.	.	„	p—
Zunaj Avstrije: -—
Celo leto	.	.	K	15' -
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust. :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišivo: Maribor KoroSka ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen poliiieen lisi za slovensko ljudstvo
Prestolonaslednika Franca Ferdinanda ni več med živimi, mrtev je, umorjen. Strašno usodo delt z njim tudi zvesta mu družica, soproga Zofija. Ko se je prve trenutke, ko je prišla grozna vest iz Sa ralleva kakor blisk iz jasnega, naš duh upiral žalostn1 resnici, je danes uklonjen in tužno zre v bodočnost, ko vidi peljati iz slovanskega juga truplo bodočega kralja in cesarja. Božja previdnost je postavila s tem našega ljubljenega sivolasega vladarja in celo domovino pred grozno, težko poskušnjo.
Hudobna morilčeva, roka je uničila v. cvetu let se nahajajočo plemenito dvojico, presrečno družinsko življenje, najjveeji up in nado monarhije in ugrabila naši domovini zopet enega prestolonaslednika. Komaj smo iz mučnih skrbi, ’ki nam jih je povzročila bolezen starčka-cesarja, že se topimo zopet v brez-primerni, globoki tugi.
Vse upanje naše, žalibog tako pogosto ostro zadete očetnjave je bilo združeno v osebi prestolonaslednika, 1 ki je s svojim bistrim umom in energično voljo vse storil, da bi kolikor mogoče ojačil monarhijo in jo tudi povečal. — Cela Evropa je vedela o lepih lastnostih tega moža, za katerega so tekmovale vse države celega sveta. Vse je gledalp nanj s spoštovanjem, mnogo je bilo pa tudi takih — bili so to njegovi sovražniki — ki so se ga bali, njega, ki ve imel pred očmi natančen program bodoče velike monarhije na kopnem in na morju. In sedaj je zločinskega fanatizma poln Srb vse to veliko delo na mah uničil. Stojimo in gledamo globoko potrti in še ožje se moramo okleniti sivolasega vladarja, ki po *25 letih zopet izgubi svojega naslednika na tako tragičen način. Padel je prestolonaslednik, kakor je živel, v zvestem izpolnjevanju svojih dolžnosti, ki mu jih je naložil cesar, kot najvišji vojni gospod. Ta tragična smrt našega prestolonaslednika* se je vzela povsod, v bogastva blestečem se mestu in v nizki revni bajtici, povsod, kjer bije avstrijsko sroe, z ogorčenjem na znanje.
'Mi pa žalujemo tiho in globoko s celo našo domovino povodom te neizrekljive izgube in naše molitve se dvigajo pred prestol Najvišjega, naj nam o-hrani.vsaj starega našega cesarja in ga skrbno varuje vsake nezgode. Monarhija je že doživela marsikatero težko uro — ia pa je najstrašnejša. Naj bi vsi, ki so dobre volje, v duhu pokojnikovem delovali naprej — to bo namreč najlepši spomin, ki ga moremo ohraniti za visokim, plemenitim ranjkim!
Morilca priznavata.
Oba atentatorja, Princip in Cabrinovič, sla žie pred preiskovalnim sodnikom priznala, da se prvič poznata in drugič, da sta v zvezi s srbskimi zarotniki, ki so že več tednov prej vedeli za napad in se pripravljali nanj. Cabrinovič je priznal, da je storil zločin v smislu velesrbskega programa. Bombo je 'dobil v Belgradu in bil v zvezi z Narodno Obrano, znani velikosrbski agitacijski centrali, ki je povzročiteljica tega zločina. Rekel je: Z bombo sem hotel uničiti sedanji vladni sistem. Vedel sem, da je bil Prano Ferdinand glavna zaslomba starega režima. Njega sem hotel uničiti. Dalje pripoveduje, da je pred nekaj tedni čital v Belgradu v neki kavarni časopis in izvedel, da bo prišel prestolonaslednik koncem junija v Sarajevo. Nesel je časopis Principu, katerega je že delj časa poznal. Dogovorila sta se in prišla drugi dan skupaj v nekem parku, kjer sta za trdno sklenila, umreti za .„domovino.“ Sklenila sta torej, umoriti prestolonaslednika, soprogo • in vse spremstvo v Sarajevu- V to syrho sta se obrnila najprej do Milena Pribičeviča, tajnika Narodne Obrane, in brata obeh srbskih poslancev Pribičevičev. v Zagrebu, ki iim je pa svetoval, da se naj obrneta na srbskega Četaša Ciganoviča, M je sedaj uradnik srbske državne železnice. Ciganovič jima je povedal, da jima že preskrbi bombe iz Kragujevac®, če bosta poslušala njegove nasvete. Storil je to in jima vročil 6 bomb in ravno toliko samokresov.
Po eksploziji prve bombe naj bi vsi zarotniki vrgli bombe proč. Vsak je imel v desni roki bombo, v levi pa steklenico cijankalija, ki naj bi jo spil takoj, ko bo vrgel bombo. Ciganovič je dal Principu toliko cijankalija, da bi zadostovalo usmrtiti šest oseb.	. i ,	' i I I ìli
Drugi napadalec Princip pa je izjavil, da se ne boji smrti, ker je nato računal, da bo obešen. Bombo da je dobil od Ciganoviča v Belgradu, kjer so mu dali tudi denar. Zasledoval da je prestolonaslednika neprenehoma, odkar je stopil na bosanska tla. Odkrito priznava, da se je umor v Belgradu že tedne prej natanko določil. Princip hlini sedaj kes.
Kako pripoveduje o krvavem dogodku neka deklica.
Gospodična Srnec, ki je bila neposredno priča groznega atentata, pripoveduje:	Princip je govoril
pred atentatom z nekim popom. Ko je prišel avto, se je Princip odstranil od popa. Gledala sem na avto. Potem sem se slučajno malo ozrla na Principa, ki mi je bil sumljiv in sem kar Osupnila;, ko sem .videla, kako je s povzdignjeno desnico, bledega obraza, nameril proti prestolonasledniku in dvakrat ustrelil — od strahu .se nisem mogla, ganiti. Sicer bi mu lahno s solnčnikom izbila samokres iz roke, tako blizu njega sem stala. — Na drugi strani ceste je stal i-stotako nek mlad mož s povzdignjenim samokresom, ki pa je potem, ko je množica navalila na morilca, izginil.
Temna slutnja smrti.
Da je pokojni prestolonaslednik že pred odhodom v Bosno nekako slutil, kaj ga čaka ondi, nam dokazuje sledeča epizoda iz njegovega vzornega življenja: Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand ni samo živel, ampak tudi umrl kot pravi katoliški kristjan. Bilo je na praznik Srca Jezusovega dne 19. junija, torej malo pred odhodom od doma, ko je slovesno s svojo družino in vsemi dvornimi služabniki prejel v Konopištu ob 8. uri zjutraj pri maši sv. obhajilo;{ imel je namreč navado, vsak prvi petek v mesecu po stari katoliški navadi pristopiti k obhajilni mizi, Kakor bi mu že takrat nekaj težilo srce, tako se je videlo, ker se ni mogel ločiti od molitve in bil je še pri drugi maši z blagoslovom, pred katero je imel pridigo p. Fischer S. J, Popoldne ob
5.	uri je šel blagi nadvojvoda z vso svojo družinoh kapelici Srca Jezusovega, ki jo je dal sezidati tam v parku ob ribniku in molil dolgo in goreče.
Zanimivo je, da ga je obdajala neka temna slutnja na grozen sarajevski dogodek. Opetovano se je izrazil proti svoji bližnji okolici, da čuti v svoji notranjosti neko nerazložljivo tesnobo in da. ne bi bil nevesel, ko bi prišla kaka velika zapreka, ki bi ga morala zadržati od tega potovanja v Sarajevo.
Pred tem! potovanjem je dobil nadvojvodski dvor razna.zaupna svarilna pisana^ toda vsi opomini niso nič pomagali in niso mogli dati povoda, da ne bi odpotoval. Ko so tudi vojvodinji prigovarjali, da je pot v Sarajvo lahko nevarna pot, je odgovorila: „Potem šele me soprog prav potrebuje!“ Imela jc Še tudi gorečo željo, obiskati v Bosni različne samostanske šole in otroška zavetišča, ki so bila pod njenim protektoratom in si je v ta namen vzela s seboj 2000 fotografičnih slik prestolonaslednikove rodbine, ki naj bi se razdelile med otroke.
Neposredno pred odhodom iz Dunaja v Sarajer vo se je podal plemeniti nadvojvoda še v grajsko kar pelo v Belvederu in tam dolgo časa molil, tako da so že mislili, da bo ostal v kapelici čez uro, ki je bila določena za odhod.
Kako je pretreslo one, ki so vedeli za smrtne slutnje prestolonaslednikove, ko so dobili grozno potrdilo o tem. kako upravičene da so bile!
Kako so povedali otrokom o smrti starišev.
Grofica Henrieta Chotek, sestra blagopOKOjne Zofije pl. Hohenberg, ki biva v Hlumecu, je zvedela v nedeljo okoli poldanske ure o grozni usodi svoje sestre in svojega svaka, Ni se pa upala sporočiti nedolžnim otročičem pokojnega prestolnaslednika in soproge prežalostne vesti iz Sarajeva, Povedala 'im je samo, da se nadvojvoda in 'soproga ne vrneta v torek, kakor je bilo prvotno določeno. Rekla jim jc, da sta hipoma zbolela in naj gredo vsi lepo v kapelo in molijo za svoje stariše. V nedeljo ob 7. uri na večer je prevzel profesor dr. Stanovski, vzgojiteli o-trok, težko nalogo, na ka,r mogoče obžiren način obvestiti otroke o umoru starišev. Ko so konečno zvedeli otroci o grozni resnici, so začeli bolestno jokar ti. Bili so neutolažljivi. Prizor je bil naravnost pretresljiv. Vse navzoče osobje dvora je tolažilo otroke, ki so se stresali v konvulzivnih tresljajih ter neprestano klicali po očetu in materi.
Z uredništvom se more govoriti • vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Nemški cesar in otroci prestolonaslednikovi.
Nemška cesarska dvojica je poslala otrokom preistolonalslednika sožalno brzojavko, ki jo prinaša med drugimi .„Korespondenca Viljem“, ki poroča iz Hlumeea sledeče: Tekom dne 1. julija je dospelo o-trokomt-sirotam pokojnega prestolonaslednika in sestri vojvodinje Zofije, grofici Chotek, na stotine kon-dolenčnih brzojajvov, med temi skoro od vseh članov cesarske hiše. Nemška cesarska dvojica je poslala princesinji Zlofiji, najstarejši hčerki pokojnikovi, slej-deči brzojav: Komaj najdemo besed, da vam otrokom izrazimo, kako krvave naša srca, ko se spomnimo vaše brezprimerne žalosti. Pred 14 dnevi smo še pri vas doživeli z vašimi starisi tako lepe ure in sedaj vas vidimo v taki neizmerni tugi. Bog vam pomagaj in vam daj moč, 'da prenesete ta udarec. Blagoslov starišev gre preko groba. — Viljem, Viktorija.
Poročilo o grozni katastrofi bratu vojvodinje pl.
Hohenberg.
/
Volfgang grof Chotek, brat soproge ' prestolonaslednikove, je zvedel žalostno novico o tej nasilni smrti svoje sestre v Altmiinster-u, kamor je prišel obiskat svojo soprogo, M je tam na počitnicah. Žalostna vest o sarajevski nezgodi se je zvedela po celem mestu v nedeljo popoldne, toda nihče je ni verjel. Ko se je pa zvedelo, da je resnična, se je podala grofica Schaffgotsch v vilo grofa Choteka^ da bi ga o tem obvestila, toda našla je doma samo niego-vo mater, ki tudi še ni o atentatu nič vedela. Grof Chotek in njegova soproga sta bila ravno na sprehodu, kjer so ju paganti obvestili o strašnem dejanju v Sarajevu.
Svečanostni kondukt prest Iz Sara
Trupli visokih pokoj r
pondeljek, dne 29. junija ponoči, balzamirali.; V torek zjutraj pa ju je nadškof Stadler ob asistenci številne duhovščine slovesno blagoslovil. Nato je bir la uradno konstatirana identiteta umorjencev in posebna komisija je zaprla krsti in ju zapečatila. Oba ključa sta bila zopet posebno zapečatena. Že pred 6. uro zvečer omenjenega dne so bile zastražene vse u-lice, po katerih se je imel vršiti kondukt, od gostega Špalirja vojaštva. Trupli sta bili razstavljeni čez dan v črnoopremljeni salonski muslimanski sobi sarajevske vladne palače. Dragoceni kovinasti krsti sta ležali na katafajlku, ki je bil obdan od nebroja sveč. Krsti sta čisto zasuti s samimi venci.. Da, cel konak je premajhen za velikansko množico vencev, ki so došli na krsto priljubljene 'dvojice. Na obeh straneh so stali oficirji, dvorni orožniki in služabnici kot častne straže. Nepretrgoma so dohajali civilni in vojaški dostojanstveniki in molili pred krstama. Ob 6. uri zvečer sta bili trupli zopet blagoslovljeni. Nadškof dr. Stadler z vsem kapiteljem, frančiškanski provincijal s frančiškanskimi menihi so bili navzoči pri ceremonijah. Nato so podčastniki 84. pešpolka vzdignili krsti in ju odnesli v pripravljena 2 mrtvaška voza. Kondukt je vodil general Appel. Med zvoki žalostink koračnic se je začel pomikati izpre-vod po ulici.. Zagrmelo je 24 topov. Na čelu izpre-voda so korakala ' infanterijski bataljoni in oddelek kavalerije. Sledila je duhovščina z nadškofom Stadlerjem. Pred krsto se je pomikal voz, silno obložen z venci. Za krsto je sledila prestolonasjlednika neposredna okolica, na čelu ji polkovnik Bardolff in pa grofica Lanjus; potem šef bosenske vlade Potiorek, vojaški in civilni najvišji dostojanstveniki in službe prosti oficirji. Po vseh hišah so gorele sveče, po ulicah elektrika. Na Applovem drevoredu in na Franc Josipovem trgu je čakala velikanska množica ljudstva, ki je odkritih glav in nemo zrla za vozom, ki je peljal prestolonaslednika! in njegovo soprogo iz
Sarajeva.	. ,
Ob pol sedmih zvečer je prišel pogreb na Kolodvor, kjer je čakal posebni vlak z mrtvaškim vo-zom. Ko so položili obo krsti v mrtvaški vote, jo od-dalo vojaštvo generalno dešaržo. Potem je nadškof Stadler zadnjič blagoslovil krsti.. Ob» 7. uri 10 min. se je odpeljal posebni vlakf proti Metkoviču v Dalmacijo.
Prihod mrtvaškega vlaka v Metkovič.
