41. Številka
Delavec izhaja v*ak petek a datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 10*—, za pol leta K 5 —, za četrt leta K 2'60. Posamezna Številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za eelo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. PoiUjatve nanrednifitro in upravništvo Ljubljana, Šel«nbur(on ulea Itev. 6. n. nadstr.
V Ljubljani dne 11. oktobra 1919.
VL leto
Kojjopiai se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 60 vinarja, pri trikratni po 58 vinarja, pri šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat. - Za razne izjaveitd. stane mm vrstica 60 vin. — Reklam, so pošt-uine proste. — Nefrankira-na pisma se nc sprejemajo.
Zaupnikom organiziranega delavstva.
Vedno večje naloge imajo naše organizacije, to uvideva delavstvo vobče povsod. Ko smo imeli naš strokovni kongres v Ljubljani smo bili mnenja, da so se naše organizacije razvile do take veli-41 čine, da r.i pričakovati znatnega povečanja števila članov. In danes po preteku pol leta smo sami razočarani, zakaj naše organizacije se še vedno razvijajo in večajo, tako, da lahko rečemo, da danes presegajo po moči še strokovne organizacije vse druge laži-organizacije in organizacije, ki se zatekajo v okrilje najrazličnejših meščanskih strank ali pa tavajo kot negotove svojih načel nekako nad strankami. Ogromno, delo so izvedli s svojim požrtvovalnim delom v zavesti pravične stvari samih sebe in zatiranih proletarskih sotrpinov, vsi naši de!avc> v organizacijah, in s ponosom vzklikamo danes lahko in samozavestno: Vse te organizacije so veliko dc!o, veliki uspehi, ki smo jih dosegli, so delo vseh organiziranih tovarišev.
Odpraviti pa moramo v kratkem v orvi vrsti še dva nedostatka nujno v naših organizacijah.
Ob današnjem padaniu dertame vrednosti občutiio tudi naše organizacije posledice slabega meščanskega gospodarstva. V vsakem oziru 'inajo orgarizacije z agitacijo, tiskovinami in pošto znatno večje stroške kakor so'ih imele pred vojno. toda prispevki so *r le malo zvišali ali pa nič. Ob sedanjih razmerah bomo morali delati na to. da zvišamo razne podpore v društvih, če iih obdržimo, vrhutega na bomo morali več skrbeti za delavske
  r— -------------—:r;~
šole, za izobrazbo in za pouk o nalogah strokovnih organizacij, zaradttega, da ostanejo naše organizacije na jasno začrtani poti složne in solidarne, kakor so bile doslej.
Povečati moramo tudi naš strokovni list »Delavec«. Vsi vemo, da je naš »Delavec« premajhen. Kako radi bi ustregli željam zaupnikov in organizacij, pa nam ni mogoče, ker v malem »Delavcu« ni prostora. In ob malenkostni naročnini ga ni mogoče povečati. Zaraditega se moramo prav resno pečati z vprašanjem, kako naj se list poveča. Edina pot je ta, da se naročnina vsaj začasno, ko bomo imeli valutne in volilne boje, primerno zvi*a in naj se eventualno, ker to ni mogoče drugače, v ta namen začasno poviša prispevek. Le poglejmo na Hrvaško in Srbih. Tam velja list, ki ni dosti večji kot naš »Delavec'< po 40 v izvod, dočim velja pri nas 13 do 20 vin. Hrvaški tedni!; (strokovno politično glasilo) ki izhaja na osmih straneh, velja 1 K izvod. To nam na-ibvlj jasno dokazuje, da sodrugi na jutru upoštevajo razmere in so vse to. kar moramo mi šel'' napraviti že ukrenili.
Sodrugi zaupniki! Organizirani delavci! Ker vemo, da nas razumete in vidite potrebo, da prinaša >-Delavec« tudi poučoo sociabio gradivo, obravnava vsakdanja važna vprašanja ter s tem poglobi v naših vrstah zmisel za napredek. več razumevania za socialno polivko :n socializem, želimo naiiskreneje. da posvetite tem namenom svoie delovanje, daste sami. kakor tudi naše zavedno delavstvo inlciiativo v tem zmislu povsod, kjer se vam nudi za to prička. Sedai. ko so postale naše ortranizaciie velike, močne. trdne mr>ra biti naša n-doga, da lih
v tem zmislu izpopolnimo, zakaj le take organizacije nam bodo jamčile, da nas najrazličnejši sovražniki ne bodo mogli presenetiti in škodovati. »Delavec* mora dobiti več prostora, da bo lahko informiral člane organizacije o vseh važnih pojavih, zlasti sedaj, ko stojimo pred važnimi političnimi in socialnimi boji. Pa tudi kaj zabavnega bi moral »Delavec« včasih prinašati.
