Teli zasnov se je v veliki m eri d ržal tud i avtor pričujoče knjige. Že v uvodu je zapisal, da je nam enil to delo študentom geografije, ki jih zanim a živi svet v pokrajin i. V uvodnem poglavju avtor napove zgradbo knjige. P rva poglavja obravnavajo nekatere osnovne pojme, ki jim sledi pretres teoretičnih izhodišč. V nadaljevan ju pa po avtorjevih besedah ni bilo mogoče zajeti vsega gradiva, ki ga obravnava rastlinska geografija. Zato se je osredotočil na tis ta poglavja, ki so po njegovem m nenju osnovna za razum evanje rastlinske odeje v geograf­ skem okolju. K njiga je razdeljena na tr i glavne dele. P rv i del o geografiji rastlinsk ih vrst obsega poglavja, ki se nanašajo na rastlinske vrste in njihova ekološka svojstva, na vplive okolja na razporeditev rastlin in na njihove selitve. V drugi del o geografiji vegetacije so zaje ta poglavja: rastje kot predm et proučevanja, zb ira­ nje podatkov o vegetaciji in analiza vegetacije. Zadnji del, ki zajem a še neka­ tere teme iz rastlinske geografije vsebuje poglavja: zgodovina vegetacije na Zemlji, rastline in ekosistemi ter človekovi vplivi *na rastje. Vsebina knjige je torej precej drugačna, kot je vsebina dosedanjih fitogeo- grafsk ih učbenikov. Ti zadnji im ajo večinom a dva glavna dela. P rv i del obrav­ nava naravne razmere, ki pogojujejo rastje, drugi p a razširjenost vegetacije na Zemlji in njenih delih. S to knjigo pa geografija p ri p roučevanju ra s tja stopa na dokaj nova pota. Zlasti se to kaže v prvem delu o geografiji rastlinsk ih vrst. Z vp rašan ji o nastanku novih rastlinsk ih vrst, razprostran jenosti posam eznih rastlin , fitogenetskem sistemu, ekoloških lastnostih vrst itd., se je geografija doslej le malo ukvarja la , ker so za pokrajino, ki je predm et geografije, bolj po­ membne rastline povezane v skupine kot pa posam ezne rastlinske vrste. Zato je iz tega vid ika pom em bnejši d rugi del, k i obravnava geografijo vegetacije. Tu avtor p redstav i razvoj vegetacije te r s truk tu ro rastja in rastlin ­ skih združb. Zelo zanim ivi sta tud i poglavji o zb iran ju podatkov o vegetaciji in njeni analizi. V njih je p rikazana uporabnost sta tističn ih metod pri tovrstnem delu. Tu avtor nava ja nekatere problem e s k lasifikacijo rastja . Podrobneje p r i­ kaže k lasifikacije av torjev iz angleško govorečih dežel (Tansley, Clements), pregledno pa tud i k lasifikacijo , ki se je razširila po celinski E vropi (po Braun- Blanquetu). Na k ra tko so predstav ljen i novejši poskusi k lasific ira ti rastje s po­ močjo m atem atičnih modelov in računalnikov. V endar avtor opozarja, da so novi k lasifikacijsk i sistemi res m oderni v m atem atičnem smislu, toda m alokateri je moderen v tem, da bi zajel običajno poznavanje oblike in funkcije proučevane vegetacije. Tudi osrednjo nalogo p ri analizi vegetacije, to je iskanje povezav med vege­ tacijo in okoljem te r prostorsko razporeditev rastja , av to r opre na uporabo kvan tita tivn ih metod in statistike. Tako p rinaša ta del knjige v geografsko lite­ ra tu ro veliko novih idej, metod in tehnik dela p ri proučevanju vegetacije v pokrajin i. M arsikaj od tega bo treba preveriti s podrobnim terenskim delom, ki ostane še nap re j ena osnovnih metod p ri p roučevanju rastja . Na ta način bodo novi pristopi k raziskovanju rastlinske odeje najbolje ovrednoteni. N otran ja oprem a knjige je docela v skladu s tekstovnim delom in se dokaj loči od oprem e dosedanjih tovrstn ih del. K njiga ne p rinaša k a r t o vegetaciji, temveč je večina podatkov p rikazana na koordinatah , d iagram ih in tabelah. Le na koncu je dodano nekaj črno belih fotografij, ki p rikazu jejo nekatere pojave v rastlinsk i odeji. F. Lovrenčak Josef Schm ithiisen, A tlas zu r B iogeographie, B ibliographisches In s titu t M annheim 1976, 80 stran i. B ibliografski in štitu t iz M annheim a je v okviru program a osmih atlasov o naravn ih pojavih izdal tre tji zvezek, ki p rikazu je rastje in živali na Zemlji, ja k o smo za atlasom o prsteh in o m orjih, ki p rikazu je ta neživo naravo, dobili še atlas o živem svetu, ki je neločljivo povezan s to naravo. Jedro atlasa tvorijo karte rastja . Potencialne vegetacijske skupine pona­ za rja svetovna k a rta v m erilu 1:80 milijonov, sledijo pa ji k arte rastja po posa­ meznih celinah v m erilu 1:25 m ilijonov. Na osnovi intenzivnega