Na prihod trupelj naavojvode prestolonaslednika in njegove soproge v Metkovič se je ljudstvo s tiho žalostjo pripravilo. V mestu plapolajo z vseh
hiš črne zastave, svetilke so obdane s črnim pajčolanom, na ladijah so zastave v znak žalovanja v sredi jambora. Točno ob C. uri zjutraj sta došli trupli s posebnim dvornim .vlakom v Metkovič in z njim vse dvorno spremstvo pokojnikovo Na kolodvoru so bili številni mornariški častniki, cesarski namestnik grof Attems, številna duhovščina obeh konfesij, vojaški in civilni uradniki. Šolska mladina z učiteljstvom je delala špalir. Krsti so dvignili pomorščaki vojne mornarice, zvonovi vseh cerkva so zvonili in katoliška duhovščina je trupli slovesno blagoslovila. Krsti so spravili na jahto „IDalmat“ in ju pokrili z vojno zastavo. Cesarski namestnik grof Attems je položil na krsto prestolonaslednika lovorov, venec in na krsto nafdvojvodinje krasen šopek svežih rož. Dame iz mesta Metkoviča so ravno tako okinčale krsti z venci svežih rož. Med streli vojaštva se je začela ladija počasi pomikati naprej. Pred ladijo, ki je vozila obe visoki trupli, je plul torpedni čoln, za njo pa takoj namestništvena jahta. Na vseh krajih ob Narenti, ki so bogato odeti y žalno obleko, je stalo s tiho žalostjo na obrazu prebivalstvo in šolska mladina. Možje in žene so imeli v rokah gorečo sveče.. Ko se je bližala ladija, so vsi pokleknili in duhovniki so med zvonenjem zvonov blagoslavljali mrtvaško ladijo. Ko je dospela „Dalmat“ do izliva Narente, jo je pozdravila tam zasidrana vojna ladija ,,,'iViribus Unitis“ z 19 streli. Dvignili so krsti in ju prenesli iz jahte na vojno ladijo. Krov je bil spremenjen v kapelico in okinčan z vojnimi zastavami. Na to je blagoslovila mornariška duhovščina ob navzočnosti vsega pokojnikovega dvornega spremstva trupli preblagih žrtev. Ob 9. uri dopoldne je odplula vojna ladija „Viribus Unitis“ proti Trstu.
V	četrtek zjutraj so preložili trupli v Trstu na vlak južne železnice, ki jih je imel odpeljati na Dunaj.
Prihod na Dunaj.
V	četrtek zvečer ob 10. uri je pripeljal dvorni vlak trupli prestolonaslednika in njegove soproge na dunajski južni kolodvor. Na peronu je že čakal sedanji prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef, ki se je ob pogledu na obe krsti bridko zajokal. Trupli so prepeljali v dvorno cerkev, kjer bosta danes v petek od 8. do 12. ure predpoldne v ' zaprtih krstah razstavljeni občinstvu. Ob 4. uri popoldne bo trupli blagoslovil dunajski nadškof, kardinal dr. Piffl ob navzočnosti cesarja in cesarske rodovine.
Kedaj ho pogreb.
Po blagoslovitvi v dvorni cerkvi bodo prepeljali trupli na grad Artstetten, k&er jih bodo v soboto, dne 4, t. m., ob VAI. uri predpoldne položili k zadnjemu počitku.
Kritika o sporedu pogrebnih svečanosti na Dunaju.
Da se na Dunaju ne strinjajo s sporedom dunajskih pogrebnih svečanosti, o tem piše sredina „.Reichspost“:	„Spored pogreba, vzbuja vsled svoje
suhoparnosti, da ne rečemo, vsled svoje siromašnosti glede predpriprav, občno pozornost. Velika udeležba ljudskih mas, kakor bi to odgovarjalo čutilom prebivalstvu in važnosti žalostnega"povoda, je izključena; ni se pritegnilo javnih korporacij, občine, meščanstva, da, Se celo ne vse dunajske garnizije, da bi delali Špalir in izkazali čast visokima ranjkima, Samoob-sebi je umevno, da se5 mora zdravje cesarja, ki je šele pred kratkim okreval od nevarne bolezni, na vsak način varovati in da se ga ne sme pripustiti k napornim pogrebnim svečanostim. Toda ta ozir nima prav nič opraviti z birokratizmom, ki je skorodane brez vsake pletete, birokratizem, ki skuša spraviti vso pogrebno slavnost v najožji okvir Španske dvorne etikete, kakor da bi pri teto ne šlo za žalovanje cele monarhije, ampak samo za kako interno zadevo dvora, ko je vendar prizadeta vsa monarhija in ko že čast cesarske hiše zahteva, da se pogreb slavnostno vrši. Toda ne samo Čast zahteva to: Ce je tisti, ki je bil prestolu najbližji in ki je bil za najvišjim vojaškim poveljnikom šef vsega avstrijskega vojaštva na suhem in n'a morju, padel kot žrtev svojega poklica, potem ne more biti nobena svečanost tako vzvišena, da bi se h krsti habsburškega princa ne poklicalo ljudstvo i.n armada, da z nova spoji svoja srca s cesarsko hišo in državo. Ce umrje nadvojvoda prestolonaslednik za domovino — Bismarck je nekoč rekel: Vseeno je, če padlem na bojišču ali pa na ulici za svojega. kralja- — bi se reklo odrekati cesarski hiši izraz hvaležnosti in udanosti, Če bi hoteli Katerikoli dvorni uradniki jemati tem pogrebnim svečanostim sijaj in značaj splošnosti,
V	tej uri ne spregovorimo več. V i dunajskem ljudstvu, ki ima vsled svoie lojalnosti pravico, da se g a ne žali, se pričakuje, da bodo dotične dvorne oblast? Še pravočasno storile tozadevne primerne korake.“
Zaslišanje atentatorjev.
Policija, je v pondeljek celo popoldne do večera zasliševala atentatorja Principa in Cabrinoviča. A vendar pa oba odklanjata skoro vsak odgovor in le izjavljata, da nimata nobenih sokrivcev. Cabrinovič je izjavil, da njegov atentat nima. ničesar opraviti s Principovem, Princip pa je nasprotno izjavil, da Cabrinoviča niti ne pozna. Oba. pa izjavljate, da sta hotlela maščevati svoj narod. Na vprašanje, zakaj je
prispel v Sarajevo, je odgovoril Princip policiji kar hladno: i„To ste vendar videli zakaj!“ Na vprašanje, zakaj je izvršil atentat, je izjavil: „,V prestolonasledniku sem hotel zadeti predstaviteljia avstrijskega imperijalizma in enega naj višjih faktorjev v monarhiji. Vojvodinje same nisem želel umoriti.“ Cabrinovič pravi, da je socijalist, Princip pa, da je pristaš nacijonalistične ideje.
Nedeljko Cabrinovič je sin gostilničarja Cabrinoviča v Sarajevu. Bil je že v mladosti skrajno malopriden. Ko je odrajstel, j'e šel v Crnogoro, kjer se se je izučil v tiskarski obrij. Bil je strasten anarhist in ob_ enem sindikalist i in je bil zato tudi izključen iz socialistične stranke.. Nato je odšel v Srbijo, kjer je dobil službo v raznih belgrajskih tiskarnah. Pred enim mesecem se je vrnil v Sarajevo, kjer je dobil službo v Zadružni tiskarni. Radi lenobe in malopridnega vedenja pa je bil pred kratkim iz imenovane tiskarnet odpuščen. Od tega časa se je potikal še po raznih gostilnah po mestu in v pijanosti baje ponovno izjavil, da že napravi svoje, ko pride prestolonaslednik v Sarajevo.
Gavrilo Prineip je rodom iz Dalmacije in je absolviral štiri gimnazije v Bosni. Pozneje je Šel o-petovano v Srbijo in občeval s tamkajšnjimi dijaškimi anarhističnimi krogi. Pred kratkim se je zopet vrnil v Bosno in se potikal okoli. Kje povlsod, še ni dognano. Bil je sanjar in mladenič praznih idej.
Kaka kazen čaka oba atentatorja?
Prvi napadalec Nedeljko Cabrinovič, čegar napad na prestolonaslednika in njegovo soprogo se ni posrečit, je star 21 let in je tedaj po obstoječem veljavnem kazenskem zakoniku odgovoren v polni meri za svoje zločinsko dejanje. Obsojen bo na smrt. — Drugi napadalec Gavrilo Princip, čegar napad se je posrečil, je star šele 19 let in se mu v smislu obstoječega kazenskega zakonika kljub temu, da je izvršil dvojni umor, ne more prisoditi smrtna kazen in tudi ne dosmrtna ječa, temveč' le, težka ječa od 10 do 20 let.
Vojaška pisarna generalnega inšpektorja razpuščena.
Nadvojvoda Karl Franc Jože»f, ki je, kakor že znano, sedaj podpolkovnik in poveljnik bataljona pri 39. pešpolku, ki garnizira na Dunaju, bo dobil že v kratkem višjo vojaško šaržo, vojaška pisarna pokojnega generalnega inšpektorja se pa razpusti.
Najnovejša „Information“ pa poroča, da je izvedel iz gotovega vira, da bo nadvojvoda Franc Salvator, ki je nadzornik infanterie, vodil vojaško pisarno pokojnega nadvojvode. Menda samo začasno, in tako bi znali obe verziji odgovarjati istini.
Oporoka prestolonaslednika.
V	dvornih krogih se pripoveduje, da obsloia zadnja želja prestolonaslednika, glasom katere se bo odredilo, da bo skupaj s soprogo pokopan v Artstet-nu pri Amstetnu, kjer se nahaja žrf, ki jo je dal že pred dvema letoma nadvojvoda sezidati za se in za svojo družino. Zavarovan je bil rajni nadvojvoda pri neki holandski banki za 30,000.000 holandskih goldinarjev v zlatu, vojvodinja pa za 15,000.000 holandskih zlatov za slučaj smrti. Finančni svetovalec rajnika, dr, Tonder, ki je v posesti testamenta,, je odpotoval na Dunaj. Oporoka se odpre po pogreba.
Dedščina po nadvojvdi Francu Ferdinandu.
Otroci blagopokojnega prestolonaslednika podedujejo za njim privatno premoženje, kakor tudi gradove Konopišt na Češkem, Bliihnbach na Solnograš-kem in Artstetten pri Pöohlarnu. Dedščina Este, ki pripadla) po izmrtju modenske panoge 1. 1875 očetu nadvojvode Karolu Ljudoviku, pripade s slavno vilo Tivoli pri Florenci sedanjemu prestolonasledniku. O-ba grada Belvedere in Ambras sta kronska imovina in jih ima po pokojnem nadvojvodi na razpolago zopet cesar, istotako tudi grad Miramar, v katerem je prestolonaslednik rad prebival.
Prva vest o napadu v cesarski rodbini.
Prvi izmed članov cesarske rodbine, ki je izvedel vest o sarajevskem groznem umoru, je bil nad-vojvoda Petler Ferdinand. Pripeljal se je v nedeljo opoldne z vlakom na Dunaj in so ga že na kolodvoru obvestili o groznem dogodku.
Ob koliki uri je bil izvršen napad?
Drugi napad, katerega žrtev sta bila prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga, je bil izvršen ' točno ob VAI. uri dopoldne. Prestolonaslednikova soproga je še živela potem, ko jo je zadela* kroglja, približno 10 minut, 1 bočim je prestolonaslednik Frane Ferdinandi umrl neposredno' po izvršenem napadu.
Preki sod v Sarajevu.
V	Sarajevu se neprestano vršijo aretacije. Ob-
lasti so prepričane, da so na sledu veliki srbski zaroti in da imata napadalca mnogo sokrivcev. Ljudstvo je tako razjarjeno, da vdira v srbske kavarne, prodajalne in stanovanja in kriči neprestano:	Proč
s Srbi! in: Živijo'Franc Jožef! V mestu je bil že v pondeljek, dne 29. junija, izdan in pribit sledeč raz-
glas: Odreja se preki sod na sledeče zločine: 1 na veleizdajo, 2, na kršenje javnega miru, 3. na upor,
4.	na nemire, 5. na. javna nasilsfjva, 6. na umor, 7. na uboj, 8. na težko telesno poškodbo, 10. na požig, 11. na rop, 12. na prikrivanje zgoraj imenovanih zločinov. Za vse te zločine in pregreške je določena smrtna kazen.
Viharna seja hrvatskoga sabora.
V torek, dne 30. junija, se je sešel hrvatsui sabor radi strašnega dogodka v Sarajevu k izvanredni seji, kjer je prišlo do burnih prizorov. Ob 11. uri dopoldne so vstopili v dvorano člani vlade, na čelu jim ban baron Skerlecz in poslanci v črnih oblekah. Predsednik Medakovič je stopil na estrado, V tem trenutku je nastal, med klopmi pravaške stranke šum in ropot in začuli so se klici: Hrvatje morajo iz koalicije izstopiti! Iz klopi večine pa so odgovorili klici proti opoziciji: Poslušajte! Mir!
Poslanec Ziatluka| je zaklical nato večini:	Vi
nam boste ukazovali, da naj bomo mirni? Ali ste li prinesli morda kakšno bombo seboj? Tia klic je bil signal za splošen polom. Pravaši frankovske struje so se vzdignili raz sedežev,; začeli so tolči in vpiti: Proč s koalicijo! Proč s Srbi! Dol z morilci!
Predsednik je odredil kljub temu kravalu, da naj prebere^ zapisnikar zapisnik zadnje seje. Zapisnikar je začel brati, toda pravaši so protestirali kar najenergičneje proti temu. Rafzlegali so se klici in vpitje: Doli z morilci!
Ko so pravaši videli, da zapisnikar še ne pre neha brati, so začeli metati vanj tiskane protokole. Poslanci večine lin Starčevičeve Istranke pa so zaceli hudobno ugovarjati. Nemirov ni bilo konca. :Tb je pra-vaše še boli ujezilo iri še hujše so začeli kričali: Doli z morilci! Mi nismo denuncijanti, mi povemo resnico! Vse to je belgradska roka! Vpitje in polom sta trajala dober četrt ure. Med tem je prebral zapisnikar zapisnik in dvignil se je predsednik Medakovič, da bi prebral sožalno izjavo. In zopet so se oglasili pravaši:	Mi ga ne pustimo govoriti, on ne
sme prebrati izjalve! Med tem so se dvignili člani vlade, poslanci in občinstvo na galeriji, da bi poslušali predsednika. Pravaši so razsajali naprej in o-gorčeni psovali večino. Klicali so jim med drugim še tudi: Vi ste inavgurirali srbski kurz! V tem je prekinil predsednik sejo. Med pavzo so ostali pravaši v dvorani in so še naprej kričali proti Srbom in pa proti večini. Slišali so se klici: Hrvatje morajo izstopiti iz koalicije! Galerija je tem klicem živahno sledila.