Sodrugi zaupniki in organizacije! Povejte v tem oziru tudi sami svoje mnenje na sejali, shodih in s priporočili strokovni komisiji ali pa uredništvu »Delavca«.
Prehrana in drogo.
Ve,;kansko vpitje so zagnali nekateri ljudje zaradi izvažanja živil iz Jugoslavije v druge države. Navidez je to kričanje opravičeno, če bi še! izvoz do meja, po katerih bi nam samim potem primanjkovalo živil in drugih potrebščin. Kakor nam pojasnjuje voditelj poverjeništva za socialno skrb v Ljubljani, pa ta stvar ni taka. Poverjeništvo za socialno skrb je nakupilo obleke v Italiji za 100.U00 oseb. Denarja ni. Osrednja vlada ne da nič. S kronami ne moremo plačati, ker bi bilo to predrago, zato moramo z blagom, z lesom, jajci in krompirjem, ven Ja r le v toliki množini, da domača prehrana ne sme trpeti. Iz Jugoslavije se je že od nekdaj izvažalo te stvari in še v veliko večji množini, kakor sedaj, dasi je naša zakladnica živil danes večja. V Trstu inajo tudi mnogo bombaža, a s čim naj ga kupimo, da bodo naše tovarne delale in se bodo ljudje za zimo po primernih cenah oblekli. Tovarne bodo stale in mi bomo nagi, dasi bi imeli priliko, da si dobavimo
LISTEK.
Zmkonl In naredhs.
Osemurni delavnik za celo Jugoslavijo.
Narodno predstavništvo je sprejelo zakonski načrt za osemurni delavnik, kakor ga je predložil sodrug Korač. Uvedba ima moč zakona in stopa dne 12. t. m. v veljavo. Olasi *e:
Uredba v delovnem času v industrijskih, obrtnih, rudarskih. tr<'ov?->s!cih in prometnih pftdictiih.
§ 1. Na ozemlju kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev, v industrijskih, obrtnih, rudarskih, trgovskih in prometnih obratih in podjetjih, bodisi privatnih ali pripadajočih državi, okrožju, občini, ka-k>">: sploh pri delih te vrste, ki se postransko vrše v drugih podjetjih privatnega ah »avnega značaja, nc sme delovni čas prerezati osem ur na dan ali oseminštirideset^ ur na teden.
Te odredbe veljajo skladno tudi za podjetja industrilskesra značaja pri kmetijstvu in pozdnem . A* '>darstvu.
Za Prometna podietja (železnice, pošte, telegrafe, telefone, tramvaje, bro-
darstvo itd.) se morajo do'cčila tega paragrafa uporabliati z modifikacijami, ki so neizogibne z ozirom na značaj teh podjetij. Te modifikcije določijo dotični ministri v sporazumu z ministrom za socialno politiko.
Spore o tem. ali spada oodietie Pod to ali ono določilo te uredbe, rešuje minister za socialno politiko, ko je zaslišal interesente.
§ 2. 7.a industrijska in obrtna podieHa ki ne prestopajo obseda domačega ob ra in v katerih so zaposleni samo člani podjetnikove družine, ne veljalo določila 'e uredbe. Spore o vprašanju, ali naj se taka podietia smatrajo za domačo obrt v zrri-slu teera odstavka, rešujejo oblastva. navedena v ^ 8 te<ra zakona, ko so zaslišala zainteresirane zbornice.
§ 3. V osemurni delovnik se ne računi ndmor. ki ;e no zakonu, naredb posrodbi ali običaiu določen za posamezna podjetja in posamezne obrate ali za posamezne kategorije podjetij.
§ 4 Delovni čas se more podaljša1-! samo iTiemoma in sicer:
1 Pri pod:<'ti?b, ki moraio no bistvi posla ali zaradi iavne^a interesa delat' brez prestanka. V teli nrimciih sc moreni.
da se zagotovi redna izmena delavskih skupin, zavezati samo moški delavci čez osemnajst let, da v razdobju treh tednov največ enkrat delajo šestnajst ur, vštevši običajni (z zakonom, naredbo ali pogodbo določeni) odmor. Takim delavcem gre v razdobju treh tednov enkrat odmor po^ polnih štiriindvajset ur, ki se ne všteva v tedenski odmor, že določen z zakonom ali pogodbo.
