! § ? . ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 3 srede septembra so izdelali 375 različnih letakov. Padovska komisija je v propagandnih sporočilih upo- L t ' ! a t U « »}^°™™k° yojfko« in v ta namen .zdelala od srede junija do srede septembra 54 nOvfh materiala v m t e r n č r V ' " U ^ Ш ^ »Jugoslavija« (1.400.000 kopij) - kar 20% propagandnega materiala v tem času. Glavnino gradiva, ki je razglašalo nejasen ideal svobodne, združene in neodvisne 7 Г ™ v r ^ O V ' V ™ ' 0 " ' " S A ' ? T T C e V ' , j e P ° d p i S a l ' " g r a n s k i odbor. Padovska komis.ja je izpostavljala L T U S ; nf ? 8 a n 0 V "Л° k 0 t ^ T ?lj N e m c e V i n M a d žarov. Po ustanovitv, Narodnega sveta v Ljubljani (16.-18. avgusta) je razglasila, kot je zapisal Cornwall: »Greetings to you, white Ljubljana capital of Slovenia, northern seat org Yugoslavia . . . an important chapter in the L o r y of your Ä s written today ,n your house!« (str. 334). Cornwall nato preide na propagando, namenjeno Romunom m Madžarom m se dalj casa posvet, uspešnemu italijanskemu podvigu in licer propagandnemu teta n™ Dunaj pesnika Gabriela D'Annunzia 9. avgusta in nasploh uspešni uporabi letal za dfetribuc£"étekov Na koncu poglavja se avtor zopet zadrž, pri Jugoslovanskem vprašanju. Problem prisege kralju Petru pri n ^ i h T i f V ^ r a j a ^ u S o s I ° v a n s k i ° * o r , J.« ostal nerešen in rekrutiranje prostovo^cevlz 3 ä a s k f l ? u j e " teh Î M o T ^ S ^ 17Л0н1ГаП,°- i t Ju g O S l 0 V a n S ,k Ì h P ^ o v o l j c e v je bilo po mnenju Pivka 943. & V VaHn L J if, H 1 7 6 , H r v a t o v ' " 1 3 ° Slovencev, 412 prostovoljcev pa je bilo iz Bosne in Hercegovine. V zadnjem delu pod naslovom »Zadnji napori: zmaga nacionalistične ideje (avgust-november)« avtor z°iraZanVn Z a d n , H USPeheTT*?dnÌh 0 r g a , n i Z a C l j t a k ° a V S t r i J s k e k o t zavezniške. UsteTsTpri organi- ziranju nove medzavezn.ske konference sred, avgusta, ki je bila v Londonu od 14.-17 avgusta Na konferenci so ustanovil, st.r, odbore in sicer »distribution commitee«, »military section« »material E ' d T h i Г Т и 5 ? f T C O m m Ì t t e e < < Ì n > > P 0 H c y c o m m i t t « « - Na konferenci je bil izvršen pritisk na Italijo, da bi se odrekla londonskemu sporazumu. Nato je 8. septembra Sonnino sprejel resolucijo ki je S a z a l a ' k o t S . P r g a m "* ^ ' рГ°™™ат k o n f e r e n c i - ^ j a n s k a «Java pa se je kmalu i o n n ^ S w ' k 0 m Ì S Ì J Ì - VA6 0 d S r e d e ? eP t e A m b r a . d o P o z n e ë a oktobra izdelala 264 novih letakov (15 mili- jonov kopij) se je povečal Ojettijev vpliv. Avstrijska stran pa je od ofenzive na Piavi omejila svojo pro­ pagandno dejavnost ,n pr.