Po zopetni otvoritvi seje se je hrup nadaljeval. Pravaši so sila ogorčeni vsklikali:	Srb nima tu
nič ukazovati ! Doli s Srbi ! Hrvjatskorsrbske koalicije ni več! Slava spominu Franca. Ferdinanda, katerega je umorila srbska roka! V deželnem zboru so vohuni! Vi živite od srbskega denarja! Veleizdajalci! Deželni zbor nuj se razpusti!
Predsednik je zopet prekinil sejo. Ko jo je pa zopet otvoril, se je hrup nadaljeval. Kljub temu pa je prebral predsednik sožalno izjavo, v kateri tudi stoji :
JV nepojmljivi blaznosti se je dvignila hudodelska roka, da uniči plemenito življenje in da zavije vladarsko hišo in vse narode, ki dele dobro in slabo s svojim vladarjem v žalost in žalovanje. V tem težkem trenutku se zbirajo v ljubezni in zvestobi vsi narodi okrog svojega vladarja, tako tudi celotni narod hrvatski in mi kot njegovi zastopniki. Se ožje nas veže vez s prestolom in z vladarsko hišo, vez, ki se ne da strgati!“
Med tem se je nadaljeval silen hrup v klopeh prava|Šev. Proti predsedstvu lete stenografični zapisniki in drugi papirji. Neprestano se nadaljujejo o-gorčeni klici: Proč s Srbi! Doli z morilci!
Večina je sprejela izjavu z viharnimi sla.va-klici. Pravaši pa so dvignili vihar, ki je preglasil te slavai-klice ter, so navdušeno klicali: Cast spominu Franca Ferdinanda!
Ko so zapustili pravaši deželnozborsko poslopje, so se zopet ponovili na cesti protisrbski klici in zbrano ljudstvo jim je priredilo sijajne ovacije. — Deželni zbor hrvatski bode zastopan tudi pri pogrebu nadvojvode.
Utis o groznem sarajevskem umoru v Mariboru.
Utis, 'ki ga je napravila : vest v Mariboru o groznem umoru v Sarajevu, je bil različen. Na naše dobro, cesarju in cesarski rodbini vdano slovensko in dobro Katoliško nemško prebivalstvo je bil — 'naravnost konsternujoč. Nihče ni mogel verjeti, dahi bilo to res. A ves drugačen je pa bil utis na nemš'-ke nacijonalce. Priredili so na takozvanom ljudskem vrtu veliko ljudsko veselico, na kateri se je rajalo in popivalo celo noč, godba je igrala neumorno, spuščali so rakete, sploh se ni nihče zmenil za to, kar se je dogodilo v Sarajevu, Čeprav se je izvedelo za dogodek, ker so odpoklicali častnike in vojaštvo od prireditve. Naši nemški naoijonalci so se še drugega dne potikali pijani po mestnih ulicah, za ta grozen umor se ti ljudje niti zmenili niso. Najboljši dokaz, kako malo je pretresla ta grozna vest njihov mozeg, je ta, da niso razobesili niti ene črne zastave raz svojih hiš. Čeprav vemo, da našim nemškim nacijo-nalčem v Avstriji ni nič svetega, ampak le samo o-no kar je v rajhu in kar pride iz rajha, bi moral
vendar grozni umor vzbuditi v srcu slehernega Ay-strijca, ne glede na njegovo politično mišljenje, najmanj vsaj iz človeškega. stališča, sočutje nad tragično usodo prestolonaslednika in njegove soproge; a naših nemških na©ijonalcev se ne prime ničesar, in mirnodušno se vrte po plesiščih, poslušajo koncerte in prepuščajo razobešanje žalnih zastav — drugim ljudem .	.
Nov korak naprej za Veliko Srbijo.
Pariški („Figaro“ poroča glede velikosrbske i-deje sledeče: Smo v položaju, da zamoremo poročati, da sta Srbija iij-ČJrnagora sklenili naznaniti svojo združitev. Ta sklep bi se moral objaviti na obletnico bitke pri Kosovem. Radi umora nadvojvode se je to preložilo. Gotovo se gre za zavlačevanje, Vse podrobnosti so bile že urejene. Najprej bi se postavila carinska enota in se finančno ministrstvo m pa ministrstvo za zunanje zadeve združila. Potem bi pa šlo po etapah do popolnega ujedinjenja. Pogajanja so se vršila med kabineti pod vodstvom Rusije strogo tajno. Kar se tiče dinastičnih vprašanj, se za življenja kralja Petra in Nikolaja ne bo nič spremenilo. Takoj ko bosta pa vladarja zaprla oči, se bosta deželi popolnoma zadružiili. Za kralja bo proklamiran srblski prestolonaslednik Aleksander, Vsem tem ^načrtom pa je bil na poti prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je bil skrajen' nasprotnik velikosrbskih teženj.
(. I ' ' I'/!- j * I <£.j
Na Dunaju zažgali srbsko zastavo.
Dunajskega prebivalstva, ki smatra umor v Sarajevu za nekak višek srbskih izzivanj v naši monarhiji, se je polotila velika razburjenost,, vsled česar je prišlo pretečeni torek zvečer do velikih demonstracij. Že proti 8, uri zvečer so v bližini srbskega konzrnata opazovali, da se nekaj pripravlja. Možje so prihajali v Številnih gručah, razburjeno se pogovarjajoč o dogodku v Sarajevu. Množica je naraščala vedno bolj in kmalu so se Čuli iz tisočev grl klici: „Doli s Srbijo!“, „Fej kraljevim morilcem! “ in 'drugi sličpi glasovi, Ko.nČno je zapela množica cesarsko pesem. Kmalu nato je bila videti srbska zastava, s katero so mahali semintjje, jo dvigali kvišku, da je pllapolala visoko v zraku, na kar jo je množica zažgala. Množica je zapela nato pesem princa Evgena, na kar jo je skušala policija poriniti in razpršiti v stranske ulice. Med demonstranti je bilo opaziti tudi veliko število avstrijskih častnikov. Množica je neprestano klicala: „Živela avstrijska armada“, Vkljub policijskemu kordonu je prodrla do spomenika Schtw;arzemberga, kjer je imel 'dunajski občinski svetovalec Solterer nagovor na množico; njegov sklepčni stavek je bil: „Mi zahtevamo zadoščenja od Srbov za nam prizaüjano težko bol!“ Na poziv Soitererja se je .nato množica mirno razšla.
Francoski glas o prestolonasledniku in njegovi obitelji.
Kako ugodno sodijo na Francoskem o preslb-nasiedniku, o tem piše dunajski list .„Reichspost ‘ sledeče:
Nek naš sotrudnik je imel dne 29. junija priliko^ govoriti z generalnim vikarjem v Versailles-u, abee-jem Leblanc, ki je sodelovalec škofa Gibier-ja v Versailles^. Generalni vikar Leblanc, ki je bil leto za letom gost na raznih gradovih nadvojvode Franc Ferdinanda, se je izrazil o prestolonasledniku med drugim tudi tako-le:	Pričakoval sem cesarsko viso-
kost ’nadvojvodo presitolonäislednika Franca Ferdinanda letos v Versailles-ii, kot gosta. V prejšnjem mesecu, ko sem s© zadnjič z njim snidel, mi je na* znariil svoj namen, da se namerava nastaniti s svojimi otroci za delj časa v Parizu, da bi se njegovi otroci na podlagi zgodovinskih spomenikov naučili francoske zgodovine bolj temeljito, kakor je sicer to mogoče. Kako zelo 1 se je bavil prestolonaslednik z vzgojo svojih otrok, je obče znano. Abbe Leblanc je naglašal. da je prestolonaslednika Franc Ferdinanda in njegovo soprogo pne'šinjal verski duh skozi in skozi. Pokazal je nato več pisem kot dokaz resnice njegove trditve. 'Storila bi se velika krivica, če bi se mislilo, da je izšel prestolonaslednik le samo in popolnoma iz vojaških načrtov za napadanje sovražnika. 'Nasprotno,i prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil zelo važen činitelj za ohranitev mednarodnega miru. Po načelu: Ce hočeš imeti mir, bodi pripravljen za vojsko, je hotel imeti nadvojvoda močno Avstrijo, odtod tedaj njegovo prizadevanje za preustrojitev armade in mornarice, razširjenje in popolnitev vojne luke v Pulju itd. Abbe Leblanc je tudi pokazal, nekaj pisemc, ki jih je prejel od otrok prestolonaslednika,. V pismih pišejo otroci o šoli in učenju, tudi o igrah in igračah, ki so jih prejeli od svojih starišev. Tako so dobri moji starisi, je pisala najstarejša hčerka Zofija in je nato z otroškim veseljem. opisovala svoje veselje o nekem konjičku, katerega ji je podaril njeni oče ob priliki nekega velikega praznika. Da, bila sta oba tako dobra, je še vskliknil abbe Leblanc in, nagnivši glavo nad malo pisemce, se 3© jokal, kakor otrok.
Pokojnega prestolonaslednika bolezen in ozdravljenje.
Grof Sternberg posveča blagopokojnemu nadvojvodi v nekem listu članek, kjer pravi:	S kata-
strofo, ki je zgodovina Še ni poznala, se je nadvojvoda naenkrat povspel do prestolonaslednika avstrij-
skega. Grozna bolezen ga je potem čez nekaj let napadla in možje žnanosti so smatrali njegovo življenje za izgubljeno. Imel sem takrat čast, spadati med može, ki so z njimi bližje'občevali. Bil sem pri njem na 'Malem LuŠinju, kjer je počival na kanapeju. In kakor bi se zgodil čudež, je polagoma ozdravel. Že sam je rekel, da ni nič več upal na zdravje in jaz sem mnenja, da pozna znanost komaj še kak drug slučaj, da bi kak tako težko na tuberkulozi bolan človek popolnoma okreval. Že takrat se je rad izrar zil, da se ne bo oženil primerno svojemu stanu. Ta sklenjen sjakon ni bil, kakor se je večkrat mislilo, slučajen, ampak že od nekdaj nameravan. Po prestani bolezni je postal nadvojvoda popolnoma drug mož. Ker je bil dolgo časa osamljen, proč od posvetnega hrupa, je imel priliko, baviti se intenzivno s čtivom. Tako se je. zgodilo, da je bil eden izmed mož, ki so veliko čitali in veliko znaji; čital je le resne knjige., Čudežna rešitev - je nenavadno povzdignila njegov religiozen čut in preje nekoliko razvita veseljaška narava j,e popolnoma izginila^ Kdor ga je poznal pred boleznijo in po njej, ne bi nikdar mislil, da je mogoče, da bi bil to isti mož.
Prestolonaslednik o svoji soprogi In o svoji sreči.
Kako lepo se je izrazil blagopokojni prestolonaslednik o svoji sreči in o svoji soprogi, nam jasno kaže sledeča epizoda:	Na slavnosti povodom pode-
litve barata kardinalu dr, Czernohu je cesarja zastopal pokojni nadvojvoda. Sila dolgo časa se je ta blagi pokojnik prijazno razgovarjal z novim kardinalom. Navzoči visoki dostojanstveniki so z veliko pazljivostjo zasledovali živahen pogovor. Prestolonaslednik je prijazno smehljaje rekel kardinalu: Tudi moja soproga živahno zasleduje 'delovanje Vaše Eminence kot dušnega nadpastirja in bi rada spoznala Vašo Eminenco.“ Vojvodinja pa je bila navzoča pri slaynoslti in je opazovala obred iz oratorija. Ko mu je nato kardinal odgovoril, "da je videl Njeno Visokost, je prestolonaslednik nadaljeval svoje milo pripovedovanje o svoji soprogi in družini. Iz njegovih oči je seval izraz nepopisne sreče in od1 čustev premagan je Ojdkril kardinalu svoje srce, „Eminenca“, je dejal, „večkrat sem poskusil, da &o v življenju stvari, ki bi jih, ako bi jih morali še enkrat narediti, drugače naredili. Glede svojega zakona bi pa nespremenjeno to napravil, kar sem napravil. Poln veselja vam povem, da sem od Boga blagoslovljen človek,. Ko pridem od dolgega in težkega dela med svojo družino domov in dobim svojo soprogo med i-grajočimi se otroci pri ročnem delu, me zapustijo že vse skrbi in sem ves iz sebe radi sreče. !T!a prizor mora Vaša Eminenca enkrat videti.
Prestolonaslednik je smehljaje stresel roko kar dinalu v pozdrav in rekel: Sedaj bom potoval na manevre; če se pa povrnem in bo Vaša Eminenca zopet na Dunaju, ’nas boste obiskali in boste naš gost! Na svidenje!	x
Kdo Je kriv?
Takoj drugi dan po izvršenem atentatu, je bil ob 3. uri popoldne poklican k cesarju v avdijenco skupni finančni minister ' in vrhovni Šef Bosne in Hercegovine vitez Bilinski, Avdijenca je trajala nad eno uro. Bilinski je poročal cesarju o položaju v Bosni in o dogodkih, ki so se zgodili v nedeljo. V političnih krogih vlada velikansko nezadovoljstvo radi nezadostnih varnostnih odredb, ki so edine zakrivile, da se je dogodil ta strahoviti dogodek. Civilne oblasti vale vso krivdo nai vojaške, Bilinski je že pred par dnevi povdarjal potrebo, da mora imeti prestolonaslednikovo potovanje v Bosno ne le vojaški, am-, pak tudi civilni značaj,, ker bi zadobilo s tem prestolonaslednikovo potovanje v anektirane kraje popularno obličje. V tem slučaju bi spremljal nadvojvodo tudi Bilinski. Toda baron Hötzendorf in fcm. Po-tiorek sta z vso odločnostjo odklonila nasvet Bilins-kega, češ, da je treba pokazati v Bosni samo vojaško pest in je res dosegel, da je prispel nadvojvoda v vlogi vojaiškega poveljnika. Oba, generala st'a izrabljala prestolonaslednikovo neinformiranost; ona dva sta odgovorna za nesrečo, ki je zadela prestolonaslednikovo dvojico. 'To konstatira tudi jasno oficijelni komunike „Fremdenblatta.“ ;Toda politični uro-, gi se izprašujejo, kaj je prišel Bilinski še le sedaj! Imel da je poprej dovolj časa, da bi odredil vse potrebne odredbe in če je videl že vnaprej slabe posledice, bi moral nastopiti s skrajnimi sredstvi in ce potrebno, tudi s svojo ^emisijo izsiliti remeduro. A tega Bilinski ni storil in zato se tudi on ne otrese v gotovem oziru odgovornosti. Cesar je Bilinskemu odkrito povedal svoje mnenje. Bilinski je takoj podal svojo demisijo, toda cesar mu je povedal, da še naj ostane, dokler ne minejo pogrebne slavnosti.