2. Če nastopi nepričakovana potreba — ki se ne pojavlja periodično — da se v obratih odpravijo zapreke neoviranemu delu, v takih primerih je podietnik zavezan. da v roku štiriindvajsetih ur priiavi oblastvu. označenemu v § 8., kdaj je nastopila ovira v rednem poslovanju m kda} je prestala.
3. Oblastvo. označeno v § 8.. more na nrešnjo podietja v interesu bolišega preski bo \ania dovoliti, da se z posamez^ na podietja in posamezne obrite afi za posamezne oddelke podjetja podaljša delovni čas naiveč na deset ur dnevno ali na 60 ur tedensko, a tudi to največ za Štiri telne. Na ponovno obrazložene prošnje se n ore ta dovolitev nodafp tti največ -rikrat op štiri tedne v ktsm koledarskem Ictjjt.
s
surovine. Vse blago, ki pa zamenja poverjeništvo za socialno skrb za obleke in potrebne surovine, opravlja Vojna zveza brezplačno. To moramo povedati zaradi-tega, ker jo Vojna zveza danes URieden zavod, ki oskrbuje okolo 14U.U0U članov. Blago torej, ki se izvaža v ta namen, ne povzroča ne draginje ne pomanjkanja, pač pa povzročajo draginjo in pomanjkanje razni verižniki, tihotapci in tisti, ki ne poznajo razmer ali pa hotoma zlobno napadajo korake, ki so socialnega pomena, in dajo s tem priliko verižnikom in oderuhom, da izrabljajo ljudsko lahkovernost ter v ta namen, da ljudstvo misli, da res primanjkuje živil, prikrivajo in zadržujejo zaloge. Navidez je čudno, kako je postal ves trg naenkrat prazen, ko so zagnali hrup, da se izvažajo tisoči in tisoči vagonov živil iz države. In vendar se nahaja blago le v skriviščili, nalašč ga skrivajo špekulanti, da se med ljudstvom začne gonja za živili in se plačujejo v skrbi za obstanek tudi najvišje cene. Ne poverjeništvo za socialno skrb, ne Vojna pveza so krivci teh draginjskih razmer, marveč vlada v Belemgradu, ki dopušča, Ja se vrši tihotapstvo, da se skrivajo saloge in ker ne stopi verižnikom in oderuhom na prste. Pa ne samo vlada ie oni krivec, nego tudi vsak državljan, ki ne nastopi energično proti tej bolezni v družbi. Če bi bili vsi ljudje pošteni, če bi vsak, kdor ve za verižnike, tem tudi eavil vrat tako kakor zasluži, bi nastale jjrav kmalu boljše razmere.
Isto, kar velja c tem blagu, velja tudi o 'drugem. Premog, drva, vsega ie dovelj v državi. Tudi drugega blaga je še nekaj. Toda vse je izročeno na milost in nemilost špekulantom, ki svobodno kot najdo-vršeneji karteli draže blago, ga dajo na trg ali ga pa pridržujejo kakor jim to najbolje kaže, da dvigajo cene in odirajo konsumente.
Ta gospodarski položaj je nevzdržen. Nihče noče videti pravih krivcev, ne oblast ne ljudstvo. Verižnike smatramo celo za dobrotnike, oderuhe za narodne gospodarje, namesto, da bi jih pozaprli in pobesili. To ni le gniloba družbe »boljše-vikov« v meščanskih vrstah, to pomeni propalost naroda vobče.
Širite list „DeIavec“.
To velja tutii za industrijska in za obrtna podjetja, ki delajo sezonsko.
Predložene prošnje je pristojno obla-stvo obvezano (§ 8.) rešiti v roku treh dni. Dokler prošnja ni rešena, je prepovedano podaljšati delovni čas.
Ako podaljšba delovnega časa čez osem ur ne traja dalje nego tri dni v mesecu, ni treba posebne dovolitve, nego je dovolj, da se o tem obvesti pristojno* oblast vo.
§ 5. Določila § 1. ne veljajo za one pomožne posle, ki se morajo nujne dokončati, da se delo lahko začne ali izvrši (čiščenje delavnice, pripravljanje in čiščenje kotlov, strojev itd.), in ne za podjetja nestalnega značaja, započeta zaradi neodločne izvršitve dela, ki je potrebno spričo izrednih’ razmer ali sile, kakršni so posli Db' požarih, povodnjih i. dr.
