Ventil 3 / 2023 • Letnik 29 139 BESEDA UREDNIŠTVA Umetna inteligenca je dosegla zavidljiv znanstveni razvoj in danes omogoča široko uporabo vsem nam navadnim državljanom, ki nismo strokovnjaki s tega področja. To je prav gotovo izjemen dosežek. Pa je res tako? Redko v zgodovini se v visoki znanosti dogodi, da so znanstveniki zgroženi nad svojimi svetovnimi odkritji in svetovno priznanimi dosežki. Eden izmed takih je bil Alfred Nobel, ki je odkril dinamit, ki je povzro- čil tudi veliko nesreč s smrtnim izidom in so ga zato nekateri celo poimenovali »trgovec s smrtjo«. Da bi opral ta slab sloves je ustanovil Nobelov sklad za po- deljevanje nagrad posameznikom za zasluge v zna- nosti ne glede na narodnost. Sedaj pa se je dogodilo podobno. Eden od »botrov umetne inteligence«, 75-letni Geoffrey Hinton, je zapustil službo in opozoril na vse večje nevarnosti razvoja te tehnologije, ki lahko vodijo celo do kata- strofe. Za več časopisov in TV-hiš je namreč izjavil, da obžaluje svoje minulo delo. In nadalje pravi, da so lahko nekatere nevarnosti govorečih robotov z ume- tno inteligenco precej grozeče. Poleg tega na koncu enega od intervjujev tudi pomirja, da računalniki z umetno inteligenco trenutno niso bolj inteligentni od nas, lahko pa se to prav kmalu spremeni. Njegove bazične raziskave so bile nevronske mreže, ki so podoben sistem kot človeški možgani. Nevron- ske mreže omogočajo globoko učenje in obdelavo informacij, ki je osnova umetne inteligence, kot je ChatGPT. Prav te mreže umetni inteligenci omogo- čajo, da se uči iz izkušenj kot človek, da na osnovi teh sklepa in daje rezultate. Računalnik umetne inte- ligence sprejema podatke, ki so predhodno pripra- vljeni ali pa jih zbere sam s senzorji, denimo s ka- mero, z mikrofonom ali podobnim, jih obdela in se odzove. In tega odziva nas je lahko strah? Geoffrey Hinton je eden od treh tako imenovanih »botrov umetne inteligence«. Druge dva sta Yann LeCun in Yoshua Bengio. Vsi trije so prejeli Turingo- vo nagrado, ki jo nekateri imenujejo Nobelova nagra- da za računalništvo. LeCun je francoski računalniški znanstvenik pred- vsem na področju strojnega učenja, računalniškega vida, mobilne robotike in računalniške nevroznano- sti. Je profesor Courantovega inštituta za matema- tične znanosti na Univerzi v New Yorku in podpred- sednik ter glavni znanstvenik za umetno inteligenco pri Meti. On je bolj optimističen. Dejal je, da so strahovi ne- katerih strokovnjakov, da umetna inteligenca pred- stavlja grožnjo človeštvu, nesmiselni. Da bodo ra- čunalniki postali inteligentnejši od ljudi, bo minilo še mnogo let. Nadalje pravi: »Če se zavedaš, da ni varno, ga pač enostavno ne zgradiš.« Tudi on pa se strinja, da je razvoj prehiter in da sta potrebni previ- dnost in preventiva. Tretji »boter« Yoshua Bengio je kanadski računalniški znanstvenik, najbolj znan po svojem delu na podro- čju umetnih nevronskih mrež in globokega učenja. Je profesor na Oddelku za računalništvo in operacij- ske raziskave na Univerzi v Montrealu in znanstveni direktor Montrealskega inštituta za učenje algorit- mov. V letošnjem letu je najbolj citiran računalnikar po h-indeksu. Yoshua Bengio prav tako predlaga, da pride, vsaj za- časno, do odmora pri raziskavah umetne inteligence. Nadalje pravi, da je treba narediti korak nazaj in da se je njegovo mnenje glede raziskav na tem podro- čju spremenilo v zadnji polovici leta. Čeprav zgoraj navedene tri znanstvenike danes ime- nujejo »botri umetne inteligence«, so pravi očetje te tehnologije drugi in segajo pol stoletja v zgodovino. Pravi oče je John McCarthy, ki je bil eden najvpliv- nejših ljudi na tem področju. Zaradi fantastičnega dela na področju računalništva in umetne inteligen- ce je znan kot »oče umetne inteligence«. McCarthy je v petdesetih letih prejšnjega stoletja skoval izraz »umetna inteligenca«. Opredelil ga je kot »znanost in inženiring izdelave strojev, ki so pametni«. Pri obravnavi umetne inteligence moramo omeniti tudi Elona Muska in njegov namen izdelave možgan- skih čipov, ki bi povezali človeške misli in računalnik. Kako torej naprej se sprašujejo številni znanstveniki, politiki, ekonomisti in psihologi? Ustanovili so pose- ben spletni Center za varnost umetne inteligence, na katerem se zbirajo razne izjave in najdemo opise številnih možnosti katastrofe z umetno inteligenco. Nas je lahko strah? Ja, mogoče res. Ampak le v pri- meru, če ta znanja in celotna napredna tehnologija pridejo v roke zelo ozkemu krogu ljudi ali posame- znikom, ki imajo v nekem okolju absolutno oblast in jih poznamo iz zgodovine in sedanjosti kot diktator- je. Druga nevarnost je, da se uporabljajo napačni po- datki in napačne informacije, ki bi vplivali na mnenje ljudi in njihovo vedenje. Tako je bilo vedno v zgodovini. Tisti, ki je imel moč in- formacij in moč orožja, je vladal svetu. In tako bo v bo- doče z umetno inteligenco ali brez nje. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k t r ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr o iz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn i h znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri nje go v e m o sebnem dohod ku. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r iti iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n sk i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k tr ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o sl e d ičn o za sla b o p oslo vanje pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in sp os obni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih de lo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t ok r at man j sp os obni v inte l i g e ntn e m sm is l u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aj u si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o dgo v or n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fe s or j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v osn o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v osn o v ni š o li z n e o dgo v or ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v osn o v ni šol i, je p r a k t ičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je m o š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o dgo v or n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fe s or j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc en a š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fe s or j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fe s or , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žit i, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us me r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Umetna inteligenca : božanstvo ali prekletstvo