V Sarajevu samem so bilo varnostne odredbe skrajno pomanjkljive. Za, varnost po sarajevskih cestah in ulicah se je storilo veliko premalo, kajti ta-jtoj po prvem izjalovljenem atentatu, ko je vendar že bilo očividno, 'da se gre za organiziran komplot, to temveč, ker so še našli na ulici drugo bombo, ki še ni eksplodirala, bi bila morala policija odstraniti občinstvo vsaj iz najtesnejših ulic. Tudi tajna policija je pokazala, da svoji nalogi ni bila kos, Čeprav se je že tedne poprej natihoma šepetalo po Sarajevu o tajnih zločinskih načrtih, bi bila njena 'dolžnost, — strogo opazovati vsakega došleca! C e bi bila čuvala
in opazovala vse osebe po hotelih in kavarnah, na kolodvorih in mestnih vhodih, bi bila gotovo našla sumljivih oseb. Toda njej niso bile znane nobene predpriprave morilcev in tudi v nedeljo ni opazila, še prav nič sumljivega; ni videla morilcev, čeprav so takorekoč nastopili v skupinah in so vrhu tega še nosili velikosrbske znake. Morilci so sie razpostavili na raznih cestnih vogalih in so očividno postopali natanko po dogovorjenih načrtih ih so gotovo imeli v vrstah gledalcev osebe, ki so o tem vedele in ki bi jim bile pomagale, da ložje pobegnejo.
Tildi naša diplomacija je topot zopet pokazala svojo popolno nezmožnost. Že pred tednom je prinesel belgrajski list „Novosti“ glede poseta prestolonaslednika v Bosni sledečo notico : ,„Avstro-ogrski prestolonaslednik naj si topot Bosno in Hercegovino dobro pogleda, ker ima sedaj zadnjo priliko, — da jo vidi! . . .“
Napadi na skupnega finančnega ministra viteza Bilinskija.
Skupnega finančnega ministra .viteza Bilinskija je dunajsko časopisje začelo hudo napadati. Tako piše med 'drugimi „Reichspost“ : Ko je prevzel po odstopu barona Buriana vitez Bilinski upravo Bosne in Hercegovine, se je pričakovalo od njegove politične spretnosti razjasnitev političnega položaja v Bosni. Pred vsem bi bilo najpotrebnejše, če bi se bila zatrla državi sovražna, velikosrbska propaganda, če bi se bili vzgojili Srbi za državi zveste podanike, o-sobito, če bi se bila spremenila politična smer, tako da bi se državi zvesti elementi v prid srbskih radikalcev, kakor sta poslanca Jeftanovič in Sola, ne zatirali. IToda vitez Bilinski je smatral za mnogo u-dobnejše, da je nadalje jadral v stari politični' smeri, le da se je zavoljo ljubega miru ogibal krepke politike, za kaitero je imel brezdvomno dovolj zmožnosti. Vitez Bilinski ni storil ničesar, da bi bil iz-premenil Srbom preprijaizno smer svojih prednikov. Ni se upiral srbsko-naoijonalisutični propagandi v šolah, ni skušal združiti Hrvate in mohamedance, ki v vseh težkih časih, kakor tudi zdaj, dokumentirajo svoje patrijotično mišljenje in zvestobo .do monarhije, da bi z njimi vodil upravo dežele. Vitez Bilinski se je, kajkor vsi njegovi predniki, skušal v prvi vrsti opirati na Srbe, ker je bila ta politika bolj priročna. Kakor se je pa pokaizalo, ni bila sigurna; vedno je izigraval Srbe zoper 'državi zveste Hrvate in mohaeiedlance, in še celo potem, ko je odložilo 13 srbskih radikalnih poslancev v bosanskem saboru svoje mandate in Še celo za časa balkanske krize ni suspendiral delovanja bosanskega sabora, le da mu ni bilo treba iskati nove smeri. Je še v dobrem spominu, kako so njegove oblasti postopale napram katoliškim Hrvatom in nadškofu 'dr. Stadlerju v znani zadevi prestopa neke mohamiedanke h katoliški veri. Vitjeza Bilinskija. se nikakor ne more oprostiti krivde, da je njegova slabotna in pov)ršna politika in slikanje razmer v Bosni in Hercegovini v najlepših barvah na kompetentnih mestih in tudi v delegacijah dozorevala stvari v Bosni do katastrofe, ki se je v nedeljo pripetila v Sarajevu in katera je oropala dinastijo, državo in narode svojih najboljših nad.
Dvorno žalovanje.
Po najvišjem naročilu se bo za ranjkim nad-voj vodo-prestolon aisled nikom Franc Ferdinandom začenši od petka, dne 3. julija, skozi Šest tednov nosila žalna obleka in sicer se bo prve 'štiri tedne, to je od dne 3. julija do vštevši dne 30. julija, globoko, naslednja dva tedna, to je od dne 31, julija do dne 13. avgusta zmerno žalovalo.
Maribor v žalosti in sprejem mrtvaškega vlaka.
V	četrtek popoldne, rdan, ko so peljali mimo trupli prestolonaslednika in njegove soproge, je bil tudi Maribor v znaku žalosti. Vse trgovine so bile zaprte, ljudstvo je pa nemo hitelo na kolodvor, kjer se ga je zbralo več stotin in čakalo prihoda dvornega vlaka. Na severnem in južnem koncu kolodvora ste vihrali dve veliki črni zastavi. Točno ob 4. uri 20 minut je pripeljal dvorni vlak. Pri sprejemu so bili navzoči načelniki vseh javnih uradov, stolni kapitelj, voditelji yseh šol, župan in na čelu vojačkih dostojanstvenikov general Voitl. Vsi so nemo m odkritih glav nepremakljivo zrli v žalni vlak, ki nam je peljal mrtvega svojega bodočega kralja in cesarja. Komaj slišno je prišel ta vlak in komaj slišno je zopet odšel.
Slovenci iz Mariborai, Kamnice, St. Petra ter iz bližnje in daljne okolice pa smo se zbrali v veliki množini ob cesti v LajterŠperk. Molče smo mahali s klobuki in robci zadnji pozdrav rajnemu.
Proklamacija cesarja.
V	znak brezmejne žalosti bo, kakor se čuje v dobro poučenih dvornih krogih, izdal cesar po pogrebnih slavnostih proklamacijo na vse narode širne svoje države. V tej proklamaciji se bo spominjal velikih zaslug in požrtvovalne zvestobe tako! k rato umrlega prestolonaslednika. V proklamaciji bo cesar tudi v posebnem oddelku .pohvalno omenjal nadvojvodo Karola Franca Jožefa kot bodočega svojega naslednika.
Minister za zunanje zadeve groi Berchtold se je mudil v četrtek, dne 2. t, m,, skoro eno uro v av-dijenci pri cesarju v Sehönbrunnu. Tla avdijenca je v zvezi z rezultati preiskave v Sarajevu in s skoro gotovim korakom dunajskega kabineta v Belgradu., kakor tudi z imenovano cesarjevo proklamacijo.
Provokacije srbskega časopisja se nadaljujejo.
Belgrajski listi v enomer slikajo sarajevski attentat kot naravno posledico avstro-ogrske politike napram Srbiji. Za morilca imajo na razpolago celo vrsto olajševalnih vzrokov. V oficirskih in dijaških krogih se morilec poveličuje kot mučenik narodne i. deje. Listi so polni napadov in groženj proti monarhiji. Odkritosrčnega sožalja nad žrtvami velikosrbskega fanatizma ni najti niti v vladnih krogih. Ostro napadajo vlado, ker je, ko je prišlo poročilo o krvavem sarajevskem dogodku, ustavila ! slavnosti spominskega dne na Kosovem.
Sarajevo — jama zarotnikov.
Da je obstojalo celo omrežje zarotnikov proti življenju prestolonaslednika v Sarajevu in njega o-kolici, nam brez dvoma najjasneje priča izjava predsednika bosanskega sabora dr. Basagiča, ki jo je podal nekemu poročevalcu . budimpeštansklega „Hirš lapa“ in ki slove : Kaj naj povem o atentatu? Moralo se je zgoditi, takoj ko se je pokazalo, da ni nič varnostnih odredb. Prestolonaslednik in soproga sta morala tu na bosanski zemlji končati življenje. Zarotniki so ju obsodili v smrt. Ko se po prvi bombi ta cilj ni posrečil, je prišel samokres. Ko,bi odrekel še ta, bila bi 20 korakov naprej zopet bomba na vrsti, in ko bi bila tudi ta brez vspeha, 20 korakov naprej zopet samokres. Našle so se bombe celo na drevesih in to ne samo v Sarajevu. Govorilno se je, da se bo prestolonaslednik peljal v 8 km oddaljeno' Bistrico. In glej, tudi na tej poti se je našla v vrhu nekega drevesa bomba. Morilci so torej spletli mrežo, iz katere prestolonasledniku Francu Ferdinandu ni bilo mogoče uiti.
Tudi v konaku so bile bombe pripravljene. Pod mizo, ko bi se imel vršiti dejeuner, so naišli dve bombi, opremljeni z urami, tudi v dimniku je visela bomba. Pri neki ženski v Ilidži so zaplenili sedem bomb.
Vojvodinja Zofija in beginica.
Ko se je mudil nadvojvoda v mestni hiši, med prvim in drugim ajtentatom, je vojvodinja Hohenberg obiskala v prvem nadstropju veliko družbo muslimanskih dam. Bile so to soproga predsednika sabora Basagiča in druge imenitne muslimanske gospe. Vojvodinja je bila prvi trenutek po bombnem atentatu še nekoliko vznemirjena, ali takoj se je zbrala in se pokazala zopet v vsej svoji milobi. Ko se je poslovila, je pristopila k njej soproga begova in dejala: Kako krasna in Ijubeznjiva si! Veselili smo se s teboj, pridi kmalu zopet k nam! Vojvodinja je bila od teh besed, ko so jih ji prestavili, očiividno ganjena, — Pol-ure pozneje jo je pa zadela že smrtna kroglja!
Mrtvaško opravilo za nadvojvodo Franca Ferdinanda in vojvodinjo Zofijo Hohenberg. Z ozirom na željo g, ministra za notranje zadeve je naročil kn.-šk, ordinariat, da se mrtvaško opravilo z, zvenenjem v vseh župnijskih cerkvah Lavantinske škofije opravi, kjer je le mogoče, že v sobioijo, dne 4, julija t. 1.
Naše prireditve.
Sv. Ana v Halozah.
Praznik sv. Petra in Pavla ostane haloški naši mladini in dobremu haloškemu ljudstvu v neizbrisnem spominu. Vršil se je mladeniški shod, združen z izletom Podravskega okrožja Orlov, katero je poslalo 80 članovrtelovadcev na prijazni grič sv. A-ne. Prišli so vrli mariborski Orli, hočki, središki, ptujski in častno zastopstvo iz daljnega Ljutomera; Orlé so pozdravljali številni slavoloki in haloško ljudstvo, katero jie v velikih trumah prišlo Orlom naproti. Okrog poldneva, po cerkvenem govoru, so Orli prisostvovali sv. daritvi, pri kateri sta stregla 2 brata Orla iz Maribora, Po cerkvenem opravilu je pogostil neutrudljivi voditelj haloške mladine, vlč.. g. kaplan Baznik, vrle Orle. G. kaplan je tudi vodil še vse predpriprave za shod, za kar mu bodi od strani vseh odsekov Podravskega okrožja Orlov najprisrč-nejša zahvala.
Po obedu je govoril ljudstvu, katero se je bilo zbralo v ogromni množici, priljubljeni vodja- štajerskih Slovencev, g. državni in deželni poslanec dr. A. Korošec. Njegove besede so bile globoko v srce segajoče. Spominjal se je v toplih besedah blagopokojnoga nadvojvode-,- ki je zlasti nas Slovence tako ljubil, kakor oče svoje otroke, katerega pa je nemila u-soda odtrgala od nas za večno. Izvajal je: Kralj Matjaž bi bil on, kateri bi popeljal nas Hrvate m Slovence v_boljšo bodočnost; že se je odpirala gora, iz katere bi prišel on, ki nas resnično ljubi, a nemila usoda nam ga je vzela. V očeh našega vrlega m nepokvarjenega ljudstva je zaigrala marsikatera solza odkritega sožalja.
Nato so govorili poslahec Meško, poslanec M. Brenčič, g. Sever, urednik Žebot in drugi, in vsi v smislu predgovornika. Sleherni se je spominjal pre-bridke izgube, ki je zadela vse avstrijske narode in.
zlasti pa nas Slovence. — Po večernicah se je v, šila javna telovadba Orlov. Proste vaje so se izvajale precizno, istotako vaje na orodju. Ugajale se ljudstvu lepe skupine mariborskega Orla in slikoviti vajalni pohod vseh telovadcev. Dasi nam je bilo ne-’v> naklonjeno in se nam je »olnce smehljalo, dasi prihitelo v Haloze na tisočine ljudstva, vendar sc ni mogla razviti odkrita zabava. Kakor težka mora je ležala na naših prsih prebridka zavest nenadomestljive izgube, Zato smo končali že ob 6. uri zvečer celo prireditev in se podali na svoje domove,
Remšnik.
Po rani maši v nedeljo, dne 28, junija, se je vršil pri nas shod, katerega je vodil župan g. Voglar, Poslanec dr. Verstovšek je podal kratko poročilo in posebno opozarjal na naša gospodarsko važna vprašanja. Navzoči so prosili g. poslanca posredovanja v raiznih zadevah; posebno se je pov-darjala potreba za ustanovitev kmetijske podružnice. Na predlog č. g. župnika Podvinskega se izreče poslancu zahvala in zaupanje.
Slovenjgradec.
V pondeljek, dne 29'. junija, je bil napovedan politični shod S. K, Z., na katerega sta prišla poslanca Pišek in dr. Verstovšek. Zbrali so se najuglednejši kmetje v Narodnem domu. Poslanec dr. K. Verstovšek je navzočim podal najnovejše vesti o zločinu na prestolonaslednika, in predlagal, da se politični shod sploh ne vrši, kar so vsi odobravali. Na to je podal poslanec dr. Verstovšek lepo sliko o čednostih in vrlinah umrlega prestolonaslednika in pa njegove visoke gospe. Potrtega duha so navzoči vs-prejeli udanostno izjavo, katero je predlagal Č. g. mestni župnik Cižek:
Volilni slovenjgraškega okraja so se zbrali namesto na političen shod k sestanku, da izrazijo svojo žalost in sočutje ter podajo, globoko potrti radi nečuvenega zločina na svojega preljubljenega prestolonaslednika.In njegovo visoko gospo, veličanstvu presvitlemu cesarju, udanostno izjavo. Zj veliko ogorčenostjo obsoja slovensko ljudstvo, ki j,e vedno uda-no habsburški hiši, ta nepopisni zločin in prosi vsemogočnega Boga, da bi okrepil presvitlega cesarja, da prenese s trdno voljo hudi udarec, ki zadene njega, habsburško hišo in celo državo. Goreče molitve slovenskega ljudstva s težijo po tem, da se vsi narodi avstrijski tem trdnejše združijo v obrambo cesarske rodovine in avstrijske domovine.