§ 6. Za delo, ki traja čez čas, 'določen y § U odnosno čez oseminštirideset ur na teden (§§ 4. 5. in 6.), se mora plačevati oznani SO % več nego za delovne ure normalnega delavnega časa.
Pri akordantih se smatra za plačo normalne delovne ure oseminštirideseti idel skupine tedenske mezde.
Mezdna pogodba,
sklenjena med delavstvom Koroške železarske in jeklarske družbe v Borovljah, dne 27. septembra 1919.
Na predlog boroveljske podružnice osrednjega društva kovinarjev so se zedinili zastopniki tovarne in zastopniki de* lavcev takole glede izboljšanja plač:
Jeklarna. 1. Topilec (Schmelzer) dobi 20 %, 2. topilec 35 % na dosedanji akordni zaslužek. Pomagalci pri pečeh, 1. plinov kurjač (Gasheizer)), odpravljač (Abstecher), ponvarji (Pfannenmacher), jamski preddelavci (Grubenvorarbeiter) dobe 45 %, 1. voznik za železo (Eisen-fiihrer) 50 % na dosedanji akordni zaslužek. Vozniki železa in ravnalci žerjavov (Krahnfiihrer) dobe povišek 60 % na dosedanji akordni zaslužek. Vsi drugi delavci v jeklarni 60 %.
Valjarna. Vsi spodaj navedeni poviški se odmerijo na dosedanje akordne zaslužke, Valjarji (Blockstrecker) in vzdi-govalci (Aufheber) dobe po 60 %.
Akordna plača (oziroma postavka) se tako poviša, da se zviša dnevni zaslužek vzcigovalcev (Aufheber) približno za eno krono.
Vajenci. V drugem in tretjem letu svoje učne dobe 20 % poviška na normirano mezdo.
Vsem drugim tovarniškim delavcem, razen vajencev, ki morda niso bili imenovani, se zviša njih dosedanji akord ali dnevnina za 60 %.
Navedeni poviški temelje na starih akordnih mezdah z dosedaj plačanimi dokladami.
Tretji in četrti zapenjač (Schlinger) dobita isto akordno postavko kakor drugi.
Kvalificirani delavci valjarne, ki pridejo zaradi restringiranega (omejenega) obrata na slabeje plačevano službo ali se morajo zaposliti v drugih obratih, sc plačujejo, kakor je običaj, kadar se obrat ustavi zaradi pomanjkanja premoga.
Samskim delavcem je prosto, da prejemajo cenejša živila pri tovarniški zalogi ali pa si dajo izplačati doklado.
V ta namen potrebna izjava mora obsegati najmanj en mesec in se pravočasno oddati v pisarni.
Dosedanje minimalne plače ostanejo neizpremenjeno v veljavi.
§ 7. Ob izvršitvi te uredbe delodajalec ne more znižati že pogojene mezde.
§ 8. Kjer poslujejo obrtna oblastva in obrtni nadzorniki, odnosno inšpekcije ministrstva za socijalno politiko, gre njim nadzorstvo, da se izvršuje ta zakon.
Prijave v zmislu § 4. se predlagajo tem oblastvom, ki odločajo tudi o po-daljšbi delovnega časa po § 4. ter izrekajo kazni po tem zakonu v prvi instanci.
Kjer ni obrtnih ali rudarskih oblastev, odnosno inšpekcij, izvršujejo ta posel politična oblastva.
Zoper rešitev teh oblastev se morejo prizadete stranke pritožiti na višja obrtna oblastva, kjer takih ni, in v zadnji instanci na ministra za socijalno politiko v roku osmih dni potem, ko dobe rešitev.
Kazni zoper uradnike državnih podjetij in obratov, ki se ne ravnajo po določilih tega zakona, izrekalo na predlog ministra za soc. politiko pristojni ministri.
§ 9. Z denarno kaznijo od 10 do 100 dinarjev se kaznuje, kdor opusti prijavo ali je ne učini v času, določenem v § 4., točki 2. in poslednjem odstavku.
Z denarno kaznlto od 50 do 300 dinarjev se kaznuje, kdor brez dovolitve, označene v § 4., točki 3« DOdatjša delovrrt
Odškodnina za Hrano se 'delavcem ki so na hrani in stanovanju v kasača^ zviša na 3.50 K, nasprotno se pa tem odslej izplačujejo polne draginjske dbkladfe. Ce ta ali oni teh delavcev hoče izostati določene dni od obeda^ mora to naznaniti najkesneje do večera prejšnjega dne, ker sicer mora plačati cel znesek.
