Primorski ^pSrr^ppr Cena 90 lir nevnik Leto XXIX. Št. 123 (8525) TRST, nedelja, 27. maja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 0' deželnih volitvah siKHI";llik i|adlim v fiatoow" i hkratne volitve v deželni svet potekajo v o-]w zračju ostrih notranjih Igj tasti v državi, ko se od-ttvj ° b°doči politični usme-ajj ta ko so odprte vse poti: (.nadalje in še ostreje na mnogimi ter celo pre-hiškami neznankami, ali ^ bremenitev sedanjega kur-Uj 111 Preokret na levo v sme-ded^redka ter doslednejše ^ °kracije. Vsak dan b©reti^0 dogodkih, ki na drama-boj11 racin poudarjajo oster Poteka med silami na-oije a ta silami skrajne reak-Šiski-Phšosto že čisto neofa-&®a tipa. Bombe v Mi-s1q ’ naPadi na vlake, moril-irej, koliko je primerov Sa u^ar°;tndške mreže, ki sku-V^vanti nered, zmedo in ^j...avtai režim, ki naj bi >i%r 1 najbolj reakcionarne ie J*6 znotraj države in ki tifj., * * * * v * *®zan z najbolj reakcio-krogi v tujini. PanjeV v sredini volilne kam-5v°j nndo demokristjani na totfj. kongresu sklepali o bi jU^em zavezništvu v stran- niSoVrh pa. Pred petimi dirt^h© zaradi banalre te-HCtag Tp®ke predstavili kan-uNi n ate v videmskem vo-50 h v. soč petdeset - šestde- ■>b^o v glasov. Zaradi tega i^ jenih Sedanji deželni svet vSjjj svetovalcev PSI ' v novem pa skupaj, . ....... I ^lii ^ ^Pifanu6 • 0b!asti so zagotovi «0 9fžke ^ nožem posad- bo po stvarnih predvidevanjih šest socialistov in pet socialdemokratov. Te volilno - tehnične in volilno - politične spremembe pri omenjenih dveh strankah bodo imele seveda logične posledice na celoten sestav deželnega sveta pri čemer pa je tudi politično važno, da bo prišla do izraza večja moč komunistov, in to verjetno ne samo zaradi priliva glasov razpuščene PSIUP. Volilne perspektive torej — gledano s tega zelo splošnega in načelnega vidika — niso negativne in lahko pričakujemo tudi na teh volitvah utrditev naprednih sil ter sil, ki so Slovencem naklonjene, ali jim vsaj niso sovražne. Vse to pa je seveda malo, saj spada samo v okvir mnogokrat pro-glašanega «dobrega ozračja«, M pa se običajno ne pretvori v stvarnost s konkretnimi zakonskimi in drugimi ukrepi v korist slovenske narodnostne skupnosti. O tem za slovensko narodnostno skupnost ključnem vprašanju je obširno razpravljal glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je odobril daljšo izjavo s političnimi zahtevami za globalno reševanje vprašanj Slovencev v pristojnosti države, v okviru sedanjih pristojnosti dežele in z zahtevo, da se te pristojnosti bistveno razširijo. To izjavo je Slovenska kulturno - gospodarska zveza v teh dneh posredovala deželnim vodstvom vseh strank ustavnega loka. Vzporedno z vprašanjem načelnega reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti pa je tudi pomembno zastopstvo Slovencev v deželnem svetu, možnost slovenskih kandidatov, da so izvoljeni ali da se uveljavijo na kandidatnih listah raznih naprednih strank, oziroma, da vplivajo na izide v italijanskih strankah v smeri uveljavljanja italijanskih kandidatov, ki nudijo jamstva za zaščito slovenskih interesov. Slovenci kandidirajo na listah KPI v tržaškem, goriš-kem in videmskem volilnem okrožju, PSI v istih treh o-krožjih in Slovenske skupnosti v okrožjih Trst in Gorica. Na listi KPI v Trstu kandidirajo Dušan Lovriha, Jan Godnič, Jelka Gerbec, Rudolf Grgič in Avgust Žerjal; v Gorici kandidira Venceslav Devetak in v okrožju Videm Izidor Predan. Največ možnosti ima za ponovno izvolitev dosedanji deželni svetovalec in dolgoletni dolinski župan Dušan Lovriha, ki se je v prejšnji zakonodajni dobi v deželnem svetu uveljavil, tako da lahko ocenimo njegovo ponovno izvolitev za zagotovljeno. Pomembna je kandidatura Izidorja Predana v okrožju Videm, ki objektivno presega okvir ene stranke, ki ima širši značaj in da pride zaradi tega do polne uveljavitve slovenskega predstavnika na kandidatni listi ene izmed najmočnejših vsedržavnih strank. Na listi PSI v Trstu kandidirata Lucijan Volk in Vojko Kocman, v Gorici Marko Wal-tritsch, v okrožju Videm pa Marinič. Zapleten volilni sistem in politična notranja struktura Socialistične stranke otežkočata, da bi ti kandidati imeli večje možnosti za izvolitev, pomembna pa je njihova prisotnost na kandidatnih listah ne samo kot priznanje in obveza stranke do Slovencev, temveč tudi kot možnost za njihovo uveljavitev, tako da bodo lahko s še večjo težo vplivali na nadaljnje delo v stranki. Pomembno prvič kandidira v videmsken okrožju vidnega slovenskega kandidata Mariniča. Slovenska skupnost tokrat nastopa v Trstu in v Gorici z različnimi kandidatnimi listami, ki odražajo krajevne prilike, vendar pa v obeh volilnih okrožjih z istim načelnikom liste, dosedanjim deželnim svetovalcem dr. Dragom Štoko, ki ima stvarne možnosti, da bo ponovno izvaljen v deželna svet. Dr. Drago Što-da je že v prejšnji zakonodajni dobi dosegel pomemben osebni ugled. Združeni glasovi, oddani za znak «Slovenske skupnosti« v Trstu in Gorici, pa zagotavljajo zadostno število glasov za predvidoma zagotovljeno izvolitev iz ostankov. Iz vsega navedenega torej izhaja, da tudi na teh volitvah igrajo poleg glasov, ki so oddani za volilni znak, za katerega se je volivec odločil, posebno važno vlogo tudi preferenčni glasovi za kandidata, ali za kandidate slovenske narodnosti (in v določenih primerih tudi za kandidata italijanske narodnosti), ki bodo najbolje branili naše pravice, in ki nas bodo najbolje zastopali v novem deželnem svetu. KAPITAN IN 30 MORNARJEV ZAHTEVALO POLITIČNI AZIL V ITALIJI Upor na grški torpedovki proti fašističnemu režimu Po izkrcanju upornikov je grška vojna ladja odplula na manevre NATO - Kapitana in mornarje zdaj zaslišujejo agenti SID - Izredna napetost v Grčiji RIM, 26. — Odpor proti grškemu fašističnemu režimu se čedalje veča. Po spodleteli zaroti, ki sta jo vodila nekdanja poveljnika grške mornarice, je včeraj ponoči prispela v italijansko pristanišče Fiumicino pri Rimu torpedovka grške vojne mornarice «Velos», katere kapetan je zahteval od italijanskih oblasti politično zatočišče zase in za tiste člane posadke, ki se bodo odločili, da zapustijo ladjo. Danes ob 10.30 bodo v Gabrovcu odkrili spomenik padlim vaščanom v NOB, ki so ga izdelali po načrtu arh. Darja Jagodica. Na svečanosti bodo nastopili pevski zbor «V. Mirk«, pevski zbor «Rde-ča zvezda«, proseška godba in šolski otroci IlllllllllllIlllilliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiimiliifliliiiiiiimirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilll PRED RAZPRAVO 0 TV PO KABLU V POSLANSKI ZBORNICI Z izstopom republikancev iz vladne večine morda že jutri padec Andreottijeve vlade Ministrski predsednik obiskal Leoneja - Izjave Saragata, Berlinguerja in Bertoldija RIM, 26. — Bo Andreottijeva vlada vzdržala do kongresa KD, ali pa bo padla že v ponedeljek, ko bo poslanska zbornica razpravljala o kočljivem vrpašanju televizijskih oddaj po kablu? Po logiki bi se vsiljevala druga rešitev, saj je jasno, da bo vladi čez dva dni zmanjkala večina, ker bodo republikanci, kot so sami napovedali vztrajali na stališču, da zahtevajo odstop ministra za pošte Gioie, v kar pa predsednik vlade ne more privoliti. Toda nikakor ni rečeno, da bo prevladala logika, ker bi sicer moral Andreotti odstopiti že pred časom, po enem od številnih glasovanj v senatu ali v poslanski zbornici, ko je bil jasne poražen. Vsekakor je vse še vedno uganka. Znano je le, da je predsednik vlade odšel danes k predsedniku republike, medtem ko so o argumentu pogovora možne le domneve. Precej verjetna je hipoteza, da je Andreotti dal na razpolago svoj mandat, kot mu je še pred časom svetoval Fan-fani. To pomeni dejanski odstop, toda brez formalnega odprtja vladne krize, do katere naj bi prišlo šele po zaključku demokr-ščanskega kongresa. Druga hipoteza pa je, da se je šel Andreotti samo posvetovat oziroma po-111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Na «skylabu» danes zaščitni senčnik NEW YORK, 26. - Trije ameriški vesoljci, Conrad, Kervin in Weitz, so s svojo vesoljsko ladjico «apol-lo» tesno priklenjeni na vesoljski laboratorij «skylab», ki je povzročil hude preglavice voditeljem ustanove NASA. Vesoljci so že vstopili v vmesni prostor, kjer so z velikim začudenjem ugotovili, da temperatura niha okoli 10 stopinj nad ničlo. V glavnem delu laboratorija pa bo ta znašala okoli 50 stopinj. Jutri bodo vesoljci skušali namestiti zaščitni senčnik, ki naj bi branil laboratorij pred žgočimi sončni-ni žarki, če bi se avtomatični senčnik ne odprl, potem bodo uporabili še dve drugi metodi zaščite, ki pa zahtevata ročno delo vesoljcev v brezzračnem prostoru. Skoraj gotovo je, da ne bodo mogli vesoljci aktivirati tretjega krila s svetlobnimi celicami, ki napajajo električne akumulatorje. Ta o-kvara brez dvoma krajša dobo u-činkovitega znanstvenega dela na vesoljskem laboratoriju. je tudi dejstvo, da PSI tokrat ........................................................ zahteve. Zato je skoraj gotovo, is, u-ta^ovke “Velos», ki 5"' bolh ' POlkovniške, tl so azil. Grški mu režimoma- Ckino iZ,krcali v pristanišču , ‘«rji °'H0d,. koder so iih kara-«|uNde ;.b,®!,ali na kvesturo in te^6. n, 1J a n s k e obveščevalne C,>Cie v Grčiii ie med !*' htj - naPeto; vojaki ne % častnmaŠniC' rezervne le' <°bi|iziralePa $° b° V poslanski zbornici važna razprava o televizijskih oddajah po kablu. Kot je znano, so republikanci v znamenje protesta proti zadržanju vlade o tem vprašanju zahtevali odstop ministra za pošte ter grozili z izstopom iz vladne koalicije, če Andreotti ne bo sprejel njihove da bo jutri zmanjkala vladi podpora PRI in torej večina, kar bi miralo privesti do vladne krize. Danes bodo v Gabrovcu odkrili spomenik padlim vaščanom v NOB. Še prej pa se bodo poklonili padlim pred proseško posta- i°- Včeraj so na tržaškem sodišču predložili četrto kandidatno listo za deželne volitve. Po KPI, MSI in SS, so predstavniki PLI predložili listo, kateri načeljuje odv. Ser-gio Trauner. izvedovat za stališče, ki bi ga predsednik Leone zavzel, ko bi predsednik vlade ne odstopil kljub očitni nezaupnici s strani ene izmed strank vladne koalicije. Še pred obiskom pri Leoneju je imel Andreotti razgovore s tajnikom PSDI Orlandijem, ministrom Malagodijem in tajnikom PRI La Malto. Slednji je po razgovoru zagotovil časnikarjem, da se stališče njegove stranke ni v ničemer spremenilo in da bo torej PRI med ponedeljkovo razpravo v poslanski zbornici vztrajala pri zahtevi po odstopu ministra Gioie. Če Andreotti te zahteve ne bo sprejel (in smo že rekli, da je ne more sprejeti), bodo republikanci odrekli podporo vladi. V takem primeru pa je le malo možnosti, da bi se izognili formalnemu odprtju krize. Toda tudi med zagovorniki obnovitve levosredinske koalicije se slišijo mnenja, da bi bilo odprtje krize pred kongresom KD lahko škodljivo. Tako je senator Sa-ragat izrazil danes bojazen, da bi bilo odprtje krize pred kongresom «neodgovorno dejanje*, ki bi lahko imelo «nepredvidljiv razplet* ter bi bilo v nasprotju «s politično in demokratično jasnostjo, ki je potrebna za sestavo vlade leve sredine*. Dejstvo pa je, da je tudi Sara-gatova stranka sprevidela, da je obstoj Andreottijeve vlade škodljiv za demokratični razvoj države. Tako je član vodstva PSDI Orsello danes izjavil, da je «dejanska kriza v bistvu že odprta*, medtem ko je drugi član socialdemokratskega vodstva, Averardi, dodal, da je njegova stranka «naveličana podpirati vlado — farso, ki je manjšinska v državi, v parlamentu in v sami krščanski demokraciji*. Če je tako mnenje strank vladne večine, potem je povsem jasno, da leva opozicija še bolj odločno zahteva Andreottijev odstop. Politična baza vladne večine — je izjavil danes tajnik KPI Berlinguer — se je očitno razblinila. Podaljševati obstoj vlade je v nasprotju z najbolj osnovnimi načeli demokratične korektnosti, poleg tega pa še bolj zaostruje vse že tako težke probleme delavcev in države*. Berlinguer je tudi izrazil mnenje, da bi vladna kriza postavila kongres KD pred probleme države v vsej njihovi ostrini Predsednik poslanske skupine PSI Bertoldi pa je opozoril na politično važnost razprave, ki bo v ponedeljek v poslanski zbornici. Orisal je tudi interpelacijo, ki so jo postavili socialisti in v kateri vprašujejo predsednika vlade, kaj misli storiti glede na dejstvo, da ne raz- polaga več z večino v parlamentu. Bertoldi je poudaril, da mora Andreotti nujr.o odstopiti tudi glede na splošno nezaupanje, ne samo s strani republikancev. Islandska topničarka streljala na britansko ribiško ladjo REYKJAVIK, 26. — Islandska topničarka «Aegir» je danes izstrelila nekaj topovskih salv proti britanski ribiški ladji «Everton», ki se je začela potapljati. Angleške ribiče so rešile druge britanske ribiške ladje, ki so ribarile v bližini. Demonstrativna akcija islandske topničarke je še zaostrila ozračje med Veliko Britanijo in Islandijo, ki je bilo že itak napeto, potem ko je Islandija preglasila, da segajo njene ozemeljske vode 50 morskih milj od obale. Ladja «Ever-ton», na katero je streljala islandska topničarka, je bila oddaljena od islandske obale manj kot 50 milj. Ladja, ki je pritegnila pozornost | vsega sveta s svojim protestom i zoper polkovniški režim, je bi-i la prisotna na pomorskih manev-j rih NATO. Pluli so v bližini Sar-| dinije, ko je kapitan Pappas, j poveljnik ladje, sporočil ostalim enotam, da se oddaljuje zaradi »notranjih razlogov«. «Velos» je pozno zvečer priplul pred Fiumicino, nekaj častnikov je stopilo v rešilni čoln in odpluio na kopno, da bi telefonirali kralju Kos-tantinu, ki že 6 let živi v Italiji. Ni jim uspelo dobiti veze, zato so se približno čez pol ure vrnili na krov. Medtem je prisotnost tuje vojne enote pritegnilo pozornost italijanske mornarice in luška kapitanija je zahtevala od «Ve!asa», naj pojasni vzrok svoje prisotnosti v italijanskih vodah. Ko je kapitan Pappas pojasnil, da namerava zapustiti ladjo in zahtevati politični azil, je ladjo obdala vrsta italijanskih izvidni-ških čolnov, od karabinjerjev, do policije, vojne mornarice, finance in luškega poveljstva. Vso noč so prihajali v Fiumicino predstavniki grškega veleposlaništva v Italiji, od samega veleposlanika do mornariškega atašeja in grškega častnika pri NATO v Italiji. Kaže, da so skušali prepričati kapitana «Velosa», da se odpove svojemu namenu. Po dolgotrajnih pogajanjih z italijanskimi oblastmi so grški mornarji sklenili, da bodo zapustili ladjo opoldne. Ker italijanske oblasti očitno niso nudili Grkom potrebnih jamstev se je izkrcanje nekoliko zavleklo in kapitan Pappas je s 6 častniki in 24 mornarji zapustil ladjo ob 17. uri. Kot se je kasneje zvedelo, je zahteval zase in za svoje mornarje politični azil in dovoljenje za delo. Prvega so mu italijanske oblasti dale, drugo pa so mu zavrr '. Na ladji je ostalo približno 20 mornarjev in 9 častnikov. Po izkrcanju so mornarje odpeljali v močnem s v nstvu karabinjerjev na rimsko kvesturo, kjer jih bodo na oddelku za tujce zaslišali, častnike pa so odpeljali v urade SID, obveščevalne službe obrambne a ministrstva. Torpedovka «Velcs» je petdeset minut po izkrcanju kapitana in drugih mornarjev, ki so zaprosili za politični azil, odplula. Pred odhodom so se vkrcali na ladjo trije grški častniki, ki so baje prišli iz Grčije in trije civilisti, po vsej verjetnosti agenti grške obveščevalne službe, ki bodo na ladji uvedli preiskavo. Po urad- nem sporočilu grške mornarice, bo «Velos» dohitel druge grške ladje in nadaljeval z manevri v okviru NATO. Medtem so številni predstavniki italijanskih naprednih sil zahtevali od Andreottijeve vlade, da omogoči grškim mornarjem bivanje v Italiji in stike z novinarji. Do sedaj je bilo nadzorstvo karabinjerjev in policije nad grškimi mornarji izredno ostro, nihče od novinarjev se ni mogel približati niti ladji, niti mornarjem po njihovem prihodu na italijanska tla. Mornarje so pred rimsko kvesturo dočakali številni novinarji, ki pa so jim policaji preprečili sleherni stik z Grki. Prav tako so karabinjerski častniki grobo porinili kapitana Pappasa v dviga- lo, ko je skušal dati neko izjavo predstavnikom tiska. Uspelo mu je samo reči, da je proti pol-kovniškemu režimu in da se lx>-ri za svobodno Grčijo. Grška vlada je po ustaljeni praksi zahtevala od italijanskih oblasti, da jim izročijo kapitana Pappasa in druge grške mornarje. Položaj v Grčiji se je medtem izredno zaostril. V deželi vlada tako rekoč obsedno stanje. Vsi vojaki so dobili ukaz, da ne smejo zapustiti vojašnice. Kaže tudi, da je bila spodletela zarota iz prejšnjih dni mnogo bolj obširna, kot so prvotno mislili. Val napetosti se je baje razširil tudi na letalstvo, vojaške oblasti so mobilizirale vse rezervne letalske častnike, ki so se morali javiti operativnim središčem na Atiki. V teku je tudi seja vrhovnega poveljstva grške vojske, t a kateri je prisoten tudi ministrski predsednik Papadopuios, ki je tudi obrambni minister. ...................................... PO USTOLIČENJU PREDSEDNIKA CAMPORE Gverilci izsilili dekret o amnestiji V številnih argentinskih zaporih so izbruhnili nemiri ■ Campora kontrolira oborožene sile BUENOS AIRES, 26. — Pod pritiskom 60.000 ljudi, ki so se sinoči zgrnili okoli buenosaireške-ga zapora «Villa Deveto*, je predsednik Campora podpisal dekret o amnistiji za politične jetnike. Pozno ponoči so morali uslužbenci predsedništva iskati po mestu senatorje, ki naj bi podp'i\ali dekret. kot predvideva ustrezni ustavni zakon. V argentinskih zaporih je prišlo sinoči in potem tudi ponoči do številnih uporov, neredov in izgrecov. Pravijo, da je morda tudi kaka oseba izgubila življenje. V zaporu Caceres, ki je od- daljen kake 3 km od buenosaireš-kega središča, se je stanje zelo zaostrilo, V zaporu je bilo tedaj 11 tx>litičnih zapornikov ter 600 jetnikov, ki so bili obsojeni zaradi raznih kriminalnih dejanj. Takoj, ko so politični jetniki zvedeli za ammstijo, so zahtevali, naj jih takoj izpustijo na svobodo. Ravnatelj kazenskega zavoda pa jim fe odgovoril, da še ni ustreznih navodil. Takoj nato je izbruh- Po zaključku obiska v San Marinu se ie romunski predsednik Ceausescu vrnil v Rim, kjer ga je včeraj zjutraj sprejel v Vatikanu papež Pavel VI. (na sliki). Ceausrscu je popoldne s svojim spremstvom odpotoval v domovino. Ob njegovem odhodu so objavili skupno prečilo o italijansko - romunskih uradnih razgovorih •. nil upor. Zaporniki so zažgali slamnjače, a dva sta celo skočila skozi okno. Intervenirala je policija. ki je streljala na zapornike. Baje je treba zabeležiti dva mrtva in več ranjenih. Koliko je človeških žrtev od včerajšnjega dne do danes v argentinski prestolnici in drugih argentinskih mestih, se še ne ve. Poveljnik policije je izjavil, da mu ni znano, da bi bile včeraj ubite štiri osebe. Občinske oblasti pa vedo povedati, da so prepeljali v bolnišnice več ljudi, od katerih jih je bilo nekaj več kot deset ranjenih s strelnim orožjem. Kot smo dejali, je Campora pod pritiskom svoje lastne baze moral nemudoma podpisati de kret o amnestiji. Več kot 150 zapornikov je okoli polnoči zapustilo zapore v Villa Devoto. Toda njihova osvoboditev še ni pomirila duhove ljudi, ki so bili zbrani okoli kazenskega zavoda. Izgredi so se nadaljevali do zgodnjih jutranjih ur. Do zelo hudih izgredov je prišlo tudi v mestu Cordobi, kakih 1.000 km severno od prestolnice, kjer so oblasti «pozabile» na o-svoboditev skoraj 30 političnih jetnikov. Prišlo je do silovitega upora. Zapornik] so se celo polastili orožja ter ugrabili nekega dopisnika argem nskega radia. Deželni guverner je potem ukazal, naj osvobodijo vse priprte politične jetnike. Razmere v zaporu pa se še niso pomirile, ker so tudi drugi obsojenci (navadni kriminalci) skušali izkoristiti priložnost, da bi prišli do svobode. Pravijo, da jih je zbežalo iz zapora, kakih 50 ali 60. Včerajšnja in današr.ja preizkušnja je prav gotovo zelo huda za novo argentinsko vladavino, ki se mora boriti s tisočerimi težavami. Na vsak način se zdi, da je predsednik Campora dobro izpeljal svoje načrte glede vojske in drugih rodov oboroženih sil. Fraktično je Campora izločil iz aktivne službe vse dosedanje vrhove argentinske vojske ter tako postavil pogoje za vojaško organizacijo, ki r.aj bi bila poslušno orodje v rokah civilne o-blasti. Včeraj sta se v Buenos Airesu srečala čilski predsednik Allende in ameriški državni tajnik W. Rogers, ki sta razpravljala na visoki ravni o čilsko - ameriških odnosih. Suliivan v Bangkoku BANGKOK, 26. — Kissingerjev pomočnik Suliivan je po obisku v Saigonu prispel v Pnom Penh, kjer je poročal predsedniku Lon Nolu o poteku pariških pogajanj med Kissingerjem in Le Duc Tho-jem. Popoldne pa je Suliivan odpotoval v Bangkok, kjer je imel daljši razgovor s kitajskim zunanjim ministrom. TRŽAŠKI DNEVNIK DANES OB 10.30 V GABROVCU Odkritje spomenika padlim vaščanom v NOB Na sinočnji kulturni prireditvi pevski zbor «V. Mirk» navdušil občinstvo s partizansko pesmijo Prvi občni zbor Mladinskega krožka Sinoči je bil v prostorih krožka ob prisotnosti precejšnjega števila članov, 1. občni zbor tržaškega Mladinskega krožka. Po pozdravih in poročilih o dosedanji dejavnosti, je bil sprejet statut in izvoljen novi 13-članski odbor. S tem se je u-spešno zaključila letošnja sezona delovanja krožka. O občnem zboru bomo obširneje poročali v prihodnjih dneh. Danes dopoldne bo v Gabrovcu veliko pomembno slavje: odkrili bodo spomenik padlim vaščanom v NOV, kot skromno oddolžitev tistim, ki so žrtvovali svoje življenje za ideale svobode in miru, in opomin sedanjim ter bodočim rodovom, da je treba pridobitve osvobodilnega boja skrbno čuvati in jih braniti, pa naj stane, kar stane. Številnim spomenikom padlim po vseh naših vaseh se zdaj pridružuje spomenik v Gabrovcu, ki so ga postavili vaščani s svojimi prispevki in prostovoljnim delom, v Bazovici, V Mačkovljah, v Križu, v Skednju, na Kolonkovcu in pri Sv. Ani ter drugod pa teče akcija za postavitev spomenikov, ki pričajo, koliko je naše ljudstvo prispevalo in kakšen krvavi davek je moral plačati na,š narod za osvoboditev in skupno zmago nad nacifaši-zmom. V teh kritičnih in odločilnih časih, ko je treba dokončno streti glavo fašistični kači, se naše ljudstvo vsega tega dobro zaveda in se še z večjo hvaležnostjo spominja svojih padlih. V ta okvir spada današnja svečanost v Gabrovcu in prav zato dobiva še večji pomen. Svečanost v Gabrovcu se bo začela ob 10.30, ko bo izpred društvene gostilne krenil sprevod pred spomenik. Po pozdravnem nagovoru predsednika pripravljalnega odbora in zgoniškega župana bosta imela govor zastopnika partizanskega združenja ANPI Vladimir Kenda in Arturo Calabria. Na svečanosti bodo sodelovali pevski zbor «V. Mirk», pevski zbor «Rde-ča zvezda», proseška godba na pihala, šolski otroci in domači športniki. Uvod v današnjo svečanost je bila sinočnja kulturna prireditev v dvorani društvene gostilne v Gabrovcu, ki je bila nabito polna občinstva. Pevski zbor «V. Mirk*, ki je pod vodstvom Ignacija Ote zapel vrsto partizanskih pesmi, je segrel in navdušil občinstvo ter je ob zaključku moral ponoviti «Na juriš». Občinstvo je s prisrčnim aplavzom nagradilo tudi člana SSG Jožka Lukeša in Staneta Raztresena, ki sta recitirala Gregorčičevo «Soči» oziroma Gradnikovo «Pogreb na Rabu». Z aplavzom je nagradilo tudi domače dijake (Sergij Kralj, Gabrijel Husu, Klavdij Trobec, Majda Čemjava in Igor Castellani), ki so recitirali nekaj najlepših Kajuhovih pesmi. •lunini..................................................... ZA BLIŽNJE DEŽELNE VOLITVE VPRAŠANJE MINISTRU IN ŠOLSKEMU SKRBNIKU ZAKAJ OSVOBODITELJ GENOVE NE BI SMEL GOVORITI 0 ODPORNIŠTVU? Absurdna in žaljiva prepoved, da bi Anton Ukmar govoril dijakom liceja «F. Prešeren» Poslanci škerk, Lizzero in Menichi-no (KPI) so poslali prosvetnemu ministru pismeno vprašanje, ali se mu ne zdi potrebno in koristno dati šolskemu skrbniku v Trstu navodila, da bi izdal slovenskim dijakom liceja «F. Prešeren* dovoljenje za šolsko zborovanje, na katerem bi o italijanskem odporništvu govoril bivši poveljnik partizanskih edinic, id so o-svobodile Genovo in Livorno, Anton Ukmar, ki se je rodil v tržaški občini in zdaj stanuje v Kopru. Za zasluge v partizanski borbi je bil Anton Ukmar «Miro» imenovan za častnega meščana Genove. Omenjeni poslanci so poslali ministru gornje vprašanje, ker je šolski skrbnik prepovedal dijakom, ki so hoteli proslaviti obletnico osvoboditve Italije, da bi povabili kot govorni- DANES OB 9. URI Komemoracija talcev na proseški postaji Danes, 27. maja ob 9. uri bo na proseški postaji komemoracija talcev. Po nastopu domače godbe na pihala in pevskega zbora «V. Mirk* bosta govorila predsednik partizanskega združenja ANPI Calabria in član tajništva Kenda. IlIlIlIllllllIIIIIIlIIIllIlIllIllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllIIllllIlllllDlllllllllllIlllllIllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliillilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllilllllllllHll! GIOLITTI V KROŽKU SALVEMIN1 ka Antona Ukmarja, in to z edino ter absurdno pretvezo, da ima zdaj Ukmar jugoslovansko državljanstvo. Pričakujemo odgovor ministra, še prej pa odgovor samega šolskega skrbnika v Trstu. Politična preusmeritev v Italiji predpogoj za razmah gospodarstva Andreotti-Malagodijevi ukrepi zapravljajo italijanski ugled v tujini in zmanjšujejo kupno moč delavskega razreda na domačih tleh - Nujno potrebna korenita preusmeritev dvorani krožka «Salvemini» v , Govornik je v zvezi z glasovi, da Trstu je član vsedržavnega vodstva Italijanske socialistične stranke in bivši minister Antonio Giolitti na posebni tiskovni konferenci orisal potek in glavne značilnosti gospodarskega srečanja, ki ga je stranka organizirala v Rimu v dneh 17., 18. in 19. maja letos. Nosilec socialistične liste za skorajšnje deželne volitve A. Pittoni je številnemu občinstvu najprej predstavil uglednega gosta, nato pa kratko obrazložil pomen gospodarskega srečanja tudi na deželni ravni. Deželni kongres stranke je namreč osvojil glavne teze, izdelane na rimskem srečanju, PSI pa bo prav na osnovi teh tez razvila svojo predvolilno kampanjo v prihodnjih tednih. A. Giolitti je uvodoma naglasil, da je rimsko srečanje doživelo velik uspen, saj je pripomoglo do tega, da so se razčistili pogledi na obsežem del pekoče , problematike v državi, poleg tega pa je ponovno dokazalo, da so socialisti bolj kot kdaj koli prisotni na državni pozornim*.in to . ne. le_. na., političnem, ampak tudi na gospodarskem in kulturnem področju. DOSLEJ SO PREDLOŽILI ŠTIRI KANDIDATNE LISTE Poleg KPI, SS in MSI so predložili kandidatno listo včeraj tudi liberalci - V polnem teku je tudi predvolilna kampanja Mladincem komunistične stranke je lonkovcu — G. Donadel; v naselju S. tudi tokrat uspelo, da so prvi pre- Sergio — Giorgio Rossetti; ob .12. dložili na tržaškem sodišču listo svojih kandidatov za bližnje deželne volitve irv si tako zagotovili, da bo njihov znak na prvem mestu volilne glasovnice. Tradicionalna tekma za predstavitev kandidatne liste je bila za te mladince v bistvu brez konkurence, kajti pred sodiščem so bili v petek ob 8. uri, Xlf II ■ ■■ I r IIIIIII11 ■ 1111 ■ I ■ 11111 .. Danes, NEDELJA, 27. maja JANEZ Sonce vzide ob 4.22 in zatone ob 19.42 — Dolžina dneva 15.20 — Luna vzide ob 1.12 in zatone ob 14.10. Jutri, PONEDELJEK, 28. maja GOJKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,2 stopinje, najnižja 16,8, ob 19. uri 21,2 stopinje, zračni pritisk 