Poslanec dr. Karl Verstovšek je šel nato k o-krajnemu glavarju 1 g. baronu Neugebauerju in mu izročil udanostno izjavo volilcev slovenjgraškega, o-kraja.
Sveta vojska v Mariboru.
Na Petrovo, 29'. junija, je imelo osrednje štajersko protialkoholno društvo svoj letni občni zbor v telovadnici c. kr. gimnazije. Zborovanje je olvoril društveni predsednik prof. Kovačič s kratkim nagovorom, v katerem je med drugim rekel: Letni občni zbor je za vsako društvo nekaj več ali manj svečanega, nekak društveni praznik. Tudi mi — redki bojevniki proti enemu največjih škodljivcev človeštva smo se zbrali danes, da bi obhajali svoj praznik, o-gledali si delo in trud ravnokar potekajočega društvenega leta, napravili si novih načrtov in z novim pogumom šli v. boj.
O kresu smo; v naravi sije toplo poletno soin-ce, svetloba ravnokar slavi svoje zmagoslavje nad temo, življenje nad smrtjo, a nebo naše domovine se je ravnokar zastrlo s težko zimsko meglo, vrh naših glav plapolajo žalostne črne zastave, ! naša srca pa stiska nepopisna bol nad strašnim zločinstvom, ki se je včerajšnji dan zgodilo v Sarajevu ter do temeljev potreslo celo našo domovino in jo zavilo v črnino. Tudi naš društveni svečani dan se spremeni v žalno zborovanje. Pod neposrednim pritiskom strašnega dogodka nam se nehote misli obračajo na tiste temne, demonske sile, ki se kakor smrtne sence skrivoma vlačijo po človeški družbi in bruhajo na dan take strašne pojave, kakor je sarajevski. Tfem silam ni nič sveto, nič vzvišeno, ne krona, ne oltar, ne mir in blagostanje posameznih in družbe, ne znanost in civilizacija. Neoporekljiv je zakon vzročnosti, vsak pojav ima svoje vzroke. Ne spada v okvir tega nagovora in našega zborovanja, naštevati in preiskovati vzroke, ki so posredno ali neposredno spravili na dan sarajevsko grozodejstvo, a enega Činitelja se moramo dotakniti, ki posredno ali' neposredno pripravlja tla miazmom zločinstev. Vzamimo v roke katerokoli statistiko zločinstev, katerokoli psihiatrično knjigo, poglejmo z odprtim očesom okoli sebe v praktično življenje in povsod zadenemo ob nepobitno dejstvo: eden glavnih vzrokov fizične, duševne in moralne degeneracije, 1 propalosti, bolehave razdražljivosti živčevja, eksaltirane fantazije, cinične surovosti je demonska sila alkoholizma. Tla posredno (vsled podedovanja) ali neposredno pripravlja tla, na katera potem padajo prevratne, krive in, pretirane socijalne, politične-, filozofične ideje in iz tega raste se-tfev zločinstev, samoumorov itd. Tudi omika in vzgoja sta proti temu brez moči. Človeku, ki je prišel do osmega gimnazijskega razreda, se gotovo izobrazba ne more odrekati, tudi vzgojo je gotovo imel boljšo, kakor kak proletarec najnižjih slojev. S tem seveda ne trdim, da se je sarajevski! zločin zgodil ravno pod vplivom alkohola. Tu se gre le za princip., In tu nam eden največjih psihiatrov današnjega časa
S, julija 1914.
pojasnjuje uganko. Prof. dr. Aschaffenburg opozarja na dejstvo, da se med dijaštvom zgodi izredno veliko šteyilo surovih in prostaških zločinov, primeroma toliko, kakor v vsem ostalem prebivalstvu. Kaj je temu vzrok ? Pomanjkanje izobrazbe in vzgoje pač ne. Aschaffenburg pravi: alkohol je glavni vzrok temu pojavu.*
V	gnusnem sarajevskem dogodku stopa pred oči zločinstvo v najstrašnejši obliki, zato na novo prisezimo sveti boj tistemu demonu, ki v človeški družbi proizvaja največ zločinstev.
Kot udje humanitarnega protialkoholnega društva in Kot patriotje izražamo nad sarajevskim grozodejstvom največjo ogorčenost in obsodbo, žrtvam zločinstva, prejasnemu prestolonasledniku in njegovi
visoki soprogi pa bodi časten in večen spomin!
* *
*
Iz poročila tajnice gdč. Stupca o društvenem delovanju povzamemo naslednje podatjke :
Delovanje Sv. vojske ni bilo lahko. Trebalo je poseči za globoko vkoreninjenimi predsodki in prav tako pivskimi razvadami, ki so razširjene pri nas vsepovsod.
V	to svrho je trebalo pouka in sicer v živi besedi in tisku. Zato je priredila Sv. vojska poučna predavanja v raznih krajih krajih — od Mure do Save. Bilo jih je v celem 60, izmed katerih je imel č. g, predsednik 51, 9 pa društvena tajnica, N abavi-io so 'se primerne slike, ki so podpirale besedo in kazale poslušalcem pogubonosni vpbM 'alkohola na človeški organizem, a tudi njegovo razdejanje v moralnem oziru in v domači hiši.
Izdalo je društvo 1 dve brošuri :	„(Alkohol in
mladina“ v 2000 in „Žganje“ pa v, 5000 izvodih, ki sta popolnoma razprodani. ;„Žganje“ se je vnovič natisnilo v 5000 izvodih, ^Alkohol in mladina“ pa že v kratkem izide v drugi izdaji v 2000 izvodih. Zbiralo jo nadalje podatke o izgredih in nesrečah, povzročenih po alkoholizmu, jih, objavljalo v časnikih in skrbelo tudi, da se slovienska javnost informira o prcr tialkoholnem gibanju v drugih deželah-
Sveta vojska je ukrenila potrebno, da je pri šel v Maribor sloveč p. Elpidij, in pozneje še dr. Ude iz Gradca. Udeležila se jie po svojem zastopniku mednarodnega protialkoholnega kongresa v Milanu meseca septembra, kakor tudi avdijence abstinentov v Rimu pri sv. očetu aprila t. 1.
Posredovala je štirikrat-; pri raznih okrajnih glavarstvih v svrho prepovedi žganjetocev.
In kaj jie dosegla Sveta vojska s tem delom? Hvala Bogu, zastonj ni bilo;. Našle so besede odmev v širni domovini, in najboljši možje, mladeniči, žene in dekleta so se ji pridružili ter se z vnemo' oprijeli ideje treznosti in abstinence.
Tako šteje sedaj Sv. vojiska 1043 članov in sicer popolnih abstinentov 427, zmernikov pa 616. Za temi pa Še stoji na stotine mladih junakov, to je o-trok v raznih šolah, ki so se z veseljem odpovedali vsakemu alkoholu.
To so vsekakor tolažljivi podatki, ki jasno pričajo, da se je tudi pri nas začelo daniti in se bo s-časoma posrečilo, odvrniti nesrečno slepoto, s katero naši rojaki drvijo v. pogin.
Posebno veselo znamenje je živo> zanimanje za protialkoholno gibanje v dijaških krogih. Sv, vojska se pred vsem najudaneje zahvaljuje slavnim ravnateljstvom mariborskih učnih zavodov, ki so krepko podpirala treznostno gibanje med mladino. V Mariboru so trije odseki : v bogoslovcu, v ,gimnaziji in na učiteljišču, ki delajo z mladostnim navdušenjem in blago požrtvovalnostjo. 'Zlasti vzorno organizacijo imajo gg. bogoslovci, med katerimi je 37 abstinentov. Na mladino se zanaša Sv. vojska It V Svici so začeli gibanje dijaki, takisto v Svediji, in dosegli, da sta ti dve deželi med najbolj treznimi, kar jih sploh imamo. Kar se je posrečilo drugod;, zakaj bi se ne moglo pri nas? Le vstrajnosti in poguma nam je potreba, Ne odnehajmo, ako se težkoče še podvojijo ali podeseterijo! ' Vzvišen smoter smo si začrtali: treznost slovenskega naroda!
SploiŠno je od lanskega leta do sedaj opaziti velik napredek v mednarodnem kakor tudi naišem dof-mačem protialkoholnem gibanju. Velikega pomena je bil milanski kongres in sicer v dvojnem oziru: Nad 40 vladi civiliziranih držav je bilo tu zastopano in so po svojih zastopnikih slovesno priznale važnost in potrebo protialkoholne akcije, zlasti krepko se je po-stavodaija obrnila proti alkoholu v Italiji in v Rusiji. Drugi veliki uspeh milanskega shoda, je bil ta, da se je protialkoholno gibanje spravilo v sklad z vinogradništvom. Italijanski vinogradniki so slovesno izjavili, da v protialkoholnem gibanju ne vidijo sovražnika, ampak prijatelja, ker se je našel način, kako še žlahtno grozdje da, porabiti tudi brezalkoholno. V Avstriji je posebej protialkoholno gibanje znatr no pospešilo potovanje p. Elpidija.
Velikega pomena je bila potem avdijenca pri sv. očetu. Protialkoholno gibanje je dobiio najvišjo sankcijo od svetnih oblasti v Milanu in od najvišje cerkvene oblasti v Rimu. To je veliki moralni uspeh!
Denarni promet je bil pri naši Sv. vojski naslednji : dohodkov 1095 K 47 v, izdatkov 859 K 2 v, ostane torej 236 K 45 v. Gmotno sta,nje je navidezno le vsled tega ugodno, ker je družba sv. Viktorina v
* Glej: Hoppe. Die Tatsachen über den Alkohol, str. 487.
Mariboru naklonila društvu 200 .K podpore za izda-vanje dobrih spisov in ker sta si predavatelja sama plačevala potne stroške. V tem oziru smo Še daleč nazaj. Po drugih deželah izdajo protialkoholne zveze na stotisoče kron za potovalna predavanja, tiskovine in razstave, pri nas se pa ljudem ne zdi škoda, zapiti celih posestev, pač pa se jim zdi škoda vsakega vinarja za protialkoholno akcijo.
Na to je ravnatelj g. Schreiner predaval o izletih v naravo, kako se naj v mladini vzbuja čut za lepoto narave; v naravi je .'pravi vžitek in odmor, ne pa v zadimljenih krčmah.
Izvolil se je na to nov odbor:	ravn. Schrei-
ner. dr. Turšič, gdč. Stupca, prof. Markošek, prol. Kovačič. Namjestnika dr, Leskovar in dr. Turner. Predsednik prol. Kovačič razvije nekatere misli o prihodnjem delovanju, g. dr. Turner pa izreče zar hvalo vodstvu Sv, vojske za požrtvovalno delovanje.
K sklepu se obrne predsednik na navzoče dijake s pozivom, naj o počitnicah delujejo za trez-nostno gibanje, zlasti naj ostanejo stanovitni, ker utegnejo priti v razmere, v katerih še zmiraj vladajo barbarske pivske razvade, in morda pridejo med ljudi, ki mlademu človeku ne znajo storiti boljše u-sluge, kakor da ga z alkoholom napajajo, nekateri imajo prav posebno surovo veselje s tem, če morejo abstinenta pripraviti do tega, da se opije.
Kdor mladino ljubi, sovraži alkohol!
Raznoterosti.
Komisija za bogoslovske izpite je po smrti dr,
J.	Mlakarja tako-le sestavljena: predsednik prodirek-tor dr. M.. Matek, kn,-Šk, komisar kanonik Jak, Kavčič, eksaminator strokovni bogoslovni profesor.
Promocija. Jutri, v soboto, dne 4. t. m., ob 12. uri dooolctne, promovira g. Alojzij Juvan, advokatski kandidat pri g dr. Leskovarju v Mariboru, v slavnostni dvorani c. kr. Karol Francovega vseučilišča doktorjem prava. Mlademu doktorju, vrlemu prijatelju našega lista, najiskrenejše čestitke! •
Iz justične službe. Nadolioijalom je imenovan olicijal Tomaž Zimmermann v Mariboru; za oficija-ia kanceliist Franc Druškovič v Mariboru. Za kan-celista v Laškem trgu je imenovan narednik 87. pešpolka Franc Ferenčak.
Preč. g. Jožef Kotnik, vpokojeni ‘župnik olim-ski, je zatisnil svoje trudapolne oči dne 1, t. m. v Olimju. Rojen je bil v Spodnji Polskavi dne 7, marca 1853 in v mašnika posvečen dne 10. oktobra leta 1878 v Mariboru. Kaplanova! je vi Kalobju, Laporjah, Loki, Rajhenburgu, Skalah in v Sv. Martinu pri Velenju. Postal je nato provizor pri Sv. Joštu na Kozjaku ib bil potem še nekaj; časa kaplan pri Sv, Stefanu pri Žusmu. Leta 1886 pa je postal kurat ,v Soboti, kjer je služboval do leta 1893. Župnik na Muti je bil od leta 1893 do 1895 in od dne 4, 'avgusta i-menovainega leta nadalje je pa pasel ovčice v 0-limju. R, I. P.
Odseki Orlov, pozor! Predsedstvo Podzveze o-pozarja odseke, da skrbijo zai redno telovajdbo in se pripravljajo na veliko svečanost,, ki se vrši dne 19. julija 1914, ob priliki blagoslovi jen ja zastave v Trbovljah.
Romanje v Rajhenburg. Kdor še želi se udeležiti tega romanja dne 20. t. m., naj se nemudoma oglasi. Manjka še blizu 100 oseb. Do dne 6., t. m. je še čas se oglasiti. Ako se ne bo gotovo Število priglasilo — 30Ó — ne bo posebnega vlaka, tako zahteva železniška uprava.
* Za romanje k Materi božji na Trsat dne 13.
julija vlada povsod veliko zanimanje. Kdo bi pa tudi ne obiskal rad Matere božje na Trsatu? Poleg tega je to romanje tudi poučno, ker je združeno z obiskom zanimive postojnske jame in s kratko vožnjo po morju. Spored pobožnosti na Trsatu se bode romarjem poslal obenem z vožnjimi listeki, P. n,, dušne pastir-j e Š e u I j u d n o p r o s i m o , d a v n e d e 1 j o š e e n' krat vernike opozorijo.n ato romanje. Karte bomo začeli razpošiljati- še-le dne 6. julija. Denar se naj nam pošlje najpozneje do 6. julija na n a s 1 o v : R' o m a r s k i odbo-r v Mariboru', Koroška cesta Št,
5.	Natančneje se lahko izve iz inserata vzadi med o-iznanili.
Skupen izlet naredi Sloven ska Straža v nedeljo, dne 5. t. m., k Sv. Duhu na Oßtrem vrhu. Odhod iz Maribora z vlakom ob 6. uri zjutraj.