Z i č a r n a za debelo delo (Grobzug1) dobi 80%, za srednje deto (MIttelžug) 60%, za fino delo (Feinzug) 70 %.
Kovači za žebice in podplatne žeblje ter izbirale* (Stiften- und SohlennSgelschlager und Scheurer) dobe 70 %, ključarji za žebice in podplatne žeblje (Stiften- und Sohlennagelschlosser) dobe 60 % poviška.
Zavijalke (Packerinnen) dobe 100%». Razentega se zviša akord pri žebicah od št. 25 dalje Za 25 %.
Zavijalke podplatftih žebic (Sdhtett-n&gel-Packeritinen) ddbe 60 %.
• Tvornica za konjske žebljance (But« nSgelfabrik) dobe 70 %.
Zavijalke konjskih žobljancev (Hul-nagelpackerinnen) dobe 100
Pocinarji (Verzinker) 'dobe 100 %.
Električna centrala dobi 60 %.
Ključavničarja in delavnica dobi 60%,
Prostorni delavci (Platzarbeiter) dobe poviška 60%.
Žične vezalke (Drahtbinderinnen) dobe 100 %.
Popravljalci orodja in mehčalci železa (VVerkzeugrichter und Zieheisenfuh-rer) dobe 80 %.
Rodbinske doklade se bodo odslej izplačevale onim delavcem, ki stanujejo v Borovljah ali v bližnji okolici in hodijo vsak dan domov, in sicer: 2 K na dan in sicer 25 delovnih dni, to je 50 K na mesec za ženo; 1 K na dan, in sicer za 25 delovnih dni, to je 25 K na mescc za vsakega otroka do 14. leta.
Tukaj navedene doklade veljajo prav tako, kakor prej dogovorjene dragi ttjske doklade za dobo 6 mesecev..
Stanarina ostane neizpremeniena in se nje izplačilo uredi tako, da je od l.sep-tembra pri vseh delavcih za nje zaračunanje veljaven vsakokratni vstop in se vojaška služba ne odšteva.
Nove plače veljajo za nazaj do 1. avgusta 1919,
čas ali nagovarja delavce, da delajo čež zakonite določeni čas, ali kdor prekrši delovno pogodbo, onietijcno v § 6., točki 1.
Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje tisti, ki z odpuščanjem delavcev iz posla, s samosvojim ustavljanjem dela ali kako drugače prisili delavce, da sprejmejo delovno pogodbo, ki nasprotuje določilom te uredbe, ali da delajo čez čas, ki ga določuje ta uredba, bodisi v obratu ali doma
Istotako se kaznuje podjetnik obrati.,' odnosno podjetja, če kdo izmed njegovih nameščencev (nadzornik, delovodja itd.) prisili delavce, da sprejmejo delovno pogodbo, ki nasprotuje določilom to uredbe ali da delajo čez čas, ki ga določuje ta uredba, bodisi v obratu ali dotfta.
§ 10. Ta uredba stopi v veljavo če2 mesec dni PO razglasitvi v »Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slo-venaca« ter velja, dokler se ne nadomesti z zakonom. Od takrat prenehajo velja*! vsi zakoni, vse uredbe in naredbe, ki uravnavajo delovni čas na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Izvršitev te uredbe se poverja mkrt-stru za socijalno politiko.
V Befgradu, dne 12. sept. I9i9.
Tedenske prispevke za organizacijo novinarjev odteguje obratno vodstvo pod pogojem, da delavci vsak mesec pravočasno predlože izkaz onih delavcev, ki so s tem zadovoljni, da se jim prispevek odtegne.
, Ti dogovori stopijo v veljavo z dnem odobritve po deželni vladi v Ljubljani.
j *
Ves priboljšek, ki so ga delaVci do-seig^i s to pogodbo, znaša dkOio 2 milijona kron na leto.
f&o&Bšg.