1020,7 Včeraj-danes Egidio Fabbro in gospodinja Olga Doglia, industr. izvedence Vinicio farmacistka Gianna de Nardo, u-radnik Bruno Biagi hi frizerka Silva Bergamasco, železničar Ferdi-nando Reglia in uradnica Ondina ____... . . Contento, vojaški podčastnik Mau- mb. stanoviten, veter 4 km na uro rizio Poloni in gospodinja Graziel- Volilni shodi KPI Danes: ob 10. uri pri Sv. Ani — Galliano Donadel; ob 11. uri na Ko vzhodni - severovzhodni, vlaga 60-odstotna, nebo 5/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. maja se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 88-letna Rachela Lo vventhal vd. Suadi, 72-letui Ferrue-cio Maria Brusaferro, 62-ietni Mat-teo Raunich, 11-letna Emilia Busi-co, 71-letni Josip Spetič, 82-letna Stefania Purich vd. Cergoli, 86-letna Anna Luisa vd. Concion, 64-letni Giovanni Stossi, 7t-letna Maria Pellizon por. Croci, 70 letni Antonio Ferlatti. OKLICI: univ. študent Ivan Verč in knjigovodkinja Bogomila Kravos, učitelj Leonida De Nardo in BIRME 1973 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750% — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama in zlatarna LAURENTI Trst - Trieste, Largo Santorio 4 la Bauzon, delavec Vincenzo Scar pa in frizerka Maria Sirol, cevar Livio Zoppolato in blagajničarka Elsa Delise, zidar Alberto Cero-nazzo in šivilja Maria Margherita Abate, telekomunikacijski izvedenec Sergio De Savino in bolničarka Giordana Knez, elektrikar Luciano Bunz in uradnica Vera Zecchini, delavec Romano Spangaro in uradnica Gabriella Beltrame, čuvaj Pier Pasqualino Coga in gospodinja Elisabetta Glavicic, električni varilec Sergio Villini in Barbara Pearce, mehanik Giulio Sandri in otroška negovalka Marisa Bobic-chio, železničar Francesco Bussani in uradnica Diana Zeriali, delavec Mario Iacovich in delavka Noemi Peritz, tehnični uradnik Elio Ro- SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 51. Tel. 733-361 Prijatelje naprošamo da In znance nas obiščejo sin in knjigovezka Carla Fonno, električni varilec Luciano Pavatich in trg. pomočnica Laura Malalan, univ. študent Roberto Mazzaroli in gospodinja Alida Perosa, uradnik Claudio Svagelj in trg. pomočnica Vilma Škabar, uradnik Vincenzo Manzo in gospodinja Filomena Gor-dua, inženir Paolo Chersi in učiteljica Luisa Facci Tosatti, uradnik Duilio Battaglia in učiteljica Cate-rina Paccanoni, radiotehnik Giuseppe Počkaj in frizerka Lucia Bur-ra, geometer Giorgio Beltrame in uradnica Angela Perosa, delavec Ernesto Gioia in upokojenka Rosa Campani, pristaniščnik Agostino Fachin in upokojenka Norina Cer-cego, pristaniščnik Nevio Feroce in trg. pomočnica Alda Fragiaco-mo, zavarovalni uradnik Patrizio Potasso in univ. študentka Annun-ziata Cirillo, barist Dino Possega in natakarica Rita Coslovich, trgovski potnik Gianni Vidali in gospodinja Zdenka Baruga, pristaniščnik Virgilio Novel in uradnica Viviana Pazienza, železničar Attilio Delise in učiteljica Daniela Deros-si, trg. pomočnik Licio Polese in trg. pomočnica Silva Nemaz, mehanik Giuseppe Počkaj in gospodinja Maria Braicovich, univ. študent Cristino Zanchi in otroška negovalka Ariella Santin, mehanik Giuseppe Bettoso in bolniška po-strežnica Margherita De Meo, bol-n'čar Gianni Micheli in učiteljica [ Maria Grazia Smocovich, mehanik Rumich in gospodinja Hanna Mil- chenmann. LOTERIJA BARI 72 13 74 88 66 CAGLIARI 34 55 67 12 10 FIRENCE 51 7 49 20 45 GENOVA 78 29 76 42 25 MILAN 3 56 21 67 35 NEAPELJ 53 75 21 84 58 PALERMO 41 36 40 48 4 RIM 5 8 87 31 68 TURIN 14 51 38 77 74 BENETKE 1 44 33 79 70 ENALOTTO 2 X X 2 1 X X 1 1 1 2 1 KVOTE: 12 točk — 9.876.000; 11 točk - 389.800; 10 točk — 26.900 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93; Godina, A11T-gea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). Za vašo poroko.... « F0T0GRAFIA» E G OH Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Gledališča KULTURNI DOM Danes, G. Lorca «Dom Bernarde Albe* ob 16. uri — abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški. Urnik avtobusov za okoliški abonma: Avtobus št. 1: 14.55 Col, 15.00 Veliki Repen, 15.05 Mali Repen, 15.15 Salež, 15.25 Prosek, 15.25 Kontovel. Avtobus št. 2: 14.35 Trnovca, 14.40 Praprot, 14.40 šempolaj, 14.55 Ce-rovlje, 15.00 Vižovlje, 15.05 Sesljan (križišče). 15.10 Nabrežina, 15.15 Križ. V torek ob 16. uri — abonma red G, H in J; v sredo, 30. t.m. ob 20.30 — abonma red D—mladinski v sredo in red E—mladinski v četrtek. V četrtek, 31. t.m. ob 16. uri I. Pregelj - M. Mejak «Tolminci*. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734265). SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje jutri ob 20. uri v Novem mestu in v torek, 29. t.m. ob 20. uri v Kočevju s predstavo Vojmila Raba-dana« Kadar se ženski jezik ne suče*. VERDI V torek ob 21. uri bo recital pianista Claudia Arraua, ki se bo predstavil z dvema sonatama Beethovna in s sonato Franza Liszta. Koncert je za red A. Od jutri bodo pri gledališki blagajni (tel. 31-948) na razpolago vstopnice. Nazionale 15.00 «11 caso Pisciotta*. Tony Musante in Carla Gravina. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.00 «Mordi e fuggi*. Igra ta Marcello Mastroianri in Oliver Reed. Barvni film. Excelsior 10.00 matineja «Pippi Cal-zelunge*. Barvni otroški film. Grattacielo 15.00 «Crescete e molti-plicatevi*. Francesca Romana Co-iuzzi, Uhgh Criffith in R. Pelle-grin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 «La violer.za e il mio for-te». Igrata Burt Reynolds in Dyan Cannon. Barvni film. Eden 15.00 «11 fascino disereto della borghesia*. Režiser Louis Bunuel. Barvni film. Ritz 15.00 «A viso aperto*. Igrata Dean Martin in Rock Hudson. Barvni film. Aurora 15.30 «La cosa buffa*. Igrata Ottavia Piccolo in Gianni Morandi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «I.a dama rossa uccide sette volte*. Barbara Bouchet ir; Ugo Pagiiai. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 15.30 «11 serpente*, barvni film, Jul Brynner, Henry Fonda. Dirk Bogarde. Filodrammatico 15.00 «Fratello homo, sorella bona*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Camorra». Igrata Fa-bio Testi in Jean Seberg. Barvni film. Vittorio Veneto 15.15 «11 Padrino*. Marlon Brando, Richard Castella-no, Robert Duvall. Barvni film. Abbazia 14.30 «11 sipario strappato*. Režija Alfred Hitchcock. Igrata Ju-lie Andrews in Paul Newman. Barvni film. Astra 16.00 «Storia di fifa e di coltel-lo — er seguito, der piu*. Igrata Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Barvni film. Ideale 15.00 «Mimi metalurgico ferito nel coore*. Igrata G. Gianini in M. Melato. Barvni film. Impero 15.00 «Le inibizioni del dott. Gaudenzi. vedovo col complesso della buonanima*. Igra Carlo Giuffre. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. KINO m OPČINAH predvaja danes ob 16. uri «FRANZY» Zadnja napeta Hitchcockova kriminalka. Prepovedano mladini pod 14. letom. Šolske vesti Tajništvo trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois» — Trst, Vrdelska cesta 13/2, obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostni izpit v šolskih letih 1968-69, 1969-70, 1970-71 in 1971-72, da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da jih čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12. ure. > V četrtek. 31. maja ob 17. uri bo v stari šoli na Colu zaključna šolska prireditev repentabrskih učencev. Na sporedu bodo veseli prizorčki in petje. Vabljeni vsi prijatelji mladine. Učenci osnovne šole pri Domju vabijo na razstavo ročnih del in risb, ki bo v četrtek 31. t.m. od 9. do 12. ure in od 16. do 17. ure. Tajništvo učiteljišča «A. M. Slomšek* — Trst, obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostni izpit v šolskih letih 1968/69, 1969/70, 1970/71 in 1971/72, da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12. ure. Mali oglasi Naprodaj zemljišča cona D 2000, 10.000 in 50.000 kv. m po ugodni ceni. Informacije štrckelj, B. Polje 3 Prosek. IŠČEMO pridno gospodinjsko pomočnico od 8.00 do 16.00. Telefonirati 41-83-56 v ponedeljek zjutraj. PRODAJALKO za trgovino jestvin self-service iščemo nujno. Opčine, tel. 212-197. «CITROEN» — mehanična delavnica SnmarHtanJ in Micco in prodaja nado mestnih delov v Ul. Rittmejei 4/a Izleti Pokrajinski odbor ANPI obvešča izletnike na otok Krk, da bo odhod v soboto, 2. junija ob 14.30 z avtobusom iz Foro Ulpiano za Trst, za Opčine pa izpred Prosvetnega doma ob 15. uri. Vse prijavljene prosimo, da dvignejo listek za sedež avtobusa na kraju vpisovanja od torka dalje. Isto velja za izletnike z o~ sebnimi vozili. SPDT organizira, dne 2. in 3. junija 1973 dvodnevni izlet v Karavanke na Stol. Izstopili bomo na Ljubelju. Z Ljubelja vzpon čez Zelenico na Stol (2236 m). Prenočišče v Prešernovi koči na Stolu. Drugi dan- sestop po grebenu na Dom Pristava. Planincem priporočamo, da vzamejo s seboj hrano za dva dni. Nepianin-ci si bodo najprvo ogledali spomenik žrtvam koncentracijskih taborišč na Ljubelju. Ostali čas dneva pa na Bled z ogledom Vintgarja. Drugi dan izlet v Bohinj k slapu Savice in po želji na Vogel. Avtobus bo odpeljal ob 6. uri izpred sodne palače (Foro Ulpiano). Prosimo za poravnavo vpisnine do srede, 30. t.m., ko se bo zaključilo vpisovanje. Slovenski klub priredi v torek, 29. maja ob 20.30 predavanje SREČKO VILHAR BOJI KMETOV V SLOVENSKI ISTRI Na zanimivo predavanje o še malo znanem poglavju iz zgodovine kmečkih puntov vljudno vabljeni člani in prijatelji. Ob 50. obletnici M. d. »Prosveta* Opčine Slovensko PD «TABOR» - Opčine priredi v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 27. maja ob 17. uri. ZAKLJUČNI NASTOP GOJENK BALETNEGA TEČAJA Nastopa 60 gojenk. Vodja tečaj3, učiteljica ANICA CAH Vljudno vabljeni !H Razstave V občinski galeriji na Trgu razstavlja tržaška slikarka Anna ria Vittes. . ^ V galeriji Tergeste v Ul- ®a • 23 razstavlja slikar L. M. Paia V galeriji Rossoni razstavlja 30. t.m. slikar Carlo Mazzoleni- , veriU V razstavnih prostorih v balkona v Kulturnem domu v jih je odprta razstava risb. ki izdelali otroci na tržaških in 8° {p0. osnovnih šolah v okviru ruj311" slušajmo in rišimo* ter «Riši1110 ,jj. paj*. Rubriki sta sestavni del skih oddaj «Radio za šole*. K bo odprta do konca meseca. j V galeriji «Forum» v Ul. C°r® en. je odprl razstavo svojih del ski slikar Andrej Jemec. jja V galeriji Kraške hiše raZS jQze svoja dela s kraško tematiko, Cesar. Razstava bo odprta se ,j0 V Tržaški knjigami razstav konca maja novejša olja "L goZ-pejsaže in tihožitja — Robe man. Vljudno vabljeni. Marc®" V galeriji tartesius v Ui. ^gj ni 16 je odprla razstavo svoj slikarka Otty Stock. Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je za \edn° zapustil naš dragi JOSIP SPETIČ , 1 c 30 iz Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, 28. t.m. ob r®-1' mrtvašnice glavne bolnišnice na Kontovel. Žalujoča žena Ivanka, sin bratje, sestre, svaki in svakinje drugo sorodstvo. Trst, Kontovel, Košana, Ljubljana, 27. maja 1973 ZAH VALA tvovali .Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način sočusl nami ob izgubi nepozabnega očeta, tasta, brata ir; stri®3 IVANA KRIŽMANČIČA Posebna zahvala g. Volku za ganljive besede, pevskemu ru «Lipa» ter darovalcem vencev in cvetja. Družina STOPER Trst, 27. maja 1973 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta AVGUSTA CAHARIJE in 31311 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem 1 g. cem, ki so nam ob tem tež kem trenutku stali ob stran, valcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji pot1-na zahvala sekciji ANPI Devin - Nabrežina, predsedniku ^ petje-Slavcu za poslovilni govor, ter Goriškemu oktetu za ganU1 Nabrežina, 27. maja 1973 ZAHVALA bridki Zahvaljujemo se vsem, ki so z rami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta, brata, strica, tasta in n° IVANA KRIŽMANČIČA (ŠAJSNIK) daroval®3111 Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, u p0čitku-cvetja in vencev ter vsem, ki so ga spremili k večnemu Družine: Stopper, Kalc in Erl Bazovica, Trst, 27. maja 1973 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočus izgubi našega dragega moža, očeta in nonota Posebna zahvala zdravniku Degrassiju, darovalcem ^j-erni!1 cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način pomagali pokojnega k večnemu počitku. pitrLAN Družine: GRGIČ in Padriče, Bazovica, Opčine, 27. maja 1973 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporoča minili že dve leti od izgube predrage mame MARICE PIŽ0N-R0SMANN0VE in 15 let od predragega očeta FRANCA R0SMANNA da Hčerka ALBA Trst, 27. maja 1973 S SKORAJŠNJO UVEDBO LEGALNE URE Znatne spremembe v poletnem Poznem reda državnih železnic Medtem ko bodo glavni vlaki s tujino okreplje. m’ pa bodo zveze cez Trst za Balkan okrnjene ffihodnjo nedeljo bo v Italiji sto- botoV „VejJaY° poletna ura. V solit ’» bo v državi praž- ili nf^py.blike. v noči med soboto *alce pa bomo pomaknili ka-tak0 urab za 60 minut naprej, kraja ta bo ta noč za eno uro Tudi letos se je okrog k-* ,vPeljave poletne ure raz-Pris običajna debata v javnosti, pt6 l?e oblasti pa so menda trdno «sten1Cane’ da ie ta ukrep ko-tuH,!-,zlasti na gospodarskem in ^ učnem področju. V J.v«fa) poletne ure bo stopil tj v layo tudi poletni železniš-iavij-0®! resi P°čezni smeri, kar bo do- ^ p zlasti italijanskim delavci {* so zaposleni v tujini in a° Prihajali med poletnim Aaf10111 v domače kraje. % nafSe mednarodnega prometa ‘01 v. as° postajo tiče, pa moramo ?e j^Sotoviti, da poletni vozni red kboUsae Prinaša nobenih posebnih ^°čen ’ ampak da vnaša celo a P°slabšanja. Tako bo na ?o?onj ^Simplon Express» v novi ukrnjen. Na relaciji Pariz-doslej v tej kompoziciji So bo(jn poseben spalnik, ki c - sedaj ukinili, namesto nje-2 vključili v kompozicijo va-'0gon Potnike v drugem razredu, do . vključen na relaciji Pa-^M^ugrad. ‘0 U. loja okrnitev je predvidena kj reia J°.zicij° «Direct Orient». Na aciji vozi sedaj trikrat densko tudi spalnik Pariz-Atene, ki bo v poletni sezoni obratoval le dvakrat tedensko. Medtem ko bo spalnik v kompoziciji «Simplon Express» ukinjen, ker se ga baje poslužuje premalo potnikov, bodo spalnik iz «Direct Orienta» enkrat na teden izključili, ker da njegova prisotnost otežuje promet na postaji S. Lucia v Benetkah. Spalnik, ki prihaja na tej relaciji iz Beograda, se bo v poletni sezoni ustavljal v Trstu, medtem ko je bil doslej priključen kompoziciji do Benetk.----------------- 0 Vodstvo prevoznega odseka ACE GAT javlja, da bodo s ponedeljkom, 28. maja uvedli na križišču Ul. Man-tovani z Ul. Bellavisto novo postajališče proge št. 3. Moški pevski zbor «Simon Gregorčič') iz Kopra Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Rodolfo Sulini (št. 10) 10.000 lir, Nino Busetti 2000 lir, Walter An-drigio 500 lir, Silvano Cibic (št. 283) 5000 lir, Franko Tence 5000 lir, Leopold Frankovič 15.000 lir, Marija Furlan (št. 299) 5000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Mirka Milič daruje 2000 lir. V počastitev spomina pok. mame Elizabete Kapun darujeta Dragica in Lojze Kapun 10.000 lir. Iz izkupička igre «Emancipirane žene» daruje Amaterski oder Pro-sek-Kontovel 26.500 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA Namesto cvetja na grob Mirota Križmančiča daruje Klavdij Križ-mančič 2500 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Nikola Ivanševič (Trst) 2000 lir, •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V DNEH 2., 3. IN 4. JUNIJA LETOS Pod košatimi hrasti v Hribenci pri Zahrežcu «3. praznik vina» Bogat kulturni spored • Nastopil bo tudi moški pevski zbor «Simon Gregorčič» iz Kopra BENEŠKI DNEVNIK Jože in Marija Stanič sta slavila zlato poroko Vinogradniki iz Boršta in Zabrež-ca ter PD Slovenec prirejajo tudi letos «Praznik vina» 2., 3. in 4. junija pod košatimi hrasti v Hribenci pri Zabrežeu. Ta praznik je imel doslej zelo velik odmev v Bregu, kakor tudi v okolici. S tem praznikom hočemo poudariti vrednost našega pridelka vina in vzbuditi zanimanje za nadaljnjo gojitev trte v naših vinogradih, ki so se v zadnjih letih precej razširili, V soboto, 2. 6. 1973 ob 16. uri bo izvajala koncert godba na pihala iz Ricmanj. Nastopil bo domači mešani pevski zbor pod vodstvom Draga Petarosa, ki bo zapel več narodnih pesmi. Na prireditvi bodo nastopili tudi naši dijaki in sicer gojenci župnijske glasbene šole in mladinski pevski zbor. Po končanem sporedu bo za ples igral ansambel «Primorci» iz Ilirske Bistrice. V nedeljo se bo praznik nadaljeval: ob 15.30 bo godba na pihala iz Pridvora izvajala koračnice skozi našo vas, katero bo na čelu spremljala naša mladina. Na prireditvenem prostoru bo godba nadaljevala svoj koncert. Sledil bo nastop moškega pevskega zbora «Si-rnon Gregorčič* iz Kopra, ki šteje 40 članov. V svoj koncert je vključil partizanske, slovenske, jugoslo- vanske in ruske pesmi. Moški pevski zbor «Simon Gregorčič* iz Kopra je bil ustanovljen leta 1944 na Sardiniji. Zbor je bil sestavljen iz političnih prekanjencev ter pripadnikov specialnih bataljonov iz vseh predelov Primorske, ki jih je vojna vihra zanesla na ta otok. Novoustanovljeni zbor je takrat z uspehom nastopal na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji. Po končani vojni, so se fantje razgubili vsak na svoje domove ter se tam vključevali v domače pevske zbore. Ta zbor deluje v sedanjem sestavu od oktobra 1966. Vodi ga mladi in talentirani zborovodja Ivan Tavčar. Ker so v zboru tudi pevci iz leta 1944, je dne 27. aprila zbor prevzel ime «SIMON GREGORČIČ*, z nalogo, da nadaljuje tradicije NOB ter goji narodno, partizansko, umetno in pesem drugih narodov. Zbor je doslej nastopal na vseh dosedanjih revijah «Primorska poje*, na mnogih proslavah in zborovanjih, kakor tudi na koncertnih večerih. Veliko priznanje je zbor požel tudi v zamejstvu z nastopi v Arta Terme (Karnija) in v Codroi-pu (Videm). Naj omenimo še to, da je predsednik SFRJ Josip Broz - Tito ta zbor odlikoval z redom zasluge za narod in s srebrnimi žarki. To vi- OD 3. JUNIJA DALJE VOZNI RED VLAKOV POSTAJA V TRSTU rs* ~ Benetke - Rim Turin - Genova $•18 l D 5.03 ODHODI Benetke - Bologna - Firence - Milan - Genova (*) Rortogruaro Benetke - Turin - Rim (sk°zi Benetke S. L.) in Dj) g (skozi Mestre) l0-44 Benetke - Rim (*) Sl V5 V % } Genova - Trst, ^Paini pogradi Turin-Trst) 'm Bologna (spalni va sum ,n pogradi Rim-Trst). Palni vagoni Turin - Mo - r, Va samo ob nedeljah) aetke (od 30. junija bo fu. n 010 °b sobotah delovala 55 Dn ?"°Sa Ziirich Trst) ^implon Express) Pariz-jJomodossola Milan Lam-ate - Rjm . genetke ifPalni pogradi Pariz -SL spalni vagoni Rim - 8'lU (*) Samo I. razred z obveznim prednaročilom. (1) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah, sobotah in nedeljah. (2) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih. Trst - Videm - Dunaj Salzburg-Mtinchen-Stuttgart ODHODI 3.40 L Videm -Pordenon 5.29 L Videm 6.13 D Videm - Trbiž 6.25 L Videm 7.05 D Videm 8.50 D Videm - Trbiž - Dunaj -Miinchen 10.08 L Videm 12.25 D Videm 13.00 L Videm 14.00 DD Calalzo (1) 14.16 L Videm 15.15 D Videm 16.55 L Videm - Trbiž 17.55 L Videm (ne vozi ob praz- nikih) 19.15 D Videm 20.15 L Videm 21.42 D (Italien - Osterreich Ex-press) Videm - Trbiž - Dunaj - Stuttgart (spalni pogradi za Stuttgart) Vozi samo v predprazničnih dneh od 28. junija do 15. septembra 1973. PRIHODI 0.31 L 6.50 L 7,36 L 8.13 D 8.50 L 9.55 D 12.05 L vozi ob praz- Videm Videm Videm (ne nikih) Videm Pordenon -Videm Osterreich - Italien Ex-press) Stuttgart Dunaj -Trbiž - Videm (spalni pogradi od Stuttgarta) Trbiž - Videm Videm Videm Videm Videm Videm 19.50 DD Trbiž - Videm 20.50 L Pordenon - Videm 22.40 L Videm 23.39 D Miinchen - Dunaj -Videm 23.45 DD Caialzo (2) Trbiž ■ 0.57 D 7.25 L 8.10 D 14.10 L 18.15 L 18.48 D 19.47 D 20.35 L 21.09 D (2) Vozi samo ob praznikih od 29. junija do 16. septembra 1973. Trst - Opčine - Ljubljana Beograd-Budimpešta-Moskva O D II O D I Opčine - Ljubljana - Zagreb (spalni pogradi Benetke - Zagreb) Opčine (1) Opčine - Ljubljana 11.14 DD (Simplon Express) Opčine-Ljubljana - Zagreb - Beograd - Reka (spalni vagoni Rim - Moskva) (3) Budimpešta (spalni vagoni Turin - Moskva ob nedeljah) Opčine - Ljubljana (2) Opčine (1) Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd Opčine - Ljubljana (2) Opčine (Direct Orient) Opčine -Ljubljana - Skopje - Beograd - Atene - Istanbul (spalni vagoni Pariz - Atene - Istanbul ter spalni vagoni in pogradi Trst -Beograd) PRIHODI Zagreb - Ljubljana-Opči-ne (spalni pogradi Zagreb-Benetke) Opčine (1) (Direct Orient) Istanbul -Atene - Beograd - Skopje -Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Atene-Istanbul -Beograd ter spalni vagoni in pogradi Beograd-Trst) Ljubljana - Opčine (2) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine Ljubljana - Opčine (2) 19.44 DD (Simplon Express) Reka-Beograd Zagreb Ljubljana - Budimpešta - Opčine (spalni vagoni Moskva Rim (4), spalni vagoni Moskva Turin ob petkih) 21.03 D Ljubljana - Opčine 21.38 L Opčine 5.48 D 7.10 L 9.10 D 10.10 D 12.12 D 14.35 L (1) Ne vozi ob praznikih. (2) Ne vozi ob nedeljah. (3) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih. (4) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sre dah, sobotah in nedeljah. soko odlikovanje je zbor prejel za posebne zasluge in dosežene uspehe pri razvijanju kulturno - glasbenega življenja v svojem okolju. To odlikovanje je bilo zboru podeljeno za občinski praznik občine Koper 15. maja letos. Za zaključek kulturnega sporeda bo nastopila Folklorna skupina iz Sovodenj, ki šteje 12 članov, pod vodstvom Nade Križmančič in harmonikarja Marka Rojca. Skupina ima komaj poldrugo leto življenja, a je pod strokovnim vodstvom voditeljice že petkrat nastopila na raznih praznikih. Skupino sestavljajo v glavnem Sovodenjci, nekaj pa je tudi Pečanov. Zaplesali nam bodo sklop primorskih in gorenjskih plesov. Nedeljo bomo zaključili s plesom ob zvokih ansambla «Primorci». V ponedeljek bomo naš praznik zaključili. Ansambel «Primorci» iz Ilirske Bistrice pa bo skrbel za zabavo in ples od 20.30 do 23.30. Prireditelji so tudi poskrbeli za dober prigrizek in najboljšo domačo kapljico, ki so jo dali na razpolago domači vinogradniki. Kioski bodo delovali vse tri dni od 10. ure dalje. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno jn da nas bo obiskalo mnogo gostov, katerim so naši kulturni prazniki pri srcu. Z našo prisotnostjo utrjujemo našo narodno zavest in poplačamo trud, ki ga vlagajo naši pevci in folkloristi za o-hranitev naše slovenske pesmi in piesov. ž_ M_ slavljenca Jože ia Marija Stanič s potomci Mafaldo, Davidom Robertom in Irmo OD PETKA DO NEDELJE Vinska razstava v Zgoniku V petek, 1. junija, ob 18. uri bodo v Zgoniku odprli 9. občinsko razstavo domačih vin z 10 vzorci belega in 7 vzorci črnega vina. Zvečer, od 20. do 24. ure bo ples na prostem. V soboto dopoldne bo otvoritev dveh novih igrišč za balinanje in turnir v balinanju za 1. «Kraški pokal*. Ob 16.30 bo zaključna prireditev šolskih otrok in otvoritev šolske razstave. Ob 17.30 bo imela koncert proseška godba, od 20. do 24. ure pa bo spet ples na prostem. nedeljo, 3. junija dopoldne bo mednarodni moški odbojkarski turnir in mednarodni ženski namiznoteniški turnir za 4. «Kraški pokal*. Ob ii. uri bo ex tempore za šoloobvezne otroke iz zgoniške oncir.e, ob 17. poc elitev nagrad zmagovalcem turnirjev in ex tempore, ob i 7.3C koncert proseške godbe, ob 20.00 tombola, nato pa ples na prostem Igral bo ansambel Kras. Poleg dobre domače kapljice bo preskrbljeno tudi za jedačo in za parkiranie avtomobilov. Pismo, ki nam je prineslo to vest, smo prejeli z zamudo, a kljub temu ga objavljamo zato, ker je novica razveseljiva in vredna, da jo prečitajo naši zvesti naročniki Primorskega dnevnika. Zavedna beneška Slovenca Jože in Marija Stanič iz Dolenje Mjerse, stara 77 in 67 let, sta prejšnji teden obhajala 50, obletnico zakonske zve-zg. Tako visok jubilej skupnega življenja dočakajo le redki zemljani. Pomislimo, da sta se kot 27-Ietni fant in 17-letno dekle poročila že 1923. leta, ko narava ni bila še v ničemer oskrunjena, zemeljsko lice popolnoma drugačno kot danes, cestni promet silno majhen in počasen, prometni predpisi skorajda niso bili potrebni. Jože Stanič pravi, da mu je bila nekdanja beneška Čeča Manja Mar-gutti (ženin rojstni priimek) iz. Preš-njega v Nadiški dolini všeč zato, ker je bila poštena, skrbna in še obdarjena z izredno lepoto. Natančno vsaki dve leti mu je žena Marija - Virginia povila po enega potomca: Irmo, ki ima sedaj 49 let,^ Mafaldo (47), Davida (45) in Roberta (43 let). Vsi so srečno poročeni. Slavnosti «zlate poroke* v Dolenji Mjersi na Beneškem se je udeležilo veliko število sorodnikov ter drugih povabljencev. Vsi so 3ib srečni tega nenavadnega praznovanja še posebno zato, ker sta slavljenca Jože in Marija Stanič še čila in izvrstnega zdravja. Ob tej priložnosti jima voščijo beneški Slovenci doma in po svetu še veliko zdravja in nadaljnjih srečnih let skupnega življenja. Tem iskrenim željam se pridružujeta tudi delovni kolektiv in uredništvo Primorskega dnevnika. Anton Birtič Mečana ■ lineJI :•. V' moška in ženska oblačila UL. CARDUCCI, 4 - TEL 31-188 - TRST ... način oblačenja .../ kakšen kroj PRI LINEAL TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, inozemstvo tudi v JUTRI, 28. MAJA V ČEDADU Konferenca o slovenski skupnosti v Furlaniji Jutri, v ponedeljek, 28. t.m. ob 21. uri bo v Čedadu v dvorani restavracije «A1 Giardino* konferenca — debata o slovenski skupnosti v Furlaniji. Konferenco organizira Center za politično - socialne študije «Nediža» iz Špetra Slove-nov. Za uvod bosta govorila arh. Valentin Zaharija Simonitti in prof. Pavel Petričič, oba iz Špetra. Na konferenco so vabljeni predstavniki oblasti, strank, kulturnib društev in drugi. Namen konference je seznaniti furlansko javno mnenje o obstoju in problemih slovenske skupnosti v videmski pokrajini. Antonio Bonazza (Trst) 5000 lir, Rudolf Štrajn (Mačkolje) 10.000 lir, Slavko štrajn (Mačkolje) 5000 lir. Albin Purger (Mačkolje) 10.000 lir, Albert Parovel (Mačkolje) 10.000 lir, Alma Stepančič (Mačkolje) 5000 lir. Zoran Parovel (Mačkolje) 20.000 lir, Adriano Kočevar (Mačkovlje-Prebeneg) 10.000 lir, Marija Gazič (Mačkolje) 5000 lir, Karolina Primožič (Mačkolje) 5000 lir, Alojz Tul (Mačkolje) 10.000 lir, Tullio Bratina (Trst) 2000 lir, Aleksander Smo-tlak (Mačkolje) 20.000 lir, Josip Tul (Mačkolje 4) 20.000 lir, Vesna Purger (Mačkolje 9) 20.000 lir, Ba-zilija Purger (Mačkolje 9) 20.000 lir, Rinaldo Pečarič (Mačkolje 11) 10.000 lir. Aldo Peccia (Mačkolje) 10.000, Luciano Pieri (Mačkolje) 20.000 lir, Virgil Tul (Mačkolje) 20.000 lir, Roman šik (Mačkolje) 20.000 lir, Rudolf Tul (Mačkolje) 5000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V GABROVCU V spomin padlih bratov Franca in Angela černjava darujejo sestre Marica, Zofka in Milka 15.000 lir. Člani pevskega zbora «Vasilij Mirk* darujejo 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE V počastitev spomina Ivana Križmančiča darujeta Pepi in Marija Pečar 5000 lir. Namesto cvetja na grob Mirota Križmančiča kot vrstnika darujeta Guštin Fonda in Marjo Renčelj 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Ivana Križmančiča daruje Anton Marc (Silčev) 5000 lir. V počastitev spomina pok. Mirota Križmančiča, Ivana Križmančiča in Angela Grgiča darujejo Nende-tovi 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana Križmančiča darujeta družini Mi-jot in Križmančič 5000 lir. V počastitev spomina pok. Mirota Križmančiča darujeta Svetko Žagar 10.000 lir in Ines Milkovič 2000 lir Namesto cvetja na grob pok. Ivana Križmančiča daruje Marija Žagar (Štancerjeva) 2000 lir. V počastitev spomina pok. bratranca Mirota Križmančiča daruje Marija Grgič (Drečkova) 10.000 lir. Matija Križmančič (žepene) daruje 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Angela Grgiča daruje Milka Fonda (Ruže-tova) 2000 lir. Namesto cvetja na grob Mirota Križmančiča daruje Klavdij Križmančič 2500 lir. V počastitev spomina pok. Ivana Križmančiča daruje družina Frlino-va 5000 lir. Za spomenik padlim v NOB iz Bazovice darujeta Marija in Danilo Marc 5000 lir. V počastitev spomina pok. bratranca Mirota Križmančiča darujeta Marija in Romano Kralj (Ko-veščevi) 5000 lir. V počastitev spomina pok. Mirko- ta Križmančiča, darujeta Rudolf in Juština (Kovešcevi) 5000 lir. V počastitev spomina pok. strica Ivana Križmančiča daruje Edo Župančič 5000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Ivana Križmančiča daruje Pepka Ko-žinova 2000 lir. V počastitev spomina pok. Ivana Križmančiča daruje Rihard Renčelj z družino 5000 lir. ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Namesto cvetja na grob Maksimiljana Gorjana daruje Ema Glavina vd. Ban 5000 lir. V spomin pok. Ivana Križmančiča daruje Rihard Renčelj 5000 lir. V počastitev spomina pok. Mire Žagar, Mirkota Križmančiča in Angela Grgiča daruje Anton Pečar z družino 6.000 lir za SD «Zarja». V počastitev spomina pok. Mirota Križmančičfi darujeta Pepi in Marija Pečar 5.000 lir za ŠD Zarja*. Ob 3. obletnici smrti Ludvika Hervatina daruje žena Gizela 3.000 lir za Dijaško matico in 3.000 lir za pevsko društvo «Primorec» iz Trebč. Ob 10. obletnici smta «šantle» Ančke od Banov, daruje N.N. 2.000 lir za pevski zbor društva Tabor z Opčin. Franc Mahnič z družino (Kovačev) daruje 10.000 lir za ŠD «Zarja*. Družina Frlinova daruje 5.000 lir za ŠD «Zarja». V počastitev spomina pok. strica Ivana Križmančiča daruje Edo Župančič 5.000 lir za ŠD «Zarja». V počastitev spomina pok Ivana Križmančiča daruje Rihard Renčelj 5.000 lir za ŠD «Zarja». V počastitev spomina pok. Ivana Sancina daruje Svetko žagar iz Bazovice 3.000 lir za PD «France Prešeren* in 2.000 lir za ŠD «Breg». Namesto cvetja na grob Mirota Križmančiča daruje Evgen Čuk 5.000 lir za prosvetno društvo Primorec. V počastitev spomina Marice Pi-žon - Rosmannove in Franca Ros-manna daruje hčerka Alba 5.000 lir za PD Ivan Grbec in 5.000 lir za Dom v Skednju. Sindikalna zborovanja na slovenskih šolah Sindikat slovenske šole obvešča, da bodo sindikalna zborovanja za nižje srednje šole v torek, 29. maja po 4. šolski uri. Nižje srednje šole «lgo Gruden*. «Fran Levstik* in Sv. Križ se bodo sestale na proseški srednji šoli, ostale nižje srednje šole «Fran Erjavec*. «Sv. Ciril in Metod*, «1-van Cankar*. »Srečko Kosovel*, »Simon Gregorčič* ter strokovna šola pa se bodo sestale na svojih sedežih. Sindikalna zborovanja učiteljstva bodo tudi v torek. 29. maja po 2. učni uri na šolah, kjer so posamezna didaktična ravnateljstva. Na zborovanjih bo šolsko osebje razpravljalo o sporazumu med sindikalnimi organizacijami in vlado. PATRONAT INAC ORVT.STII.A Razstava in predavanje o otroških risbah V torek, 29. maja. ob 15.30 bodo v otroškem vrtcu v Barkovljah, Ul. Vallicula 11. odprli razstavo otroških risb. Razstavo organizira usta nova ONAIRC, da bi opozorila vzgo jitelje in starše na pomembno vlogo ki jo ima pri izoblikovanju osebno sti in spodbujanju ter usmerjanju u stvarjalnosti svobodno izražanje o-troka. Takoj po uradnem odprtju razstave bo o spontanem otroškem risanju govoril prof. Claudio Desinan, asistent za pedagogiko na tržaški univerzi. 34133 Trst, Ul. Cirerone ft/b Telef. 62785 KMEČKE POKOJNINE Leta 1957 je bilo razširjeno plačevanje obveznih socialnih prispevkov tudi na kmete. Plačevanje teh prispevkov pride v poštev za invalidsko, starostno in družinsko po kojnino. Samo pod tem pogojem ba zainteresirani imel pravico do ene izmed sledečih pokojnin: A. STAROSTNA POKOJNINA Pravico do starostne pokojnine imajo: — moški, ki so dopolnili 65. leto starosti: — ženske, ki so dopolnile 60. leto starosti: — če je minilo vsaj 15 let od dne va, ko je bil plačan prvi prispevek, oziroma, če je bilo plača nih vsaj 2340 dnevnih prispevkov za moške (= 156x15) in 1560 dnevnih prispevkov za ženske (= 104x15). ffi) DARWIL TRST — TRG SV. ANTONA 4 / I Tel. 36231 - 61932 • II - III nudi najpopolnejšo izbiro v Evropi cb izdelkov iz zlata srebra draguljev 800 različnih tipov in modelov ur visoke švicarske kvalitete s posebnimi popusti Obiščite našo razstavo danes popoldne od 16. do 20. ure Sodelovali boste pri novem BREZPLAČNEM ŽREBANJU 50 BOGATIH NAGRAD Aut. Min. 2/252758 del 2.5.1973 Kmetje imajo pravico tudi do polne starostne pokojnine: — če je minilo 35 let od datuma, ko je bil plačan prvi prispevek; — če imajo plačanih 35 let obveznih prispevkov: — da niso na dan, ko so vložili prošnjo za pokojnino, vpisani v seznamih bolniške blagajne. Ker pa je zakon stopil v veljavo šele leta 1957, je nemogoče, da bi imeli kmetje plačanih toliko let prispevkov. Zato lahko priključijo ostala leta, ko so bili zaposleni kot podrejeni delavci in zaprosijo za polno starostno pokojnino. Starostna pokojnina začne teči s prvim dnem naslednjega meseca. ko je bila vložena prošnja. Poleg izpolnitve ustreznega formularja, ki ga nudi INPS je treba dostaviti še družinski list in vojaško potrdilo. B. INVALIDSKA POKOJNINA Zavarovanci imajo pravico do invalidske pokojnine: — če imajo plačanih vsaj pet let prispevkov, oziroma, če je bilo plačanih vsaj 780 dnevnih prispevkov za moške (« 156 x 5) in 520 dnevnih prispevkov za ženske (= 104x5); — če imajo plačanih v zadnjih petih letih vsaj eno leto prispevkov oziroma, če je bilo plačanih vsaj 156 dnevnih prispevkov za moške (= 156 x 1) in 104 dnevne prispevke za ženske ( = 104x1). Pri zaprositvi invalidske pokojnine je bistvenega značaja to, da se je zavarovancu zmanjšal delovni dohodek na polovico zaradi fizične ali umske bolezni. Pokojnina začne teči s prvim dnem naslednjega meseca, ko je bila prošnja vložena. Izpolniti je treba poseben formular, ki ga nudi INPS in mu dostaviti sledeče dokumente: — družinski list; — vojaško potrdilo: — zdravmško spričevalo ali potrdilo bolnice. C. DRUŽINSKE POKOJNINE Medtem ko je bila priznana kmetom pravica do invalidske m starostne pokojnine že leta 1957, jim je bila priznana pravica do družinske pokojnine šele pred kratkim. žena ima pravico do družinske pokojnine, če je umrl mož po 1. 5. 1969. Tudi mož ima pravico do družinske pokojnine po ženi a pod pogojem da je invalid. Za vsa pojasnila in za sestavo u-streznih prošenj se zainteresirani lahko obrnejo na Patronat INAC, Ul. Cicerone 8/b tel. 62-785. Umik za stranke vsak dan od 8.30 do 12.30 vključno ob sobotah. ORISKI DNEVNIK Shodi sekcij ANPI na Goriškem j v torek sprevod tekstilcev in sedanji politični trenutek Nekdanji partizani in aktivisti o-svobodilnega boja, naše ženstvo, ki je na Primorskem toliko žrtvovalo 2a napredek, in vse demokratično prebivalstvo Rupe, Peči in Gabrij, treh slovenskih vasi v občini Sovod• nje, praznujejo te dni svoj ljudski praznik, ki doživlja višek ravno na današnji dan. Zanj se je namreč odločila pred kratkim u-stanovljena borčevska organizacija ANPI, da dokaže, kako prevejajo prebivalstvo teh vasi vedno sveže in žive ideje protifašizma. ki so med osvobodilnim bojem v teh krajih pognale globoke korenine■ Da bi tudi mlada generacija in novi rodovi ne pozabili velikih žrtev in krvnega davka teh krajev za osvoboditev in napredek, se borčevska organizacija pripravlja tudi na postavitev spomenika padlim. Podoben praznik prireja prihodnje dni tudi sekcija ANPI v Podgori, in tudi njen namen je z uspehom kronati svoj čas započeto akcijo, ki je že rodila prve sadove za postavitev spomenika padlim v odporniškem in osvobodilnem gibanju. Današnji ljudski praznik ob Vipavi, in tisti, ki ga prihodnje dni prireja v Podgori sekcija ANPI pomagata, da se skupno spomnimo na politične in vojaške uspehe o-svobodilnega boja evropskih narodov proti nacizmu in fašizmu in na zmago slovenskih in italijanskih protifašistov nad skupnim sovražnikom. S to zmago so bili položeni temelji slovensko - italijanskega bratstva iv kulturnega, političnega in meddržavnega sodelovanja na tem prostoru. Toda današnji shod, ki ga prirejajo v času povečanih naporov vseh strank ustavnega loka v parlamentu in v državi za sodno preganjanje neofašistov, ki obnavljajo razpuščeno fašistično stranko — današnji shod, ponavljamo, hoče hkrati o-pozoriti demokratično javnost, zakaj je naša narodnostna skupnost življenjsko zainteresirana, da fašizem ne prodre. Izkušnje iz naše preteklosti nas poučujejo, da bi fašizem dvakrat udaril Po nas, če bi se uveljavil: udaril bi nas kot državljane in potem še kot Slovence. V preteklosti nam ni fašizem odzvel le splošnih demokratičnih pravic, sindikalnih pravic in človeške svobode, ampak nam je onemogočil tudi uporabljanje narodnostnih pravic. Njegovo nasilje nad nami je bilo tolikšno, da se rane, ki nam je takrat prizadejal, še do danes niso zacelile. ker so se tudi po zmagi nad fašizmom pojavile sile, ki nočejo priznati naše dejanske enakopravnosti in tako preprečiti odtujevanja naših ljudi. Glede dajanja naših narodnostnih pravic se uveljavlja politika postopnosti. vendar je ta politika tako neučinkovita, da doživljamo hudo stagnacijo, ki traja že vsa zadnja leta, odkar so se najbolj zagrizeni nasprotniki splošnega napredka v državi združili v napadih na naš u-stavni red in mu hočejo zrahljati temelje, da bi odprli pot fašistični avanturi, kot to dokazujejo atentati v Milanu, poskus pokola v vlaku, nasilje v Reggio Calabrii itd. Kako resnična je naša ugotovitev o zaustavitvi procesa dajanja jezikovnih pravic, govorijo naslednja dejstva: v celoti razpolagamo samo z dvema vsedržavnima zakonoma, o šolstvu in o slovenskih imenih, vse ostale jezikovne pravice, kolikor jih je. ne izhajajo iz zakonov, ampak so nam dali «via facth, kar pomeni, da nam jih v slabi politični klimi lahko tudi odvzamejo. Takšno stanje je tudi posledica odločitve ustavnega sodišča, ki ne priznava deželi zakonodajne oblasti v manjšinskih vprašanjih, čeprav ima dežela posebni statut za-zaradi navzočnosti Slovencev. Zelo kvarno vpliva na naš narodnostni razvoj zaustavitev decentralizacije na deželni ravni in etatizacija tega oblastnega telesa, ki se kaže v preprečevanju samoupravnih teženj krajevnih skupnosti. Ob takšnem položaju, ki ga enako ali zelo sorodno ocenjujejo stranke, v katerih se Slovenci udejstvujejo, ter slovenske organizacije, je logična zahteva zavestnih sil, da se naša skupnost zaščiti in se ji omogoči nemoten razvoj in da so s tem namenom izdelale ustrezne predloge, po kateri poti in na kakšnem način doseči ta cilj. Čeprav je danes odprtih mnogo velikih vprašanj, ki zadevajo o-snovne izbire v razvoju naše družbe, moramo združevati naše napore, da zavarujemo sedanje jezikovne dosežke ter hkrati težiti za tem, da se nam z novimi zakoni zagotovijo pogoji za resnično napredovanje na vsem področju, kjer živimo, po vzgledu rešitve južnoti- rolskega vprašanja. S takšno politiko bomo učinkovito odpravljali vse nevarnosti, ki bi pretile naši skupnosti s strani fašizma; lahko celo trdimo, da bi z odločnim pristopom k reševanju naših pravic spodjedli korenine, iz katerih raste fašizem. Če tako gledamo na naš položaj, potem postaja jasno, zakaj je potrebna naša prisotnost na strani vseh italijanskih protifašističnih sil in zakaj je — če hočete — za bližnje volitve potreben protifašistični glas, slovenkim kandidatom m še zlati glas tistim silam v italijanski družbi, ki se v boju za odpravo krivic nad delovnimi ljudmi borijo tudi za odpravo kritne, ki jih doživlja slovenski človek v zamejstvu. To smo napisali z namenom, da bi dali svoj prispevek partizanskim shodom, ki jih te dni prirejajo naši ljudje z vipavskega in soškega nabrežja. G. V. po mestnih ulicah V Gorici se je včeraj združila enotna federacija treh sindikalnih skupin tekstilnih delavcev, da bi programirala za prihodnji teden urnike stavk, ki jih je sklicala državna sindikalna federacija. Tekstilci bodo drugi teden nadaljevali z večurnimi stavkami in bodo v torek, 30. maja imeli sprevod po goriških ulicah, ki se bo zaključil na Travniku, kjer bo govoril predstavnik državne federacije FULTA, Giuseppe Caglioni. V Doberdobu v četrtek šolska prireditev V osnovni šoli v Doberdobu bodo imeli zaključno šolsko prireditev v četrtek, 31. maja ob 16.30. Prireditev bo v prostorih osnovne šole, učenci bodo nastopili s petjem in raznimi prizorčki. Ob tej priliki bo prirejena tudi razstava risb in ročnih del. V GORICI SE JE PRIČEL 7. POKRAJINSKI KONGRES Sindikat CISL se zavzema za čimprejšnjo uresničenje sindikalne enotnosti To tezo je v svojem poročilu zagovarjal tajnik Giovanni Padovan - Ostra kritika deželni vladi Potrebno je čimiprej uresničiti sindikalno enotnost, s katero bo moč uresničiti delavsko samoobrambo pred kapitalisti in zavreči nekdanjo podložnost sindikatov političnim silam, je dejal tajnik Giovanni Padovan v svojem uvodnem poročilu na 7. pokrajinskem kongresu sindikata CISL, ki se je ob prisotnosti 200 delegatov in predstavnikov drugih sindikatov, pričel včeraj popoldne v dvorani Katoliškega doma v Drevoredu 20. septembra. V svojem poročilu se je Padovan dotaknil vseh vprašanj, ki danes zanimajo sindikalni svet. Sindikat mora biti neodvisen od države in od političnih strank, sindikat se mora zanimati za vsa pereča vprašanja v današnji družbi in ne le za zgolj sindikalnega značaja: mora se zavzemati za ohranitev demokratičnega ustroja države. Govornik se je dotaknil tudi gospodarske krize, ki je v državi in dejal da je treba pričeti z novo gospodarsko politiko, ki bo izvlekla italijansko gospodarstvo iz krize. Zaradi tega je treba imeti jasne pojme v državnem in v deželnem merilu. Kritičen je bil poseg Padovana tudi do politike deželne vlade. Stikov deželne vlade s sindikati je bilo precej, vendarle so vsi zakoni bili izglasovani v nasprotju s iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTniiiiiiniiiiiitiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiia PODELITEV MEDALJ ZMAGOVALCEM NATEČAJA «GRAN PREMIO NOE» V GRADIŠČU Ob srebanju «zlatega> sivega burgundca razprava o razvojnih možnostih briškega vinogradništva Tokrat Je pripadla čast, da je ohranil dobro ime briških vin, vinogradniku Marcelu Humarju z Valerišča - Briškega vina je pravzaprav malo: njegova prihodnost je v kakovosti ske proizvodnje, ki v Brdih sloni na individualnih proizvajalnih odnosih, sprejemljiva za vse večne čase, ko pa se po drugi strani pojavljajo zadružne oblike kletarjenja? «Briška zemlja proizvaja nedosegljiv proizvod,* smo slišali. Ali bo za vedno dovolj, da bo taksen ostal, samo briška zemlja in znoj naših pridnih Bricev, ali pa bo potrebno še kaj drugega? Vprašanja, ki si jih zastavljamo, so v zraku. Nihče ne more v času hitrih sprememb počivati na doseženem. Med srebanjem tega in onega «odlikovanca» so se vse bolj bistrili pogledi na obsežno področje vprašanj, kjer ni dovolj samo pridnost, ampak je potrebno še znanje, smisel za trgovino in sposobnost gledanja naprej. In morda ravno na to, poslednje vprašanje smo našli odgovor, ko je nekdo dejal: «Bri-škega vina je pravzaprav malo. Rešitev za njegove prozvajalce je v kvaliteti. Kvalitetni zaščitni znak pa vse bolj diktira tudi ceno.» G. V. Marcel Humar z Valerišča prejema zlato medaljo za svoj sivi burgundec na vinski razstavi v Gradišču Razstave s pokušnjo so vedno bolj uveljavljajoča se oblika propagande vinske proizvodnje. Posebno kvalitetne prirejajo na območju goriške pokrajine, ki se upravičeno lahko pohvali s svojim dobrim pridelkom. Ena izmed takšnih prireditev, ki je te dni dočakala svojo osmo izvedbo, je deželna razstava vin s pokušnjo za nagrado «Gran Premio Noe», ki ji od samega rojstva dalje botrujejo dežela, turistična ustanova iz Gradišča, enoteka iz tega bližnjega furlanskega mesta in organ‘z»c:ja vinskih strokovnjakov ONAV. Svečani del te prireditve so sklenili v petek zvečer s podelitvijo zlatih in srebrnih medalj v obnovljenem čudovitem magistratu v palači Tor-rioni. Za nas je prireditev pomembna zato, ker so se na njej uveljavili tudi slovenski vinogradniki. Njihov gospodarski napredek pa spremljamo in podpiramo, ker se zavedamo, kako težaven bi bil naš obstoj brez trdnih temeljev te važne gospodarske panoge. Doslej je večje število vinogradnikov iz Brd, od Oslavja pa tja do Plešivega, bilo deležnih naše pozornosti, ko so postali «zlati* ali «srebrni». Tokrat je postal «zlat» in «srebrn» naš števerjanski rojak Marčel Humar, doma na Va-lerišču v Števerjanu. Njegovo dobro kapljico in hkrati gostoljubnost njegove hiše smo mogli spoznati med lanskim obiskom delegacije novogoriške občinske skupščine slovenskim občinam v Števerjanu, Sovodnjah in Doberdo- DANES IN PRIHODNJE DNI Protifašistična shoda ANPI na Peči in v Podgori Na Peči danes nastop pevskih zborov - Osrednja prireditev pod topoli v Podgori v soboto popoldne Danes in prihodnji teden prirejata dve požrtvovalni in prizadevni sekciji ANPI na Goriškem protifašistični manifestaciji. Danes se zaključuje shod sekcije ANPI Peč, Rupa, Gabrje. Ob 17. uri bo na Peči, kjer je prireditveni prostor, koncert pevskih zborov z nastopom domačega pevskega zbora Rupa - Peč «Kras» iz Dola - Poljan in «Srečka Kosovela* iz Ronk. Zvečer bo ples ob igranju zabavnega orkestra «Nobili» iz Gorice. Od srede, 30. maja pa do ne-dlje, 3. junija, bo «pod topoli* praznik podgorske sekcije borčevske organizacije ANPI. Ves čas bo odprta razstava slovenske knjige. Praznik bodo popestrili s srečolovom, z igranjem družabnih iger kot je npr. briškola, z večernimi plesi itd. Igranje bri-škole je na sporedu v četrtek ob 17. uri. Osrednja prireditev, ki bo v soboto, 2. junija, se bo pričela ob 17. uri z igranjem godbe na pihala iz Anhovega po podgorskih ulicah; sledil bo nastop govornikov ter nogometna tekma med ženskima ekipama Olimpije iz Ljubljane in Visca za pokal podgorske tekstilne tovarne. V nedeljo zvečer bo samo plesna zabava. Tudi v Podgori bodo igrali «Nobili». bu. Takrat nam Marčel Humar, števerjanski občinski svetovalec, še ni povedal, da si je z vinom že pridobil zlato. To smo izvedeli šele prejšnji dan v Gradišču, ko nam je rekel, da ni prvič, ko se vrača domov s takšnim odličjem, am pak da ga je prejel za beli pinot leta 1969, medtem ko je leto poprej v Tržiču prejel odlikovanje «Rocca d’Oro» za «vinsko trojico* beli pinot, tokaj in merlot. «Ne da bi hoteli izdajati vašo metodo dela — smo vprašali Mar-čela Humarja — nas vendarle zanima, zakaj je razsodišče prisodilo zlato medaljo vašemu sivemu burgundcu, ali pinotu, kot ga tukaj imenujejo. V čem vidite poglavitni razlog za tako visoko priznanje.* «Trte so mlade in so letos prvič «na frugi*. Grozdje je bilo lepo, da bi ga lahko potrgali in odpeljali na trg. Seveda je za vsa briška vina potrebno dodati še lego in zemljo, nas sprašujete, zakaj jih odlikujejo. Veste, večji del briških vin je tako kvalitetnih, da jim lahko z zaprtimi očmi prisodijo nagrade, medtem ko za ravninska tega ni mogoče napovedati s takšno gotovostjo.* Razvil se je pogovor o upravljanju kmetijskega posestva, o delovni sili in o vsem. kar sodi poleg. Posestvo obdelujeta z ženo in mu pri tem pomagata še otroka. Z bratom sta si zgradila skupno klet, skupno sta nakupila in uporabljata strojni park. Že lep čas Humar stekleniči večji del svojega pridelka ter ga brez težav prodaja. «Od-kar imamo nekateri briški vinogradniki svojega zastopnika, ne prodajamo vina samo v naši deželi. zlasti v Gorici, Vidmu in Trstu, ampak ga morete najti na vinskih listah znanih restavracij v Milanu, Rimu, Comu in Sondriu.* Ko so razdelili kakšnih sto medalj, «kar ne dokazuje ohlapnosti, ampak kvaliteto vin, ki jih je ocenjevala stroga komisija,* so prireditelji in nagrajenci odšli v foyer gledališča v Gradišču, kjer so vina razstavili in jih dali pokušati. Pridružili so se še Humarjev brat, Silvan Primožič z Oslavja in Trpin iz ščedenskega konca, sami odlikovanci, da bi «ugotovili», če so si vina zares zaslužila takšna priznanja. Najprej smo srebnili «zlati* sivi burgundec, potem pa kar od kraja še belega, pa tokaj, rizling, traminec, souvignon in na koncu še kabernet. Da bi jih vi slišali, tele naše vinogradnike, kletarje, trgovce, kako se spoznajo na svoj pridelek. «Pričakoval sem zlato za beli pinot,* je dejal Marčel. Silvan pa mu je pritrdil, da bi mu ne delali krivice, če bi se želja uresničila. Pogovor je stekel o barvi, o kislini, o parfumu vinskem. In o tem, kaj bi sodilo k temu in kaj k onemu kozarcu. Prepričal sem se, koliko resnice je v tisti ugotovitvi mojega znanca Veronellija, da «je vino intelektualni del vsakega obeda.* še in še bi lahko govorili o njih, pa bi spodbud za nove pogovore ne zmanjkalo. Še tako dobra «bišteka» ne bi ponudila toliko tfem za pogovor in ne bi tako razvezala jezikov kot razprava na temo: vino. Taistega mnenja je bil tudi enolog vinske kleti iz Koprive. Njegov prihod je vpletel v pogovor tudi važnost vonja. «Vo-njava daje vrednost vinu, ne pa okus. Naša čutila v prvobitnosti so dajala vonju prednost pred okusom. Ne smemo pozabiti fiziološke strukture naših čutil. O tem so bili napisali knjige. Kdor obvlada to področje, ne bo proizvajal slabega vina.* To so besede strokovnjaka in trgovca obenem. Toda naši vinogradniki vztrajajo pri svojem: če je pinot, potem naj bo pinot, in če je kabernet, potem naj bo takšen kot mora biti. Naši ljudje nočejo spreminjati tistega, kar je dala narava. Ali naj jim v časih ponarejanj to štejemo za slabo? Toda pogovor s tem še ni oil izčrpan. Pregovor o sedmih debelih in sedmih suhih kravah velja tudi za vinogradništvo, pa čeprav je bilo, med nami povedano, že tudi osem debelih krav. Kaj bo, če se nestabilnost v svetu, ki zajema blago in valute, ki so se zdele včasih nedotakljive, nekega dne zadene tudi ta žlahtni proizvod? Ali so naši vinogradniki pripravljeni? In ali je sedanja oblika vin- Delavstvo ladjedelnice proti fašistični dejavnosti Protifašistični odbor ladjedelnice v Tržiču je izglasoval resolucijo, ki so jo v obliki letaka porazdelili med delavce, s katero odločno obsoja obujanje fašizma, atentate v raznih italijanskih mestih ter napade na študente v Reggio Calabrii in v Bolognii. V resoluciji obuja tudi spomin na tri karabinjerje, ki so bili pred letom dni ubiti v atentatu v Petovljah. Protifašistični odbor zahteva izvajanje ustave, ki prepoveduje obujanje fašistične dejavnosti. Prav tako zah- i teva, da se sestavi taka vlada, ki bo jamčila, da se fašisti kaznujejo. sinikalnimi zahtevami. Dežela ni imela poguma upreti se včasih zgrešenim določilom državnega načrtovanja. Če je na eni strani veljala politična volja za rešitev določenih vprašanj je bilo izvajanje prepočasno in neuspešno. Gospodarstvo v goriški pokrajini se je razvijalo čisto samostojno in nepovezano med seboj. Določeno reševanje prihaja prepočasi, odtod tudi brezposelnost in kriza na več področjih. O sindikalni enotnosti je Padovan dejal, da mora biti sedanja federacija s CGIL in UIL le prehodnega značaja. Zaradi tega je treba tudi znotraj sindikata odpraviti ideološke struje. Njegov govor je trajal skoro dve uri. Dotaknil se je tudi organizacijskih vprašanj, mednarodnih stikov, sodelovanja z drugimi sindikati, sindikalnih svoboščin v podjetjih. Kongresu predseduje dr. Giorgio Craviotto, član osrednjega vodstva CISL. Pozdrave so prinesli tajnik CGIL Zuliani, UIL Bregant, videmske federacije CISL Maieron, zastopnik ACLI. Vodstvo kongresa je dobilo precej pozdravov in telegramov z drugih strani. Kongres se bo nadaljeval danes z razpravo, v katero bodo posegli številni delegati. Danes v Dijaškem domu zaključna prireditev Šolsko leto se naglo bliža zaključku. Gojenci v slovenskem Dijaškem domu v Gorici bodo tudi letos spoštovali dolgoletno tradicijo in se danes popoldne predstavili z običajno akademijo ob zaključku šolskega leta. Na sporedu imajo petje, deklamacije in razne prizorčke. Podobno prireditev prirejajo v Dijaškem domu ob prilika Prešernovega praznika. Letošnja je zelo lepo uspela, zaradi česar lahko pričakujemo, da bo tudi zaključna prireditev uspešna, saj bodo gojenci staršem in sošolcem pokazali, ^aj so se med šolskim letom naučili. Prireditev bo ob 17. uri. Dve uri prej pa se bodo starsi sestali z vzgojitelji Dijaškega doma na roditeljskem sestanku. V Tržiču se je včeraj zjutraj sestal, pod vodstvom predsednika Se-mole, upravni odbor novoustanovljenega medobčinskega avtobusnega konzorcija. Razpravljali so o tehničnem vodenju konzorcija in pripravili ustrezni načrt. Z vodstvom ladjedelnice in s tovarniškim svetom se bodo pogovorili o potrebi delavskih prevozov. Skupščina širšega sveta bo 12. junija. MLADINSKI KROŽEK GORICA razpisuje v počastitev kmečkih uporov LITERARNI NATEČAJ za dijake slovenske nižje srednje šole v Gorici. Dijaki lahko napišejo nalogo na temo enega sledečih naslovov: 1. «Kronanje v Zagrebu* 2. «Grad gori, grof beži...«-3. «Zakaj so se slovenski kmetje upirali gosposki*. 4-«Kmečki punti v slovenski prozi in poeziji«. Naloge naj dijaki napišejo najkasneje do JUTRI« 28. maja, nakar jih bodo za to določeni člani Mladinskega krožka dvignili. Komisija bo nato izbrala najboljše naloge, katere b°: mo nagradili v nedeljo, 3. junija ob 10.30 v Prosvetna dvorani na Verdijevem korzu 13. Toplo vabimo srednješolce, da se polnoštevilno udeležijo natečaja in tako s svojim spisom počastijo vse tiste naše prednike, ki so dali življenje za zmago P1®' vice nad krivico in s tem napisali eno najsvetlejših strani naše zgodovine. Urnik trgovin za prihodnji tfiden Zaradi praznikov v prihodnjem tednu bodo trgovine spremenile urnik. V sredo, 30. maja bodo mesnice odprte tudi v popoldanskih urah; v četrtek, 31. maja bodo v jutranjih urah odprte samo mlekarne in pekarne; v petek, 1. junija bodo mesnice odprte tudi popoldne; v soboto, 2. junija bodo vse trgovine zaprte, razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte v jutranjih urah; v nedeljo, 3. junija bodo vse trgovine zaprte, razen dežurnih cvetličarn. Ker bodo v prihodnjem tedni kar dva praznika, bodo trgovine ostale odprte v ponedeljek zjutraj in v sredo popoldne. Trgovine z oblačili in podobno bodo od 1. junija dalje, ko bo stopila v veljavo poletna ura, v popoldanskih urah imele odprto od 16. do 19.45. DEŽURNI ZDRAVNIKI Za Gorico, Sovodnje in števerjan sta danes dežurna dr. Mario Foma-sir, Ul. Goldoni 8 in dr. Schiron. Za Krmin je dežuren dr. Pavšič; za Ronke pa dr. Giovanni Pella. DEŽURNE TRAFIKE Ul. 9. avgusta; Ul. Mazzini 10, Ul. Oberdan 1; Ul. Cravos 2; Ul. For-mica 44, Svetogorska cesta 64; Ul. Udine 55; Drevored 20. septembra 143; Oslavje 21; Ul. Capodistria 5; Madonnina 4; Ul. P. Diacor.o 116; Ul. Cipriani 66. Izleti ŠD «Juvenf,ina» organizira 10. junija izlet v Celje ob priliki prijateljske nogometne tekme s tamkajšnjo ekipo «Kladivar». Vpisovanje pri odbornikih društva in v gostilnah Romana, Turri, Lojze in v baru Milan v štandrežu. Kino VERDI (•urica 15.00—22.00 «Nessuna P1^ per Ulsana*. B. Lanchaster. Ha film. Mladini pod 14. let°m povedan. jsC) CORSO 15.15—22.00 «Spruzza, spa . e špara*, K. Brussel in C. R° Barvni film. cnirito MODERNISSIMO 15.30-22.00 <*P Santo e le cir.que magnifiche glie*. F. Karis in. D. Harem«« Barvni film. CENTRALE 15.00—21.30 «Tarzan pantera nera*. S. Hawkes Swan. Barvni film. . _aC. VITTORIA 15.15—22.00 «GIi alt« conti di Canterboi y . E. S 01 ^ m T. De Leo, barvni film. P vedano mladini pod 18. letom- e 1« in K’ r.itorb' trči d AZZURRO 14.00—22.00 «Cari gen,t Barvni film. . ,aci ENCELSIOR- 14.00-22.00 «R‘Pr° ancora Sam*. Barvni film- . „p0Sj; film- PRINCIPE 14.00—22.00 «Ogg> sP° sentite condoglianze*. Barvni !