URN_NBN_SI_DOC-TUV8X38Z

KOKOLJ MIROSLAV: PREK­ MURJE IN PREKMURCI V SLO­ VENSKEM PERIODIČNEM TI­ SKU. Bibliografski pregled od 1846 do 1945. Izdala »Obmurska založ­ ba < v Murski Soboti 1957. VI 4 + 156 + (XIIi) str. 4°. Zanimiv predmet in obsežna snov nove bibliografije obeta mnogo in st rokovna presoja naj pokaže, če je izpolnila naše upanje, ali pa nas je razočarala. V predgovoru nam nudi avtor na štirih straneh pregled naraščajoče­ ga zanimanja slovenske javnosti za Prekmurje in Prekmurce. Vodi nas od prvega glasu o Prekmurcih v Blehveisovih Novicah 1846, ko so navedle v svojem seznamu naroč­ nikov tudi Jožefa Košiča, župnika v Zgorujem Seniku, pa do konca obdobja prve Jugoslavije, ko Prek­ murci niso več le pasivni naročni­ ki Novic, ampak že dopisniki, ki pišejo o vprašanjih svoje najožje domovine, izražajo sodbe o tedanji družbeni stvarnosti, politiki, gospo­ darstvu, znanosti iin kullturi, a lepo­ slovna dela Prekmurcev so postala predmet vseslovenske pozornosti«. Pod črto nas avtor opozori, da ča­ sopisja, ki je izhajalo v Prekmurju samem, ni bibliografsko obdelal in zato tudi ni obseženo v tem sezna­ mu. Končno nais seznani še s ciljem, ki ga je pri svojem dolu zasledoval, in pravi: »Namen naše bibliogra­ fije je nuditi pregled in razpro­ stranjenost stikov med Slovenci z obeh strani Mure. kolikor se kažejo v slovenskem periodičnem tisku.« Bibliografska analiza je žal po­ kazala, da novi priročnik v vsa­ kem oziru in popolnoma razočara. Ker je preveč pomanjkljivosti, se naslednja presoja omejuje samo na nekatere od tistih elementov, ki omogočajo hitro orientacijo, kakrš­ no pričakujemo od dobre biblio­ grafije. Presojo o točnosti podatkov prepuščam za sedaj še tistim, ki bodo v njej iskali rešitve svojih problemov. Avtor svojega cilja ni dosegel, iker je izčrpal samo časopisje to­ stran Mure. a izločil prekmursko. Ta postopek žali Prekmurce, ker omalovažuje njih časnikarsko de­ javnost in zavaja celo na misel, kakor da prekmurska periodika niso slovenska in da se Prekmurci niso zanimali za življenje drugih Slovencev. Prikrajšal je bibliogra­ fijo za mnogo kvalitetnih prispev­ kov in sploh za vse podatke, kaj so za Muro pisali o sebi in o nas. Tako je la bibliografija le enostran­ ska slika v predgovoru omenjenih medsebojnih stikov. Ce bi se bil avtor odločil za kritični izbor gra­ diva, bi delo zaradi pritegnitve prekmurske publicistike nikakor prekomerno ne naraslo. Zaradi po­ polnosti svojega dela bi se avtor ne smel odtegniti težavam, prod kaitere bi ga bilo postavilo prek­ mursko narečje in prekmurska grafika. Iz popisov osnovnih bibliograf­ skih enot sklepam, da avtor ne pozna bibliografskih pravil. Opo­ zarjam samo na nekatere od naj­ bolj kričečih in pogostih pogrešk: Ogromnenu številu bibliografskih enot je dal za značnico kar časni­ karsko rubriko, ki je z bibliograf­ skega stališča docela nevažna, in čeprav ima prispevek svoj samo­ stojni in izraziti naslov, n. pr.: Iz Prekmurja: Živinoreja v stiski. (Domovina 4. I. 1939.); Zadružne pesti: Občni zbor Gostilničarske zadruge v Dolnji Lendavi. (Gostil­ ničarski list 20. IV. 1926.); liuy.no : Gasilska služba v Prdkmurju. (Sa- ')4