Žalski Lorber Čs Co. V Žalcu je to-vamičar po inienu Jožef Lorbar & Co., kateri zna prav dobro delavce izkoriščati, linel ie 25 delavcev zaposlenih. Ti siromaki so delali še vedno 10—IT ur na dan, ker je bilo pa to premalo, jih je njegova hči še gonila na polje. Delavci so uložUi spomenico za izboljšanje plač in za od-pravp dolgpga delovnega časa. žadeli so na gluha ušesa. Prišel je strokovni tajnik iz Celja posredovat,. a on in žena družabnika sta vpila kakor bi bila obsedena; zmerjala je delavce s šrropsarji, postopači'in enakimi pristnimi imeni. Dne L septembra so delavci solidarno ustavili 'delo. Stavka je trajala cel mesec. Tukaj so pa imeli sodrugi zahrbtneže, kateri so bodili denuncira* in se tako daleč izpoza-bili, da so šli tudi na Pol’]e delat in najbolj značlTno je to. da je Lovša dobival stavkovno podporo, pri Lorberju je pa delal. Posestnik tovarne ni miroval, pisal je vsem delavcem grozilna pisma, da morajo priti delat in kdor ne pride, bo odpuščen. 11 koncu ie posla! delavske knjižice na občino, seveda župan tudi kapitalist in pristni narodnjak, je knjižice sbre jel. ter jtli poslal delavcem na dom. Delavci so bili po 24 let v službi, iili je plačeval za 11 urno delo po 15 K dnevno. Dne l: oktobra se je začelo zopet kru-miriti v tovarni. Delati so začeli Kert Jurij, Lovše Janez in Oberleit Martin. Delavci zapomnite si dobro podjetie in lastnika tovarne ter ime Jožef Lorber & Comp. Enak gospod je tudi njegov kom-panjon zet in nemškutar Bauer. Drugi delavci najdejo delo drugje.
Rajhenburg. V nedeljo dne 28. sept. ti k so priredili pri nas narodni socialisti shod, na katerem je bilo 34 poslušalcev, dasi so shod plakatirali in agitirali zanj uradniki trboveljske družbe. Na shodu je poročal g. Ju Vari iz LjdMjMe, ki je v nejasnih besedah opisoval, sedanji holitični položaj v Jugoslaviji. Večinoma .ie pa ek-serciral razne, politične stranke. Najprej je ošvrknil malo svoje roditelje liberalce, potem je nekoliko' rifOSfibje oklofuta! klerikalce, kar je pa govoril o socialnih de-nfbkfSfilt. se pa ne da dopovedati. Za njim ie gftšpod Kozinc trosil v svet prave laži. Tako demagoškega. podlega in lažnjivega govora nismo še slišali Pri nas. Samo nekaj c\etk tega bb.trčunmeža naj navedemo: Slovensko delavstvo ne sme biti internacionalno, tudi ne samo narodno, a.mnak šovinistično narodno mora biti. Dalie: Stavke so za delavstvo zelo ponesrečeno sredstvo za izboljšanje plač in delovnih razmer (menda misli, da mora delavstvo vedno Prositi'na kolenih za milost gospodov delodajalcev). Povedal je tudi, da dobi v Kočevju vsak socialni demokrat za vsakega novega člana 6 kraje, in da §6' od te provizije žTvf nrav veliko ljudi, in v Kočevju ne sme noben socialni 'demokrat v gostilno bvez zaupnika. Poslance v predstavništvu je imenoval ko-ritarje. Prcpfchihh, narodnega socialista in povedal nam 'e še mnogo drugih nesramnosti in laži. Navzoči sodrug Hlebec jima
je javno povedal, da sta lagala in mnogo stvari namenoma Zavijala. Hotel je povedati rešnico, a g. Juvan se je zbal reš-riiče in mu je vzel besedo. Taka strašila pošiljalo narodni socialisti po deželi, ki ne zaslužijo Piti poštenega pogleda. Sodrugi Vztrajajte v svoji organizaciji. .Vsaj ste slišali, kako znajo ti narodni sociale; in skakšhimi ljudmi' se bratf uradnik Sattler, pri katerem boste rnorda prišli v nemilost. Ne dajte se zapeljati od ljudi, ki lažejo in podlo obrekujejo, ne pridejo pa na dan s svojim prograiriom, ker ga nimajo. Ne hoditi za ljudmi, ki pravijo, da je Marlesov klic: »Proletarci vseh dežel združite se« fraza, pa v isti sapi trdijo, da je Marksov nauk njih temeljni program. Take zdralie ne bodo škodovale našim strokovnim nepolitičnim organizacijam. marveč še okrepile se bodo, ker take ptiče kakršni so narodni socialisti, pozna naše delavstvo že od. daleč po pe-tjh. Delujte Vztrajno v politični organizaciji, v strokovni in kulturni organizaciji. Zglasite sc vši pri zaupnikih in to bo najboljši odgovor tja vse nesianpsti.