Odkod napadi? V graških listih se sedaj prigodom sarajevskega atentata kar kopičijo neosnovani napadi na Slovence, Dobro bo, da izvemo, kdo dopisuje v graške liberaine liste. To so tudi: slovenski 'liberalni poslanec Milan Suklje, glavni urednik „Sl, Naroda“ ter neki „pisatelj“ Pirc. — 'Glede včerajšnjega napada v „Grazer Tagblattu“ na „Zoro“, glasilo kat.-narodnega; dijaŠtva, konstatiramo, da v do-zdaj izišlih 8, zvezkih t. 1. ni navedenih besed, ki jih „Tagblattov“ člankar navaja za dokaz iredentističnega mišljenja.
Politično lopovstvo. Naj bo ta_ izraz še tako trd, ne moremo rabiti milejšega,, s pravim imenom moramo zaznamovati dejanje, ker politično lopovstvo je in ostane, kar počenjajo sedaj Vsled sarajevskega umora glasila/ spodnještajerskih vsenemcev. Tako piše na uvodnem mestu celjska ,,„Vahtarca“, da se razteza velikosrbska organizacija, koje žrtev sta postala prestolonaslednik in njegova soproga, Čez Sar rajevo, Zagreb do Ljubljane ter da stoji naša šols-
ka mladina v trdni vrsti za onimi morilci. Žalostno smrt prestolonaslednika in njegove soproge na pregrešen način izrabljajoč, hujska sedaj ta list zoper katoliške Slovence in Hrvate ter pozivlje vlado, da išče sokrivcev umora med našo šolsko mladino. Da bi naš katoliški slovenski in hrvaški narod, kojega sinovi so na neštetih bojiščih) krvaveli iz tisočero ran za prestol in domovino, ta vsenemški list, ki se sedaj le na zunaj dela patrijotičnega, v srcu pa še nikdar ni bil in tudi ne bo, učil patnijotizma, je naj-grše hinavstvo. Naši vsenemci in njihov patriotizem, to je največje nasprotstvo! Razlika med Srbi in našimi vsenemci je lej ta/, da prvi delajo za Veliko--srbijo, drugi pa javno in očito na/st'opajo za Vsenem-čijo! 'Tem vsenemcem in političnim lopovom pa naš „fej! “
P. n. gg. voditeljem Marijinih družb javimo, da tiskarna svi. Cirila dozaaj še nima v zalogi „Izvest j a o Marijinih kongregacijah“, ker še do danes sploh nikdo ni izročil tiskarni tozadevnega formuiat-rja, da bi se tiskal. Ako bo dal kdo kaj sličnega pri tiskarni založiti, bomo to naznanili v listih.
Za Slovensko Stražo nam je poslal g. Rudolf Trogar v Mariboru veliko število obrabljenih poštnih znamk; hvala lepa!
Sadna razstava preložena. Kakor smo se prepričali iz visestralnskih poročil naših poverjenikov, bo letošnja sadna letina* na SpodnjedStajerskem slaba, le v nekaterih okoliših srednja. Vsled tega je pripravljalni odbor sklenil, da se sadna, razstava, ki je bila namenjena za letošnjo jesen v Celju, preloži na prihodnje leto. — Kmetijska podružnica St. Jurij, ob južni železnici.
Avstrijski zadružni kongres se vrši od dne 13.
do dne 15. septembra v Pragi. Opozarjamo zadru-garje na ta kongres, kjer jim bo dana, prilika,, spoznati zelo razvito zadružništvo naj Češkem, kakor tudi znamenitosti Prage in drugih krajev med potom. Kdor se želi tega kongresa udeležiti, naj to prav kmalu javi Zadružni Zvezi v Mariboru, katera bode napravila skupen načrt za potovanje in bo v istega sprejela ogled važnih zadružnih naprav med potom.
Potrebščine oskrbovalnih predmetov za c. in kr. vojno. C. in kr, intendanca/ III. voj|a V Gra/dcu objavlja obvestilo o približni potrebščini predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1914-1915 za oskrbo c. in kr. vojne na raznih postajah. Potrebovalo se bo: rž, oves, seno, slamo za steljo in postelje, trd in mehak les, premog. Cas, v katerem se. bodo ponudbe sprejemale, se bo določil pozneje. Gori omenjeno obvestilo in dobavni pogoji se lahko vpogleclajo v pisarni trgovskih m obrtnih zbornic*.
Vestnik S. K. S. Z. izšla je ravnokar tretja številka. Obsega 58 strani. Vsajk naš društveni organizator bi moral imeti naročen Vesltnik S. K. S. Z. Slovenska katoliška izobraževalna društva pa po sklepu odbora S. K. S. Z. itak morajo vsa naročiti Vestnik, Za bogato gradivo, katero podaja Vestnik S. K. S. Z., je naročnina za šest števlilk izredno nizka. Prosimo vse, ki so prejeli tretjo števjilko in naročnine še niso poravnali, da naročnino 3 K taivoj pošljejo S. K. S. Z. v Ljubljani ali Vestnik takoj vrnejo !
List „Resnica“ se tiska v Pragi v '50.000 izvodih. Z;a razširjanje tega lista med slovenskim ljudstvom so dali dovoljenje yak slovenski škofje. Cesar je daroval društvu sv. Bonifacija, ki izdaja „Resnico“ in druge podobne liste v raznih jezikih, 6000 K.
Dansko mleko na Avstrijskem. Danci uvažajo mlečne izdelke, surovo maslo in sir, celo na Avstro-Ogrsko. Ta uvoz raste od leta, do leta., Prejeli smo iz Danskega mlečnih izdelkov leta 1909 50 viagonov, leta 1910 72 vagonov, leta 1911 180 vagonov, 1. 1912 271 vagonov in leta 1913 500 vagonoV, kar pomeni že lepe milijone, ki bi si jih bili zaslužili lahko tudi še naši domači avstrijski kmetovalci, če bi v zadostni meri uvaževali važnost mlekarstva. Nekatere krono-vine so pri nas v tem oziru še čisto zaostale. Kar se tiče Slovencev, smo posebno na Štajerskem in na Koroškem doslej še silno malo storili za mlekarstvo. In vendar je to za kmetovalca že radi tega silno važna panoga, ker je edina, kjer si kmetovalec lahko zagotovi stalen mesečni dohodek. Razun tega pa se z mlekarstvom povsod povzdigne tudi živinoreja.
Nazaj k stari obrestni meri! Denarna kriza je minula, vsi denarni zavodi od Avstro-ogrske banke do hranilnic in do posojilnic so znižali obrestno mero. Le nekatere posojilnice na Spodnjem Štajerskem se še trdovratno drže zvišane obrestne mere. Vsem tem kličemo: Posnemajte vzgled denarnih zavodov v Celju, ki so skupno sklenili, da znižajo obrestno mero za hranilne vloge in za posojila. Za naše razmere je najbolj primerna in najbolj, pravična 4/4%-ob-restna mera za hranilne vloge in 5% %-obrestna mera za posojila. Naj odmeva po celem Spodnjem Štajerskem klic: Nazaj k stari obrestni meri!
Uvoz lil izvoz surovega masla v Avstro-Ogrs-id je v vedno večjem nerazmerju. V petih letih od 1. 1901—1905 so uvozili v Avstro-O.grsko povprečno na leto 1279 qi masla, izvozili pa 59.856 q. V letih 1906 —1910 so uvozili povprečno na leto 5745 q masla, izvozili pa 29.953 q. V poslednjih treh letih je znašal uvoz povprečno 29.081 q, izvoz pa samo 17.218 q. L. 1913 je znašal uvoz celo 71.668 q;, izvoz pa 13.787 q. Maslo se uvaža pred vsem iz Danskega, Nemčije in Holandskega ter deloma tudi iz Rusije. Ruski eks-porterji pa niso zadovoljni s 5175 q 1. 1913 in hočejo uvoz znatno zvišati.
Pazite na otroke! Dne 22. t, m. je izbruhnil velikanski požar v Pristavici, občina St Vid pri Zati-čini na Kranjskem, V teku 'A ure je bilo 12 hiš z vsemi' gospodarskimi poslopji v plamenu. Skupno je bilo uničenih 38 poslopij. Ker so bili ljudje ha polju, niso razveo živine ničesar oteli. Zgorelo jim je 20 svinj, vsa obleka, mnogo sena v kozolcih, vse poljsko orodje itd. Pri gašenju so dobili mnogi nevarne opekline. Zažgal ie 51 et ni otrok, 17 poslopij je bilo zavarovanih pi naše domači Vzajemni zavarovalniei, ki je škodo že 25, cenila in 26, odškodnino že izplačala. Ali starisi res ne morejo bolj paziti na svoje otroke? Vžigalice pod ključ, da jih ne dobijo v roke nerazsodni otroci! Sicer pa, če bi se otroci jemali seboj na polje, bi tega požara ne bilo!
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se vrši sprejem učencev izključno le v jesenskem terminu pred pričetkom novega šolskega leta in sicer se vpisujejo učenci vedno vsake tri dni pred otvoritvijo vsake učne priredbe. Natančne ji podatki se dobijo v zavodu.
Za sedlarje. Išče se pošten, trezen in delaven sedlarski mojster, da se naseli v Št. Lenartu vi Slov. gor. V trgu in okolici ni nobenega. Dela bi imel dovolj. Natančnejša pojasnila daje: Podružnica c. kr. kmetijske družbe za Štajersko pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Žganje. Ta prepotrebna knjižica je izšla ravnokar v drugi, nekoliko pomnoženi izdaji. Cena komadu 10 vin., 100 komadov skupaj 9 K. Širite knjižico! V kratkem izide v drugi in predelani izdaji tudi knjižica „Alkohol in mladina“, ki bi naj prišla v roke vsakemu mladeniču in mladenki. Naročila sprejema „Sveta vojska“ in pa Cirilova tiskarna v Mariboru.
Dve krasni umetniški trobarvni razglednici v spomin SOOletnice vstoličenja zadnjega kneza v slovenskem jeziku ua Gosposvetskem polju je izdala Slovenska Straža. Naročite takoj na dopisnicah več teh razglednic. Naročila naj se naslove: Pisarna Slovenske Straže v Ljubljani. Povsod razpošiljajmo te razglednice — s tem, da te razglednice takoj pokupimo in razpošljemo, podpiramo delo Slovenske Straže in ji budimo novih prijateljev. Cena posameznih razglednic je 10 vin., če se jih naroči 50 sku-
V
Štajersko.
Mariborske novice.
Radi veleizdaje prijet. Dne 1. julija t. L popoldne je bil prijet od policije 17 let stari gimnazijec mariborske gimnazije Anton Dežman, doma iz Gaberja pri Brežicah, stanujoč v Mariboru, Kaiser-feldgasse 21, ter izročen okrožni sodniji. Za vzrok se prav ne ve. Mariborski list „Marburger Zeitung“ pravi, da radi tega, ker je odobraval umor prestolonaslednika. Ta verzija pravi, da je odobraval zločin z motivacijo, „ker je bil tako katoliškega mišljenja.“ Naj je rekel karkoli veleizdajalskega, je to grozen surov zločin in vsega .obsojanja vreden. Toda „Marburger Zeitung“ ima najmanj vzroka, se postaviti za visokega sodnika ter radi tega natolcevati druge slovenske dijake, ki veliko bolj obžalujejo timor prestolonaslednika, kakor JMarburgerca.“ Saj je v svojem prvem naznanilu o umoru ta listič tudi nekako smešil katoliško prepričanje; prestolonaslednika, imenujoč ga „Ferdinand katoliški.“ V zadnji nezaplenjeni številki je pastorski list še to očitneje povedal. In ravno to je menda vzrok, da mariborski Nemci razun na javnih poslopjih niso črnih zastav razobesili. jMarb,“ je tedaj učila Kežmana smešiti katoliško prepričanje prestolonaslednika in za to bi pisca dotičnih člankov morali zapreti s Dežmanom v-red. Klica „Proč od Avstrije!“ še „Marburgerca“ do danes ni obsodila.
Pisaču mariborskih novic „Dneva“ še enkrat, in sicer — zadnjič h Vaši ženijalni napadji na mojo osebo in razno obljubljeno pljuskanje ali ploskanje, kaklor pravite, me ne more žaliti. Od ljudi, katerih poklic je (kakor ste se v i vašem zadnjem napadu sami izrazili) napadati in oblajati druge ljudi, ki jih celo ne poznate, ne more pameten človek drugega pričakovati. Ako pa ste mnenja, da ste vi tista oseba, katero bom milostno prosil, oziroma hodil vprar šat, kakšno politično mišljenje smem imeti in morda vas vprašal, komu in v katerih slučajih smem ploskati, vas kratkomalo imenujem prenapetega domiš-ljavca. Pozna se vam, da ste neizkušen mladič, ki si domišljuje, da mora celi svet slediti njegovemu šepavemu naziranju. Ker ste zadnjič moj podpis smatrali kot anonimen (čeravno ste me isti dan s polnim imenom napadli) in ste se s tem korajžno skrili za plot, upam, da se vam sedaj v toliko vzbudi spomin, da vam ravno isti podpis ne bode več anonimen. Sicer pa na vaše neslanosti ne bodem več odgovarjal, ker vas ne smatram vrednega, da bi radi vas tratil dragoceni čas, papir in črnilo. Listi, a la „Dan“, „Štajerc“ e tutti quanti, ki imajo podli na*-men, sejati ljubko med zdravo slovensko ljudstvo, ga zastrupljati z liberalnimi frazami, delati za „kulturo“ našega naroda z obrekovanjem in ■ psovkami — me ne bodo nikdar žalili, Četudi se razni X. Y., člani redakcije /„Dneva““ postavijo na glavo ali pa udrihajo z vsemi štirimi (oziroma, kolikor jih ravno imajo na razpolago), ali pa slednjič celo — plosknejo . . . - I. U.
Celjske novice.
Napovedana veselica' celjskega izobraževalnega društva se radi smrti prestolonalslednika preloži na poznejši čas.
Ptujske novice.
Občni zbor podružnice mariborskega^ Dramatičnega društva v Ptuju se vrši v sredo, dne 8. t. m., točno ob 548. uri zvečer v Narodnem domu. Z ozirom na važnost tega občnega zbora vabimo vse člane in prijatelje našega Dramatičnega društva, zlasti okoliška društva, da se tega občnega zbora v velikem
Pazite na otroke!
številu udeleže. ,Odbor. — Dostavek uredništva: Prinašamo 'to notico, akoravno moramo Ion št atirati, da je predsednik mariborskega Dramatičnega društva g. Kejžar v svoji liberalni strasti naše liste na občnem zboru neosnovano napadel, menda v zahvalo, ker smo dosedaj društvu povsod šli na roko.
Drugi kraji.