\ocu t.urica , harvn) SOČA «Dvojčici zla», amensK film ob 16.00; 18.00 in 2U-« • a. SVOBODA «Umazani heroj J«” j8.00 meriški barvni film ob 1 • in 20.00. amerišk’ DESKLE «čma karavana*, « barvni film ob 17.00 in 1 ■ jran-RENČE «Morilec trka ob zon - ^ o0, coski barvni film ob 17.0 coSld PRVAČINA «Agent X 13». 1 Q barvni film ob 16.00 in .^jijanski KANAL «Nuna iz Monze*, barvni film ob 16.00 in 20.00. gO RICI LEKARNA * Udežurna Danes ves dan in pono<-’1 ^ tel- DEŽURNA LEKARNA v. lekarna Provvidenti, 29-72. V T*ŽIČ1 Danes ves dan in žurna lekarna Al Redentore, selil, tel. 72-340. PO^je pos- V četrtek v Gorici praznik avtomobilistov Avtoklub v Gorici obvešča, da bo v četrtek, 31. maja ob 11. uri na Trgu Battisti tradicionalni praznik avtomobilistov. Podobna prireditev bo v nedeljo, 3. junija, vedno ob 11. uri, na glavnem trgu v Tržiču. Na obeh prireditvah bodo nagradili šoferje - veterane ter pripadnike enot prometne policije, ki so se izkazali v službi ter zmagovalce raznih šolskih natečajev za prometno vzgojo, to dijake srednjih šol iz vse pokrajine ter učence osnovnih šol v občinah Gorica in Tržič, Ob tej priliki bodo učenci in dijaki tako v Gorici kot v Tržiču urejevali promet. V skupni organizaciji Avtokluba in šolskega skrbništva, bo jutri, ob 15. uri, na šolskem stadionu na Rojcah tečaj prometne vzgoje za dijake nižjih srednjih šol, ki so obiskovali tečaje prometne vzgoje, ki jih je priredil goriški avtoklub. ■milili umni m MiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii PSI OTVARJA VOLILNO KAMPANJO V gledališču Verdi danes zborovanje A. Giolittija Jutri pred tovarno SAFOG in v Ločniku bo za KPI govoril sen. Li Vigni - Liberalci so včeraj predložili kandidatno listo V gledališču Verdi bo danes ob 11. uri prvo volilno zborovanje socialistične stranke, na katerem bo govoril poslanec Antonio Giolitti. Ta je bil v vladah leve sredine minister za načrtovanje in je predsedoval nedavni konferenci stranke o gospodarskih vprašanjih, kj je toliko zanimanja sprožila v italijanskem političnem svetu. Giolitti bo danes govoril o nujnosti gospodarskega razvoja v državi ter o politični krizi, ki je v državi tik pred kongresom večinske stranke. Napovedanega zborovanja socialističnega poslanca Bertoldija jutri v Krminu ne bo. Komunistična partija napoveduje jutri dve zborovanji. Na ploščadi pred tovarno SAFOG bo ob 12.30 vovoril senator Mario La Vigni. V Ločniku pa bosta ob 20.30 govorila pokrajinska svetovalca in kandidata za deželne volitve Bianca Marega - Vidoz in senator Mario Li Vigni, član centralnega komite ja KPI. Sinoči ob 17. uri so na goriškem sodišču predložili sedmo kandidatno listo, t.j. listo liberalne stranke. Predložil jo je odv. Agostino Majo Ima sedem kandidatov. mn iiiiii 1111111111 in tu ■ iiiiiiin iifni m im IM m min iitiiiiiiiMiiini] iiiniiii iiiiiiiiiiiiiiii im li m iiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiii m ■■■■■iniiiiiiMii V PETEK SE JE POKRAJINSKI SVET SPET SESTAL 0 Zaradi nesoglasij med demokristjani niso še odobrili letnega proračuna • nit Oster besedni spopad med odbornikom Perissinom in svetovalcem Cianoni - U(l so odgovorili na vprašanja svetovalcev - V sredo sestanek načelnikov s^lP Proračuna pokrajinske uprave ni-1 me. Perissin je govoril o zdravstve-so v petek zvečer odobrih. kot se j nih problemih, Tacchinardi je omeje predvidevalo, zaradi nesoglasij I nil nekatera javna dela in zakon znotraj demokristjanske svetovalske skupine, ki so se izkazala v ostrem besednem spopadu med načelnikom skupine dr. Cianom in odbornikom za zdravstvo Perissinom. Do prvega besednega dvoboja je prišlo že med odgovorom odbornika za zdravstvo raznim posegom svetovalcev. Perissin je namreč po svoje tolmačil deželni zakon štev. 57 z dne 12. decembra 1972, Cian mu je vpadel v besedo in dejal, da njegovo tolmačenje ne odgovarja vsebini zakona. Hujši je bil besedni spopad po govorih odbornikov in predsednika. Tedaj .ie dr. Cian dejal, da zavrača Perissinova izvajanja o uvedbi zdravstvenih konzorcijev, češ da nimajo nobene veze z deželnim zakonom in zahteva istočasno, da pokrajinski odbor potrdi že sprejete sklepe, o katerih je bil govor tako v pokrajinskem svetu kot na konferenci z župani vseh občin Goriške. Sicer njegova skupina ne bo glasovala za proračun, je zaključil dr. Cian. Tedaj pa mu je vpadel v besedo Perissin in hotel vedeti za katero skupino gre in Cian mu je povedal, da gre za štiri dernokr-ščanske svetovalce, ki spadajo v skupino forze nuove. Prepira ni hotelo biti konca, Perissin je nato še enkrat poudaril svojo tezo, predsednik dr. Chientaroli pa je dejal, dla bo spoštoval sklepe, ki so bili sprejeti na prejšnjih sejah v spoštovanju deželnega zakona. Enako zahtevo kot Cian je postavil tudi komunistični svetovalec Sabbadini. Proračuna pokrajinski svetovalci niso odobrili zaradi prepirov v de-mokristjanski hiši. Svetovalci drugih strank, tako večinskih kot opozicijskih, so poslušali kaj se dogaja pri sosedovih. Še prej so posamezni odborniki odgovorili na razna vprašanja. Lo-di je osredotočil svoj govor predvsem na vprašanjih proračuna, Bot-tegaro je govoril o socialnem skrbstvu, predvsem o bolnih otrocih, Corbatto je govoril o šolstvu in o gradnji novega zavoda za gluhone- 865, Waltritsch pa je, govoreč o o-sebju. dejal da bo v tem letu u-rejen stalež osebja. Predsednik dr. Chientaroli je povzel odgovore ter potrdil dosedanjo linijo pokrajinske uprave. Svetovalci so nato izvolili elane pokrajinske komisije za ugotavljanje vrednosti zemljišč. Datum za prihodnjo sejo pokra jinskega sveta, na kateri naj bi o-dobrili proračun, še ni določen. V sredo, 30. maja zvečer se bodo sestali načelniki skupin, da bi skušali najti sporazum o dvanajstih resolucijah, ki so bile predložene v debati o proračunu. Morda bo do srede prepir v de-mokristjanski hiši mimo. Vendarle se je v petek zvečer jasno videlo, da niso o določenih stvareh demo kristjanski svetovalci soglasni. Predavanje o kultni'1 v Krminu ■ l * Prejšnji večer so v ^rrn^p0iitična okroglo mizo na temo QsnoV- kultura javnih ustanov ,gf0 je ne kulturne organizacij*« ^ sfl organiziral kulturni kro rez*se.! iigoh. Predavatelja sta uredj Auro Franzoni in 9laVVl scand°' revije «Cineforum», San lara. g po- Govor je bil Predvse.!dejstv^ manjkanju kulturnega ■ po n ja v javnih ustanovam bit* nja v javnih ustanov k mnenju predavateljev, *'edoV& ene glavnih nosilcev tn^ggU ljvA_ ene glavnih cev kulture širšemu ... Kot vzor naj bi bila ve v ® gna, oziroma javne nstaJebivalC^ miliji,, ki posredujejo V večjo kulturno osnovo. K MEČK 4 BANKb USTANOVLJENA LETA 19»9 GORICA m. Moretti M Tel. 2206 - 2207 VSE BANČNE U S L U G E IM E N J A I N 1 C A PRIZNANO Mt DNAKUDNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZI GORICA - Ul. Duca d’Aosla 18'-1 PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA Nekaj besed o zaključni reviji otroških in mladinskih zborov Na vseh prireditvah je nastopilo nad 3500 pevcev osnovnih šol V tržaškem Kulturnem domu je nastopilo 12 zborov, med katerimi tudi otroški zbor Glasbene matice ter «Kraški slavček» iz Nabrežine ;;; preb nastopom partizanskega zbora m?*««™*” pisateljsko • ‘!t>na revija otroških in mla-Prj:?11} Pevskih zborov, ki je bila nedeljo, to je 20. t.m. v Pfav? Cm domu v Trstu, je bila tjv aPrav koncert najboljših zbo-^slt'K ^ ie na Predhodnih ob-oziroma medobčinskih reje n obrala posebna žirija. Ta Wi red spremljala nastope v 6isi3. Herpeljah - Kozini, Ilirski V Tolminu, Ajdovščini in 220t '■ ko se zvrstilo na odrih ilti jTskih, 26 mladinskih, 3 deRli-lij r, j mešani zbor, skupaj to-Pr*ig4 zborov. Med temi so se «sn0v3°javili 3 zbori italijanskih ^toh'1 z obale. Kot gost je lice P1 otroški zbor Glasbene ma lad 35^rs*"a- Skupno je nastopilo pevcev z osnovnih m šoi. Ha 0i)Oc!atKi govore, da je petje Ho ^''Oorskih šolah dokaj živah-Hodj Množično, posebno še, če 'l‘iah °’ da niso na letošnjih regije;,. nastopili vsi zbori, ki de-Hfav na. še nekaterih šolah, če-ska .je. je v zadnjih letih zborovali Be®vnost na primorskih šo-rPe^.^ej razmahnila in dosegla vendar ne moremo kitf jUsPehe, tidiifn povsem zadovoljni z več NkiV' Ppskusije, ki so bile po S r,rev*jj s pevovodji, so navrgle •e (j^etečih vprašanj, s katerimi ti v bodoče treba spoprijemanjih^* h nadaljnjemu razvoju Saega zborovskega petja pod 3ern nismo uspeli še po P utt.dfl0v°lj enakovredno oživiti 16 PevJbi1 PrePričanja, kako važna j>tca vzgoja za otroka že od Ju žjv3m>. ko ga je sodobni najsi rpatJei?ja Prikrajšal za dobršen *valker*ne topline in njene sprejo, 3 Pesmi. Da otroci radi a si prepevanja želijo sko-So | rPanJ kot kruha, spoznali ®hko na vsakem koraku. !tliev ^^veda povsod enakega ra-rMj ja,1!a za ti r’" vnonf za-tiahj ®a je še marsikje več ali bfppuščena slučajnosti czi-[lzadevanjem in trudu po-"?lj C*°'v. katerih de'o Jemljejo ®Roy : zadovoljevanje lastnih na-T bi austvenega zanosa, kakor Htj skušali objektivneje ovred-^'oinn rebe in dejavnost na tem .So,*11 Področju. w CJUd' problemi, ki izvirajo v^s*n vnih težav in se zde I sis^Pfemagljivi za vztrajanje nto ^“Stično zastavljenem delu. Neosebni delež posameznih j)0'odločilne važnosti in mu %ti ? dati posebno priznanje jot; rn’ kjer temelji skoro v 3evrw- osebni iniciativi in prijata , . _ kakor sta zlasti pri-Jtice • akega zbora Glasbene P»v' Trsta in mladinskega hjo; Dllr.aaki slavček* iz Nabreka, j Vl. Pod vodstvom Janka S^°viea * pod vodstvom Sergija pai ^ba namreč delujeta ii)ošt6vaialltevnejšimi pogoji, če .Pri (,j}° ze samo dejstvo, J'’ zborih osnovna težava li °k z ln .časovno usklajevanje 3h t_*iaznth več ali manj odda- priza -in vasi' SiNod^e pa ne gre samo tistim IpOVg ' katerih dosežki so v',V-1PlJ)0re, pripeljali na oder Sc*.®1’ 5» i^pjjh Vfei poti 2a rasti. i temveč tudi so z enako lju-morda še več tru-do-ali so k nadaljnji kva- v Kulturnem domu sicer ^branih dvanajst zborov L’ UiCj;p 'r°ški iz Sežane, Kom-Dv. Jauk!’ tlJelšan, Postojne in s Hari miar, Premrla ‘ Vojka iz Ko-i>Promki-iz Lucije. Šmarij Hii .Ški PJ°m’ 12 Dobrova, dalje Lin °0r .gimnazije v Tolmi-Hi^P, s lan_' zbor gimnazije v otrn4irzaskega pa že orne-br.v 'h zb°r Glasbene ma- ^:‘ne, 3ra.ški slavček* iz Na-P >ta M zborov. Nastopa ie Ja*šatl Udeležila otroška zbora Vas*onii!? iz Postojne, tako da 1 lOfMi ° v Trstu 12 zborov z y Pevci_ bil koncert na do-C So ,fmški ravni. Nekateri O- tel« °Je Petie od občinskih ' i zu^Popolnili. Tako tudi Peknu. Glasbene matice, ki bko bolj zlit, kompakt- nejši kot na reviji v Kopru. Zelo nas je razveselil kvalitetni porast «Kraškega slavčka*, ki je bil izredno skrbno pripravljen: po svoji intonančni prečiščenosti in celotnem zvoku, ki temelji na precejšnji glasovni enovitosti glasovnih skupin kakor tudi po smiselnejši interpretativni koncepciji in izpeljavi, ga lahko uvrstimo med dobre mladinske pevske zbore. Poleg tega je žilava vztrajnost Sergija Radoviča končno obračunala z mnenjem, da se mladinsko petje v zamejstvu ne more dvigniti na večji mvo zaradi trdih nogojev, v katerem se pevstvo naha*a. Skoro nepričakovana razlika od lan-(skega leta! Letos nas je Rado-| vič že drugič obradoval s svojim I znanjem, rastočim spoznavanjem i bistva muziciranja, s prizadevnostjo in trudom. Drugi zbor. ki nas je navdušil, je bil številčno najmočnejši mladinski zbor osnovne šole iz Dobrova pod vodstvom Janeza Slivnika. čeprav ni imel na sporedu zahtevnejšega programa, je vendar zapustil vtis pristne preprostosti v muzikalni izpeljavi; temeljita tehnična priprava, ki celoti nudi izredno zvočno ravnovesje in sonornost v sestavi, rekli bi lahko, žametno obarvanih glasovnih skupin, kar daje _ zboru posebno draž. To so dosežki, ki ; nalagajo zboru oziroma pevovodji, j da se ogleda tudi po zahtevnejši literaturi. Če primerjamo glasovno barvo tega zbora z mladinskim ; zborom iz Sežane, ki ga vodi Ev-|gen Prinqič, zveni zadnji svetleje, ' kar je otrokom tega kraskega ob-: močja dano že po naravi; tako, : kažejo opazovanja in primerjanja i že nekai let. In to pristno otroško barvo ohranja tudi Prinčič, ki dosega v čistem petju posebno »vonkost in otroško prisrčnost. To in toplo ob!'kovana fraza tsr vr-Vnsko tesno povezana interpr Jaci.ia skladb, razvijajoča se v muzikalni logiki, odražata zdrav zanos _ pa tudi znanje in pridobljene skušnje dirigenta. Ta zbor je morda po svojem otroško pristnem obarvanem zvoku in po svojem neposrednem izrazu najbolj prisrčna pevska skupina. V tem se ji približuje mladinski zbor iz Lucije, ki ga vodi Helena Jureš. Ta sicer v Trstu ni pokazal svoje prave vrednosti, kakršno nam je nudil na predhodni reviji v Izoli, ker je zaradi obolelosti nastopil v okrnjeni postavi. Zahtevne pesmi so pričale, da je dirigentka opravila ogromno delo, vložila veliko svojega znanja in izkušenj — saj jo poznamo že od prvih festivalov v Ceiju, ko je odnesla celo prvo nagrado — pa tudi svoje muzikalne prodornosti. Mladinski zbor osnovne šole iz Šmarij nad Koprom, ki ga vodi nadarjena Rozana Rojac, bo mo-. ral v bodoče posvetiti še nadaljnjo pozornost glasovni izobrazbi in o-militi nekatere trdote v zboru. Glede na to, da obstaja sistema-tičneje zastavljeno zborovsko delo na tej šoli šele dve leti — s prihodom imenovane dirigentke — je tudi tukaj veliko vloženega in sorazmerno tudi veliko doseženega. Če se povrnemo k otroškim zborom, moramo poudariti prizadevanja pedagogov v dveh smereh: kako otroka pridobiti, kako mu vzbuditi smisel in željo za lepo petje v zboru, ga uvežbati m pripraviti do določene mere in estetske stopnje, a na drugi strani kako v mejah njegove psihološke strukture in rasti pristopiti k iz-boru pesmi in njihovi interpretaciji. Škoda, da zaradi slabe aku: stičnosti dvorane niso zbori prišli do take veljave kakor v drugih, akustično boljših prostorih na občinskih revijah. Priznanje moramo dati vodjem otroškega zbora iz Sežane Evgenu Prinčiču, zbora iz Komna ManJa' nu Plazarju, zbora iz cuclje Heleni Jureš in zbora šole Janka Premrla - Vojka Štefk, Bizajlovi in, končno, tudi Nedi Nanut in Dori Kalčič, čeprav nista mogli nastopiti s svojima otroškima zboroma; prva z zborom iz Postojne, druga z zborom iz Jelšan. Zaključila sta prireditev dekliški zbor gimnazije v Tolminu in mešani zbor gimnazije v Kopru. Prvi pod vodstvom Vere Clemen-te-Kojič, drugi pod vodstom Mirka Šlosarja. Dekliški zbor je potrdil lepe tradicije zborovskega petja, ki ga je uvedel na bivšem učiteljišču prof. Makso Pirnik in ga je že nekaj let na kasnejši gimnaziji nadaljevala imenovana dirigentka. Dovolj zlit zbor čiste intonacije je tudi v interpreta-cijskem pogledu nudil prepričljive ostvaritve. Mešani mladinski zbor koprske gimnazije pa nam je pokazal precejšen kvalitetni vzpon, naj si bo v pogledu glasovne priprave, ki se je odražala v precej čisti intonaciji in celotni zlito- sti - ki pa je bila na predhodni občinski reviji boljša in v Trstu zaradi odsotnosti okoli 20 pevcev in pevk oslabljena - naj si bo v interpretacijski kulturi. Škoda, da je šibka akustičnost dvorane ovirala medsebojno slišnost pevcev m slabila večjo koncentracijo. Tudi ni dopuščala večje zvočne prodornosti otroškega zvoka. Sicer pa je v celoti koncert popolnoma uspel. Organizirali so ga Združenje pevskih zborov Primorske, Slove-ska prosvetna zveza v Trstu in Glasbena matica v Trstu. IVAN SILIČ .................................... OB SMRTI DVEH ZNANIH FURLANSKIH JAVNIH DELAVCEV Dva furlanska zgodovinarja ki še sosedov nista poznala Senator Tiziano Tessitoiri in goriški šolnik Garlo Luigi Bozzi V letošnjem aprilu sta skoraj hkrati in v skoraj enaki starost; umrla zgodovinarja Carlo Lui-g; Bozzi (umrl je v Tržiču 15. Eorila 1973 v starosti 79 let) in Tiziano Tessitori (umri je v Vidmu 19- aprila 1973 v starosti 73 let; rojen je bil v Sedegiianu piv Codroipu). Njuno življenjsko delo na področju furlanske in go-riške zgodovine služi posredno a’; neposredno tudi proučevanju in spoznavanju zgodovine primorskih Slovencev, zato je prav, da se ju na tem mestu spomnimo. Senator Tiziano Tessitori, ki je leto dni pred smrtjo, ob lanskoletnih parlamentarnih volitvah, zapustil javno delovanje, je bil ugledna osebnost italijanskega političnega življenja ne le kot član rimskega parlamenta — sem je bil izvoljen na listi italijanske ljudske stranke že leta 1921, a zaradi starosti, ki ni dosegla z zakonom predpisane meje, takrat njegova izvolitev ni bila jjotrjena — pač pa tud: kot minister Fan-fanijeve in Leonejeve vlade ter kot podtajnik za vojne pokojnine v De Gašperjevem času. V domačem kraju pa je bil poznan kot odvetnik in zgodovinar; soustvarjal je zgodovino in o njej tudi pisal. Tess torija so zan mala predvsem novejša dogajanja, zgodovini pa se je pričel posvečati šele zadnja leta. V zgodovinopisje je prispeval predvsem dve pomembni knjigi in sicer zgodovino furlanskega katoliškega gibanja («Storia del movimento cat-tolico in Friuli 1858-1917»), ki je izšla leta 1964 na obilnih štiristo straneh, ter zgodovino leta 1866 v Furlaniji: («Friuli 1866: Uomini e problemi*) iz leta 1966. Proble- mu leta 1866 — tedaj je bila Furlanija plebiscitarno priključena Italiji — je Tessitori posvetil tudi brošurico, lei je izšla na tridesetih straneh v Vidmu leta 1966 ter članek, ki ga je prav tako leta 1966 objavila revija «Ateneo Veneto*. V reviji «Memorie sto-riche forogiuliesi* (1967-8) je objavil daljšo razpravo o Furlaniji ob koncu prve svetovne vojne. O furlanskem katoliškem gibanju pa je spregovoril tudi v spominski brošuri ob desetletnici smrti videmskega nadškofa Nogare (1965). S tem naštevanje njegovih zgodovinopisnih prispevkov še ni končano in verjetno bo njegova natančna znanstvena bibliografija objavljena na drugem mestu. Omenimo še, da je Tessitori leta 1966 v knjigi, ki obsega 300 strani, objavil sto svojih parlamentarnih govorov in da je njegov parlamentarni govor, ki se nanaša na tržaško vprašanje, izšel leta 1950 v posebni brošuri. Leta 1947 je izdal nad sedemdeset strani obsegajočo knjižico o deželi Furlaniji - Julijski krajini. Tessitori je pisec tudi mnogih predgovorov h knjižnim izdajam, verjetno je eden izmed zadnjih v Medeotovi knjigi o katoličanih v «vzhodni Furlaniji* po koncu prve svetovne vojne (Gorica 1972). Tessitori, ki po poklicu ni bil zgodovinar, pač pa pravnik, je k zgodovini Furlanije v zadnjih sto letih prispeval temeljne raziskave. Kot katoličan se je posvetil predvsem katoliškemu gibanju, zato je njegovo delo nazorsko, čeprav mu ne manjka kritičnih vložkov in želje, da bi se upodobljena zgodovina kar najbolj približala znanstveni resni- HHiiiiiniiniiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuminiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinii r s vi j 6 «Dan» — štev. 5 Vendar, kar na prvi strani zadnje številke DNEVA naletimo na nekaj komentarjev in popravkov na prejšnjo vsebino revije; čeprav iz vrst sodelavcev samih so povsem umestni in razbremenjujejo formalnost običajnih uvodnikov. Opis obiska pri Simonu Wie-senthalu zasluži posebno pozornost ne le, ker nam da. kar pravzaprav pričakujemo o tako znani in zanimivi osebnosti. Albin Bubnič, avtor članka, ni želel le sprožiti čustveni naboj, ki se sprosti v nas, ko čujemo besedi nacistični zločinec; želel in znal je izluščiti iz takega Pevs*i zbor iz Dobrova, ki je nastopil preteklo nedeljo v Kulturnem domu m. reviji »Naša pomlad.. pogovora tudi višjo raven zanimanja in to doseže predvsem z opisom odziva na katero naleti Wiesenthalovo delo ponekod. že znano sproščeno pogovarjanje, bolj kot opisovanje Stojana Spetiča najdemo v prvem iz napovedane serije člankov o naših izseljencih v Avstraliji. Iz vtisov, bežnih spominov, živih besed, domačih izrazov se ustvari celota opisa, katero preberemo s šele vzbujeno radovednostjo, da bi o tem zvedeli še kaj. Sorodno vsebino primorske življenjske usode zajema «Srečanje v parku*, pogovor z zemljepisno mnogo manj razgibano vsebino, kar pa ne bi smel biti razlog, da v njen ne najdemo jedra. Pogovor s komponistom Pavletom Merkujem je zanimiv, za družinski mesečnik kar poglobljen prikaz ustvarjalčevega gledanja na celo vrsto problemov; v prvi vrsti seveda kulturno ustvarjalnost. Intervjuvanec izčrpno govori o svojih nazorih in nam da tako podrobno sliko svojega kulturnega sveta. Čtivo je tokrat prispeval mlad sodelavec revije. Opisana zgodba ima vso vznesenost mladostnega doživljanja, katero je prav gotovo spoznal vsakdo, ki je v mladosti ISKAL in vsaj enkrat NAŠEL. V tem je vrednost in odlika spisa Igorja Sancina. Še dva zanimiva članka o otroškem petju in kof.arki za otroke dopolnjujeta «družinskost» med ocenami in mislimi, kjer med mladimi stališči do filmov, kniig in umetnosti najdemo tudi neizkoriščene prilike za obširnejše članke. Prav gotovo je bilo na primer, na diskusiji Mladinskega krožka v Gorici, ob Vecchietovi razstavi dovolj za nimivih in stimulativnih misli o vlogi umetnosti, kot jo vidiio tisti, katerim je pravzaprav namenjena, da bi zaslužile priti v širški krog. STRANJ PAVEL ci. Svet Slovencev, ki so bili in so še vedno sosedje Furlanov tako na vzhodu kot na severovzhodu, Tessitorija ni zanimal. Carlo Luigi Bozzi, ki je bil rojen v Foglianu leta 1893 ter je med vojnama živel in deloval v Gorici kot šolnik (didaktični rav natelj), se je posvečal predvsem zgodovini italijanskega in furlan skega dela Goriške ter Gorice. Njegovo delo je obsežnejše od Tes sftorijevega, vendar v njem ni presegel sintetičnega pristopa, ki ga je pokazal videmski odvetnik. Tudi njegove originalne raziskave so posvečene predvsem zgodovini 19. in začetku 20. stoletja. V kom-pilacijah in krajevnih kronikah pa je posegel v starejša in najstarejša obdobja. Bozzijevo historiografsko delovanje moremo obravnavati v treh skupinah. V prvi, kjer se pokaže kot zgodovinar najbolj originalen, so razprave in knjige posvečene goriški zgodovini od Napoleonovih časov pa vse do prve svetovne vojne. Omenimo le nekaj najvaž nejših: Leta 1927 je izdal samostojno deio o goriškem županu Giorgiu Bombigu, sledila je razprava o goriškem telovadnem društvu in leta 1929 prva daljša knjiga «Go-rizia nelTeta napoleor®a» (276 stranil Po daljših Wzpravah na primer o Carlu Favettiju, o goriškem glasbenem in gledališkem življenju je leta 1948 izdal knjigo «Gorizia agli albori del Risorgimento 1815 - 1848» (268 strani), s katero je nadaljeval obravnavo, ki jo je pričel že z deISftn c Gorici v Napoleonovem času. Njegove raziskave v čas po letu 1848 podrobneje niso segle, leta 1968 je izdal pod naslovom «Gorizia nel 1918» svoj mladostni dnevnik, tri leta nato pa je izšla v Vidmu zadnja daljša knjiga «Memorie e cronache del Friuli orientale (1890-1920)», ki je pravzaprav kronika goriške Furlanije v treh desetletjih na prelomu 19. in 20. stoletja. V drugo skupino Bozzijevih hi-storiografskih prizadevanj štejemo krajevne opise, ki pa so bolj kompilatoričnega značaja. Leta 1931 je izdal 150 strani obsegajoče delo o Gorici, naslednje leto pa knjigo «Vecchia Gorizia*. Leta 1965 je izšla v Gorici «Go-rizia e la Provincia Isontina* (303 strani), ki je domoznansko delo s turističnimi napotki Leta 1969 je izšla Bozzijeva zgodovina naselja Zagraj ob Soči (111 strani), zadnji čas pa je pripravljal zgodovino rodnega Fogliana. Sem bi lahko uvrstili Bozzijevo zgodovino goriške tiskarske družine Pa-ternolli (1937, 102 strani) ter zgodovino goriške Cassa di Rispar-mio (246 strani). Posebej je treba obravnavati še Bozzijevo uredniško delovanje. Omenimo le da je pripravil za ponatis Moisessovo zgodovino gradiščanske vojne 1615-17, ki je prvič izšla 1623 v Benetkah. Leta 1965 je uredil zbornik neobjavljenih pričevanj o prvi svetovni vojni «Gorizia e 1’Isontino nel 1915». Tudi ta pregled ne zajema vseh Bozzijevih objav. Bil je sodelavec dnevnega tiska, revij in periodičnih znanstvenih publikacij. V svojem delu se je srečeval tudi s slovenskim svetom. Po pravici moramo zapisati, da mu ni bil pravičen in ga ni poznal, čeprav bi kot zgodovinar moral pokazati vsaj prizadevanja Ni pil poklicni zgodovinar, a se je vendarle z veseljem posvečal lokalni zgodovini in je zapustil objavljenega dela. ki obsega nekaj tisoč strani, veliko gradiva pa je obležalo še v rokopisu. Obseg njegovega dela so bo pokazal šele tedaj, ko bodo bibliografi sestavili seznam, ki bo zagotovo vzbudil občudovanje. B. MARUŠIČ NASI BESTSELLERJI Lestvico najuspešnejših knjig s posameznih področij sestavlja Tržaška knjigama na osnovi tedenskih ugotovitev o prodaji slovenskih knjig i> Trstu in Gorici. Domača literatura Tone Svetina STENA Napet roman , o Joži Čopu, o planinstvu, alpinizmu in gorah. Izdala Cankarjeva založba — Str. 484. Prevodi Heinz G. Konsalik V OMAMI LSD Napet in dramatičen roman-dokument o uživalcih mamil in njihovi usodi. Avtor je Slovencem že znan po romanu Diagnoza rak. Založba LIPA — Str. 430. Znanstvena dela Aldo Luppi ITALIJANSKO - HRVATSKO-SRBSKI SLOVAR POSLOVNE TERMINOLOGIJE Izčrpen slovar trgovsko tehničnih izrazov z okrog 50 tisoč gesli in z bogato frazeologijo. Izdala Školska knjiga — Zagreb — Str. 740. Mladinske knjige Antoine de Saint Exupery MALI PRINC Slovita pripovedka o malem dečku, ki je iskal srečo: delo, ki po svoji nazornosti lahko velja za otroško literaturo, po svoji enkratni poetičnosti pa to zvrst daleč presega. Risbe so avtorjeve, prevod Ivan Minatti, M. K. — Str. 84. Odkar je živel naš človek na teh tleh, je rad prepeval. S pesmijo je izražal svoja doživetja in notranja občutja, s pesmijo je dajal duška veselju, prešernosti in navdušenju in z njo je izpovedal žalost in bolečino. Zato je tudi takrat, ko je naše ljudstvo začelo doživljati svoje najhujše, pa tudi najpomembnejše dni, ko bi nasilno morala utihniti naša narodna in umetna pesem, izpovedal svoja velika hotenja in revolucionarno voljo z novo pesmijo. Ko je prijel za orožje in se združil v prve uporniške čete, je svoj upor proti nasilju in u-ničenju izrazil tudi s pesmijo — borbeno partizansko pesmijo. Z njo je pozival k o-rožju vse poštene rodoljube, z njo je spodbujal in bodril v najhujših preizkušnjah, z njo je klical v napad, z njo je vriskal ob prvih zmagah in tožil ob smrti tovariša. Tako je naš človek v tistih letih pel, pel kakor morda še nikdar dotlej. Borbena pesem je takrat pomagala živeti in krepiti vero v zmago ter prenašati trpljenje in poraze> Pognala je tudi kot bogato steblo iz korenin delavskega revolucionarnega gibanja proti zatiranju in krivici. Prinešena je bila tudi od zunaj iz drugih bližnjih in daljnjih dežel, kjer se je prav tako rodila v uporu. Sprejeli smo jo in prilagodili našim razmeram. Največ teh pesmi so prinesli domov nekdanji španski borci, ki so se borili za svobodo španskega ljudstva ,v vrstah internacionalnih brigad. Prišla je k nam tudi kot dediščina borcev velikega Oktobra, zato je dolžnost nas vseh in seveda Tržaškega pevskega zbora, da prenašamo iz roda v rod ponosno izročilo tistih slavnih dni narodnoosvobodilne vojske in odporniškega gibanja. Hkrati dodajamo, da se želimo pridružiti veliki družini obstoječih slov. pevskih zborov ter se vključiti v SPZ, torej v osrednjo zamejsko kulturno organizacijo, ki se sklicuje na slavna izročila NOB. Pevci Tržaškega partizanskega zbora, ki jih vidimo na gornji sliki, se v Bazovici vneto vadijo za svoj bližnji krstni nastop, ki bo v soboto, 2. junija zvečer v Kulturnem domu. srečanje v Piranu Pred tednom dni se je v Piranu končalo tradicionalno Piransko srečanje pisateljev, ki je bilo že šesto in ki ga organizirata kot edino tako reprezentativno prireditev na Slovenskem PEN klub in Društvo slov. pisateljev. Na naši obali, Id se ta čas tako imenitno razcveti, se zberejo ustvarjalci z vsega sveta, da bi se spoznali med seboj in se pogovorili o aktualnih vprašanjih svojega poklica. Ne nazadnje pridejo na slovensko obalo tudi radovedni, kakšna je dežela, ki jih vabi, in narod, ki jih bo sprejel v goste. Letošnjega srečanja so se udeležili pisatelji iz 12 držav: Avstrije, Francije, Švedske. Zahodne Nemčije, Irske, Italije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Madžarske, Romunije in seveda iz raznih jugoslovanskih repuolik. Pomembno se nam zdi, da so prišli na ta pisateljski zbor ustvarjalci, kot so Claude Aveline, Jean Marie Domenach, Herman Kesten, Alois Hergouth, Margareta Aliger, Fulvio Tomizza in drugi, tako da so bili razgovori o izhodiščnih temah razboriti in duhoviti. Iz zamejstva so se srečanja u-deležili štirje. Z našega konca Boris Pahor, Marko Kravos in Ivan-da Hergold, s Koroškega pa Andrej Kokot. Skoraj vsi ti so posegli v debato prav zadnji dan, ko je bila na programu tema: Pisateljevo izrazno sredstvo; ali samo materinščina ali več jezikov; ostali dve temi iz prvih dni Pisatelj in bralci in Tehnika pisanja sta ogreli in opogumili duhove, tako da je sproščeni pogovor zaživel šele na tretji, ki po svojih zaključkih ni mogel biti drugačen: samo materinščina — nacionalni jeaik je polnovredno izrazno sredstvo, saj le to dojema in obseže pogled na svet, način življenja neke človeške sredine, brez kate re si pisatelja nikakor ne moremo predstavljati. Še drugače so se ugledni gostje razgledali po naši deželi: saj so debate navsezadnje le kabinetni svet, pa čeprav se je ob tej priložnosti odvijal v res modernih in udobnih prostorih novega portoroškega Avditorija, ki je bil zgrajen prav za kongresni turizem. Predvsem jih je vidno veselilo nastopati na šolah v piranski občini in na novi šoli v Sežani, kar je za večino ustvarjalcev iz zahoda navadno novost. Prav tako je bilo za goste iz vzhodnih držav p>a tudi od drugod presenetljivo in prijetno doživetje sprejem — pogostitev, ki jo je vsem udeležencem pripravil Fulvio Tomizza v svoji rojstni hiši v Materadi pri Umagu: čudili so se odprtosti tega sveta ob meji in strpnosti in sodelovanju narodov ob naši meji. Pogostitev na travi z domačo godbo je tako izzvenela v pravo manifestacijo za svet brez meja, svet ustvarjalnega sožitja in bratstva — k poslednjemu je ob tisti priložnosti pripomoglo tudi odlično domače vino. Udeleženci šestega Piranskega srečanja so poleg obale zadnji dan obiskali še naš Kras: nastopili so na sežanski šoli, se ppkionili našemu pesniku v Tomaju, poslušali recital Kosovelovih pesmi v gostilni Grča v riruševici n si nato ogledali še kraŠKO hišo našega slikarja Lojzeta Spacala v Škrbini. ' M. K. lliiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmoiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiM Izbor iz slovenskega pesništva na Madžarskem Pri znani madžarski založba «Evropa» v Budimpešti je te dni izšla žepna izdaja antologije povojnega slovenskega pesništva — prva te vrste v zgodovini medsebojnih kulturnih stikov in sodelovanja. Izbor in spremno bese- " ..... ■ ...................... ........ .................... .......^ Andrej Jemec — »Kot človeku (Serigrafija) do zbirki prevodov in prepesnitev z naslovom «Zvezde in srca» je oskrbel znani madžarski prevajalec iz južnoslovanskih književnosti, Zoltan Csuka. Enaindvajset prevajalcev, med katerimi je tudi ime največjega živečega madžarskega pesnika Gyule Illyesa, je madžarski kulturni javnosti predstavilo »zelo simpatično in zanimivo* slovensko pesništvo ali točneje pesmi 52 slovenskih pesniških ustvarjalcev. Prva pesniška predstavitev velja Otonu Župančiču in njegovi borbeni »Veš poet svoj dolg?*, pa tem se p« zvrstijo izbrani verzi Alojza Gradnika, Lili Novy, Pavla Golie, Iga Grudna, Janka Glazerja, Antona Vodnika, Vide Tau fer do Edvarda Kocbeka, Boža Voduška. Jožeta Udoviča. Mateja Bora in najmlajših - Nika Grafenauerja, Tomaža Šalamuna Pozitivna stran izbora te antologije, ki je izšla v visoki nakladi 3.506 izvodov, se očituje v dejstvu, da je prireditelj upošteval celotno slovensko povojno perniško bero, se pran tisto, ki je vzniknila v SR Sloveniji in ono, ki je zrasla v zamejstvu, med koroškimi in primorskimi Sioven ci. Od le-teh pesn skih ustvarjalcev je prireditelj up>osteva] delo Erika Prunča in Miroslava Košute; njegovo Pesem o morju je dokaj posrečeno prevedel sam Zoltan Csuka. S to madžarsko publikacijo smo Slovenci tudi z rimano besedo stopili pred madžarske bralce, ki so v kvalitetnih prevodih doslej sp»znali zgolj Cankarja in nekaj drugih slovenskih pisateljev ter ljudskih stvaritev, v glavnem po posredovanju plodnega prevajalca Avgusta Pavla. Od pesnikov so bili doslej znani na Madžarskem zgolj Prešeren, Aškerc, Kajtth in še kdo. f g. PrTinorškiKnevmfc 27. maj ja 1973 RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE TOLMININŽ. F. PAPIČEMOB OBČINSKEM PR AZNIKV Ustvarjene so materialne in družbene osnove za nadaljnji razvoj tolminskega gospodarstva Predsednik občinske skupšč ine Tolmin inž. Ferdo Papič Prebivalstvo občine Tolmin slavi danes svoj občinski praznik v spomin na vrsto veselih in žalostnih dni, ki so se tod zvrstili že v samen začetku velike osvobodilne vojne, začenši s tragedijo na Golobarju pred obilnimi tridesetimi leti. Toda svojega občinskega praznika potomci tolminskih puntarjev ne slavijo le s priložnostnimi prireditvami, z razobešanjem zastav in z morebitnim napijanjem tovafrišu 'in prijatelju ali tudi priložnostnemu znancu, pač pa slavijo občani tol- minske občine svoje letošnje občinsko praznovanje z vrsto konkretnih rezultatov, ki so jih s svojimi napori dosegli od zadnjega občinskega praznika do danes. Med te dosežke konkretnih dokazov napornega vendar odločnega napredovanja spadajo na primer most čez Sočo v Logu Čezsoškem, mosta čez Nadižo, mist čez Idrijco na Slapu ob Idrijci in spet most čez Bačo v Hudajužni. Nadalje, danes otvarjajo v Bovcu telovadnico ter velik nov hotel «Kanin», ki je le del velikega načrta, ki Nekoč izključno kmetijsko področje se naglo industrializira - V letu dni se je družbeni proizvod povečal za obilnih 24 odst. - Napori kolektivov dajejo lepe rezultate - Vse to pa ne gre brez težav, ki so v kmetijstvu in tudi drugod spada v okvir programa ATC, torej Alpskega turističnega centra. Vrhu tega pa slavijo danes prebivalci Bovca 800-letnico svojega mesta ter 80-letnico svajega gasilskega društva. Razlogov je torej dovolj in na pretek za slavje hkrati pa tudi razlogov dovolj, da nam je predsednik občinske skupščine Tolmin inž. Papič mogel odmeriti le malo časa za pomenek, ker ga je dolžnost klicala drugam. Od inž. Ferda Papiča, predsednika občinske skupščine «naj-večje občine v Slovenji, ki se razteza vse od Triglava na severu, pa do Gornje Tribuše na jugu, in meri nič manj kot 939 kvadratnih kilometrov, šteje pa le 21.929 prebivalcev, torej le 23,5 na kv. km», smo zvedeli, da more tolminska občina z zaupanjem gledati v bodočnost, kajti «danes so ustvarjene nekatere materialne in družbene osnove, na katerih bo brez dvoma možno v nadaljnjih letih graditi naš obstoječi ekonomski in družbeni potencial*, kot nam je rekel inž. Papič, ki je svoja izvajanja nadaljeval nekako takole: «Priznati je treba, da so naši delovni kolektivi, organi samoupravljanja, strokovnjaki, pedagogi in drugi v zadnjem času vložili veliko naporov in da so premostili osnovne težave, tako da danes moremo trditi, da je tudi tolminskemu gospodarstvu dan osnovni štart za nadaljni razvoj. «že v preteklem letu smo govorili o ugodnih rezultatih, ki jih je doseglo tolminsko gospodarstvo, hkrati smo si postavili vrsto nalog za prihodnja leta, da bi naš družbeno gospodarski razvoj bil še hitrejši. In danes z veseljem lahko ugotavljam, da se zadane naloge izpolnjujejo, kar je razvidno iz rezultatov, ki so jih dosegla podjetja na našem območju v minulem letu. Navedel bom le nekaj osnovnih podatkov, ki govorijo o uspešni gospodarski dejavnosti v minulem letu: «Družbeni proizvod se je v letu 1972 povečal za 24,2 odstotka, v primerjavi z letom 1971; v najpomembnejši panogi našega gospodarstva, v industriji pa znaša to povečanje celo 26,1 odstotka. Podjetniška akumulacija gospodarstva tolminske občine se je v primerjavi z letom 1971 povečala le za malo manj kot eno četrtino in sicer za 24,8 odst. in znaša 17 milijonov ND. Tudi število zaposlenih se veča. Tako je v gospodarstvu zaposlenih 4.350 delovnih moči, kar je za 4,5 odst. več kot leto prej. Največ novih delovnih moči je spreje- Miiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili„„i„iiiiliiiiiiiiiiiiiill,iniiliiiiiiliiiiiiiiliiiiiiii,i Najrazsežnejša slovenska občina ■ Tolmin in nekatere njene ekonomske zmogljivosti OBČINA TOLMIN Občina Tolmin, za katero smo rekli, da je največja, raje bi rekli najrazsežnejša — 939 kv. km — občina v Sloveniji, je bila pred zadnjo vojno, torej v času tuje okupacije izključno kmetijska. Od zemlje je namreč živelo 95 odstotkov prebivalstva. Danes pa živi na področju občine Tolmin izključno od kmetijstva le 13,9 odstotka prebivalstva. Ostalo aktivno prebivalstvo pa je zaposleno v industriji in obrtništvu, v administraciji ter vedno več v terciarnih dejavnostih. Po najnovejših podatkih je od 21.900 prebivalcev v družbenem sektorju zaposlenih 4.890 delovnih moči, vseh zaposlenih pa je 5.300. Osnova gospodarstva je torej industrija, kateri sledijo terciarne dejavnosti. Občina nima in skoraj bi rekli tudi ne more imeti velikih tovarn, zato pa ima več manjših in večjih obratov in delavnic, ki jih nahajamo v glavnem v treh večjih središčih občine, v samem Tolminu, v Bovcu in Kobaridu, pa tudi dru- god, seveda čim bliže razpoložljivi delovni sili. V naslednjem bomo našteli glavna podjetja, upoštevajoč pri tem število zaposlenih delovnih moči, kar ni nujno in merodajno merilo velikosti in pomembnosti obrata, v konkretnem primeru pa nam služi kot kriterij, kje so v glavnem zaposleni tisti prebivalci občine Tolmin, ki so v zadnjih časih zapustili »»etijstvo in se zaposlili v indu,-u»ii in drugih nekmetijskih dejavnostih. V tem smislu najpomembnejše podjetje je Tovarna igel v Kobaridu ali na kratko «TIK», ki je ob koncu leta 1972 zaposlovala 430 delovnih moči. Koj za tem podjetjem pride na vrsto promet, ki daje kruha 419 delovnim močem. Že na tretjem mestu je tolminsko podjetje «Metalflex», ki zaposluje 392 delovnih moči, 384 delovnih moči pa zaposluje trgovina, torej že terciarna dejavnost, ki jo skupno s prometom štejemo med najpomembnejše dejavnosti izven neposredne industrije. Na petem mestu je tek- stilno podjetje «Bača» v Podbrdu, ki zaposluje 360 delovnih moči. Podjetje cAvtoelektro* v Tolminu pa ima 225 delovnih moči, približno prav toliko ljudi je zaposlenih v gradbeništvu, ki je posebno zadnje čase zelo aktivno, saj srečujemo nove stavbe po vseh središčih, posebno v samem središču občine, v Tolminu. Gostinstvo, ki se je nekoč omejevalo izključno na ozko poletno sezono, se je in še bolj se bo razvilo v eno najpomembnejših dejavnosti v občini, kajti sedaj zaposluje okoli 200 delovnih moči, ko pa se bo razrasel in razvil načrt alpskega turizma z glavnimi objekti na Kaninu, bo ta dejavnost močno presegla sedanje zmogljivosti. Eno izmed bogastev tolminske ob čine je gozdno bogastvo. In vendar zaposluje gozdarstvo razmeroma malo ljudi, niti ne 200 delov nih moči, lesna industrija pa na daljnjih 70 do 80. Manj kot po 200 delovnih moči zaposluje cela vrsta manjših obratov, ki jih zasle- dimo v Kobaridu, Bovcu, Tolminu in drugih manjših krajih. Teh o-bratov ne bomo več naštevali, navesti pa moramo podatek, ki se nam zdi omembe vreden: šolstvo v tolminski občini zaposluje rič manj kot 261 učnih moči. Podjetja, ki smo jih našteli, se v pretežni večini ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo. Občina Tolmin zares nima veliko surovinskih baz. Celo niti za kmetijstvo samo ne, čeprav je bila občina, kot smo že ugotovili, pred zadnjo vojno, pred osvoboditvijo, skoraj izključno kmetijska. Občina, ki meri 93 tisoč 924 ha površine, ima 22 odstotkov obdelovalnih površin, toda še te površine se ne obdelujejo v smislu nižinskega kmetijstva, kajti na njive in vrtove je, po podatkih izpred nekaj let, odpadlo komaj 3 odstotke, oziroma 2.850 ha površine. Temu je seveda krivo predvsem dejstvo, da je občina Tolmin v pretežni meri gorato področje. la industrija, kjer se je število delovnih moči povišalo za 8,6 odst. Pozitivni so tudi podatki o osebnih dohodkih. Ti so se povečali za 20,3 odst. in znašajo danes 1.732 ND na zaposlenega. Pri tem je značilno, da so se dohodki v gospodarstvu povečali za obilnih 21 odstotkov, v negospodarskih dejavnostih pa le za 15.5 odst. Končno še dva podatka o naložbah v osnovna sredstva: te so se v letu 1972 povečale za skoraj 170 odst. in znašajo 113 milijonov ND». Predsednik tolminske občinske skupščine inž. Ferdo Papič je svoja izvajanja s tega področja takole nadaljeval: «Gornji pozitivni . kazalci so rezultat naporov delovnih ljudi v gospodarskih organizacijah, ki so v minulih letih vlagale velikanska sredstva v modernizaciji svojih podjetij, hkrati pa se trudila za izboljšanje organizacije dela in za boljšo tehnologijo. Podjetja pa se ne omejujejo le na to, pač pa čedalje bolj proučujejo tudi analizo trga, finančno poslovanje in posvečajo vedno več pozornosti človeškim odnosom. «Ugodni gospodarski rezultati pa se ne odražajo le na povečanje proizvodnje in storitev, pač pa tudi na višji kvaliteti družbenih odnosov, skratka, napori tolminskega gospodarstva so usmerjeni v boljši jutrišnji dan. To potrjuje trezna in previdna politika delitve dohodka v gospodarskih organizacijah in hkrati skrb za modernizacijo podjetij. V delitvi dohodka na osebne dohodke in sklade se iz leta v leto povečuje delež skladov, o-sebni dohodki pa naraščajo počasneje kot narašča produktivnost dela*. Iz nadaljnjih izvajanj predsednika občinske skupščine Tolmin smo zvedeli, da je od 113 milijonov ND kolikor so gospodarske organizacije v minulem letu vložile v osnovna sredstva, kar 82 milijonov ND šlo za izgradnjo «prve faze Alpskega turističnega centra* v Bovcu. Del te investicije je tudi novi hotel visoke B kategorije, ki ga danes odpirajo, do začetka prihodnje zimske sezone pa bo nared že tudi sistem žičnic na Kaninu in še razni drugi objekti, ki spadajo v okvir tega centra. V začetku smo rekli, da je bila občina Tolmin še pred nekaj desetletji izključno kmetijska, čeprav se je spremenila njena ekonomska struktura in karakteristika, so nekatere posledice njene preteklosti ostale, za njimi ie ostalo tudi več problemov, ki iih ni bilo in jih ne bo lahko rešiti. Inž. Papič nam je povedal, da je bilo tudi v kmetijstvo vloženih precej sredstev. Od 1970 do danes nič mani kot 3.2 milijona ND. Vsa ta sredstva niso celo bila niti uporabljena. Na tem področju so se lotili urejanja tako imenovanih tržnih kmetij, ki so jih doslej uredili 18. dvakrat toliko pa jih šele urejajo. Inž. Panič je nato nekako takole nadaljeval: «Doscženi rezultati v kmetijstvu morajo biti samo podlaga, da je delo dobro zastavljeno in da je treba s to prakso nadaljevati, če hočemo ohraniti podobo naših krajev ter doseči to, da bodo kmetijske površine še naprej obdelane. Petletni načrt predvideva, da bomo preusmerili v čiste tržne kmetije 220 kmetij, kar je za nas velika obveznost. Pri tem pa ne smemo pozabiti na ostalih 1.300 kmetij, ki nimajo pogojev za tržno kmetijstvo. Če pa hočemo ta kmečka posestva ohraniti, je nujno potrebno občanom zaslužek dopolniti in to tako, da odpremo dislocirane obrate industrije v odročnih krajih, ah pa da za te ljudi poskrbimo delo na domu. V perspektivi je tudi tako imenovani kmečki turizem.* Svoja izvajanja o problemu kmetijstva, predvsem tistih odročnih kmetijskih zaselkov in kmetij, ki se v novih razmerah ne morejo same ohraniti in grozi zato nevarnost nadaljnjega razslojevanja podeželja, je inž. Ferdo Papič zaključil takole: «Prepričan sem, da nam je dana poslednja možnost, da trend razslojevanja vasi ustavimo. V kolikor ne izkoristimo te možnosti, bomo v prihodnjih dvajsetih letih izpraznili vse področne predele, Naš cilj je vsekakor drugačen, zato se moramo potruditi in storiti, kar je v naših močeh, da občani, ki živijo v odročnejših predelih, dobijo primeren zaslužek in to iz kmetijstva, iz industrije ali iz turizma.* Ko je inž. Ferdo Papič prikazoval načrte in našteval težave, ki so v zvezi s temi povezane, je omenil tudi glavne ovire, ki zavirajo hitrejši razvoj v občini, in sireč razne finančne in ekonomske težave, kot so inflacija, nelikvidnost in naraščanje cen, kar povečuje stroške poslovanja v podjetjih in znižuje njihovo konkurenčno sposobnost na domačem in še bolj na tujem tržišču. V svojem prikazovanju razmer v občini, se je inž. Ferdo Papič najbolj zadrževal na ekonomskih problemih, na konkretnih razveseljivih uspehih, pa tudi pri nemajhnih težavah. Kar je tudi razumljivo, saj je v začetku rekel, da so se ustvarili pogoji, da «je bil tudi tolminskemu gospodarstvu dan osnovni start za nadaljnji razvoj*, iz česar posredno lahko sklepamo ali raje ugotovimo, da so bile prejšnje razmere, da je bila nekdanja dediščina šibka. Vendar ni inž. Ferdo Papič zanemaril niti drugih problemov in zadev, namreč sociale, zdravstva in šolstva. V zvezi z razvojem šolstva nam je med drugim rekel: «Preteklo leto smo sprejeli petletni načrt za obnovo in gradnjo šol. Ta načrt predvideva gradnjo šolskega centra v Tolminu, gradnjo otroških vrtcev v Mostu na Soči ter v Kobaridu, nadalje posodobljenje enajstih šolskih zgradb za osnovno šolo. Ta program zahteva 30 milijonov ND, pri čemer bodo občani prispevali z 12 milijoni iz samoprispevka. Z izvedbo celotnega petletnega načrta gradnje in modernizacije šol pa bo rešeno za daljše obdobje eno izmed perečih družbenih vprašanj.* In ko že govorimo o šolstvu, bomo dodali še nekaj konkretnih podatkov, ki so na svoj način zelo zgovorni. Skoraj vsi o snovnošolski otroci, ki uspešno zaključijo osnovno šolo, si prizadevajo, da bi nadaljevali šolanje na srednjih ali poklicnih šolah. Iz tolminske občine je na visokih šolah vedno več študentov. Leta 1970 jih je bilo 131, letos se jih šola že 198. Delovne organizacije se čedalje bolj zavedajo, da so vlaganja v kadre ne le potrebna, ampak nujna in zelo koristna. Posamezna podjetja so leta 1968 štipendirala na srednjih in visokih šolah 111 dijakov in vi-sokošolcev, letos jih štipendirajo že 240. Pri tem pa je vredno dodati, da je vpisanih na srednjih visokih šolah 150 delavcev, kot izrednih študentov. Za popolnejšo sliko o tem še naslednji podatek: leta 1968 je bilo v občini 556 delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, sedaj jih je 705. Ko je pogovor s predsednikom tolminske občinske skupščine nanesel na stike, ki jih ima Tolminska z zamejstvom, oziroma s sosedi, je inž. Ferdo Papič poudaril, da meji občina Tolmin v tako imenovanem desetkilometrskem pasu, seveda na drugi strani meje, kar z desetimi slovenskimi občinami, oziroma, kot je sam rekel «z desetimi občinami s slovenskim županom*. Z vsemi temi občinami ima tolminska občina dobre stike, k čemur je pripomogla odprtost meje, ki čedalje bolj izboljšuje dobre sosedske odnose. Številke so glede tega najbolj zgovorne. V lanskem letu je preko obmejnih prehodov šlo 195.742 tujih osebnih vozil z nad pol milijona potniki. S predsednikom občinske skupščine Tolmin, torej občine, skozi katero teče «bistra hči planin*, smo ob zaključku nujno sprožili tudi vprašanje nove hi-drocentrale na Soči, torej načrta, ki je pred časom dvignil to- Motiv iz Mosta na Soči liko prahu. Inž. Ferdo Papič nam je rekel, da načrtovana centrala, o kateri je bil govor, prav gotovo ne bi v ničemer kvarila videza Soške doline, saj bi akumulacijsko jezero bilo dolgo le 4 kilometre in bi se enostavno vključilo v ostalo okolje, tako da bi ne dajalo videza neke umetne tvorbe, bi torej lepot ne kazilo, pač pa celo poudarilo. Predsednik Papič vztraja na tem, da mora Soča ostati Soča, torej tista čudovita reka, ki teče po čudoviti Soški dolini. Hkrati pa poudarja, da nam najnovejše u- Sedež občine v Tolminu slavij«0' gotovitve ekologov, za»°teki iz-da je najčistejši energe ^o- 7,0°$', hidrocentrala. centrala na Soči, katere ci ljivost bi bila sicer le__<[wv0djiil' asa, zaradi izredno stroškov dala izredno gonsko energijo, ki je je vedno bolj PO^^ovarja11 ’ skuP: to P°dr0C’ Še in še bi se bili P°^.upšči' s predsednikom občinske ne inž. Ferdom i» dolžnosti so ga klicale a po-smo se zato morali od nj sloviti. ftc SKUPŠČINA OBČINE TOLMIN it M DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU CEEMm*) IZDELUJEMO: — Termostate — Termometre — Mikrostikala — Klaviaturna stikala — Stikala — Signalne lučke ČESTITAM0 OBČANOM, TOLMINSKE občine: ZA NJIHOV praznik GRADBENO PODJETJE POSOČJZ TOLMIN Delovni kolektiv izreka iskrene čestitke občanom občine TOLMIN ob njihovem prazniku ALPKOMERC TOLMIN F ** i *' -k*. ’ ' ! 4 k—-x - 1 Ite; ; n, ...» « : i-.;::-:::::;;;::v::v m l m- :, m PRED 31 LEA - GRADIVO ZA ZGODOVINO NOB NA PRIMORSKEM Prva talca Slovenskega primorja: Leopold Krebelj in Anton Trobec Oba z Ostrožnega brda - 7. aprila 1942je bil lep pomladni dan... |jj tej letošnji pomladi, ko se marsikateri italijanski demokrat obotav-jjjL'te bi tudi parlament odločno preprečil delovanje starih in novih fa-> nam je, našim bralcem dobro znani, naš sotrudnik Maks Zadnik lilj ^slej še neobjavljena pričevanja, kako so italijanski fašisti ustre-Jj ®rvn dva talca na Primorskem 7. aprila 1942, t. j. pred 31 leti. Naši Sd u# 30 let stari bralci fašističnih grozot seveda niso doživljali, temveč kvij, 0 nj>h samo slišali pripovedovati ali pa so se o njih poučili iz knjig. JrePrav je bilo pri nas zlasti v našem dnevniku — že marsikaj ob- vJWl° o tem fašističnem zločinskem dejanju, objavljamo še to priče-o streljanju naših prvih dveh talcev zato, da bo zlasti naša mla-st|jn drobno poučena, kaj je bil fašizem in da bo v svojem antifaši-Prepričanju podprta z nepobitnimi dokazi, kako nujna je borba ^ obnavljanju fašizma in kako sv eta je v prvi vrsti dolžnost nas vseh, tej borbi podpremo vse antifaši stične sile v državi, v kateri živimo. UREDNIŠTVO 7 _■ Dj ‘ptfola 1942 sta padla prva talca l[jt j ^morskem: Leopold Krebelj, ,.^morskem: *i so * ^n*°n Trebeč, 31 let. Hkra-brJ.fašisti požgali na Ostrožnem -■'Vha Suhorju pa 3 gospodarska ,°sti in hiše. bi f brdo je širom Slovenije v Italiji znano po narodni (j^nnosti in borbenosti vaščanov; kot Se je rodil sloviti partizanski iz f*1 narodni junak Karlo Maslo, 1942 gar družine je odšlo do aprila ie v0setn članov k partizanom, kar Vjdjj. Oetno edinstven primer v Slo-Borbeni, protifašistični duh' je 'klij Ostrožane . v vseh 25 letih Sl okupacije. Zato so fašisti naiprej sprostili svoj onemogli S. 1 s. Požigom Maslove domačije skettg1^ 1942 kot prvo na Primorij sJj, ^Va dni pozneje pa še šestih - PhV Ustrožanov kot prvih talcev na (D tfilsk'k 118111 bila dogajanja tistih a-sijvij ^ ^ni 4942- teta iasneie pred-Ho .