Iž Radčč pri Zidanem mostu. V usnjarski tovarni g. Aleša Podvihca v Radečah pri Zidanem mostu imamo delovodjo gospoda Jegliča, ki se včasih obnaša naprarn delavcem precej surovo. Ni pa zadosti še to. Celo tako daleč gre, da delavstvu škodu.fč indirektno ria zaslužku, čeprav tudi drugače premalo gleda na tovarno. Kakor ČUjemo, odgovarja, da bi dobili delavci večjo plačo. Sedaj mu menda bije pri nas zadnja ura: tudi tovarnar ga je s; viz n al.	Več delavcev.
Iz s&okbvhe drgaufzaeife.
iZVedni občni zbor ljubljanskih kovinarjev se je vršil dne 5. oktobra v Mestnem domu. Otvoril ga je predsednik sodr. Svetek', ter podal obširno poročilo o delovanju odbora. Podružnica kovinarjev je imela več mezdnih gibanj, ki so končala razmeroma povoljno. Podružnica se je od začetka leta razvila v močno organizacijo. ki šteje danes Več ko‘t 800 članov Sodrug Kocjan je podal blagajniško poročilo. iž katerega je enako razvidno, da je podružnica lepo napredovala. Tajniško poročilo je podal sodrug Završan. V imenu kontrole je podal sodrug Jager, da je našel vse poslovanje v najiepšem redu, zato predlaga, da se da odboru absdlutorlj. 'Sprcj. soglasno.) Razpravljalo se je nadalje ira shodu o pbvišaflju tedčhskjli prispevkov od 1.10 K na 2 K. Kovinarji so posebno ob zadnji stavk? prišli do prepričanja, da ie glavno orožje organiziranega delavstva kapital proti kapitalu. Vnela se je pr? tem zanimiva debata, v katero so posegli ss. Mihevc, Svetek, Srosur, Sirca j. dr. Predlog o povišanju se .ie utemeljeval s tem, da ima organizacija vedno večje stroške. V bodočnosti nas cžkahr šč veffki boji, na katefe moramo bdi pripravljeni. Strokovni list »DelaVčc«, ki se tiska v 30.01)1) izvodili, je veliko premajhen za tako število članstva; list mo-mentano povečati je pa nemogoče, ker so tiskalniški stroški preveliki. Vse to so zbrani vzeli tia znanje in glasovali soglasno za povišanje. — Ker je več sodru-gov odbornikov odšlo in sodrngu Svcte-ku radi drugih enako važfiih postov n? več mogoče izvrševati funkcije predsednika. so bili izvoljeni v odbor še naslednji sodrugi: Sirca Ivam predsednik, Setnikar Anton, blaj Avgust, šeme, Kramer Jožef. Vok Anton, Majer Jožef, Polik, Kristan Ivan ter za uradniško skupino sodr. Kaiser, Zore, Krnšič. Sodrugi kovinarji, bodite vztrajni vsi, ki nas.še nezaupno gledate od strani, pridružite se nam. Ce vsak
posameznik stori svojo dolžnost, bomo kovinarji stali trdno ha braniku svojiii pravic. .Ko je bil dnevni red izčrpan je predsednik zaključil zborovanje.
_ Iz stavbene stroke. Vse, .čiaue opo* zarjaruo, da ne zastajajo s prispevki. Sporočamo, da je v soboto doiekei 4U. tedenski prispevek. Nihče ne sure izgubiti članstva. Spomladi se bo mOral vsak organizirati, torej naj raj prej stoti svojo dolžnost. da si pridrži pravice m mu ne bo treba drugo leto pristopiti izuova. Navadni delavci se organizirajo, zidarji m delovodje, ki imajo boljšo plačo, še pa pogosto obotavljajo. — V nedeljo dne 5. oktobra t. 1. se je ustanovila podružnica v Rogatcu. — V. nedeljo dne 12, t. m. bo obem zbor podružnice stavbiuskih delavcev pri g. Petrisidi ob 2. popoldne.
- V soboto dne 11. t. ul. se vabijo vsi odbornik) in Zaupniki iz Ptuja, da še ude-ieže sestanka v društvenem lokalu, kjer bo tudi zastopnik centrale iz Ljubljane.' — 1 ornočmke in vajence, ki imajo veselje do stavbene šole, naj se čimprej oglase. — G. Pollak v Ljubljani nam je poslal cene naročenih čevljev, in sicer z*
^mP0 150 K’ za ženske po 130 K Kdor ji h je naročil, naj se zglasi pri osrednjem društvu, če je zadovoljen s ceno.
Tiskarsko in knjigoveško delavstvo y Sloveniji se nahaja v mezdnem gibanju. Prav mogoče je, da pride do stavke že drugi teden.