Marija Nazaret. Naša dekliška 'Marijina 'družba, ki je najstarejša v Savinjski dolini, bo obhajac la v nedeljo, dne 12. julija, svojo desetletnico. Zato bo ob 10. uri slovesno sv. opravilo. Slavnostni govor bo imel priljubljeni organizator • naše slovenske mladine, vlč. g. dr. Josip Hohnjec, slovesno sv. jma-ŠjO pa bo : daroval preč. g. Iv. Rottner, dekan v Skalah. 'Popoldan po litanijah rja bodo vprizorile naše družbenke dve gledališki igri s petjem. Dekleta Savinjske doline, v nedeljo, dne 12* julija, v najobil-nejšem številu v prelepo Nazarje!
Pesnica. Slovenci' iz Jarenine, Sv. Marjete, Kungote in celo od Sy. Križa in Sv. Lenarta so se zbrali ob .pesniškem kolodvoru. Bilo nas je več stotin. Navzoči so bili skoro vsi slovenski župani iz o-kolice. Molili smo glasno, drugi so brisali solze, a tretji strme gledali v smer, odkoder je prišel vlak. — Na vrhovih ob progi od Maribora do St. lija in tudi ob progi so stale črne gruče ljudi, da izvršijo zadnji molčeč pozdrav rajnemu blagemu prestolonasledniku.
Št. Hj v Slov. gor. Pretresljivo je bilo, ko je vozil mrtviaški vlak mimo St. lija. Obmejni Slovenci šentiljske župnije, iz Svečine, Gornje Sv, Kungote, Št. Jakoba in celo Marije Snežne so bili v stotinah zbrani v St. liju. Došli so vsi naši župani z občinskimi odbori, duhovščina, šolska mladež. Vse je odevala globoka žalost. Vedeli smo, da se bo vozil mimo nas oni, ki je Slovence globoko spoštoval. Nek notranji duh nam je pravil: Mrtev se vozi čez slovensko zemljo oni, ki je hotel enkrat nas kot vladar osrečiti. Molili smo, glasno molili za dušni blagor o-beh nesrečnih žrtev Ne samo ženske, celo moški so se solzili, ko je skoro po bliiskovo bežal mimo nas dvorni črni vlak. Ljudske množice so neme ostale na svojih mestih jn topo zrle za bežečim vlakom.
Svečina. Pretečeno soboto sta vezali trsje \ vinogradu Vincenca Lorberja v Vertičkem vrhu, iara Svečina, viničarka Elizabeta Cepek in Cecilija Končnik. Na enkrat začujete strel, za katerim sledi v par trenutkih drugi in ob enem stia bili že tudi obe od strelov zadete in sicer Cepek v levo roko in y rebra, Končnik pa v vrat. Obe sila prestrašene sta začele gledati, kdo tako neprevidno po vinogradu strelja in zagledali posestnika Vincenca Lorberja, ki je baje na vrane streljal, ki so zahajale na črešnje-vo drevo. Občinski urad v Vertičkem vrhu je takoj ukrenil, ;da sta se obe ženski pddale v mariborsko bolnišnico. Proti neprevidnemu strelcu se je vložila kazenska ovadba.	•
Hoče. V dolgi procesiji smo šli hočki Slovenci na kolodvor čakat vlak, ki bo vozil mimo nas nesrečni sarajevski žrtvi. Več sto nas' je bilo. Nismo šli v navadnem pohodu, apipak glasno smo molili za dušni blagor obeh. V žalni procesiji so bila zastopa^ na vsa naša društva: Orel, Bralno društvo, Dekliška in Mladeniška Zveza* dekliška1 in mladeniška Marijina družba itd., župani, duhovščina in razni drugi odličnjaki Rosne so bile naše oči, ko je vlak bežal miimo nas z onim, ki je bil katoliško mislečim Slovencem tako ljub in drag.
Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 27. junija v prvem mraku se je nebo odprlo. Zasvetilo se je, kakor tedaj, ko zažgemo močno svietilko. Zvezda se je vtrnila, meteor je letel in je bil zelo blizu videti, to je ža nekoliko puškinih streljajev. Razume se, da je vendarle bilo zelo daleč.
Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 28. junija so prišli iz Medmurja ogrski inženirji na Štajersko v. goste na pivo. Imeli so dva ptroka. Ena petletna deklica je padla v mlako na Kogu blizu cerkve. Mlaka, globoka več kakor dva metra, je polna vode in tudi strma, kakor studenec; je tik okrajne ceste in med hišami, kar je zato zelo nevarno. Nekdo je deklico za lase potegnil vun in jo tako rešil smrti. Korajžno je korakala domov. Naj take mlake vendar ne bi bile na tako nevarnem kraju 1 in tiki okrajne ceste.
Belovo pri Konjicah. V nedeljo, dne 21. t. m., ob 11. uri po noči, sta se sprla Karol Stefančič in Franc But, oba doma v Belovem, okraj Konjice. But je vsled jeze zagrabil za koso, s katero je hotel K. Stefančiča po glavi vdariti. Da bi udarec odbil, je Stefančič z levo roko koso pristregel, vsled česar mu je roko v prvem členku do kosti prerezalo. Stefančič je moral vsled zadobljene rane v mariborsko ^olnišnico.
Zidani most. Sem je došel dvorni vlak ob 2, uri 41 minut. Iz hiš žalujejo zastave), svetilke na peronu so zažgane in v črno zavite. Na peronu in za progo je v špalirju odkrito in molče sprevodi, počar stilo zelo veliko ljudstva,, kmečkega in delavskega, duhovščina,_ ki je blagoslavljala mrliča, učiteljstvo, s šolsko mladino, župani, uradniki, vitez pl. Gutmans-tal iz Radeč, ekscelenca pl. Hornik in grajščak pl. Hornik iz Sirja, podnolkovnik pl. Puteany iz Loke. Pri sosednjih župnijah opominjajo zvonovi k molitvi za blagega prestolonaslednika in plemenito soprogo.
Žalovanje je splošno. A Bog ne umrje, v njega zar upamo.
Brežice. O brezmejnem sovraštvu naših odpadnikov proti slovenski krvi priča to-le, kar si naša „nemška“ deca te dni med seboj govori: „Die Slowenen haben den Tronfolger erschlagen“. Sami si seveda otroci tega niso izmislili, marveč govore brez dvoma le, kar doma slišijo. Kje torej treba iskati narodnostno hujskanje in izzivanje?
Hmelj.
V	pretečenem tednu je vladal na hmeljsk,em trgu v Zatcu precejšen mir. Na, dan se je razpečalo okrog 10—20 bal hmelja. Cena žaleč kemu hmelju je bila med 240—280 K per 50 kg. Kupčija s tujim hmeljem se je gibala povsem v mirnem okvirju. Cena tujemu hmelju je bila med 140—230 K per 50 Kg. — Končno razpoloženje je bilo mirno, cene za prima-blago so bile trdne in so se nagibale v prid kupcu.
Vsled trajno ugodnega vremena je bil razvoj rastline zelo povoljen in je pričakovali, da si bodo hmeljski nasadi, ki so doslej zaostali v razvoju, pri trajno lepem, vremenu popolnoma opomogli. V hmelj -skem okolišu Žatca je stanje hmelja zelo lepo. Tudi hmeljska uš ne nadleguje rastline.
V	Savinjski dolini je stanje hmeljskih nasadov ugodno in upapolno.
Slabe posledice svobodne trgovine.
Ponosna Anglija, nekak ideal privržencev svobodne trgovine, je skoro popolnoma uničila svoj — kmečki staji. Vsled tega je prišla tako daleč, da se ne more svobodno preživljati in braniti nasproti zunanjim nasprotnikom. To uvidevajo čimdalje bolj tudi angleški vladni krogi. Pred kratkim je o tej stvari javno razpravljal angleški zakladni minister, kije govoril o tem, kako zopet ustvariti ' na Angleškem kmetijski stan. ' Po njegovem mnenju bi bilo potreba izpremeniti zemljiški davek in ga pobirati le od resnične vrednosti zemlje. Občinam naj bi se dalje Še dala pravica, po tekočih tržnih cenah razlastiti zemljo, da nastanejo takozvana vrtna mesta. Malim posestnikom naj bi stališče utrdilo s tem, da se olajša nakupovanje zemlje. Sodnije na deželi naj bi dobile pravico znižati najemnino in poskrbeti delavcem o-lajšave, ako bi hoteli nakupiti zemljišča v. last. Da bi se dalo s takimi odredbami in s takimi sredstvi tost vari ti nov kmetijski stan na Angleškem, je več kot dvomliivo. Država, ki je žrtvovala) kmetijski stap svod kolonialni polit1,iki, je že tako daleč pod vplivomf velikega kapitala in trgovine, ‘ dia) je gotovo izgubila moč, umetno vzgojiti nov kmetijski stan. Ta svarilni vzgled Anglije kaže, da je neobhodno potrebno, poskrbeti za malega kmeta, olajšati mu gospodarstvo;, in mu dati vse predpogoje za svoj obstanek na rodni grudi. Drugače postane država) odvisna od — inozemstva.
Razgled po svetu.
Padanje prebivalstva v Berolinu. Navadno čitamo, da mesta rastejo in se prebivalstvo množi; pri Berolinu pa moramo konstatirati padanje prebivalstva. Do leta 1906 je prebivalstvo rastio, potem z gospodarskim upadkom pada grozovito število prebivalstva, V oktobru 1918 je bilo slabše nego v letu 1906, ko je bilo v Berolinu 2,073.521 oseb. Koncem januarja letos je bilo v Berolinu prebivalstva 2,081.253, lani 2,097.771; koncem aprila letos 2,061.733, lani pa 2,082.216. Padlo je torej prebivalstvo za 20.483 v jed-nem letu.
Mož, M raste. V herolinskem zdravn. društvu „Berliner Medizinische Gesellschaft“1 se je predstur vil pred kratkim M. Willard), ki se kaže po različnih varijetejih. Wil ard lahko svoje telo skrči ali pa podaljša za celih 20 cm. Naravno meri 176 cm in ko zraste, meri skoro dva metra. Ko je nekoč videl nek stroj, s katerim vsakega hudodelca merijo, mu je pri tem prišlo na misel, da hi z vajo svoje telo lahko — podaljšal in tako v, slučaju potrebe tak stroj postavil na laž. In res! Po triletni vaji je dosegel toliko, da je podaljšal svoje telo za 20 cm, ne da bi pete ali prstov dvignil, To dela Willard tako, da raztegne kite, posebno one na vratu, ki so pri njpm čudovito razvite. Zanimivo je, da more zrasti le tedaj, če sloji pokoncu. Vsled stave jo vzdržal nekoč v podaljšani visokosti osem ur in po dveh urab je imel še toliko moči, da je lahko dvignil odraslega človeka.
Potovanje rib. Da bi se dognale „ribjo poti“, so začeli strokovnjaki na ta iia,čijn: Žive ribe na primeren način zaznamujejo ter spuste nazaj v morje. Ribiči ob vseh obalih so pai obveščeni o tem in na-prošeni, da vjete zaznamovane ribe z natančnimi podatki o dnevu in kraju lova pošljejo na določeni naslov. Sedaj so že dosegli na ta način lepe uspehe in dognali, da mnoge ribe, o katerih se je doslej mislilo, da se drže v gotovih pokrajinah, jajko daleč potujejo. Tako so nedavno ribiči ob pomorjanski obali ujeli ribo, ki je imela v repu gumijev obroček z zaznamki, iz katerih je izhajalo, da so ribo pred par tedni izpustili v morje blizu Helgolanda. V 14 dneh do 3 tednih je riba iz Severnega morja skozi cesar Viljemov kanal priplula v Vzhodno morje.
Svobodnih, to je verskih Šol, je na Francoskem Še mnogo. Ako bi jih vlada prepovedala in za-
pria, bi bila prisiljena kar čez noč ustanoviti 25.000 novih razredov. To bi pa povzročilo 416,000,000 Fr. novih stroškov,; vrhu tega bi bilo itreba preskrbeti še
25.000	učiteljskih moči, ki bi njih plajče zahtevale o-kroglo 60,000.0100 frankov na leto. Boj. proti cerkvi je drag in je Francijp stal že toliko kot izgubljena vojna, zato pa menda tega boja framasonski državniki ne bodo izvedli do konca.
Preiskava glede katastrofe „Empress of Ireland.“ Komisiji, ki se peča s preiskavo o znani nesreči ladije JEmpress of Ireland“ se je podal sledeč rezultat) potapljačev : „,'Empress of Ireland“ leži na krmilni strani 14 do 15 čevljev globoko v blatu z gibom proti severovzhodu v kotu 45 stop. proti severovzhodni obali. Zagovornik posestnika rešene ladije „Storstad“ trdi, da tl podatki potrjujejo izjave kapitana „iStonstada“ o trčenju obeh ladij.
Metalci svetlobe za preprečitev pomorskih nesreč. Povodom velike nesreče parnika „Empress of Ireland“ se je zopet oživilo vprašanje,, kako in pa na kak način bi se zavarovali parniki pred podobnimi nesrečami. Med drugimi se navaja kot jako umestno^ sredstvo t)o, da bi se preskrbeli parniki z velikimi in močnimi metalci svetlobe, ki bi lahko razsvetljevali vodno gladino 10 do 20 kilometrov' pred parnikom. „Titanic“ je trčil v ledeno goro, kamero je opazil čuvaj kljub temu, da noč ni bila temna, šele nekaj metrov pred parnikom. Ce bi bila vodna glajdina pred parnikom zadostno razsvetljena, bi se bil parnik še prav lahko pravočasno izognil ledeni gori. — Podobno je pri nesreči „Empress of 'Ireland.“ Bila je tu temna noč in v gosti, nepredirni megli je peljal parnik proti „jStorstadu.“ Zagledal ga je kapitan še le par metrov) pred sabo, Ce, bi bil imel „(Empress of Ireland“ dovolj močno razsvetljavo, kar bi bilo še posebno v tem; slučaju potrebno, potem bi bil parnik „Storstad“ gotovo prej ugjledal velikana pred seboj in bi se bil umaknil Vsekakor je razsvetljava še na parnikih zelo pomanjkljiva in nujno potrebno je skrbeti ne samo za zadostno število rešilnih čolnov in pasov in za brezžične brzojavne aparate, da se pokliče na pomoč, marveč pred vsem za primerno razsvetljavo morske gladine, M bo preprečila podobne nesreče;
Sto let stari ljudje. V Bolgariji je 3883 oseb, ki so stare nad 100 let; en stoletnik pride na 1000’ prebivalcev^ v Nemčiji pa na 1,000.000 prebivalcev. V Rumuniji je 1074 stoletnih starcev, v Srbiji 573, v Italiji 198. na Španskem 183, na Francoskem 113, V Avstro-Ogrski 183, na Angleškem 92, na Ruskem 89, na Švedskem 10, na Norveškem 23, v Belgiji 5, na Danskem 2, v Svici 0.