čela poudarjati, da si enostavno želi samo pravega in trajnLTmfru in da ne ^ZZT^lTylZ N j e n a m r n a ? r < y , a g a n d a S e j e n a d a ' J e V a l a V S e dohafjanske ÒLzive sài t ' L S 2 - . ' 1 л J n o v ! ™ b r a P a J e b l l a Avstrijska propagandna organizacija v likvidaciji saj je bila ukazana razrešitev FA-ja na Dunaju. Tudi v Londonu je EPD, za katero sta Northcliff in Steed te med?e a i n f J ì e n n m i r 0 V n 0 V ° ^ P ™ ^ V > l 0 V a n j e m z Northcliffovim nenadnim odstopom V! PaSolI Ä ' „ ' T ? ' C e S t l t k e ° , d . l t a l ' J a n s k e vojske za njegov prispevek k zmagi s propagandnim T e m n3 £ , 7 Z a ^ C ' : ; : • • z vlažn-mi očmi si je skupina seghv roke in odpotovala, «(sir. 4OT? s tem pa je tudi prenehala delovati Padovska komisija. ; *,« A v t ° r K J o h [ 1 Mark Cornwall s svojim načinom pisanja resnično pritegne bralca, poleg tega pa ga ves cas vzpodbuja k razmišljanju. Problematika jugoslovanskega vprašanja, ki jo obravnava nepristransko ie prikazana na svojevrsten nač.n tudi skozi propagandni material, kar da e delu s v o j s t v e i p X Doktorska disertacija je vsekakor vredna pozornosti. Ob izdaji knjige pa bi jo bilo gotovo kor.stno prevestitutf D a m j a n a F o r t u n a t Č e r n i l o g a r RP ,„ R7k U p Ì SK a TVUi?ra VJekoslava Spinčića. Inventar. Uvodnu študiju napisao i sredio ostavštinu Ivan Beuc. Zagreb : Arhiv Hrvatske, 1993. 664 strani. (Znanstveno-obavijesna arhivska pomagalaTsv 3) Vjekoslav Spinčić (1848-1933) je ena osrednjih političnih osebnosti pri istrskih Hrvatih od srede shra8niePn °vV Aeh Р н ^ t° ^ ^ ¥ Ж ^ ^ Z a P U S t i l J e P™embno rokopisno zapuščino kîte shranjena v Arhivu Hrvatske in šteje približno 13 dolžinskih metrov. Že pred desetletji je zapuščino uredil in jo javnosti tud, predstavil (Arhivski vjesnik 3/1960) dr. Ivo Beuc. Med l ist lnskimgradom izstopate, v prv, vrsti pisma (16.970 enot) ki so jih Spinčiču naslovil, posamezniki, društva, u S n o v e 7 n T u g V dr Beucev, prezentac.j. ,z leta 1960 ni bilo podrobnejših inventarjev in seznamov. Prav zato je W a uporaba Spinccevega arhiva omejena. Da bi gradivo naredili dostopnejše, so sodelavci Arhiva Hrvatske oTpravili podrobnejši inventar korespondence, vse ostalo gradivo pa so prikazali v sumartenem mv™arfu S k,kgaa je S p S S e g S r 4 " ^ ° " ^ ° b ^ h ^ а ^ korespondenco, t o r ^ ^ o g A H.n , ? b Ì a V O s P r e m i j a , u v o d n a Beučeva stadija, sledi sumarični pregled celote in nato inventarji korespon­ dence, k. so porazdeljen, na tr, skupine: kazalo oseb, kazalo korespondentov z n e p o p o S n a s L T m Ä S E T i S g r 'društev'uredmštev ltd-Posebno k a z a l° n a š t e v a ^ o S : T s e n a s s P 5 , č u *i,«f P o v r , š e n . P ° g ! e d na kazala pokaže, da je v korespondenci veliko virov tudi za slovensko zgodovino S r i b a r ^ Ä T S T k e g T Z a h 0 d a - - S p i , n Č i Ć U S O P i s a l i P i s m a A n t o n Gregorčič, Andrej G a b r £ k T v a n Seznami ™ 7 k a , Z J™7' *T § U k ' J e i n m n ° g i dm*' m e d n J ™ z l a * ' i P™orski Slovenci Seznami 7 vsaj kar zadeva slovensko stran - niso sestavljeni z veliko natančnostjo Mnogo oseb ie E t S Ä Ä - Haen0rikeTuUm J e """Tt V " T ^ V ° S 6 b a h K r e k a " K r e h * m o r e M slrit Jan evangelist Krek. Henrik Turna je predstavljen dvakrat: s svo im pravim imenom in kot Henrik Turna ÎSBAIT"Franca Furlan,ja Je mogoče naitl kot Fra^a