itaiposko nojišče. Na italijanski fruiiti. jcscbno na Krasu,. je bil zadnje dni pred Božičem lmd obojestranski artilerijski ogenj. Iz izjav vi)*skoAndje generala Boroeviča v listili preveva naše armadno vodstvo upanje na ngoden potek bodočih bojev na Krasu. V južni Adriji je del našega raanjšega brodovja v noCi od 22. na 23, decembra uspefino napailel tamošnje italiian.skcT brodovje. Uni^ili smo a na njega danes, ko praznuie god sv. ^lmislav, naš pa(ron. C. g, župnik! Jako me je razveselilo, da se še strominjate v ljubi domovini na nas vojake, ki srao dan in noč pripravljeni žrtvovati svoje življenje za njo. Res je in to se pozna naiboli tukaj, da ]e v prvi vrsti vera potrebna. Vsak, ki vere nima, je {K)doben blaznemu in ie vreden usmiljenja. Talkih pa žalibog ne manjka in tudi vojska ne bo zmodrila vseh. Bogu moram biti hvaležen. dia( me še tako dolgo varuje. In kolikokrat seni že mislil: zdaj in zdaj bn padla ka- kšna granata jireblizu ali celo v men«. All On je ftuval n;wi menoj. Kadar so žvižgale in se zarivaio pred menoj ob strani in za menoj, Ui.krat soni si Bamo rnislil: Kakor bo božja volja, tako bo in so nisern bal prav nič. Tisti pa, ki nima nifi*wr-e, -/.tiime rohneti in preklinjati vse, kar mu jiride na jezik. A ta, ki m trden v veri, se zafine tresfi \u skrivati, ako je le mogoče. Le trdnoverni ostanejo mirni. ZaTivaliujem se vsem dnižhenikom z.-i pozdrave in vračam enako sr^en pozdrav \_eni.