Nekaj Iz svetovne statistike. Leta 1812 je znašal drž.avni dolg vseh držav 36 milijard kron* Po 1J3Ü letih, leta 1912, pa je Že narasel na neverjetno višino 214.800 milijonov kron. Kako velika svota je to, se vidi iz tega, da bi obsegala) veriga) cekinov, ki bi predstavljala to svoto, celo zemljo okoli ravnika. — Leta 1912 je imela zemlja 1900 milijonov ljudi; in od teh je živelo v Aziji 933 milijonov, v Evropi 484 milijonov, v Afriki 118 milijonovy v Ameriki 187 milijonov in v Avstraliji 57 milijonov, — Dolgsst vseh že-leznišnih prog na svetu VznaŠa VèQ kot en milijon kilometrov.
Proti predolgim govorom. Neki norimberški kronist iz XV. stoletja ve poročati o posebnem načinu, kako so brezobzirne govornike spominjali, da že čas poteka. Tako pravi kronist : 'Zgodilo se je leta 1487, da je dal napraviti cesar Friderik III., ko je prišel v Norimberk, na visokem okroglem stolpu velik rog iz cina, ki je bil zvezan z velikim mehom. In pazniki so morali dan in noč, dokler je trajal državni zbor, vsako uro zatrobiti na ta rog, da spomni — glas tega roga gospode, da morajo bolj kratko govoriti! !
Alkohol In starost. Na Ruskem v vasi Mi sur, okraj Tersk, živi I421etni KavdSn Elojew. Bil je trikrat oženjen ter je še vedno čvrst. Njegov najmlajši sin je dosegel že lepo starost 82 let. Kavdin Elojew ni užival nikdar alkoholnih pijač. — Torej proč z alkoholom!
Smeinica.
Humor iz v o š Ö ek a.
Gospod: ,„Držite vendar vajeti; konj se vam je splašil!“
Izvošček: „,Ne smem. Moja žena je predsednica sufragotk.“
Listnica uredništva.
P. P. Gornja Radgona. Naročnina poravnana za lansKo leto
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ob Labi
je in ostane neprekosljivo v nčinkn zoper poletne pege in se pri racij one! nem negovanjn kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergman nova litijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.
Požari se pojavljajo!
m Pisalne potrebščine
kupite najugodnejše ceno in dobro v veletrgovini s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
■ Goričar « Leskovšek C
!! Zahtevajte brezplačno prvi ilustrovani cenik !!
Knjigarna, umetnine in muzikaSije
elje
s m
Romarski vlak na Trsat
vozi letos dne 13. julija iz Maribora po sledečem voznem redu :
Vlak odhaja 13. julija ob					Postaje			Vlak se	vrne		14. julija ob		Cene za tja in nazaj.	
													IH. razred	II. razred
Odhod	1.	uri	5’ zjutraj		M Maribor		i	Dohod	7.	uri	49’ zvečer		16 kron	22 kron
	1.		16’	71		Hoče			7.	»	39’			
	1.	n	22’	n		Slivnica		n	7.	»	33’			
	1.		27’			Rače			7.		28’			
	1.		38’	n		Pragarsko			7.		17’			
	1.		48’			Slov. Bistrica			7.		7’		15 K 50 v.	21 K 50 v.
	2.		2’			Poljčane			6.		54’			
	2.		24’			Ponikva			6.		34’			
	2.		31’			Grobelno			6.		27’			
»	2.	V)	37’	n		Sv. Jurij			6.	n	21’			
n	2.	n	45’	n		store		r>	6.	»	12’	»		
	2.		54’			Celje			6.		2’		15 kron	21 kron
	3.	Y)	8’			Laško			5.		48’			
	3.		19’			Rimske Toplice			5.		38’			
	3.		35’			Zidaumost			5.		21’		14 K 50 v.	20 K 50 v.
	3.		46’			Hrastnik			5.		11’			—
E„	3.		54’			Trbovlje			5.		4’			—
Dohod	6.		46’			Postojna					—			—
Odhod 11.			45’	dopold.		Postojna		— —			—		 		—	—
						Matulje		— —			—		 		—	—
Dohod	2.		15’	nopold.		_ Reka		Odhod 11.			58’ Drednol.		—	—
					▼		\								 j
CEÜTRALIN TNB
(Zakonito zajamčeno štev. 53644.)
Najboljši, naj izdatnejši, tedaj najcenejši prašek za hitro opitanje vseh domačih živali, po katerem živina rada žre.
Vsem poljedelce,n in živinorejcem se toplo priporoča, — Paziti je na plombo in varstveno znamko. Z izvrstnim izpriče-valom od analitično kemičnega zavoda e kr. poljedelske visoke šole, ol prof. M. pl Schmi.it-a ter od c. kr priv. presknševal-
________ nega zavoda za živila društva lekarnarjev na Dunaju IX 2.
EQ0L1N LINÌ1EST (zakonito zajamčeno št 1678), kot izborao S8 obneslo in najna«ejše mazilo z & konje z p?r prot niaizptbnonjo udov, zaokrepčsnje udov itd.
SÄT0L, neprokosljivo in najboljšo m aèdo a setve, za varnost vseh setev pred raznovrstnimi saetivostmi, gnilobo, osobito pred Živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin Patent štev. (185007). Zahtevajte prospekta m ece-e. Veliko priporočilnih pisem!
Gentralin-tovarne Angeljeve lekarne Novi Jičin (Neutitschein)
Moravsko.
Generalno zastopstvo za Jnž. Avstrijo Frano Krepek, Maribor, Nagy-; e va cesta 12/b.
^ Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko).^.
Narodno romanje y Lord
pod pokroviteljstvom ces. svet. J. N. C. Rögerja st., vit. reda sv. Silvestra, imejitelja zlatega križa s krono za zasluge, v Ljubljani, pod duh. vodstvom g. A Hribarja župnika na Zalem Logu pri Železnikih
s posebnim vlakom.
Take karte, s katerimi bi se nazajgrede vožnja lahke prekinila, se ne dobijo in bi vsako tozadevno vprašanje bilo neumestno.
Med potom tje obiščemo svetovnoznano postojnsko jamo. — Romarji se bodo na Reki tudi eno uro vozili po morju. — V vožnih cenah je zapopadena vstopnina v postojnsko jamo in pa vožnja po morju. Vspored pobožnosti na Trsatu se romarjem dopošlje ob enem z voznim listekom.
Karte se dobijo le proti plačilu v gotovem denarju! Na up ne dobi nikdo karte. — Za otroke, ki so «tari več kot 4 leta, je treba plačati kakor za odrasle. Na vlaku ne dobi nikdo več karte.
Karte se naročijo in denar se pošlje edino le pod naslovom: Romarski odbor v Mariborii, Koroška cesta št. 5. V Mariboru se karte lahko tudi osebno kupijo v tiskarni sv. Cirila od 25. junija naprej. Po pošti se karte pred 6. julijem ne bodo razpošiljale.
Romarski odbor.
Darujte za Slov. Stražo 1
Začetek romanja dne 12. avgusta.
Romanje bo trajalo: skupina A. 14 dni, skupina B. 16 dni.
Romarski skupini potujeta t A. Ljubljana, Ponteba, Verona, Milan, VintemUle, Marseilles, Lurd, Marseilles, Lyon, Genf, Maria Einsiedeln (Švica), Inomost, Franzensfeste, Ljubljana. — B. do Lurda kot skupina A, nazaj skozi Bordeaux, Pariz, Bazel, Zürich, Inomost,
Bad Gastein, Ljubljana.
Vožnja stane iz Maribora in nazaj v Maribor:	A I. razred 560 K, II. 410 K,
III. 250 K. — B. I. razred 590 K, II. 445 K, III. 280 K.
Iz Ljubljane in nazaj v Ljubi ano: A. I. razred 540 K, II. 390 K, III. 250 kron. — B. I. razred 570 K, II. 430 K, III. 280 K.
Iz Trbiža in nazaj v Trbiž : A. I. razred 530 K, II. 885 K, III. 250 K. — B. I. razred
560 K, H. 420 K, III. 270 K.
V teh plačilih je zapopadena vožnja, hrana, prenočišče, vodstvo in napitnina Programi se dobe pri preč gosp. Ant Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih in pri g. Lamb. Mally, Irgovcu, Medija-Izlake pri Zagorju.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zasiruga z neom. zavez»
Obrestuje hranilne vloge po 11 Ol 12 IO
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu’) v Celju, Graška cesta 9.1.nadstr.
Spodnješiaj. ljudska posojilnica v Mariborur.
Hraniivin trlrtrvo 86 sprejemajo od vBakega in se obrestujejo: navadno po 4V,°/o, proti trimesečni odpovedi po 4’/«*/•• Obresti se pripisuje JLiranilHV V iuyi£ l. januaija in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih ob res tovnoj e fay Za nalaganje po pošti so poštne hraniine položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Dneniila c* rt rlülüiA le &anom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5‘/4%» na vknjižbo »ploh po 5y»°/o» n» vknjižbo in i UoUJlid	UdJCtJU SV«0/» in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnim
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
1 T««#!*,/, «««•<» so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praanike. V uradnih urah se
UrdUP.y MF<£ in izplačuje denar.
SC fl51171 IH in Prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
^	J J	MF* Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. © (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).

fEssss^srnsmeswia^iäss^

Vzemite otroke seboj na delo!
POZOR!
Radi opustitve najstarejše n a r o d n e manufakturne trgovine
Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dom
Ustanovljeno 1880. se prodaja vse pod lastno ceno. Ustanovljeni 1880
A. Wes Jak, Maribor
„Pri železnici**
Glavni trg vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, ma-nufaktnrnega in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
Absolutno
zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Velika izber
M. Dobravc,
: slikar in pleskar v Celju : Gosposka ulica št. 5
prevzame vsa dela dekoracijske in pleskarske stroke, katera izvršuje vestno in po najnižjih cenah.
pletenin
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice, vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako Brenabor vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni.
Izdelovatelj pletenin
A. PRAH
Maribor, Tegetthofstrasse 21.
Pozor! Kupovalci novih vil in drugih lépih hiš v Mariboru.
1.	Proda se lepa, novozidana vila s Stirimi stanovanji na lepem, razglednem prostoru V mestu z osmimi sobami, Stirimi kuhinjami, shrambami in Stirimi kloseti, Stirimi predsobami, sobe imajo parketna tla, ali tudi za dve stranki, vsako stanovanje s Stirimi sobami, pod celo hišo klet, v kleti tudi pralnica, v vsako kuhinjo je napeljan vodovod in je na ulico v prvem nadstropju balkon. Za vsako stranko je odmerjen tudi lep veliki vrt. Vila prinaša na leto od strank 2200 K in občinskega davka prosta deset let. Ta vila je prav priporočnaza pen-zijoniste, pa tudi za tiste, ki imajo v mestu službo in se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 30.000 K.
2.	Proda se nova dvonadstropna hiša z lepim in velikim vrtom v mestu. Sobe na solnčni strani. Hiša je deset let davka oproščena. Stranke plačujejo na leto 2600 K in se proda hiša pod lahkimi plačilnimi pogoji za 34.000 K.
3.	Proda se nova dvonadstropna visoka hiša v mestu s prodajalno, ki pa je tudi zelo pripravna za gostilno. (Vse drugo kakor pod številko 2.) Stranke plačajo na leto 3800 K in se hiša proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za
50.000	K.
4.	Proda se nova dvonadstropna hiša v mestu z boljšimi stanovanji na solnčni strani in vsako za-se oddeljeno. (Vse drugo kakor pod številko 3.) Stranke plačajo letno 3000 K in se proda za 40.000 K.
5.	Proda se tudi nova dvonadstropna hiša, kakor pod številko 2. Stranke plačujejo na leto 2700 K in se proda za
36.000	K.
6.	Proda se nova enonadstropna hiša v Studencih na lepem razglednem prostoru blizu cerkve in šole. Prostori za gostilno in vsemi gostilniškimi pripravami. Se proda za
34.000	K.
7.	Proda senovozidanahišana Teznuob veliki cesti in blizu šole, s štirimi sobami in štirimi kuhinjami z vežami, pripravna za vsakovrstno prodajalno; perilnica in studenec, lep veliki vrt. Ugodni pogoji. Proda se za 10.000 K.
8.	Prodajo se na Teznu pri veliki cesti stavbni prostori po 800 E.
9.	Prodajo se v prometni ulici v mestu stavbni prostori po
6.— K štirijaški meter.	596
Vpraša se v uredništvu „Straže“.
Obleke
Z«l birmance in maturante v vsaki velikosti iz različnega modernega blaga izdeluje točno in solidno po najftifjih cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
v Mariboru
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalego izgotovljenih oblek.
Čudovito zdravilo!
«o
h
>
«
ts
o P«
O
M
e
P
©
>
G
O
P
■H
Tl
H
proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju ; zelo priporočljivo za vsakega, ki trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnem katarju mehurja, je naravna rudninska voda
„Marijin Vrelec“
O or. (Nabernik
Poljčane.
s
ts
o
®t
s*
•o
►1
M*
a
P
P
I—<
p
S>
•Ö
M»
M
B
p
p
»
<
•p
o
oq
H»
(b
P*
Prva Južnoštajerske vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s posknsojoi Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke ! Hustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 24’— Kuhinjska ura	K	10 —
Budilka, niklasta' K 3-— Poročni prstani	K	2'—
Srebrne verižice K 2-— Večletna jamstva,
Nasi. Dšetinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, Gosposka allea 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Hila
D’av dobro zgrajena, 8 let davka prosta, ^nadstropna, lepa, mirna lega, noberega prahu, stanovanje z 2 ali 3 sobami, parketoa tla, soba za kopanje, vsako stanovanje zase, plinova ini, lep, velik vrt za zelenjavo, dosaša letno K 4000 stanar n-', se proda pod zelo ugodnimi pogoji, ali se pa zamenja z gozdom, ki bi imel dosti drevja za posekati. Vprašati je pri Jož, Kolarič, mizarski mojster, Maribor, Frar-e Jožefoma cesta štev. 9.
Učenec
marljiv in priden, ki je obiskoval najmanj en rar red meščanske šole ali gimnazije ter tudi vešč nemščine, iz ugledne rodbine, se sprejme v novo otvorjeni trgovini z mešanim blagom Iva? a Rožič v Spodnjem Dravograda. Ponudbe pod Ivan Rožič, Jesenice, Dolenjsko do 15 julija t I.	.74
Veletrgovina s špecerijskim blagom in det pridelki.
fi
£
fi
'd
s
%
Ivan Ravnikar : Celje
GraSka ulica štev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao.
Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna in tožna postrežba.
t
p
&
i
o
sr
d
o
T
rgovina s špecerijo in
z deželnimi pridelki :
Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Pristno domače detoljno seme
vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobito po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3 60 Zla e damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
i
Precizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne.
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Frani° Bureš Mar8bor
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva—Trgovsho-obrtna kreditna zadruga v Celju
sprejema vloge na knji-žice od vsakega in jih obrestuje po
O

otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
Pazite na otroke!