Furlan^k-F" "a ™%Ф Takih primerov je nekaj, zlasti tam, kjer gre za manj znane osebe (za Blgrča ie skrit Blazii Grča Hilarij Zorn nastopa kot Hilarij Zoran, pri čemer je Hilarij priimek). Veliko nedostednostHe tudi ргГkra jevnih ,men.h, saj se Nabrež.na navaja tud, kot Nabresina! Kobarid tudi ko, A Ï Ï X k e ^ S i S l ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • з 483 kar v treh inačicah (Loka, Lokva, Lokve). Nekateri pomembnejši korespondenti imajo ob imenu tudi kratko biografsko oznako, tako tudi pesnik Simon Gregorčič, ki pa ima ob letnici rojstva in smrti zapisan še vprašaj. Za čudo se taka vprašaja pojavljata tudi pri imenu Matka Laginje, Josipa Franka in drugih. Veliko korespondentov, tudi takih, ki nastopajo v leksikonih in podobnih priročnikih, nima razrešene kratice imena (L. Furlani, K. Glaser, J. Gostinčar itd.). Ne oziraje na naštete spodrsljaje, za katere ne more biti primernega opravičila in ki vzbujajo nejevoljo, je knjiga vendarle uporabna. B r a n k o M a r u š i č Le fonti per la storia militare Italiana in età contemporanea. Atti del III seminario. Roma, 16-17 dicembre 1988. Roma : Ministero per i beni culturali e embientali, Ufficio centrale per i beni archivistici, 1993. 495 strani. Državni arhiv v Rimu, pravzaprav italijanski državni arhivi (Archivi di Stato) izdajajo nekaj serij publikacij. Poleg štirimesečnika Rassegna degli Archivi di Stato (izhaja od leta 1941, pod sedanjim naslovom od leta 1955) še naslednje knjižne zbirke Strumenti (do leta 1992 izšlo 116 zvezkov), Saggi (do 1992 je izšlo 24 zvezkov), Sussidi (do leta 1992 izšlo 6 zvezkov) in Quaderni della »Rassegna degli Archivi di Stato« (do leta 1992 izšlo 70 zvezkov). Poleg tega izdajajo arhivi tudi knjige izven navedenih zbirk (v letu 1991-1992 je izšlo 6 naslovov, med njimi tudi dnevniki Camilla Cavourja). Knjiga o virih za italijansko vojaško zgodovino moderne dobe je izšla kot 25. zvezek zbirke Saggi. Prinaša gradivo s simpozijam ki je bil v Rimu konec leta 1988. Podobno kot simpozij je tudi gradivo v objavi porazdeljeno na štiri poglavja. Prvo najobsežnejše je namenjeno arhivskim virom, drugo govori o materialnih virih, tretje je namenjeno slikovnemu gradivu, četrto pa pravilnikom in ureditvi vojaške službe na italijanskih tleh (to izrecno poudarjamo, ker posegajo nekateri prispevki še v predzdružitveno obdobje). O vsem objavljenem gradivu seveda ne bomo poročali, pač pa le o tistem, ki se veze posredno ali neposredno za dogajanja zgodovine slovenskega etničnega ozemlja. V ovodnem prispevku se Antonello Biagini sooča s problematiko italijanskega vojaškega zgodovinopisja (Storiografia militare italiana), ki ima sicer tradicijo, a je vendar njen pravi začetek predstavljal šele prvi državni kongres vojaške zgodovine v Rimu leta 1959 (gradivo izšlo leta 1969). Pisec poroča predvsem o stanju od šestdesetih let dalje in našteva nekatere dosežke, med katere sodijo tudi nekatera dela o prvi svetovni vojni (P. Pieri, P. Melograni, G. Rochat), zlasti pa objave urada za zgodovino italijanske vojske (Ufficio storico