^a. bo najbrž prav, da sežete fae7°^ko v preteklost vasi, hkrati nob-n+cvrza ■fnisictirnp na- na Suhorju ter z ustrelitvijo črte, ki zadevajo usodo primorskih Slovencev. Ostrožno brdo sodi med najstarejša in tudi največja naselja v hribovitih Brkinih. Slikovita vas je razvrščena vzdolž poti na vzpetini nad reko Reko in doseže n.m. 632 m. če gledamo naselje iz južno ležečega hriba, se nam zdi kot utrdba, zato in tudi zaradi upora vaščanov proti italijanskim okupatorjem v letu 1919 so ti dali vasi ime «Monforte del Timavo» (utrdba nad Reko). Vas je povezana s 4 km dolgo in strmo cesto, ki se odcepi pri starodavnem Ambrožiče-vem mlinu, to je približno 1 km od Ranice proti Divači od ceste Divača-11. Bistrica. Ostrožani so bili v preteklosti prizadevni in trdni kmetje. Pridno so obdelovali zemljo, redili mnogo govedi in se prizadevno ukvarjali tudi s sadjarstvom. Starejša zgodovina vasi ni raziskana. Prve zanesljive podatke o naselju zvemo iz švarceneških (goriških) urbarjev iz okoli leta 1400. Tedaj je imela vaška župa 13 kmetij, župan ie bil Marin, razen župana so bili — cueij z Ust rožnega Draa, ki je dii ustreljen kui tuiee i. v 0ec - Hribarjev z Ostrožnega brda, ki je bil skupaj z i-Srebljem ustreljen kot talec 7. aprila 1942 še dva kmeta in mlinar Marini. Ostali kmetje pa so bili; Marinetz, Tometz, Dessina, Linhart, Gellen, Mikolav in dva Pemharta. Urbarialni pisar je zapisal poleg nemškega imena «Branndorf» za vas še slovensko ime «Ostra Werdo». Leta 1465 je imel na Ostrožnem brdu svojo posest tudi bogati tržaški meščan Krištof Burlu. (2) j Ko so goriški grofje v letu 1500 izumrli, so prevzeli njihove posesti v Brkinih Habsburžani in jih upravljali iz Raven in Prema po svojih glavarjih. Ostrožno brdo se je hitro razvijalo zlasti v 17. stoletju, ko so si vaščani zgradili 1655. leta veliko cerkev. Ob prvem ljudskem štetju 1869. leta je živelo na Ostrožnem brdu 368 ljudi, do 1890 pa se je njihovo število povečalo na 433, potem pa je začelo postopno padati. Od leta 1948 do 1971 se je število prebivalcev znižalo od 262 na 167 ali za 36,26 odst. (3) Ostrožani so kot zavedni Slovenci 1918 leta hladno sprejeli italijansko okupacijsko vojsko. Najhuje pa jih je prizadelo, ko so začeli Italijani proglašati Primorsko za «terro italianis-simo», zaničevati slovenski jezik in se oholo obnašati kot gospodarji na tuji zemlji. Tedaj so Ostrožani spoznali, da tujci ogrožajo narodni obstoj primorskih Slovencev. Prvo nedeljo v septembru 1919 so vsi vaščani zgrabili za kamenje, kole, sekire in tudi puške ter se uprli. Iz vasi so pregnali oddelek italijanske vojske, zaplenili vojakom strojnico in 15 pušk. (4) Potem so morali vsaj navidezno popustiti, čeprav se niso nameravali ukloniti vojaški premoči okupatorja, vendar je bilo treba čakati na ugodnejšo priložnost za odkrit upor, medtem pa kljubovati kakorkoli bo mogoče z vsemi sredstvi in silami. Njihov drugi, mnogo hujši in bolj krvav upor, se je začel 22 let pozneje — 1941. leta. Ostrožno brdo je imelo med primorskimi vasmi to čast, da je bilo prvo, v katero sta prišla glasnika O-svobodilne fronte iz Notranjske in iz Ljubljane — Franc Maslo - Bečanov konec aprila ali v začetku maja 1941, Ervin Dougan - Janez pa julija 1941. Zato je vsako raziskovanje začetkov NOB na Primorskem nujno povezano s preučevanjem začetkov NOB na Ostrožnem brdu (5). Zakaj' prav na Ostrožnem brdu Brkini so postali že jeseni 1941 zatočišče partizanov prve Douganove Primorske partizanske četice; odtlej so bili partizani stalni gostje zlasti na Ostrožnem brdu, Suhorju, čeljah, šmagorski dolini na Sušici, Janeževem brdu in tudi drugod. Med prvimi brkinskimi borci sta bila tudi brata France in Karlo Maslo, oba z Ostrožnega brda. Navzočnost partizanov ni mogla ostati dolgo prikrita fašističnim vohunom, ki so marljivo obveščali policijo. Zato bi bilo zmotno domnevati, da so se fašistični hierarhi na hitro (le zaradi partizanskega napada na karabinjerje pri Ambrožiču 4. aprila 1942) in ne da bi temeljito premislili, odločili, da 5. aprila 1942 požgo Maslovo domačijo, 7. aprila pa še 6 drugih na Ostrožnem brdu in tri na Suhorju ter ustrelijo dva talca, pač pa je šlo za temeljito preudarjen1 in na širši zastraševalni učinek preračunan ukrep, ki naj eksemplarično zadene najprej najpredrznejše primorsko uporniško jedro, s tem pa prestraši vse protifašistično in prevratniško razpoložene Primorce, čigar dežela bi morala biti, kot je pisal že 1927. leta Giomale d’Italia, «hitro in popolnoma poitalijančena*. (6) Da se italianizacija Primorske ni posrečila, je več kot očitno; vendar to ne pomeni, da so se ji fašisti odrekli. Nasprotno, ob izbruhu vojne in po okupaciji Jugoslavije so sodili, da je nastopila ugodna možnost, da jo s terorjem in brezobzirnostjo uresničijo, toda tokrat v širšem obsegu. Samo v tej zvezi in skladu s takšnimi na meni je mogoče razumeti predlog generalnega tajnika PNF (italijanska fašistična stranka) Tržačana Alda Vi-dussonija grofu Cianu, Mussolinijevemu zunanjemu ministru, 5. januarja 1942, da bi morali «uničiti vse Slovence, kot so etiopske Askarje*. (7) V Brkinih, v Dolanah in v okolici Ilirske Bistrice so že delali v začetku 1942 v večini vaseh odbori OF in zaupniki, ki so bili povezani v organizacijsko mrežo OF. Ta je kljub fašističnemu terorju uživala široko podporo in simpatijo večine prebivalcev. Sočasno s širjenjem uporniške misli se je krepila tudi udama moč partizanskih čet in njihova politična dejavnost. Tako se je 28. marca 1942 s prihodom Špacapanove čete iz Notranjske v Brkine, kamor jo je poslalo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, povečalo število partizanov na 53. Prispela četa je sicer štela le 25 borčev, toda s seboj je prinesla precej orožja, streliva in o-preme ter s tem bistveno okrepila in akcijsko usposobila prvo primorsko četo. (8) Fašisti so kmalu boleče občutili o-krepljeni pritisk partizanskih borcev, že 31. marca je padel v Šmagorju davkar in ovaduh Enrico Mecozzi, 1. aprila je sledila akcija zaplembe orožja in živine italijanskim kolonistom na Tumu pri Bitnji, 4. aprila Vaški svetilnik na Suhorju napad na karabinjerje pri Ambrožiču. S povečano partizansko aktivnostjo pa se je razbesnel v dneh od 1. do 7. aprila tudi fašistični teror: Tedaj so fašisti, kvesturini in karabinjerji aretirali 287 zavednih Slovencev in jih odgnali v zapore v Postojno, Trst idr., toda marsikaj je bilo že obširno opisano v članku o požigu prvih sedmih primorskih vasi, objavljenem v Primorskem dnevniku od 4. do 17. junija 1972 idr. (članek je izšel letos tudi v posebni knjižici, op. Ured.) Oglejmo si tokrat, kako je prišlo do prvega množičnega požiga in pokola talcev na Ostrožnem brdu in Suhorju 7. aprila 1942. že ob partizanskem napadu na karabinjerje 4. aprila 1942 so fašistični veljaki sklicali zbor postojnskih črnosrajčnikov, takoimenovane -sMilizia volontaria della sicurezza nazionale*. potem pa je prihrumelo pod vodstvom postojnskega podestata adv. G. Luccardija približno 50 podivjanih škvadristov na Ostrožno brdo. Znesli so se nad Maslovo hišo, jo izropali, ukazali domačim, da se izselijo in odženejo živino, potem pa jo požgali. Njihovi šefi v Trstu in Rimu pa so gotovo menili, da partizansko odporništvo še ni dovolj maščevano, zato je sam tržaški fašistični federale sklical za torek 7. aprila 1942 v Postojni zbor približno 150 domačih in tržaških fašistov, ki so se, da bi se opogumili, najprej opili, napolnili vinske steklenice chianti z bencinom, potem pa se besni kot stekli psi odpeljali s kamioni proti Ostrožnemu brdu. (9) Isti dan je pred fašisti prispel iz Pivke na Ostrožno brdo na ukaz vojaškega poveljstva kraljeve vojske, da dokumentira za vojni muzej partizanski napad pri Ambrožiču in požig Maslove domačije, italijanski oficir Diego de Henriquez s tremi vojaki. Ko je opravil potrebna skiciranja in fotografiranje pri Ambrožiču, se je napotil na Ostrožno brdo. Spominska plošča padlim na Ostrožnem brdu. Ob njej je Antonija, vdova po pok. prvem primorskem talcu Leopoldu Kreblju, ki so ga fašisti iz «Squadra Floriano Beuzzar* ustrelili v domači vasi 7. 4. 194* Požigala je «Squadra Floriano Beuzzar» Ostrožani so preživeli žalostno veliko noč 5. aprila 1942 v boju z ognjem ob goreči Maslovi hiši, ki so jo požgali postojnski fašistični izprijenci iz Postojne pod vodstvom svojega «podestata», ki je bil tudi conski fašistični vodja. Več kot 100 vaščanov je brez ustreznih gasilskih črpalk pod vodstvom svojega župar.a Jožeta Gustinčiča - Jurša skoraj celo noč gasilo ogenj, da bi obvarovalo vas pred njegovim širjenjem. Toda tudi v naslednjih dneh jih je navdajala zla slutnja. Predobro so poznali fašiste; zato so vedeli, da se ne bodo zadovoljili le s požigom ene domačije. Pričakovali so hujše maščevanje in res je v torek, 7; "aprila okoli 15. ure pridivjala tolpa s približno 150 fašisti, da se po nalogu tržaškega prefekta Tullia Tamburinija in pod neposrednim vodstvom fašističnega fe-derala na krut in vandalski način — s poboji in požigi — maščujejo nad upornimi Brkini ter s tem «nazomo» pokažejo vsem Primorcem, kaj jih čaka, če se bodo drznili upirati se fašistični vladavini. (10) Prepustimo besedo o tedanjem divjaškem fašističnem početju udeležencem, naj jih sami opišejo: Iz dnevnika očividca Diego de Henriquez je zapisal v svoj dnevnik: «Medtem ko sem končaval s fotografiranjem, so se zbrali okoli mene nekateri prebivalci in opazovali moje delo... Okoli 14.30 so mi povedali, da so opazili kolono fašistov, ki se pomika proti vasi, in me vprašali, ali morda vem, zakaj fašisti prihajajo, ali ne prihajajo morda zato, da bi požigali in opravili druga kruta dejanja...? Odločil sem se, da fašiste počakam in jim poskušam preprečiti kakršnekoli ekcese proti otrokom in ženam... čakajoč fašiste, sem se napotil k županu Jožetu Gustinčiču, ki me je seznanil s prejšnjimi dogodki... Komaj mi je Gustinčič končal pripovedovati, so fašisti prispeli v vas... bilo jih je približno 100 do 150...». (11) V nadaljevanju svojega dnevnika je Henriquez opisal, da so bili fašisti pijani in so povzročili v vasi pravo zmešnjavo. Oblečeni, da so bili v najrazličnejših uniformah, nekateri v mladinskih fašističnih oblekah, drugi v civilnih, tretji so nosili le fašistične čme suknjiče in civilne hlače itd. Tudi njihova oborožitev je bila raznolika: večina jih je imela italijanske puške «model 91», nekateri pa so nosili tudi mavzerice, Steyr, karabinke idr.; tudi pištole so bile najrazličnejših modelov in kalibrov. S seboj pa so prinesli tudi veliko ročnih bomb in precej steklenic, napolnjenih z bencinom. Neka mladinska fašistična skupina iz Postojne je nosila svoj fašistični prapor. Starejši fašist pa je nosil prapor z napisom «Squadra Floriano Beuzzar». Fašisti so se kmalu razpršili brez reda in discipline po naselju, prestrašeni so kot tolovaji ves čas držali pištole v rokah: eden izmed njih je zagnal ročr.o bombo proti gostilni Vovk (Blažkovi), neki fašistični hierarh je kot gangster streljal s pištolo v ključavnico, ko je naletel na zaprta vrata. Henriquez se je kot pošten in s humanostjo prežet človek iz lastnega prepričanja odločil, da zastavi svoj oficirski ugled, da bi preprečil fašistom hudodelstva nad slovenskimi ženami in otroki, čeprav bi s tem izpostavil nevarnosti lastno življenje. Zato jim je najprej natvezil, da je v okolici še več vojaških enot, ki so prišle, da zavarujejo red in varnost. Ti pa so ga napotili, naj se pogovori s federalom, ker sta akcijo odredila tržaški prefekt in vicepre-fekt, ki da sta menda, kot se zdi, celo navzoča. (Tedaj je bil fašistični prefekt v Tržaški provinci Tullio Tamburini). «Malo pozneje», piše Hennquez, «so mi dovolili govoriti s tistim starejšim gospodom, oblečenim v dolgem sivem vojaškem plašču, pokritem s črno šapko, okrašeno z zlato vrvico... za katerega mislim, da je bil fašistični hierarh, federale ali vicefederale... Ponovil sem mu, kar sem bil že rekel drugim fašistom in ga naravnost vprašal, ali nameravajo koga ubiti. Odgovoril mi je suho, da ne in se oddaljil proti vaškemu trgu. Kmalu potem pa sem opazil, da se nedaleč od tam iz neke pritlične hiše dviga gost dim...» (12) Henriquez je zapisal še mnogo zanimivega, kar hudo obtožuje fašistične krvnike. Omenil je tudi, kako so fašisti tistega tragičnega dne zlostav-ljali izmučeno Jožefo Maslo, mater 11 otrok, od katerih jih je bilo več v partizanih, in kako jih je Maslova mati ponosno in s pogledi, polnimi prezira, obtoževala. V dnevnik je zapisal tudi, kako so fašisti izvlekli iz neke hiše močnega belolasega moža, ki se jim je» upiraj,, in'ni hotgl z njimi, pač pa .§e .je vrgel na .tja. Fašisti pa "so ga‘ suvali in ga vlekli ter menda tudi • pretepali Iz , druge hiše pa so nasilno privlekli 'fnjjškgga srednjih let, ki jih je, hudo prestrašen, s sklenjenimi rokami prosil milosti. Najbolj se mu je studilo, ko je opazil, da so fašisti izganjali iz hiš tudi jokajoče žene in nedolžne otroke ter jih gonili pred šolo in cerkev. Njegovo bistro oko je uzrlo tudi v civilno obleko oblečenega fašista, ki je zasliševal 15-letnega dečka in vpil nanj, naj mu pove resnico o partizanih, hkrati pa meril nanj in mu grozil s pištolo ter ga, šot so Hen-riquezu povedali njegovi vojaki, tudi klofutal. Pri neki hiši so fašisti našli na kmečkem vozu naloženo perilo, pripravljeno za odvoz, in se začeli znašati nad ljudmi. Prišlo je do incidenta med višjim vojaškim desetnikom (caporalmaggio-re) Vittoriom Marasom, ki je bil s Henriquezom, in je interveniral, ko je opazil, da je starejši debeli, fašist udaril onemoglo staro in suho žensko. Posredoval je in tedaj siisal, ko je fašist zavpil nad Marasom: «Ce nasprotuješ temu, kar fašisti počno proti Slovencem, tedaj nisi Italijan!» Henriquezu se je zasmilila na tleh ležeča in po obrazu ranjena stara ženska, ki jo je bil udaril fašist, zato je rekel fašistu, da ni prav, da zlo-stavljajo ženske. Takrat pa se je vmešal drugi fašist in Henriquezu odgovoril, da so tukajšnje ženske bolj zagrizene kot moški. Fašistični bes pa se je kmalu u-smeril tudi nrou saosemu Ilemiquezu, Dnevnik, ki ga je vodil med vojno Diego de Enriquez, ravnatelj vojnega muzeja v Trstu. Na sliki vidimo eno stran iz desete serije tega dnevnika, ki vsebuje 80 strani dolg zapis o Ostrožnem brdu ker je poskušal braniti zlostavljene in nečloveško mučene Ostrožane. Naenkrat je ugotovil, da ga je obkrožila in potem na vsakem koraku spremljala skupina fašistov, ki so ga merili s sovražnimi pogledi. Nedaleč stran pa je tudi slišal fašističnega hierarha, ko je njegovim «spremlje-valcem» naročal: «Voi restate con quelli in di viša!» (Vi ostanite s tistimi, ki so v uniformah, to je z italijanskimi vojaki). (13) Morda je za osvetlitev brezobzirnega fašističnega sovraštva in njihovega krutega vandalskega divjanja nasproti Slovencem najbolj karakteristična Henriquezova ugotovitev, da s6~ nekateri fašisti> opazili na napisni tabli gostilne priimek «Vovk», zato se je neki fašist spomnil, da je zaradi protirežimske in protidržavne dejavnosti zaprt tudi neki Vovk, zavoljo česar je treba tudi to hišo - gostilno Vovk zažgati. In res ji niso prizanesli. Divjanj‘e povsod Sedmega aprila je bil v Brkinih lep pomladanski dan. Jasno in kar toplo sončno vreme je zvabilo ljudi na polja in v gozdove. Narava se je prebujala. Kmete je le malo motila mrzla pomladanska burja, ki je v Brkinih tako pogosta v tem letnem času in je tudi tisti dan pihala s Snežnika. Bolj so se bali fašističnega in policijskega divjanja, ki je že drugi teden nepretrgano vznemirjalo vsakdanje življenje. Glavnina primorskih partizanov se je umaknila iz Brkinov proti Pivki in Vipavi že 1. aprila, zato so ljudi še bolj vznemirjal fašistične grožnje, toda treba je bilo živeti, življenje pa so si morali sami zagotoviti z lastnim delom. Zato je Tone Trebeč - Hribarjev o-poldne vpregel krave in šel orat Ivanu Počkaju - Felakovemu, ne da bi slutil, da bo tokrat poslednjič obdeloval rahlo brkinsko grudo: Stanko Krebelj - Fajfarjev pa se je odpravil v gozd po drva, ne da bi pričakoval, da bo že istega dne popoldne gledal, kako mu zločinski fašistični krvniki pobijajo očeta. Maslova mati Jožefa pa je z mladoletnimi otroki potrta in izmučena zbirala na pogorišču borne ostanke m se pripravljala na odhod k sorodnikom. Mnogi zaprti vaščani ir.' drugi zavedni Slovenci pa so trepetali, čakajoč na mučenje pri zasliševanjih v postojnskih in tržaških zaporih — med njimi je bil od 3. aprila 1942 tudi starejši Franc Maslo, oče partizanov Karla in Franeta Masla. Vse pa je navdajala trdna vera v pravični protifašistični boj in neomajno upanje v zmago. Fašistični režim pa je bil, kot je zapisal Edvard Kardelj v poročilu Titu 7. oktobra 1942, za NOB na Primorskem mnogo bolj občutljiv kot v krajih onkraj meje, zato je izvajal strahovit teror nad prebivalstvom. Ta teror je celo presegel njegovo nasilje v ljubljanski pokrajini. (14) Zato ni bilo mogoče pričakovati, da bodo fašisti kaj kmalu popustili, nasprotno, celo zaostrili bodo nasilje. Fašistični hierarhi v Trstu in Postojni so bili že odločili, da se bodo 7. aprila 1942 kruto maščevali in pokazali «ribellom», kaj zmorejo. Zgodaj popoldne so se njihove «squadre di combattimento*, odpeljale s kamioni iz Postojne proti Ambrožiču, trdno odločene, da pobijejo prve Ostrožane, ki jih zalotijo. Pri Ambrožiču so se okoli 13.30 izkrcali iz kamionov in se napotili v strelcih proti Ostrožnemu brdu. Najprej so naleteli na Antona Trebča. Ivana in Antona Počkaja. ko so orali blizu poti, ki vodi iz vasi proti Ambrožiču in jih odgnali s seboj. Prepustimo besedo o tem, kako so z njimi ravnali, Ivanu Počkaju, ki ja njihovo ravnanje takole opisal: Dopustnica iz ital. vojska mi je rešila življenje «V začetku aprila leta 1942 sem prispel iz 67. polka iz Francije na dopust kot italijanski vojak. 7. aprila sem poprosil Toneta Trebča - Hribarjevega, da mi izorje njivo na Hribu. Med oranjem so se nam približali fašisti in se «spodtaknili» najprej ob zidano uto, ki je služila kmetom kot zavetišče, češ da je partizansko skrivališče in jo začeli podirati. Prva skupina fašistov nam ni prizadejala r.ič žalega. Nekdo izmed njih nam je celo rekel, naj kar orjemo. Kmalu za temi pa so se nam približali drugi, zgrabili Antona Trebča in ga odvlekli s seboj. Komaj so Trebča odpeljali, so za njimi prišli še nekateri fašisti in prav tako nasilno odgnali z njive še mene in 15-letnega brata Antona proti vasi. Na polju je ostala le še živina s plugom. Medtem ko so nas fašisti gonili pred seboj proti vasi, sem opazil, da se nekako čudno in zmedeno obnašajo. Zgledah so in se vedli kot pijanci. Pozneje sem zvedel, da so jim dali piti ored odhodom kokain v alkoholu. Preden smo prišli v vas, me je neki fašist sunil s puškinim kondom v hrbet. Obrnil sem se in mu povedal, da sem italijanski vojak r.a dopustu in mu tudi pokazal dopustnicc («licen-za»), zato mi je odgovoril, da bom šel lahko domov. Ko smo prišli do naše hiše, sem re° zavil proti domu, toda preden sem utegnili stopiti v hišo. je že prileke' za menoj neki drugi fašist in me nočno udaril s puško ter me pognal po vaški pott proti cerkvi v zgornji del vasi. Osef in fašisti Medtem ko smo šli proti cerkvi, so drugi fašisti izganjali iz hiš ljudi in prignali v našo skupino še nekaj vaščanov. Potem pa so nas vse skupaj gonili kot zločince. Pri hiši Jožeta Šenkocovega - Jakobče-vega pa so nam veleli, naj se u-stavimo in nas postavili k zidu. Takrat smo pomislili, da nas bodo tam postrelili, vendar nas niso. Pač pa so poskušali fašisti vstopiti v Jakobčevo hišo in hlev, toda oboja vrata so bila zaklenjena, zato so začeli razbijati po njih. V hlevu je bil osel, ki se je fašistov hudo prestrašil, zato je začel rigati in tuliti. Fašisti pa se niso zmenili za ubogo žival, pač pa so hišo polili z bencinom in jo zažgali, da je tudi žival zgorela. (15) Medtem sem opazil, da gorijo tudi nekatere druge hiše. Fašisti pa so nas kmalu zvrstili na poti. Spominjam se, da nas je bilo 6: 1. Anton Trebeč, 2. Ivan Medved Maranko-ličev, 3. Lovrenc Kobal - Kovačev, 4. Anton Vovk - Lagojev, 5. jaz in 6. moj brat Anton Počkaj, star 15 let. Pred nas so postavili črno mrtvaško zastavo, v katero je bila vtkana bela lobanja, pod njo pa prekrižane kosti. Takrat so nam u-kazali, naj gledamo v tla in kot smrtniki korakamo za zastavo proti cerkvi. Med pohodom sem opazil, da so fašisti lovili vaščana Jožeta Zadnika, vendar jim je pobegnil, čeprav so za njim streljali. Za mrtvaško zastavo smo prikorakali do vaškega kala v zgornjem delu vasi, kjer so zbrali še več vaščanov, potem pa so nas postavili v vrsto in nam ukazali, da moramo še naprej proti cerkvi. MAKS ZADNIK (Nadaljevanje na 8. strani) rzn Jt L«hJI wmmm \ r I l Prva primorska talca NEDELJA, 27. MAJA 1973 PONEDELJEK, 28. MAJA 1973 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Skladbe za orgle; 11.15 Roma-gnoli - Prepeluh; «Demetrij» (nadaljevanka); 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Melodije; 13.00 Zvočna kronika; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Mario Vani: «Šopek mimoz* — radijska igra; 16.45 Glasbeni cocktail; 17.17 Koncert; 18.25 Zgodovina ital. popevke; 19.00 Glasba in šport; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 11.30, 18.30, 20.30 Poročila; 16.15 Jutranje pesmi; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Melodije; 9.30 Orkester Valdor; 10.15 Koncert na trgu: 10.45 Orkester Pour-cel; 11.00 Glasba po željah; 11.35 Zunanjepolitični pregled; 13.00 Dogodki in odmevi; 13.15 Plošče; 13.45 Mini juke box; 14.00 Popevke; 14.30 Mali koncert; 15.00 Plošče; 16.30 Pesem za pesmijo: 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Iz Jugotonovega juke boxa; 19.00 Orkester RTV Ljubljana: 19.15 Na šnortnih igriščih; 19.30 Prenos RL: 20.00 Glasba v večeru: 20.40 Parada, orkestrov; 21.00 ŠDortna nedelia; 21.15 Operetna glasba; 22.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Skladba za godala; 10.15 Orkester Man-tovani; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče: 13.20 Pevci lahke glasbe: 14.00 Kvizi za otroke; 14.30 Plošče; ;15.10 Glasba pod vedrim nebom; 15.30 Poooldne z Mino; 17.00 Odrska glasba; 18.00 Glasbeni variete: 18.50 Nedeljski koncert; 19.30 Ital. poDevke: 20.25 «Andata e ritorno*; 21.15 V Parizu; 21.45 Vivaldi in Mozart; 22.15 Dumas: «Ascanio». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 12.00 Športna prognoza; 12.30 Plošča za poletje; 13.30 «A1-to gradimento*; 14.30 Resna — lahka glasba; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 17.00 Ital. folk glasba; 17.30 Glasba in šport; 20.15 Operni svet; 21.05 Je vdova vedno vesela? 21.35 Avtor in režiser; 22.05 Plošče in skeči. III. PROGRAM 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert; 11.00 Glasba za orgle; 11.30 Baletna glasba; 12.20 Beneška opera; 13.00 Folklora; 13.30 Strauss in Hummel; 14.05 Madžarski godalni kvartet; 15.30 B. Bac-chelli: «Giorni di verita»; 17.30 Plošče; 18.00 Literarna oddaja; 18.45 Strani iz albuma; 19.15 Koncert; 20.15 Preteklost in prehodnost; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 Klub poslušalcev. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 19.30 Poročila; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 V studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši.. . Grat - Kijev; Na Koroško s štajerske strani; 10.25 Pesmi boia; 13.30 Srečanje slovenskih delavcev s Titom reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Popularne operne melodije; 14.30 H. Boli: Nepredvideni gostje — humoreska: 15.05 Rhys Adi-'an: «Kran» — radijska igra: 15.37 Slov. orkestri in ansambli zabavne glasbe: 16.00 Športno nonoldne; 18.00 Radijski radar: 19.00 Lahko noči, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer- 22.20 Zanlešite z nami; 23.05 S. Lagerlof: Poročna kora Anica — literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL. TF' IJA 11.00 Maša; 12.00 V nedelio ob 12. uri; 12.30 Obed v studiu 7; 13.30 Dnevnik; 14 00 Kmetijska oddaja: 15 00 Športni prenos; 17.00 Spored za mladino: 17.45 Slikanica- «B?la miš*: 18 00 Dnevnik: 1R10 Nagradno tekmovanie: «Za'dniih 1ftn sekund*: 19 20 Registriran nolčas novnmeire tekme; sn?n Dnevnik: 21.00 F^P — s Raolom Stoopo. I. nadaljevanje; 90 20 Športna nedelia: 23.00 Dnevnik. II kanal 17.00 N°nocreden nrpnos šnort-nega dnrmdka; 18.45 Oiro d'Ita-lia; 21 00 Dnevnik: 21 20 Program s kvartetom »Getrar: 22.20 Človek, znanost in tehnika. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.50 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 11.30, 13.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Otroški kotiček; 9.00 Popularne melodije; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.00 Glasba po željah; 13.00 Športni ponedeljek; 13.10 Plošče; 13.40 Juke box; 14.00 Glasbena galerija; 15.30 Orkestri in ansambli: 16.40 Parada orkestrov; 17.00 Narodnozabavna glasba; 17.45 Športni pregled; 18.00 Izložba hitvo; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Operna glasba; 21.30 Pisana glasba; 22.00 Popevke; 22.35 Velike interpretacije. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 «Hit parade*; 14.00 Plošča za poletje; 15.10 Program za mladino: 16.40 Spored za otroke; 17.08 «Sončnica»; 19.10 Sindi-kalnoekonomska panorama; 19.25 Plošče resne glasbe; 20.20 «Anda-ta e ritorno*; 21.15 Tedenski literarni pregled; 21.45 Brahms in Bartok; 23.20 V domači diskoteki. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojejo Nicola Di Bari in Mireille Mathieu; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Pisan spored; 12.40 «Alto gradimento*: 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče: 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.15 Pogovorimo se še o tem...; 22.43 Nadaljevanka «Tarzan»; 23.05 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Ibert in Rahmaninov; 14.30 Zborovska glasba; 15.00 Stare skladbe; 16.00 Telemannova skladba «Pimpinone»; 17.20 Dve sonati za flauto; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Veliki zabavni orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz hrvaškega glasbenega klasicizma; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam ...; 14.10 Pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine; 15.40 Naši simfoniki v svetu lahke glasbe; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Zvoki in barve; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zvoki iz vzhodnoevropskih dežel; 18.35 «Intema 469*; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel M. Križana; 20.00 Stereofonski operni koncert: 21.30 Tinke in godala: 22.15 Za ljubitelje jazza: 23.05 R. Peterlin -Petruška; Ahasverjeva kronika; 23.15 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 10.05 TV šola: 12.30 Poljudna znanost: Človek in mraz; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 16.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik: 17.45 Program za mladino; 18.15 TV nizanak; 18.45 Tedenski knjižni pregled: 19.15 Poljudna znanost: Življenje v Veliki Britaniji: 19.45 Šport in ital. kronike: 20.30 Dnevnik: 21.00 Film «La ciociara*; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Giro dTtalia; 21.00 Dnevnik: 21.20 TV razprave: Časnikarstvo in televizija: 22.20 Glasba naše dobe: Claude Debussy. JUG. TELEVIZIJA OD 27.-V. »0 2.-V1. 1973 NEDELJA, 27. maja 8.45 Neznani leteči predmeti; 9.35 Po domače; 10.10 Kmetijska oddaja: 11.00 Otroška matineja; 11.55, 17.50, 20.00. 22.10 Poročila; 14.30 Prvenstvo v namiznem tenisu; 16.30 Pomladni zvoki; 17.30 Za konec tedna; 17.55 II. svetovna vojna: Bitka za Pacifik; 19.40 Barvna risanka -s Kalimero; 19.45 S TV kamero v kolektivih; 20.35 Večer s Stanom; 21.25 Stare melodije: 21.40 športni pregled. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Risani film: «Nori znanstve- nik*; 20.15 Informativna oddaja: «27 kanal*; 20.30 Celovečerni film «Na klancu*: 22.00 Ansambel «Mladi levi*. PONEDELJEK, 28. maja 9.05 Odprta univerza; 9.35, 11.00 14.45, 16.10 TV v šob; 10.30. 15.40 Angleščina; 10.45, 15.55 Nemščina; 17.45 N. Kuret: Obuti maček; 18.05 Risanke; 18.15 Obzornik; 18.30 Skrivnosti Jadrana — film: 18.55 Mozaik; 19.00 Zdravo mladi; 19.45 Barvna risanka — Kabmero; 20.00. 22.55 TV dnevnik: 20.35 P. Wriel: Žrtev — TV drama; 22.05 Kulturne diagonale. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Poročila; 20.30 Zabavno glasbena oddaja: Ray Anthony; 21.20 XXI. stoletje — dokumentarni film. TOREK, 29. maja 9.35. 11.00, 14.45, 15.55, 16.10 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 17.45 E. Peroci: Poslavljamo se; 18.00 Risanke; 18.10 Obzornik; 18.25 Od zore do mraka: Vsi smo vodniki 19.00 Poškodbe oči pri otrocih; 19.20 S kamero po svetu: Korzika; 19.45 Barvna risanka — Kalimero; 20.00. 22.15 TV dnevnik: 20.35 Pogovor s koroškimi Slovenci; 21.25 L. N. Tolstoj: Vojna in mir. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Poro čila; 20.30 Zabavno glasbena odda ja: Dragi lažnjivci; 21.00 Film «Trezor»: 21.50 Dokumentarni film: «Robert Kennedy*. SREDA, 30. maja 8.20 in 11.00 TV v šob; 17.40 Mačkon in njegov trop; 18.10 Obzornik; 18.25 Na sedmi stezi; 18.45 Uvod v plavanje: 19.15 Zabavno glasbena oddaja; 19.45 Kozmetično ogledalo; 20.00, 22.35 TV dnevnik; 20.25 Nogomet Ajax — Juventus: 22.15 Mladi slov. dirigenti: Uroš Lajovic. KOPRSKA BARVNA TV _ 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 20.30 Nogometna tekma: Ajax — Juventus, finale za pokal zmagovalcev; 22.15 Zabavno glasbena oddaja: «Rosa I.». ČETRTEK, 31. maja 9.35, 14.45 TV v šob; 10.30, 15.40 11.00, 16.10 Francoščina; 17.05 L. Suhodolčan: Tajno društvo PGC; 18.15 Obzornik; 18.30 Na sporedu je nemi film; 18.55 Neznani leteči predmeti; 19.45 Barvna risanka — Kalimero; 20.00, 22.15 TV dnevnik; 20.25 Kam na oddih; 20.40 četrtkovi razgledi; 21.30 T. Arsovski: Zahod nad Jezersko deželo. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 20.30 Nadaljevanka: «Saga o Forsytih»; 22.00 Regionalna arhitektura. PETEK, 1. junija 17.45 Veseb tobogan: Ajdovščina; 18.15 Obomik; 18.30 Barvna risanka — profesor Baltazar; 18.40 cesta in mi; 18.50 Za boljši jezik; 19.00 Kratek film; 19.05 Naš ekran; 19.45 Barvna risanka — Kabmero; 20.00, 22.40 TV dnevnik; 20.35 Ženitna mešetarka — film; 22.15 XXI. stoletje. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 20.30 Film «Dobrodošel doma J. Stanley»; 21.20 Dokumentarni film: «Ko sem še majhen bil»; 21.30 Ansambel «La vera Romagna*. SOBOTA, 2. junija 16.30 Evropsko prvenstvo v boksu — prenos; 18.00 Obzornik; 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja; 19.00 Risanke; 19.15 TV kabaret; 19.45 Barvna risanka — Kabmero: 20.00, 23.30 TV dnevnik; 20.30 Vojaški orkestri; 22.00 šerif v New Yorku — film; 23.10 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 20 minut z ansamblom J. Privška; 20.15 Poročila; 20.30 Film: «Obleganje vrha Thayo»; 21.20 Ma-b koncert. (Nadaljevanje s 7. strani) Ustrelitev in pretepanje Pred cerkvijo smo se ustavili, tedaj so iztrgali iz naših vrst Antona Trebča in ga odvlekli za pokopališče, tja so kmalu za Trebcem od vedli tudi Leopolda Kreblja. Preostalim pa ponovno ukazali, da moramo tam stati in gledati v tla pred zastavo. Minila je minuta ali dve, ko smo zaslišali streljanje za cerkvijo in pokopališčem. Ko še niso bili dodobra potihnili odmevi puškinih strelov, so pritekli z vseh strani nad nas fašisti in nas začeli pretepati s puškinimi kopiti in žilavkami kot razbesneli rablji, med tem pa vpili: «Via, via...» in nas zmerjali z najgršimi psovkami. Zadel me je močan udarec z žilov-ko po očesu in čelu. V hipu se mi je stemnilo in mi je zrasla velika buška, vendar sem bežal proti domu, kolikor so me le mogle nositi noge. Ivana Medveda - Marankoli-čevega so tako zdelali, da se je komaj privlekel domov. Tudi drugi vaščani so bili bolj ali manj tepeni. Srečen je bil, kdor je odnesel zdravo kožo.