proučevanja rastja v m nogih predelih Zemlje, se je nabralo dovolj g radiva tud i za karte vegetacije v večjih m erilih. Om eniti velja, da je avtor J. Schmithiisen. znani nem ški geograf, uvrstil v a tlas vrsto vegetacijskih k a r t predelov z doslej slabo poznanim rastjem . V erjetno je v dobrem poznavanju rastja , iskati vzrok, da ve­ getacijo Evrope ponazarja ta le k a rta vse celine in k a rta Srednje Evrope; medtem ko mnoge karte v m erilu 1:5 m ilijonov prikazu jejo rastje neevropskih dežel tako npr. M adagaskarja, južne Indije, jugovzhodne A vstralije in Tasm anije, Srednje Amerike, zahodnih in vzhodnih A ntiljsk ih otokov, severovzhodnega dela Južne Am erike in drugih. Vse k arte so izdelane po enotni tipologiji in im ajo razen svetovne karte enotno legendo v petih jezikih (nemščini, angleščini, francoščini, španščini in ruščini). A vtor atlasa svetuje bralcu, ki želi spoznati opis vegetacijskih skupin in razlago njihove razprostranjenosti, da prečita njegovo znano knjigo (Allge­ meine Vegetationsgeographie)- Različne barve ponazarja jo posamezne vegetacijske skupine. Barve in n ji­ hovi odtenki p redstav lja jo enega od ekoloških fak torjev (rdeča — toploto, modra — vlažnost, rum ena — letno sprem injanje vegetacije glede na sušo in mraz) in gostoto rastja . S kom binacijo raznih barv in različnih simbolov so zajete vse vegetacijske skupine, k a r pripom ore k večji preglednosti kart. Poleg vegetacijskih k a r t vsebuje atlas tud i vrsto zemljevidov, ki ploskovno prikazu jejo areale posam eznih rastlin in živali. Te k arte so izdelane v tribarvn i tehniki. Razvrščene pa so za isto področje (npr. Evropo) tako, da so ob k artah arealov različnih rastlin karte arealov različnih živali: npr. m acesna (Larix) in volka (Canis lupus) v holarktičnem področju. Zanimive so tud i k arte arealov b ipo larn ih in tropskih rastlin ter živali, areali kozm opolitskih rastlin (družin, rodov in vrst) in živali. Te k arte nazorno pokažejo, kako zavzem ajo areali ne­ katerih živali večji del Zemlje medtem, ko so rastline bolj omejene na določena področja. Zelo zanim iv prim er te vrste kaže k a rta areala ptice rodu cipa (Anthys), ki p rak tično živi po vsem svetu (razen sk rajn ih polarnih področij). V to skupino k a r t sodijo tud i zem ljevidi celin, k jer je razširjenost rastlinskih in živalskih rodov in vrst p rikazana s črtam i. A tlas zak ljuču je v rsta svetovnih k a r t z razširjenostjo glavnih vegetacijskih tipov: tropskega dežnega gozda, savane, stepe itd. Poleg teh k a r t pa je avtor uvrstil v atlas še k arte : le tnih množin ogljikovih spojin na kopnem in v vodi, fitom ase kopne vegetacije, letne produkcije organskih snovi kopne vegetacije in mase odm rlih organskih snovi kopnega rastja . Te zadnje karte dobro dopolnju­ jejo osrednji del atlasa, ko za razširjenostjo ra s tja spoznamo še njegovo p roduk­ cijo. T aka večstranska predstavitev ras tja dokaj poveča vrednost atlasa in ga uvršča med tis ta dela, ki jih m ora poznati vsakdo, ki ga na tak ali drugačen način zanim a živi svet na Zemlji. F. Lovrenčak Rural Transformation in H ungary , u red il Gy. Enyedi, A kadem iai Kiado, Budim pešta, 1976, str. 116. V sedmih razp ravah so predstavljene značilne poteze in sprem em be podeželja na M adžarskem. Gy. Enyedi v uvodni razprav i po­ slav lja tem atska izhodišča proučevanju »ruralnega prostora« (avtorji so ga opre­ delili kot »območje naselij, ki nim ajo legalnega, adm inistrativnega položaja me­ sta«), n ak a r podaja njegove osnovne poteze in značilnosti povojne preobrazbe. D em ografske značilnosti ru ra ln ih naselij obravnava V ürüsm arti E. T ajti. N a­ selja ana liz ira ta dve razprav i: o funkcijskih tipih ruraln ih naselij (P. Beluszky) in o obm očjih zaselkov in sam otnih km etij (L. Lacko). Zadnji trije članki p rik a ­ zujejo rast ru ra lne industrije (Z. Tatai), sprem em be življenjskih pogojev ru ra l­ nega preb ivalstva (Gy. Barta) ter problem okolja p ri agrarni izrabi ta l v ru ra l­ nih obm očjih (I. Bercnyi). Zbornik p redstav lja tehten prispevek k vse bolj ak tualn i problem atik i p ro ­ učevanja podeželja (urednik zbornika je tud i predsednik Komisije za ruralno p lan iran je in razvoj pri MGU), tako zarad i jasn ih teoretskih izhodišč kot zaradi skrbno izbrane problem atike in solidne strokovne obravnave, p ri čemer so