dell'esercito), ki je izdal pod uredništvom. F. Rossellija tudi razsodbe posebnega sodišča za zaščito države (Tribunale speicale per la difesa dello Stato). Italijanski zgodovinarji so se posvečali tudi balkanskim razmeram, tako V. Biagini (Note e relazioni di viaggio nei Balcani, 1979; Momenti do storia balcanica. Aspetti militari 1981), pomemben je pričetek objave zbirke I documenti della seconda guerra mondiale z zapisniki zasedanj glavnega štaba italijanske vojske. Leta 1988 je bila tudi dokončana serija uradnega poročila L'esercito ita­ liano nella grande guerra 1915-1918; serija je začela že leta 1927 in obsega v sedmih delih v celoti 37 knjig. , ,. . . . Prispevki, ki jih knjiga objavlja, ne prinašajo inventarjev arhivskega (pa tudi virov materialnega značaja) gradiva (izjema je le pregled pisanih virov o italijanski udeležbi pri bokserski vstaji na Kitajskem). Slovenski raziskovalec prve svetovne vojne se bo zaustavil pri Luigija Grattona razpravi o mestu generala Diaza v historični literaturi. Opravljeni so le sumarični pregledi arhivskega gradiva v rimskem Archivio di Stato ter arhiva zunanjega ministrstva. Važno nahajališče gradiva je tudi inštitut za zgodovino italijanskega odpora v Milanu (Istituto nazionale per la storia del movimento di liberazione in Italia). . V poglavju o materialnih virih je potreba opozoriti na dva prispevka Antonia Seme. Prvi o pisanih virih v goriškem pokrajinskem muzeju sodi pravzaprav v predhodno poglavje, drugi prispevek pa v zelo grobih obrisih predstavi zbirko Diega de Henriqueza v Trstu; poleg predmetov je v Henriquezovi zbirki tudi veliko fotografij in pisanih dokumentov. B r a n k o M a r u š i č E u g e n i o B u c c i o l , I I veneto nell'obiettivo Austro-Ungarico. L'occupazione del 1917-18 nelle foto dell' Archivio di guerra di Vienna. Treviso 1992. 249 strani. Ob množici najrazličnejših objav o »veliki vojni« pri Italijanih zevajo še nekatere vsebinske vrzeli. Ena izmed teh je zagotovo problematika avstrijske okupacije italijanskih ozemelj po 12. soški ofenzivi (bitka pri Kobaridu). Edino obširnejše zgodovinsko delo v italijanskem jeziku je pravzaprav prevod knjige nemške avtorice Christine Horvath-Mayerhofer iz leta 1970, ki je z naslovom L'Amministrazione militare austro-ungarica nei territori italiani occupati 1917-18 izšel v Vidmu leta 1985. Tudi pri knjigi Eugenia Bucciola o Benečiji skozi avstroogrski pogled (podnaslov: okupacija v letih 1917-1918 na foto­ grafijah dunajskega vojnega muzeja), je nastala s pomočjo Avstrijcev. Avtor je na Dunaju pregledoval fotografsko gradivo, ga izbral in razvrstil v 12 vsebinskih poglavij. V prvem je obdelal naloge in dejavnost fotografskega centra avstrijskega Kriegspressequartier nato pa v posameznih poglavjih pokazal fotoposnetke s fronte, iz zraka, posnetke zasedenih krajev, komunikacij, ruševin, sekvenstracij, kmečkega življenja, sožitja okupacijskih sil z domačini, fotografije o zdravstvenih razmerah, o vojnih ujetnikih in nazadnje je zbral podobe vojaških pokopališč. Vse objavljeno gradivo je