* (16) Da bi rešil sina Sedemnajstletnega Stanka Kreblja - Fajfarjevega sta zgrabila dva starejša fašista na domačem dvorišču, ko je pripeljal s kmečkim vozom drva iz gozda. Najprej sta zahtevala, naj jima pokaže osebno izkaznico, ker pa je rj imel, sta ga odvlekla s seboj. Ko je oče to opazil, je rekel, naj vzamejo raje nje-zik, da bo prevajal, če bo treba. Preživeli Stanko Krebelj, ki je sedaj star 48 let, se tistega kritičnega dne, ko je gledal, kako so mu fašisti ustrelili očeta in pobili vaščana Antona Trebča, vsega se živo spominja. Zato mu prepustimo, naj sam pove: Tone je bil invalid «Fašistov je bilo zelo veliko. Prišli so s črno zastavo, na kateri je bila bela mrtvaška glava. Toneta Trebča so ves čas držali. Ko smo prišli do cerkve, je tržaški fašistični federal (tako so ga klicali naga, ker dobro govori italijanski je-vzoči fašisti), vprašal Trebča, ali ve, kje se skriva Karlo Maslo. Trebeč ni odgovoril, pač pa se je namesto r.jega oglasil moj oče Polde Krebelj in fašističnemu hierarhu pojasnil, da Trebeč tega ne more vedeti, ker je Karlo Maslo lahko danes tu, jutri pa daleč stran. Tržaški federal pa je zarjul nad očetom, da ni dovoljeno nobenega zagovarjati. Takoj zatem je ukazal fašistom, naj odpeljejo Trebča in mojega o-četa. Vsakega sta zgrabila za roki po dva fašista in ju odvlekla za pokopališki zid. Moj oče je bil tedaj 52-letni invalid in se je opiral na palico. Tudi tedaj, ko so ga vodili na morišče, ši je pomagal z njo. Ne vem zakaj, me je nekaj vleklo za njimi, morda zato, da bi videl, kam ju peljejo. Nihče mi tega ni poskušal preprečiti. Videl sem, ko so ju fašisti privedli za mrtvašnico in ju postavili tako, da sta gledala v steno. Za njima pa se je v oddaljenosti nekaj metrov postavilo s puškami v vrsto 10 fašistov. Neki fašistični o-ficir pa je poveljeval s svojim pajdašem: «Stringere bene!» (Naj dobro stisnejo puške). Zagrmeli so streli, že po prvih strelih sta oba padla: moj oče nazaj, Trebeč pa naprej. Trebeč je, ko je bil zadet, pretresljivo zastokal: «Oj, jej!*. Ko sta padla, so se fašisti, ki so ju streljali, sadistično pognali proti njima in začeli streljati iz neposredne bližine še v smrtnih krčih zvijajoči se in trzajoči telesi, dokler nista žrtvi negibno obležali.* «Stal sem tam, kot odrevenel*, je zaključil svojo pripoved Stanko Krebelj, «ne da bi se popolnoma zavedal, kaj se dogaja. Tedaj me je iz odrevenelosti zbudil klic nekega fašista, ki mi je v slovenščini rekel, naj grem stran, ker bodo sicer tudi mene pobili. Umaknil sem se, tudi fašisti so kmalu zatem odšli proti Suhorju, kamor so v gnojnem košu odpeljali obnemoglo in zlostav-ljeno Jožefo Maslo, mater 11 otrok, ki so jo trpinčili z zbadanjem s šili in bajoneti, in ranjenega fašista, ki ga je zadela lastna krogla, ki se je odbila od zida. Trupli pobitih sta ostali za zidom. Naslednji dan so prišli karabinjerji in ukazali Francu Vovku - Blažku naj ju prepelje v Postojno, kjer so ju pokopali. Popotna palica mojega očeta pa je obležala na krvavi ruši kot nema priča fašističnega zločina*. Kdo sta bila prva talca Polde Krebelj - Fajfarjev je bil rojen 20 8. 1890 kot kmečki sin na Ostrožnem brdu. Ko so ga ustrelili, še ni bil dopolnil 52 let, bil pa je invalid iz prve svetovne vojne, zaveden Slovenec in sorodnik na n. tržaškem procesu na smrt obsojenega Pinka Tomažiča. Že v mladih letih se je v Trstu izučil trgovskega poklica. Med prvo svetovno vojno se je udeležil bojev na ruski fronti, kjer je bil ranjen in ujet. Ko Se je vrnil domov, je še nekaj let delal v Trstu, leta 1927 pa je na Ostrožnem brdu odprl trgovinico, vendar mu trgovina zaradi splošne kmečke revščine in zadolženosti ni uspevala. Kot zaveden Slovenec se je že jeseni 1941 povezal z Maslovinr in Ervinom Douganom, prvim organizatorjem NOB na Primorskem. Ko so ga ustrelili, je bil oče 6 otrok, od katerih je bila najmlajša hčerka stara komaj 6 mesecev. Vsi Krebljevi so med vojno vneto delali za NOB Anton Trebeč . Hribarjev je bil rojen v desetčlanski kmečki družini 6. 4. 1911. Oče mu je kmalu umrl, zato je ostalo 10 mladoletnih otrok brez hranitelja. Ko je odrasel, je več let služil v italijanski vojski. Jeseni 1941 so ga kot hranilca družine na prošnjo domačih izpustili domov, kjer je bil šele 6 mesecev. Bil je miren kmečki človek, ni se ukvarjal s politiko, bil pa je zaveden Slovenec. (18) Fašisti so tisti dan na Ostrožnem brdu požgali hleve in hiše naslednjim domačinom: 1. Antonu Malovcu - Kancutu (gospodarsko poslopje), 2. Lovrencu Vovku - Kovaču (gospodarsko poslopje), 3. Francu Vovku - Blažku (gospodarsko p<5>lopje) 4. Francu Vovku-Spodnjemu Žustu (gospodarsko pošlo,o je), 5. Jožetu Kreblju - Jakobču (hišico in hlev), 6. Jožetu Kreblju - Urbancu (gospodarsko poslopje) (19) Na Suhorju: 3 hiše Ko so končali svojo požigalsko in krvavo «roboto» na Ostrožnem brdu, so se fašistični «kulturonosci» o-koli 16.30 pognali proti Suhorju, da bi še tam potešili svojo nizkotno požigalsko slo. Komaj so prispeli do cerkve in župnišča, že so izvlekli iz stanovanja duhovnika Milka Margona in ga zlcstavljali ter ga poskušali odvesti s seboj, vendar so ga, preden so prispeli k prvim hišam, izpustili. Potem so se razpršili po hišah in iz neke hiše prinesli kovček, v katerem so našli uniformo italijanskega vojaka in malo gramatiko za slovenski in italijanski jezik. Niso si pustili dopovedati, da je uniforma last domačina, ki je italijanski vojak na dopustu, pač pa so poskušali dokazati, da rabijo slovenski uporniki take uniforme, ko napadajo Italijane. To pa jim ni uspelo, ker se je lastnik javil. Žal se na Suhorju ni končalo le z zlostavljanjem ljudi, vdiranjem v hiše, pač pa so začeli tudi požigati kar brez reda in načrta. Tako se je zgodilo, da je neki mlad fašist zažgal gospodarsko poslopje zgolj zato, ker se mu je zljubilo. Fašistični oficirji so namreč pozneje ugotovili, da niso nameravali požgati tega poslopja, zato so svojega mladinca ozmerjali, neki oficir pa mu je pritisnil dve zaušnici. S tem je bilo «fašistični pravičnosti* in «za-konitosti* tudi zadoščeno! (20) Na Suhorju so požgali tisti dan gospodarska poslopja naslednjim vaščanom: 1. Jožetu Šproharju - Miholju, 2. Francu Vovku - Jagodniku in Jožetu Vovku - Francinu. (21) Tako sta bili žrtvi prvega fašističnega terorističnega vala prvi brkinski in primorski vasi Ostrožno brdo in Suhorje, v katerih je bila v začetku 1942 najširše organizirana NOB, kar med drugim dokazuje tudi dejstvo, da je bilo samo iz teh dveh vasi obsojenih pred posebnim fašističnim tribunalom v Rimu v letih 1942 in 1943 na smrtne in dolgoletne zaporne kazni 13 ljudi. Izmed teh so bili kar 3 bratje in sestra Maslovi oz. Bečanovi z Ostrožnega brda. (22) Drugi val fašističnega terorja se je razbesnel na Suhorju in Ostrožnem brdu 10. maja 1942, ko so po izdaji partizanskega dezerterja Stanka «štajerca» fašisti aretirali in zločinsko pobili na Ostrožnem brdu 3 Suhorce, in sicer: Janeza in Franca Vovka (Stanetova) in Ivana Vovka (Kuličevega). To pa je že druga mučeniška in krvava brkinska zgodba, ki ji velja posvetiti poseben sestavek. 1) Pravno je v tem primeru morda sporno ali gre za talca, ker Italija ni bila po mednarodnem pravu na Primorskem okupator, pa tudi ni bil prej izdan o tem noben zakonit pravni akt, pač pa je šlo za samovoljni fašistični pokol. Dejansko pa gre vendarle za talca, ker sta nekaj dni prej padla v boju s partizani 2 karabinjerja 4. aprila 1942, fašisti pa so kot povračilni ukrep ustrelili 7. aprila dva vaščana, ki ju lahko imenujemo talca. 2) Milko Kos, Srednjeveški Urbarji, Urbarji za Slov. Primorje, drugi del, zvezek III., str. 41 in 133, izdala SAZU v Ljubljani 1954. 3) Krajevni leksikon Slovenije, I. str. 84 in 94, izdala DZS 1968. 4) Pripovedovanje Andreja Kreblja-■ Šinkovca in Fr. Vovka-Blažka piscu. 5) Franc Strle, Junaška Kristina in junaške družine, TV 15. -14.12.1972 in zdravil se je kot gad, TV 15. 8.2.1973. Maks Zadnik, Prva požgana domačija na Primorskem, Prim. dnevnik, jubilejna številk* leta 1970. . „ 6) Lavo Čermelj, Slovenci m ppd Italijo, str. 113, 'zt^-Matica v Lj. 1965. 0 7) Dnevnik grofa Ciana, 5. L - povzeto po Mariju Pe«£ «Confine Orientale*, str. ’ daja Feltrinelli editore, Milano- 8) Jeseni 1942, Korespondenca • Kardelja in Borisa Kidriča, s . 74, dok. št. 16 in opomba 3. IZDG v Ljubljani 1963. ^ 9) Mario Pacor, isti vir kot P00 str. 168. vrpblj* 10) Pripovedovanje Leopolda in Andreja Kreblja-Šuikocov drugih Ostrožcev. .jj, 11) Diego de Henriquez, Dnevnl 1000 - 1035, «Mednarodno sreo proti vrinam in za vesoljno stvo*. Trst. i 12) Henriquez, isti vir kot z8 13) Henriquez, isti vir. 14) Jeseni 1942., Korespondenca--vir kot pod 8, str. 18 ane 15) To je bil osel, s katerim je * Maslo - Bečanov nosil z. skega v Brkine orožje i® jg. turo 1941. leta. Jože KrebeU kobč je osla kupil od Fra?c p5. sla in ga kot vaški ba'za,jZiav» rabljal za prenašanje drv t Lojzeta Masla). 16) Ivan Počkaj, izjava piscu. 17) Stanko Krebelj, izjava PisCU' 18) Podatke posredovali s.tan,k°i(,nija. belj in njegova mati An žena pok. Leopolda KretM^b- 19) Izjava domačinov Leopolda lja, Ivana Počkaja in drugj • ^ 20) Henriquez, isti vir kot P° ^ 21) Suhorska vaška kronika >z izjava Vinka Vovka piscu- ^ 22) Po podatkih iz knjige AUJi . in Lava Čermelja so bili »n-naslednji: 1. Karlo Maslo - Ostrožno brd° — na smrt. mJo 2. Franc Maslo — Ostrožn — na smrt. . i,rdo 3. Lojze Maslo - Ostrožno — 30 let /ostrožn0 4. Andrej Suša — Žurjev (Os brdo)? , 5. Franc Medved — 30 I® • 6. Andrej Krebelj — 25 e' jet, 7. Frančiška Medved — sestra šivilja. ^ let. 8. Frančiška čendek mati kmetica. let, 9. Antonija Medved "" kmetica. . ^do. 10. Mariia Maslo - Ostrožno 24 let. . _ Ko- li. Janez Volk - Suhorje vač, 2 leti. . __ 5 let- 12. Anton Zorc — Suhorje ^ jad- 13. Franc Vovk - Suhorje nik, 3 leta. ISTITUT0 Dl CREDIT0 F0NDIARI0 DELLE VENEZIE USTANOVLJEN LETA 1900 OSREDNJI SEDEŽ V VERONI Okraj‘na ravnateljstva v Bellunu, Bocnu, Gorici, Mantovi, Padovi, Pordenonu, Rovigu, Trentu, Trevisu, Trstu, Vidmu, Benetkah, Veroni, Vicenzi pri zavodih Casse di Risparmio delle Venezie ter pri Zveznem zavodu hranilnic Benečij ggVO Gradnja ekonomičnih ljudskih stanovanj: gradnje, finansirane iz skla da 60 milijard za «lasten dom», ki ga je dal na razpolago______ Skupščina udeležencev, ki ji je predsedoval odv. Domenico Mi-randola, je — na seji dne 27. aprila p. m. — proučila podatke za poslovno leto 1972. Močno je bilo povpraševanje po zemljiških zadolžnicah in obveznicah zavoda, ki jih klienti vedno bolj cenijo zaradi njihove visoke donosnosti in trdnih kvotacij. Iz obračunskih podatkov prihaja do izraza nadaljnje povečanje dejavnosti zavoda in to kljub temu, da bi se o tržišču, posebno kar zadeva gradbeništvo in kmetijstvo, ne moglo reči, da je v ekspanziji. Zavod je še bolj razširil svojo dejavnost s tem, da je odobril 1971 novih financiranj za skupno 31.941.738.600 lir. Nova financiranja se delijo kot sledi: ■ Oddelek za redna posojila: 1561 posojil za 12 960 milijonov lir ■ Oddelek za kmetijstvo: 369 posojil za 6 562 milijonov lir ■ Oddelek za javna dela: 41 posojil za 12 420 milijonov lir Zavod je zaključil poslovanje s posegi za skupno nad 421 milijard ter z jamstvi za 21 • 00 595 520 lir. Gospodarski račun je izkazal čisti dobiček v znesku 1 132 195 035 lir. PREMOŽENJSKO STANJE 1. JANUARJA 1973 Aktiva pasiv1 2 3 4 redna posojila 138 920 123 981 posojila za kmetijstvo 51 949 155 745 posojila za javna dela 230 158 225 506 421 027 505 232 šestmesečne zapadlosti na posojila 23 447 043 351 vrednotnice in udeležbe 3 803 674 950 posojila na t/r in razne postavke 34 580 705 956 482 858 929 489 evidenčni račun 99 541 609 061 Skupno 582 400 538 550 obveznice v obtoku obveznice za izžrebanje tekoči računi z državnim zakladom dolgovi na t/r in razne postavke skladi za jamstva in rezerve Skupno 385 l98 6°!Xn0 6 760 615 S 22 981 971 933 46 8l7^g 461 758 333 96’ 21 100 595 520 99 541 609 0^ 582 400 538 5_fj UPRAVNI ORGANI Upravni svel Predsednik: odv. Domenico Mirandola; podpredsednik: prof. Ezio Riondato; svetovalci: odv. Antonio Avezzu odv. prof. Feliciano Ben-venuti, dr. Gianfranco Bertani, comm. Fioralpino Chiodi, dr. Franco Pilla, odv. Aldo Terpin. Nadzorni svet dr. Maria Teresa Soldano, dr, prof. Alessandro Antcnietti, dr. Vincenzo Rodighiero. Glavni ravna dr. Giovanni Bert oni ŠPORT ŠPORT ŠPORT PRIMORSKE NOGOMETNE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH Slovan praktično že prvak Po porazu Primorja in Vozil ^9. kolu je zmagala samo enajsterica Tolmina - Danes na Primorskem vrsta tekem K°Per in j Izola Izola je drugič v spomladanskem čet)r P°ražena zapuščala igrišče. »- av je precej časa kazalo, polčas da tekme s6> tako. Prvi odl^ivarjem v Celju je namreč WlTlia v sv°j° korist z golom j, asa že v minuti. Kmalu po !3DnU Pa so dolski nogometaši ivjdoma v treh minutah prejeli k, Sola, nakar niso več uspeli ^ati rezultata. Ujtj^er je remiziral z ljubljansko s6(j10’., kar ni slabo, vendar v tir, razmerah ne preveč ugod-Wie» 1oljsko srečanje na koprskem CU ln Klin lrnt er» nnnoiro/U Gl. je bilo kot so ponavadi tu-jfhge tekme, ki minejo brez H,0v, nezanimivo m neprivlač-C Kr " to'Koprčani so imeli več od igre, je , je bilo tudi vse, kar usPelo. Vr -lestvici i ------- je Drava prehitela tj|3ki je tako sedaj peta. S po-tfJvT V Celju Pa so Dolani na-Uk11 slabo uslugo Koprčanom, iQjJe so sedaj prehiteli Celjani, devlf. temu je Koper še vedno ttjjjj.' saj je pustil za sabo Alu- ...»Ulili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinniiiiiiiiiiii DOMAČI šport DANES ^DEija, 27. MAJA 1973 NOGOMET iofD!Nci t, .'30 na Proseku Oiorje — Libertas Sv. Sergij . * # * .15 v TrstU; Sv. Sergij er»caffe — Union v Dolini — Stock ^ČAJNIK. S - . * it •» ol'.°° v Padričah la — CGS - * * # Ver30 v Križu ^TN"<> Costalunga « # * v Dolini 9 — Opicina Supercaffe * * * 17?AI ZARJA 1973 v Padričah °rje — Union Ca30 v Bazovici ^Panelle — Zaule 17.00 v B *** ^a ^ Primorec ODBOJKA ^°ŠKA DIVIZIJA 1. 1. 15o s G|n 0 v_ Pordenonu as*ica Pordenon — Sloga 2 * * * iO.^ŠKA DIVIZIJA lnter £ Trstu, Elizejske poljane ^ — Breg KOŠARKA 110^OŠIe dosegla Nova Gorica A, ki je zbrala 41 točk in prejela lepo plaketo, igralci pa bronaste medalje. Sledijo moštva Gorice A 35,5 točke, Šempeter pri Gorici 34,5 točke. Goniča B 35,5 točke in Tržič I., ki je z desetim mestom in 31 točkami dobil bronaste medalje. Koper H. je imel 30 točk, Tolmin 29.5, Videm in Trst II. 27,5, Tomos • Koper 26,5, Izola 14,5 in Fogliano 7,5 točke. če upoštevamo, da je v dosedanjih srečanjih imel največ uspehov Trst, ki ima tudi lep izbor dobrih igralcev, so tokrat dosegli lep u-speh člani šahovskega društva iz Nove Gorice, ki so osvojili drugo, šesto in osmo mesto (ekipa iz Šempetra), kar je samo dokaz več, da so pričeli šahovsko igro negovati liolj sistematično. Šahovski brzotumir obmejnih mest, ki ga prireja vsako leto primorska šahovska podzveza in na katerega vabi (tako kot goriško šahovsko društvo) vsa mesta z obeh strani meje, bo letos že desetič. To bo jubilejni turnir, ki bo 2. septembra v Bovcu, kjer je bil prvič organiziran šahovski brzotumir že leta 1936. Organizacija tega turnirja je poverjena šahovskemu društvu v Tolminu, ki se že sedaj pripravlja, da se bodo v letu, ko proslavljamo tudi obletnico velikih tolminskih puntov, tudi šahisti zbrali ob svojem desetem jubileju mednarodnih šahovskih turnirjev obmejnih mest v Bovcu, kjer je bil storjen prvi in uspeli poskus sodelovanja obeh sosednjih pokrajin tudi na področju šahovske igre. B. F. 31. t.m. v Seslianu Dirka MK Riviera Motoklub Riviera iz Sesljana bo 31. t.m. priredil meddeželno motociklistično tekmovanje, ki bo obenem 5. vožnja za prvenstvo Furlanije - Julijske krajine. Tekmovanje se bo odvijalo na Krasu, na progi Vižovlje - Mavhinje - Cerovlje -Grmada - Vižovlje, ki bo merila 26 km. To progo bodo morali tekmovalci prevoziti petkrat v skupni dolžini 130 km. Dva km proge bodo morali prevoziti tudi v obliki krosa. Tekmovanja se lahko udeleže vsi tekmovalci, ki imajo izkaznico FMI za vse razrede, razen za priko-ličarje. Organizatorji bedo po tekmovanju sestavili lestvice za posameznike in ekipe. Pripravili so tudi številne nagrade. Kandidati za nastop se lahko prijavijo do 28. t.m. do 21. ure na sedežu motoklu-ba Riviera v Sesljanu, bar Rosa SS 14, št. 59 (tel. 209.196). Start tekmovanja bo ob 9. uri zjutraj. V društvenem prvenstvu Drago Antončič prvi na Kontovelu Na Proseku in Kontovelu so zaključili 3. šahovsko prvenstvo teh dveh vasi, ki ga je organiziralo ŠD Kontovel. Začelo se je že 10. februarja, vendar je bilo krajše od lanskega, ki je trajalo osem mesecev. Letos so se šahisti zbirali ob sobotah. Ker so imeli šahovske ure so igrali turnir po brzotumirskem sistemu Vsak ša-hist je imel na razpolago pol ure in je bilo mogoče v enem večeru odigrati po več partij. Prepričljivo je zmagal Drago Antončič, ki je doživel le 2 poraza, medtem ko se je prvi zmagovalec teh prvenstev Danilo Ukmar uvrstil z 2 porazoma in 3 remiji na 2. mesto. LESTVICA JE TAKA: 1. Drago Antončič 12 2. Danilo Ukmar 10,5 3. Marjan čuk 10 4. - 5. Darij Tence in Marjan Štoka 9.5 6. Cveto Prašelj 8,5 7. Pino Antončič 8 8. -10. Marino Lukša, Marino Regent in Marjan Starc 7 11. -12. Miro Blažina in Sergij Cibič 13. Mirko Štoka 3,5 14. Miloš Kalc 2 15. Klavdij Milič 0,5 Marjan čuk je nastopal prvič na tem prvenstvu. Razočaral je Cveto Prašelj. Pino Antončič je eden naših najstarejših, a kljub temu najuspešnejših šahistov. Miloš Kalc, ki se je uvrstil šele na 14. mesto je presenetil z zmago proti zmagovalcu turnirja. M. S. ODBOJKA LIEGE, 26. — V mednarodnem moškem odbojkarskem srečanju v Liegeju je Italija premagala Belgijo s 3:0 (2, 13, 2). ____________________g Partizanski zdravnik 7s- bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika £ ek$anc/er ^ * Peter k sem kot navadno sedel pri kotlu in opazoval kuhar-> „rta Pri njegovem opravilu. Imel sem nekaj tobaka, pa h* s* Ponudil Poldetu s skrito željo, da mi zato navrže kaj ie\kosilu- Res se mi je že ob prvi delitvi primemo oddolžil. N ra7-deiij vso hrano mi ie skrivaj še dvakrat naložil zvr- ^°rcij° okusne mineštre, pripravljene iz mladega krom->tajske kolerabe, stročjega fižola in koščkov mesa. Mi-S biei? bila Pripravljena brez maščob, le kolikor je bilo loja i ’ zato občutka sitosti ni hotelo biti, čeprav J e bi. ze-ako noto h„ ™ v,.,i Ha mi bo počil. Kljub temu, &itj,! P°rcij H,; svir;-ta je _______ I' iS° Polni 'da* ^senrf sIT balf da.” m7 bo počil. Kljub temu, 5? lačPriVerjetno pojedel kake 4 litre mineštre, sem bil se ved-Nto , K sreči se mi je uprlo in nisem mogel vec jesti. Z se zavlekel do svojega šotora in kak: dve uri ne-5S2° leža:- Vsak gib, vsak najmanjši napor mi je povzročil Utsit> ® v želodcu, šele po dobrih dveh urah me je minil ob-h, ti0 I 1111 bo počil želodec. b n>č čS?,m Poidetu kasneje povedal, kako me je nahranil se V ^dii, le gm se Je y svoji kuharski karieri je ze doji, keara J« človeku celo želodec počil, je pravil. Preveč se je na-t! °b. Sl)Se ni hotel odreči okusne jedi, ki jo je znal pripraviti Je h°ije očitn°, da meri na svojo kuharsko veščino, na ka- ttuha1 Zel° Ponosen. ... , ar Polde je bil velik šaljivec. Bil je že pn-eten, star okoli petdeset let. Rad je pripovedoval in se hvalil, kako je kuhal oficirjem še v stari avstrijski vojski. No, na naši hrani se ni poznalo, da jo je kuhal kakšen poseben veščak. Pa to seveda ni bila le njegova krivda. «Saj nimam kaj dati v kotel,» je tožil če mu je kdaj kdo očital, da hrana ni okusna. Ljudje pa so se pravzaprav pritoževali bolj čez Poldeta kot čez hrano. Nisi ga smel opazovati, kadar je kuhal. Sam ni nikomur tega branil, ker je živel v prepričanju, da je z njegovim kuhanjem vse v redu. Ni se zavedal, da je v očeh drugih strašno nesnažen. Od ust se mu je cedila slina in kapljala v kotel, iz nosa mu je venomer visel smrkelj in kdaj pa kdaj odpadel, kamor je bilo, tudi v kotel. Včasih si je z umazano roko, ki jo je gotovo le redko umil, obrisal nos ali slino, ki mu je drsela po bradi in jo nato otrl ob hlačnice. Muhe, ki so se kopičile na mesu, ki ga je rezal na koščke, ga niso niti malo vznemirjale. Na stran je hodil le nekaj korakov od kotla. Teh njegovih slabih navad ga ni bilo mogoče odvaditi. Nič niso pomagali moji prigovori, niti komandantovo zmerjanje. Ostal je pri svojem. K sreči nihče razen redkih ni bil za te stvari preveč občutljiv. Polde je ostal kuhar še naprej. K temu je pripomogla njegova starost, zaradi katere je bil manj sposoben za večje napore. Od zastrupitve z hrano nas je rešilo to, da smo jedli vse prekuhano. Ogenj je storil svoje in steriliziral nehigiensko pripravljeno hrano. Več ali manj uspešno reševanje higienskih problemov v enoti ni bilo moje edino delo. Dopolnjeval sem ga s predavanji o prvi pomoči in samopomoči, o uporabi prvega zavoja, ki so ga imeli sicer le redki. Govoril sem jim, da mora tisti, ki ima prvi zavoj, takoj nuditi pomoč svojemu bližnjemu, če bo ranjen in ne ga hraniti za primer, če bi bdi sam ranjen. Kasneje sem se vsakokrat prepričal, da je bila ta opomba preveč. Še sem jim govoril o ušeh in bolezni, ki jo uš prenaša, o krvavi griži, možnosti zastrupitve s prestano hrano in podobno. O tem sein govoril zaradi tega, ker so imeli kuharji navado, da so puščali pripravljeno hrano onim, ki so bili na straži ali v patroli. Hrana je tako stala neprimerno shranjena tudi celo noč in še dlje. To pa je bilo lahko nevarno. Celo o zgradbi človeškega telesa sem jim razlagal. Fantje so sedeli ali poležavali na mehkem mahu in poslušali. imel sem občutek, da me radi poslušajo. Posebno jih je zanimalo kakšno vrednost imajo ljudska zdravila, ali so koristna ali ne. V takih primerih so se razgovorili vsi. Vsak je poznal kak recept, ki ga je preizkusil ta ali oni znanec in ki je zagotovo ozdravel samo zaradi tega, ker je uporabil tako pripravljeno zdravilo. Verjeli so v velik napredek medicine, ki bo še bolj hiter, ko se bomo osvobodili. Vendar nekje v njihovi notranjosti je ostalo vcepljeno izročilo njihovih staršev, babic, dedkov, ki je temeljilo na stoletni izkušnji rodov. Še naprej so stavljali na pri-sadne pike trpotčev list, na podkožne bule ali podobne boleče dele telesa jazbečevo mast ali, ker te ni bilo dobiti, polhovo ali podobno. Komisar bataljona Levec je imel vsak dan politične ure. Dostikrat ga je zamenjal Aljoša, ki sem ga srečal v oni bajti za Zgornjimi Poljanami. S Tarzanom nista ostala dlje na področju, kjer sta preživela ofenzivo, ampak sta se priključila bataljonu, ko je ta bil še v Telebačniku. Meni ni bilo treba prisostvovati političnim uram. če pa mi je čas dopuščal, sem prisluhnil besedam Levca in Aljoše. Prvemu beseda ni šla tako gladko z jezika kot drugemu. Aljoša se je znal vživeti v svoje razlaganje, zato je bil prepričljiv. Partizani so ga raje poslušali kot Levca, kar je tega pomalem jezilo. Vendar tega ni naravnost pokazal. Tako smo živeli še kar dobro nekaj tednov, tja do konca avgusta. Vendar ni manjkalo raznih zapletljajev med nami. Živeli smo v težkih razmerah, pa smo zaradi tega bili tudi bolj občutljivi. Drug na drugega smo gledali, koliko je kuhar komu vrgel v lonec, če mera ni bila pri vseh enaka, so se oškodovanci brž pritožili. Vzrokov za zdraho, večinoma malenkostnih, je bilo vedno dovolj. Komandno osebje je imelo dovolj opravka, da je sproti izglajevalo razna bolj ali manj nepomembna nesoglasja. Navadno je vedno zmagala zdrava pamet in obe strani sta popustili in se pobotali. Žrtev teh razmer sem bil seveda tudi jaz. Nekdo je raznesel glas, da si skrivoma pripravljam jajca, pijem mleko in počenjam še druge take pregrehe. Take hrane takrat ni bilo dobiti razen v vaseh. Moral bi mi jo kdo prinesti. Na žalost je nihče ni prinesel. Sam še nisem bil v dolini. Razen tega ljudje še sami niso imeli kaj za v lonec. Zelo bi potreboval kaj boljšega za svoje bolnike, za Milana in druge, ki so močno oslabeli zaradi krvave griže. Edini priboljšek, ki sem si. ga nekoč privoščil, so bili o-cvirki. Pripravil jih je Frenk iz kosov loja, ki jih je dobi) v kuhinji. Motovidl je okoli Poldeta, mu pomagal pri delu, pa mu je ta v zahvalo dovolil, da si je skrivaj odrezal od kosa svežega mesa nekaj koščkov govejega loja. Jaz sem zato zvedel po naključju. Ravno sem nabiral gobe, ko me je pot zanesla v majhno globačo nedaleč od taborišča, kjer sem zalotil Frenka pri nedovoljenem delu. Ustrežljivo mi je ponudil nekaj ocvirkov. Dišali so tako omamno, pa sem segel po njih in jih s slastjo pojedel. Nekdo je moral to izvedeti. Bujna domišljija, ki je razvnemala glave, kadar se je govorilo o hrani, je iz lojevih ocvirkov naredila dobrote, o katerih sicer še sanjati ni bilo mogoče. Govorica me je vznemirjala, čeprav je bilo za trezno mislečega človeka vse skupaj očitno natolcevanje. Nekoč, ko smo sedeli zvečer pri ognju, sem o tem potožil komisarju Hribarja Zamahnil je z roko, češ kaj bi se zaradi takih malenkosti razburjal. Le težko sem se potolažil in pozabil na to. Nekega dne smo dobili visok obisk Prišla sta politkomisarja Janez Hribar in Mirko Bračič. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 19 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir vnaprej polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22 — letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/^ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon /4 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finenčno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mal' °9 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroča|0sp|. oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pr' Glavni urednik Stanislav Renko . Izdaja in tiska ZTT • r 27. maja 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel TRŽAŠKI DNEVNIK DRUGI DAN ZASEDANJA V AVDITORIJU Delegati na kongresu CGIL za uveljavljanje reform Posega Maria Uršiča in Pine Tomasellijeve - Zaključek kongresa danes dopoldne z govorom Arveda Fornija Tudi včeraj se je v Avditoriju I lahko zaprosil policijski urad, da nadaljevalo zasedanje 5. pokrajin-] opravijo vse mejne formalnosti na skega kongresa Nove zvezne delav- krovu ske zbornice — CGIL, ki se je Spomniti je treba, da kršenje pričelo v petek popoldne s poroči- mejnih norm pri plovbi utegne lom pokrajinskega tajnika Livia stati globo od 20 tisoč do 40 tisoč Saranza. yceraJsnJe zasedanje je v hujših primerih pa se prekrš-bilo posvečeno posegom delegatov ke lahko kaznuje tudi z zaporom. m razpravi o kongresnih temah. V razpravo je poseglo nad 40 delegatov najrazličnejših kategorij in strok, ki so orisali probleme v okviru splošne sindikalne, gospodarske in družbene problematike. Med posegi naj omenimo samo govor Maria Uršiča, ki je orisal težavne probleme, s katerimi se morajo spoprijeti uslužbenci Stalnega slovenskega gledališča, in govor Pine Tomasellijeve, ki je orisala stanje uslužbencev gledališč in u-metniških ustanov in ki je naglasila pereče probleme slovenskih »stanov. V razpravo sta posegla tudi pokrajinski predsednik združenja katoliških delavcev ACLI Barbo in »stopnik sindikatov Slovenskega primorja Marko Kren, ki sta toplo pozdravila udeležence in jim želela obilo uspeha pri zasedanju, ki je važna postavka za dosego večjih pravic delavskega razreda in torej boljše in pravičnejše družbene ureditve. V razpravi so govorniki poudarili potrebo, da se okrepijo nekatere sindikalne strukture, kot je tovarniški svet in sindikalna enotnost. To je nujno potrebno za u-veljavljanje politike reform stanovanja, šole, zdravstva itd. pa tudi za rešitev gospodarskih vprašanj, ki tarejo življenje našega mesta. Pri tem je seveda bilo največ poudarka na problemih ladjedelništva, pomorstva in pristanišča. Razprava se bo nadaljevala danes dopoldne z začetkom ob 8.30, ko se bodo delegati spoprijeli s problemi, ki jih postavlja uveljavljanje ostalih družbenih reform. Ob 11.30 bo član vsedržavnega tajništva CGIL Arvedo Forni imel govor, s katerim bo zaključil kongres. V svojem tiskovnem poročilu je pokrajinsko tajništvo CGIL poudarilo, da je kongres odprt vsem meščanom, ki se zanimajo za sindikalna vprašanja. Pomorska obmejna policija tudi v Devinu in Sesljanu Zaradi vedno večjega razvoja plovbe zlasti majhnih zasebnih čolnov je ministrstvo za notranje zadeve odredilo, da bo devinsko-nabrežinski komisariat lahko opravljal službo pomorske mejne policije s pristojnostjo za vso obalo od konca tržaške občine do začetka goriške pokrajine. Vsi, ki priplovejo iz tujine ali odplovejo v tujino iz pristanišč na omenjenem jx)d-ročju, se morajo javiti za mejne formalnosti v uradu javne varnosti v devinskem pristanišču štev. 61/N (telefon 208-282). Urad bo pristojen za vse formalnosti tako s potnim listom kot s prepustnico za maloobmejni promet z Jugoslavijo. Za večje ladje, ki pristanejo v J VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Cicerone, 8/b, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 21. julija. Tajništvo KZ Deželna uprava je naročila štirim trgovinskim zbornicam v Furlaniji-Julijski krajini, naj ob skorajšnjih deželnih volitvah popišejo izseljence, katerim bodo domače občinske uprave razposlale volilna potrdila. Popis bo torej zajel le polnoletne izseljence in take, ki živijo v tujini največ 6 let, kajti drugih občine nimajo več v evidenci. Popisovalci bodo beležili starost, spol, sedanje bivališče, stan in poklic posameznih izseljencev, pri izseljencih, ki so v tujini le krajši čas, pa bodo zbrali še nekatere druge podatke. Konferenca ugledne^ voditelja panja ameriških Indijancev Jutri ob 20.30 bo v Študentskem domu pri tržaški univerzi zanimiva konferenca člana vodstva American Indian Movement» Vernona Bellecourta, ki bo govoril o «Per-spektivah borbe ameriških Indijancev po Wounded Kneeju». Bellecourt se je namreč osebno udeležil zasedbe Wounded Kneeja, zaradi česar bo njegovo izvajanje še posebno privlačno. UIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilHIIIIHIlllllllllHIIIIIIIMlMIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII UH Hll IIIHIII**IIIIIIHIItmil VČERAJ POPOLDNE V MIRAMARSKEM DREVOREDU Dva odrasla in štirje otroci ranjeni pri čelnem trčenju Huje so ranjeni potniki fiata 850 - Nesrečo je zakrivila ženska, ki je s fordom zavozila na levo stran cestišča Včeraj popoldne kmalu po 14. uri se je v Miramarskem drevoredu pred kopališčem železničarjev pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je bilo ranjenih šest oseb, od katerih so štirje otroci. Lucia Cusche por. Delise stara 32 let iz Vicolo Castagneto 53 je zavozila s svojim fordom na levo stran cestišča in čelno trčila v fiat 850, ki ga je šofiral 43-letni učitelj Antonio Depangher iz Ul. Cantu 35. Pri silovitem trčenju so se ranili vsi potniki avtov, zlasti hudo poškodovani pa so bili Depangher in njegova sinova. Oče se je potolkel po vsem telesu in si zlomil nekaj reber ter levo stegnenico, zaradi česar so ga sprejeli v ortopedskem oddelku bolnišnice s prognozo okrevanja v dveh mesecih, njegov 6-letni sin Sergio si je zlomil levo stegnenico, 12-letni sin Carlo pa desni podlaket. Oba bosta na zdravljenju v bolnišnici «B. Garofolo» 40 dni. Posledice za potnike drugega avta niso bile tako hude: Lucia Delise se je potolkla po vsem telesu in bo na zdravljenju mesec dni, 8-letna hči se je potolkla po bradi, njena 10-letna prijateljica Livia Lo-renzutti pa se je udarila po rami in bradi. Obe deklici so sprejeli v bolnišnico «B. Garofolo», kjer bosta na zdravljenju 10 dni. obnovitvi nove delovne pogodbe. Delavci lesne stroke se bodo zbrali ob 9. uri v sindikalnem sedežu v Ul. S. Spiridione 7 za razpravo o svojih problemih. • Dne L junija bo občinski bazen «Bruno Bianchi* zaprt javnosti zaradi raznih popravil. Spoštujte naravo! Pokrajinska uprava skupno z vsemi občinami, s pokrajinsko turistično ustanovo in z letoviščarskimi u-stanovami iz Trsta, Devina - Nabrežine in Milj priporoča vsem turistom in izletnikom, ki se hočejo odpočiti v naravi po delovnem tednu, naj spoštujejo naravno okolje, naj se spomnijo, da je to edinstveno naravno bogastvo, ki ga je treba nepokvarjenega izročiti našim potomcem, da ga bodo lahko tudi oni uživali. Zato pokrajinska uprava priporoča, da se izognemo dejanjem, ki so pravi atentat na naravo: prižiganje ognjev, odmetavanje smeti in neuporabnih predmetov, trganje popkov. parkiranje avtov na travnikih in predvsem vdiranje na zasebna polja in teptanje njiv. Turistom, ki so namenjeni onstran meje, pa priporočamo, naj ne odmetavajo smeti ob robove cest, ki se na tak način spreminjajo v prava smetišča. V ta namen bo tržaška pokrajinska uprava izvedla propagandno kampanjo in bo postavila napise v več jezikih, s katerimi bo vabila vse. ki potujejo skozi našo pokrajino, k varstvu in spoštovanju naravnega okolja. OSMICA Josip Lovriha, Dolina 233, toči pristno domače belo in črno vino. C Sindikati delavcev lesne stroke CGIL, aSL in UIL so napovedali za jutri, 28. maja enotno pokrajin- r_____, sko stavko, ki bo trajala ves dan sesljanskem pristanišču, bo kapitan v znak protesta proti odlašanju pri ................................................miuii................u.Hi..m.um..n...i.i". .... BLISKOVIT ZAKLJUČEK PREISKAVE Aretirana tatova fotografskih aparatov in odkrit plen vreden 35 milijonov lir Zaprli so znano trgovino na Goldonijevem trgu zaradi prekupčevanja z ukradenimi aparati - Za tatova, oba iz Milana, je bilo usodno, da si je nekdo zapisal številko evidenčne tablice ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO DIRKA «GIR0 D’IT ALI A Belgijec Van Linden zmagal v dolgi in nezanimivi etapi Merckx ohranil roza majico - Neuspešni mladi kolesarji PO PETI ETAPI KOLESARSKE DIRKE «ALPE-AD Popolnoma spremenjena skupna lestvica dirke Italijan Frigo na prvem mestu - Vsi najboljši klonili • Odličen nastop mladega logarja LIDO DELLE NAZIONI, 26. -Belgijec Rik Van Linden je zmagal v sprintu v sedmi etapi kolesarske dirke «Giro dTtalia*, Iseo — Lido delle Nazioni, ki je merila 248 km, medtem ko je Merckx o-hranil roza majico. Po včerajšnji naporni etapi je bil današnji dan zelo miren. Proga je bila zelo dolga in kolesarjem se ni dalo napadati, tako da je skupina vozila kompaktno skoraj vso pot iz Isea do cilja. Vsako voljo do boja je vzela tudi vročina, ki je neusmiljeno žgala. Nekajkrat so skušali pobegniti manj znani kolesarji, predvsem neopro-fesionalci, katerim pa ni uspela nobena podobna namera. Dirka se je odločila kilometer pred ciljem, kjer se je vsa glavnina predstavila skupaj. Kolesarji so iskali najboljše pozicije za sprint, najde-lavnejša je bila Gimondijeva ekipa, ki je skušala pomagati sve tovnemu prvaku Bassu. Na drugi strani ceste pa so sprintali Belgijci, med katerimi Karstens, Van Linden, Sercu, De Vlaeminck. Bas-so je sicer prešel v vodstvo tristo metrov pred ciljem, sledila sta mu Sercu in De Vlaeminck, vse tri pa je ukanil Van Linden, ki je ob strani zapustil skupino in prvi prešel ciljno črto. Basso pa je prispel na cilj komaj četrti. Jutri bo na sporedu 8. etapa iz Lido • delle Nazioni do Monte Car-1 pegna. Dolžina proge meri 175 km in je zaradi nekaterih vzponov precej naporna. Vrstni red na cilju 7. etape: 1. Van Linden Rik (Bel.) v 7. urah 07’57”, s poprečno hitr. 34.769j km na uro j 2. Sercu (Bel.) v istem času 3. De Vlaeminck (Bel.) 4. Basso (It.) 5. Ducreux (Bel.) 6. Karstens (Niz.) 7. Osler (It.) 8. Ongarato (It.) 9. Merekx (Bel.) 10. Ritter (Dan.) itd. Skupna lestvica po 7. zone. Borovci bodo nastopili z naslednjo postavo: Ražem, Mazzucca, Žerjal, Parovel, Volk, Race, Udovič, Košuta, Perko, Simčič Tomažič, čok. Tekma Olimpija — Bor bo v Topniški ulici, ob 18. uri. b. 1. PO ŠTIRIH LETIH Nikolič zapušča Ignis VARESE, 26. — Jugoslovan prof. Aca Nikolič je po štirih letih od-povedlal službo trenerja pri italijanskem klubu Ignisu. Odslej se bo posvetil službi profesorja na visoki šoli za telesno kulturo v Beogradu. Pod njegovim vodstvom je bil Ignis trikrat italijanski državni prvak, osvojil je tri italijanske košarkarske pokale, tri evropske pokale in dva medcelinska pokala. LIMA, 26. — V nadaljevanju svetovnega košarkarskega festivala je Jugoslavija premagala Peru z 98:67. ODBOJKA BRINDISI, 26. — V mednarodni prijateljski ženski odbojkarski tekmi je Vzh. Nemčija odpravila Italijo s 3:1 (6, 2,-9, 12). * * * V odbojki je v okviru tržaškega pokrajinskega dela mladinskih iger med deklicami zmagala Sloga, ki je premagala OMA z 2:1. AVTOMOBILIZEM ATENE, 26. — Francoz Jean Luc Therier je zmagal na mednarodnem avtomobilskem rallyju Akropole. Tekmoval je na avtu alpine - renault. gometna enajsterica bazoviške Zarje iz leta 1969 BOVEC, 26. — Danes sta bili na kolesarski dirki Alpe - Adria na sporedu dve etapi, ki sta popolnoma spremenili skupno lestvico. Levji delež zmag so odnesli italijanski kolesarji, ki so zjutraj zmagali in oblekli rumeno majico, popoldne pa obdržali mesto najboljšega na lestvici in obe častni mesti. Jutranja etapa je potekala iz Lignana do Humana ter je bila dolga 96 km. Že je zgledalo, da se bodo kolesarji le preselili iz obmorskega letovišča proti meji, med dirko pa je prišlo do pravega preobrata, ko je ušla skupina kolesarjev in si nabrala štiriminutno prednost pred glavnino z vsemi najboljšimi. Zmagal je Frigo, član italijanske državne reprezentance, z 8 sekundami prednosti pred svojima tovarišema Qualizzo in Venturatom ter pred slovenskima predstavnikoma Frelihom in Keršičem. Rumeno majico pa je v Huminu oblekel Favalessa. Popoldne so se kolesarji podali iz Humina do Bovca po 62 km dolgi progi. Za presenečenje je tokrat poskrbel mladi član kranjskega kluba Sava, ki je na vzponu proti meji imel poldrugo minuto predno sti pred deseterico kolesarjev, med katerimi je bil tudi odlični jutranji drugouvrščeni Qualizza, ter jo obdržal do konca. Na skupni iest-vici je znova prišlo do spremembe, saj se je na vrh povzpel Frigo z dvajsetimi sekundami prednosti pred Venturatom ter Qualizzo. Najboljši jugoslovanski kolesar je Hvasti, ki je na šestem mestu, Bilič je sedmi, popoldanski zmagovalec Žagar na osmem, Zakotnik, lanskoletni zmagovalec te etapne dirke, pa deveti. mo- Ekipno je na prvem štvo Veneta A, ki je Prak,tiCnn.a. lijanska državna reprezenta Jutri bo na sporedu zadnja ^ najtežavnejša etapa iz • g0, Ljubljane preko Vršiča. Sko tovo je, da bo na lestvici P,e do korenitih sprememb, za . eC bo poskrbel 12 km dolg ,az3 iz doline Trente do vrha P d ter nadaljnjih 12 km spusa Kranjski gori. Vršič je že v.^ .poskrbel za presenečenja . izključeno, da ne bo tudi to^. KOTALKANJE Sinoči je bilo na Opčinah uspelo kotalkarsko tekmovanj g{. dinskih iger, ki je potekalo . so ganizaeiji ŠD Polet. D01?1® osVo-dosegli izreden uspeh, saj ffleSta. jili dejansko vsa najbojsa Zaradi pomanjkanja P^.^fpriT®" mo obširneje P0™^11 - °eVilki-ditvi v naši torkovi scev HALLE, 26. - Vzhodna 1 eV. C. Ender je postavila 100 ropski rekord v PlayaliSLe;šnji Je m prosto s časom 58’6. r bil last njene rojakinje z 59”2. PARIZ. 26. - Na teniškem prvenstvu ,ie Pr^ [poškili iikega presenečenja. MejjLnaro ^ posamezniki je neznani preria' (Jodrella z Nove Kaledonij g^pca gal nosilca skupine št. » Orantesa s 6:0 in 7:6. , van Pi- Na tem turnirju je s 6:L lič premagal Angleža Lloy 8:7 in 6:0 Merckx Bitossi Panizza Battaglin Ritter 6. Gimondi 7. Motta 8. De Vlaeminck 9. Poggiali 10. Lazcano etapi: 36.3214” zaost. 29” 37” 51” 1’06” 114" 1’43” 1’52" 2’37” 2’37” NOGOMET Fotograf Roberto Baldassarri Tatvina fotografskih aparatov in drugih dragocenih optičnih in e-lektronskih aparatur v trgovini «Eur-japhan» v Ul. Coroneo 3, se je zaključila z dvema aretacijama, z nekaj prijavami sodišču in z zaporo znan« trgovin® fotoajjaratov v mestnem središču. Aretirana tatova sta 36-letni fotograf iz Milana Roberto Baldassarri in 31-letni fotograf Francesco Mian prav tako iz Milana. Preiskovalci so jima prišli na sled na podlagi evidenčne tablice avtomobila, ki sta se ga poslužila pri tatvini. Nekdo je opazil, ko sta nakladala najlonske vreče v rdeč fiat 500 in si je zapomnil prve številke evidenčne tablice: TS 151. Po pregledu registra avtomobilov so preiskovalci ugotovili, da je avto last 30-letne Liane Esime iz UL fesa 27. V njenem stanovanju je začasno živel tudi Roberto Baldas-sarri. Ko so prejšnjo noč agenti vdrli v stanovanje, so odkrili več ukradenega blaga in tudi dva samokresa. V neki omari je bilo skrito orodje, s katerim sta vdrla v trgovino in sicer hidravlični dvigač s katerim sta tatova vlomila vrata. V trgovini, kjer je bilo orodje nakupljeno. so preiskovalcem potrdili da sta orodje kupila prejšnji teden dva mlajša moška, ki sta se odpeljala z rdečim fiatom 500. Baldassarri je takoi priznal tatvino, priznal je tudi, da mu je pri tatvini pomagal milanski prijatelj Mian in izjavil, da je del ukradene- ga blaga prodal lastniku trgovine Fototeenica na Goldonijevem trgu 7 Modestu Ouattrocchiju iz UL F. Severe 71. Po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Brenclja so agenti letečega oddelka pregledali trgovino in res so našli u-kredene fotoaparate. Zato so trgovino zaprli, jo zapečatili in v ponedeljek bodo agenti finančne straže skrbno pregledali ves material, ki je v trgovini, da bi tako ugotovili, ali je morda lastnik tudi v drugih primerih nakupil ukradeno blago. Na vsak način ga bodo prijavili sodni oblasti pod obtožbo prekupčevanja z ukradenim blagom. Medtem, ko so nekateri agenti preiskovali trgovino, so se drugi pod vodstvom komisarja Nicchija in marešala Geromelle, odpeljali v Milan in aretirali Miana ravno, ko je stopil v stnovanje. Tudi v tem stanovanju ie bilo nekaj ukradenega blaga zato so ga pripeljali v ko-roneiske zapore. Tako sta sedaj o-ba tatova v zaporu, prijavljena pa sta lastnik Fototecnice zaradi prekupčevanja in Esinova zaradi podpiranja pri kaznivem dejanju. Preiskava pa verjetno še ni zaključena. Lastnik trgovine «Eurja-pam mora ugotoviti, če so našli res vse ukradene aparate. BERGAMO, 26. — V anticipirani tekmi za italijanski nogometni pokal je Milan premagal Atalanto z 2:0. * * * MOSKVA, 26. — SZ je v kvalifikacijski nogometni tekmi za SP premagala Francijo z 2:0 in je tako osvojila L mesto v 9. evropski skupini. Za uvrstitev v finalno kolo bo morala premagati še zmagovalca srečanja čile-Peru. * * * V prvi kvalifikacijski tekmi za «Pokal Zarje» so goriški predstavniki iz Sovodenj premagali tržaški Breg z rezultatom 2:1. * * » V Novi Gorici so mladi nogometaši posebnih osnovnih šol Solkana (Nova Gorica), Tolmina in iz Vrhpolja (Vipava) te dni imeli področno prvenstvo v malem nogometu. Rezultati: Vrhpolje — Tolmin 2:2, Tolmin — Solkan 0:0, Solkan — Vrhpolje 0:0. Vsi so imeli po 2 točki, zato pa sta Vrhpolje in Tolmin igrala še eno skrajšano tekmo. Rezultat te tekme je bil neodločen 0:0, zato so streljali penale (7 m), kjer so zmagali nogometaši iz Vrhpolja z 2:1 in se kvalificirali dalje. * * * V organizaciji OSS Nova Gorica se bodo začele jutri v tem mestu delavske športne igre v malem nogometu, za katere se je prijavilo 29 ekip. Tekmovale bodo vsak dan (razen sobote in nedelje) do 8. junija. Jutri bodo odigrali (z začetkom ob 16. uri) naslednje tekme: PPVS H. — Cestno podjetje, Gostot I. — PPVS H. in Cestno podjetje — Gostol I. * * * Danes ob 10.30 bo v Novi Gorici mednarodna prijateljska nogometna tekma med NK Vodice iz Šempasa in Lucinicom. Varl R. KOŠARKA Nekaj izidov tekem naših ekip: MLADINSKE IGRE ......n.........................................■iiiiiiiiiiiiiii...llllllllllllllllHlllllllllllnlllllllllllllllllHllllUllll,",l,,,,, POMEMBEN JUBILEJ SLOVENSKE ZAMEJSKE ŠPORTNE ORGANIZACIJE V Bazovici 50 let organiziranega športi* Tudi ŠD Zarja je prišlo pod udar fašističnih zatiralcev, toda po vojni je zopet oživel0 Cezar Kalc. . Vpr ob®a' Po letu 1953 je Zarja J* taksno nastopala v prijate ^ j^ke mah toda neorganizirano. gj 0d- priložnostne nastope je s Ant®1 bor, ki je bil tako sestavu™^. Kalc. Karel Grgič, Lučko ^ Ricreatori — Polet 31:25 TURNIR VDF Inter 1904 - Polet 76:43 Bor - VDF 54:40 TURNIR CDL Italsider — Bor 100:69 BOROVI NARAŠČAJNIKI V LJUBLJANI Borovi naraščajniki bodo jutri gostovali v Ljubljani, kjer bodo odigrali prijateljsko tekmo proti ljubljanski Olimpiji. Za «plave» bo to zadnje zahtevnejše gostovanje pred zaključkom letošnje košarkarske se- Bazovica bo v teh dneh praznovala 50-letnico obstoja domačega športnega društva. V vasi, ki šteje približno 800 prebivalcev se v teh dneh ne govori drugega kot o tej slavnosti, ki bo trajala od 26. maja do 3. junija. Pred dnevi smo v Bazoviškem domu s skupino starejših vaščanov obujali spomine. Z mlajšimi pa smo se pogovarjali o bodočnosti društva. Edvard Grgič (Lovretov), star 66 let, in Silvester Ražem (Kraljev), star 70 let, sta nam prikazala zgodovino «Zarje». Grgič, ki .je bil prvi blagajnik tega društva, je povedal, da sta bila glavna pobudnika za ustanovitev športnega društva v vasi brata Danilo in Drago Gantar, ki sta študirala v Jugoslaviji. Bratje Emil, Stanko in Vinko Glažar so jima precej pomagali. Omeniti je treba tudi požrtvovalnega Josipa Lebana in Srebotnjaka iz Lokev. Tej skupini se je treba zahvaliti. da je leta 1923 sklicala u-stanovni občni zbor, ki je bil v prostorih današnje gostilne Andreja Grgiča v Bazovici. Kot zanimivost velja omeniti, da je med potekom zbora, ki je bil ilegalen, pazil_ za morebitne nevarnosti tedanji župnik g. Počivalnik, kateremu tedanji režim gotovo ni ugajal. Prvi odbor Zarje je bil tako sestavljen: predsednik: Lado Škerjanc; tajni ca: Angela Marc; blagajnik: Edvard Grgič; odborniki: Valerija Mahnič, Milena Poženel, Ninček Škerjanc in Mirko Škerjanc V glavnem so gojili dve panogi: nogomet in hazeno, oziroma ženski rokomet. Prva skrb je bila zgraditev lastnega nogometnega igrišča. Za prostor so se odločili na «Vode-niei» v neposredni bližini današnjega igrišča. Ker je to bila srenj ska last Boršta so morali vprašati za dovoljenje dolinskega župana, ki pa je rade volje odstopil zemljišče. Mladina se je lotila udarniškega dela in kmalu je zrastlo igrišče. Čeprav ni bilo tehnično pravilno zgrajeno so bili vsi ponosni nanj. Prvo uradno tekmo je Zarja igrala proti ekipi Obzor od Sv. Jakoba. Zanimive je, da je bilo v tej tekmi ia igrišču več vojaških kot pa nogometnih čevljev. Društvo je priredilo tudi več izletov, predvsem pa so voditelji skrbeli, da so vzgajali mladino v narodnem duhu in so izkoristili prav športne nastope, da so se lahko zbirali, kar sicer ni bilo dovoljeno. Večkrat je zadonela slovenska pesem. «Bazovci pa so najraje prepevali himno Zarje» je pripomnil simpatični Silvester Ražem. katerega smo le prepričali, da nam jo je tudi zapel. Besedilo pesmi, ki jo je napisal Karel Križmančič iz Bazovice pravi: Veselje nam žari v očeh radostno je srce. ko mlada Zarja zbira se in na igrišče gre. To zdravje, to krepimo si. poskušamo moči ter ranimo čez naše zarje vse bodočnosti. .. bodočnosti. V naša vrata včasih žoga prileti krepko pa zabijemo gole tudi mi. «In vedno smo jo radi zapeli če je šlo dobro ali slabo», je dodal Grgič. Posebno, ko smo se vračali z igrišč domov peš. Grgič in Ražem se dobro spominjata, kako so morali peš v Kozino ali pa v Trst. Nogometaši so zato pred tekmo imeli kar dober trening. Leta 1927 je prišel odlok, da morajo delovanje društva prekiniti. Ves arhiv in zbirke so morali uničiti. Posameznikom je morda u-spelo ohraniti le kakšno sliko. Najaktivnejši organizatorji so morali zbežati v Jugoslavijo, mnoge pa so tudi internirali. S tem je delovanje popolnoma zamrlo. Priletna možakarja smo še vprašali za mnenje o preteklem in današnjem delovanju. Grgič: «Ko je čmi oblak fašističnih oblasti rogovilil je bilo res trdo in žalostno. Družili smo se in z lastnimi močmi smo skušali prodreti. Vse je bilo revno in zapuščeno. Spominjam se, kako sem s klobukom zbiral prostovoljne prispevke, ki so bili skromni, toda iz srca dani. Kljub temu smo bili veseli in srečni. Tudi sedaj, čeprav se ne .la primerjati, je delovanje nujno potrebno. Prav je, da se naša mladina zbira in se drži skupaj, kajti sicer bi se razpršila in to bi bila velika izguba za našo slovensko manjšino*. Ražem: «Bil sem med prvimi zar-jaši in tak bom tudi ostal Zato nimam besed, da bi opisal kako sem trpel, ko so ukazali razpustiti naša društva. Sedaj pa ko vidim, da naši mladi fantje tekajo po igrišču, sem vesel in mislim, da sem spet postal mlad*. Po razpustitvi v razdobju 1927-35 je skušala fašistična organizacija GIL ustanoviti društvo tudi v Bazovici, toda brez uspeha. Bazovci so čutili, da to ni domača stvar. Nekaj mladih fantov pa se je le vključili' v GIL. To so bili letniki 1915, ki so vpis izkoristili, da so se lahko na račur; nogometa zbirali kar je bilo tedaj strogo prepovedano. Njihov cilj seveda ni bil nogomet temveč petje, saj so bili v Bazovici fantje letnika 1915 znani kot dobri pevci. Seveda niso nastopali pod imenom «Zarja» temveč kot «Dopolavoro». Stojan Prešel je pripovedoval, kako so se mladi Bazovci že pri vojakih organizirali in nastopali za Zarjo. V Aquili so v «Battaglione spe-ciale* celo sestavili ekipo Bazovice, ki se je pomerila s Križani. Ko se je vojna končala so se fantje vrnili domov in njihova prva skrb je bila. kako bi spet postavili na noge Zarjo. Predsedstvo je takrat prevzel Pre sel sam, kateremu so najbolj pomagali Silvo Križmančič (Frlin). Toni Marc in Toni Pečar (Tonca). Prvo tekmo po osvoboditvi je Zarja odigrala 23. 8. 1Pa5 na Opčinah in je zmagala ? 2:1. To je bil pravi vaški praznik saj so se Bazovci podali na Opčine z zastavami in v narodnih nošah, z ženskim pevskim zborom in velikim spremstvom. Domači čevljar Ninček Počkaj je za to priliko naredil kar sedem parov čevljev iz starih vojaških nahrbtnikov... vse brezplačno. Po tej tekmi se je Zarja udeležila turnirja za pokal «Pi-no Coverlizza* in je zasedla peto mesto s petimi zmagami, enim remijem in tremi porazi. Skupno je sodelovalo 10 ekip. Pokal pa je osvojila ekipa Servolane. Zanimivo je, da je bil tedaj edino prevozno sredstvo kolo. Ko so nogometaši Zarje šli na tekme so po mestu na ves glas prepevali slovenske pesmi. Zarja po vojni ni imela lastnega igrišča in je zato morala igrati v Trstu, na Opčinah ali na vojaškem igrišču v Lipici. Treninge pa so imeli na dvorišču gostilne ri?ri Pošti* v Bazovici. Zarja je (o, 9. 1945 odigrala prijateljsko tekmo proti izbrani angleški ekipi, v kateri so igrali kar štirje profesionalci. Bazovci so zgubili s 6:1, Angleži pa so bili tako «radodarni», da se niso niti zmenili ko so jim nogometaši Zarje ukradli štiri pare čevljev. Postopoma pa je začelo delovanje aopusčati do leta 1949, ko so se odločili, da bi bilo treba spet obuditi športno delo v vasi. Dne 21. 11. 1949 so obnovili odbor kateremu je predsedoval Anton Kalc (s sodelovanjem Oskarja Prešla, E-dija Škrbina, Ivana Grgiča, Antona Marca. Nina Počkaja in Edija Zu-pančičaV Namen odbora je bil, da bi gojili le atletiko saj so takrat imeli v Bazovici precej talentiranih atletov. Skupno je takrat imela Zarja 49 aktivnih članov. Starejši so nato dosegli, da se v Bazovici goji tudi nogomet. Zarja se je včlanila v ZDTV. Leta 1951-52 in 1953 pa je igrala nogometno prvenstvo v slovenski podeonski ligi, katerega je organizirala nogometna zvezj Slovenije. Dodati moramo, da Zarja leta 1953 nastopala skupno z Ilirijo s Proseka, vedno pa pod imenom «Zarja». V tem času je prišlo tudi do poskusa ustanovitve moške odbojke, ki pa se ni obnesel. Najlepše uspehe je Zarja dosegla v atletiki. V tem času so namreč Bazovci odnesli kar 15 pokalov. Ivan Grgič je bil takrat med najuspešnejšimi. Leta 1950 je bil tržaški prvak v teku. Grgič pa se najraje spominja prvomajskih tekov. Prvi tek je Grgič osvojil v Bazovici na 4000 m dolgi progi. Tekel je v težkih vojaških čevljih. Žel je tudi lep uspeh v Bujah in Piranu (dve zmagi na 5000 m), V Bujah je bilo kar 105 tekačev, v Piranu pa so gledalci 50 m pred ciljem nalašč ustavili Grgiča in s tem dali možnost, da je prvi pritekel na cilj domači tekač. Žirija pa je vseeno dosodila prvo mesto Grgiču. Hud konkurent Grgiča je bil njegov brat Silvester, ki je osvojil lepo zmago v teku na 5000 m od Rotonde (Bošket) do Lovca v izredno dobrem času 14 min. in 47 sek. Atletsko ekipo so poleg Ivana in Silvestra sestavljali še tretji brat Karel, Nino Počkar, Anton Marc, Anton Kalc, Mirko Kalc, Vinko Fonda, Oskar Prešel in pok. sno nastopala v mah toda neorganizirano. ^ od- priložnostne nastope je s on bor, ki je bil tako sestavljen^. Kalc, Karel Grgič, Lučko ^ &ii. čič, Rihard Renčelj m mančič. -el0 zbu; Leta 1960 se je spet ^ v va?1 jati zanimanje za nogoffl ^Jadib in to po zaslugi sL1®111,.,, nas*#-sil, ki so čutile PotreP?,.Pveč Pri' pih. Organiziranih je bi -jmorcu-jateljskih tekem P^‘ „njitn itd' Opčinam, Lonjerju, s0 vedn° Stari navdušeni nogometaš priskočili na pomoč miaJ bib najaktivnejšimi mladinci jn Vojko Križmančič, ^ar<7>er pa v pok. Stojan Lipanje. . je ta Bazovici niso redno tržaške:1ia četverica pristopila k yjaniju-klubu Silvania in nato k ‘ 0dbU®? Ta prestop je seveda d _ ^eb domačinom, da so rf j^tnel8 razmišljati o obnovitvi društva. _ . udeleži;3 Med tem se je ZaXJ% zased13 tudi športnih iger _ m •'.-prej °d' prvo mesto. Bazovci so fari®; kupili od Viania že omenjen gk)icali Februarja leta 1966 Pa ^jl izVa' občni zbor na katerem.! grass-ljen za predsednika I -jj zgra Odbor si je zastavil * in se- ditev nogometnega iSr iq67-68 3 deža v vasi. V sezoni prVen; vpisali nogometno ekip rjgtanorin stvo 3. amaterske hge- k0 ekip3: so tudi žensko odb0JSe a s® S ki je dosegla lepe fPf;e’ primoreC obnesla. Zato so Zarlln0 ekH*>’ in Gaja sestavili zdrf rica Pa J Slogo. Nogometna enaJsl®rje v s® dosegla lepe uspehe ^1 v vi«3 zoni 1971-72 dosegla pre^ ligo. kjer nastopa pozorno S ; Našemu pogovoru je F za« dil tudi sedanji P«f^ za f Leo Kralj, kaler^eče vpraš.f^ ključek postavili sledeče ^ od kaj bi vi povedah ° ^tva-’ 50-letnici obstoja yase=da je nas «Najprej lahko rečem, ^ preg1 delo obrodilo sadov- deia lab damo sedem let naaf|-T vel* rečem, da smo nared" ,1 nase rak. Tu bi. P«£vs^smo ga fl nogometno igrišče, vkj iz JI , dili z minimalnimi prisp^ .&lm f nSpIrdogS k> $ tSi moč. Pohvaliti moram jn do» naše tekmovalce za ^ izr&' voljo. Priznanje ki s°: in najožjim sodelavcem^ si)veSter ^ in Tino Stopar Iva • fg*, Karel Grficf’ Aleksander Bakoj- s šr k lja smo se P°? ? ^ju čestita11 in j™ °,b ^fJhnvo delovanj