Usnjarska stavka v Mariboru. V vseh
treh tovarnah za usuje v Mariboru je nastala stavka zaradi mezdnih diferenc.Tovarne so hotele delavstvo izpreti, zaradi-tega je delavstvo samo stoDilo v stavko, preden so priprave dozorele. Ne iščite, tam dela!
Brezposelnost natakarjev iti natakaric na Hrvaškem in v Slavoniji, Bosni in Hercegovini, v Srbiji in Dalmaciji je velika. Opozarjamo tovariše in tovarišice v, Sloveniji, da ne hodijo tja, ker tam ne dobe posla. Vobče se pa zahteva tam popolna strokovna izobrazba. Agenti pošiljajo zlasti tovarišice tja doli, ko pa pridejo tja so razočarane, ker ponudbe niso resnične.
pregled.
Vladna kriza v Belgradu je še vedno
v negotovem stadiju. Sestavljal je vlado, Protič, Trifkovič, Pavlovič, a doslej ni imel ne ta ne oni sreče; V narodnem predstavništvu vlada prava anarhija. Nasprot-stva, često osebna, so tako velika, da no pride do večine ne pri tej ne pri oni kombinaciji. Gospoda igrajo vlado in se šalijo z usodo ljudstva. Edino ta vtisk dobi vsak, kdor stvari od daleč opazuje. Nekatere stranke groze, da zapuste Belgrad in skličejo deželne zbor(| drugi zopet uganjajo opozicijo zaradi intrig ene stranke ali pa zaradi razžalitve te ali one osebnosti. Državni voz pa škrta dalje po raz-orani cesti kakor ob globokem propadu.
O^ultvenl funkcionarji Sr člani, irozor!
Da vsa nerazporazuinljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 41. tedenski prispevek 1.1. zapadel.
Vsi člani, ki imajp ppisppvgk plačan samo do 34 tedna,' se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugačfe izgube planstvo.
Podpora se upravičenim članom le Maj izplača, če je vsaj 34. prispevek t. 1. 26 pbravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zidstM prfdpevld odtegnejo.
Ciospoda v narodnem predstavništva noče delati z ljudstvom, v tem tiči vsa napaka. Ljudstvo še danes nima pravega pojma, kako si tam doli mislijo tn novo državo, ki jo ne znajo izklesati. Slabi mojstri so, to vemo že sedaj, ker delo to kaže.
Obrtnc-nadaljevalne šole za vajence v Ljubljani letos zopet ne bo. To je pa že preveč! Če ni denarja, so pa oderuhi tukaj. Že sedmo leto nikakršnih obrtnih nadaljevalnih šol. To niso zakrivile razmere, ampak malomarnost.
Potni listi v zasedeno ozemlje. Po odhodu italijanske misije, ki je v Ljubljani vidirala potna dovoljenja za zasedeno ozemlje, je bilo onemogočeno ali vsaj otežkočeno potovanje v to ozemlje. Radi tega je posredovalo ministrstvo zunanjih’ del preko kr. poslaništva v Rimu pri italijanski vladi, da se v bodoče potni listi, katere izdajajo naša oblastva, lahko vidi-rajo na meji Italije, odnosno zasedenega ozemlja.
Pozor, organizacije! Vsa osrednja društva in samostojne organizacije so v zmislu razglasa dolžne poročati pristojni oblasti (okr. glav. oziroma magistratu) o imovinskih razmerah društva- in o vrsti in visokosti podpor, ki jih plačujejo svojim članom. Te podatke rabi menda poverjeništvo za socijalno skrb. Rok je že notekel, toda organizacije, ki to še niso storile, naj to store.
Čehosiovaška dobi _ od Jugoslavije (5.000 vagonov žita. Na Češkem bodo naš kruh jedli skoro dvakrat cenejše kot jemo ni svojega.
Delavci, ki so bil? uslužbeni nri de-favskem oddelku (cukrarna) v Ljubljani in so bili dne 30. avgusta odpuščeni brez »dpovedi se opozarjajo, da so nogaiania. ki jil je vodilo obrtno nadzomištvo z :n-tendaneo dravske divizije, uspešno knn-čana. Vsi prizadeti delavci dobe naknadno izplačan svoi zaslužek za 14dnevn? odpovedni rok pri delavskem oddelku dravske divizije. S (cm obveščamo o tem vse one, ki se sami niso zglasili doslej!
'Avstrijske strokovne organizacije. »Arb. Ztg«. priobčuje poročilo komisije socijalno-demokratičnih strokovnih organizacij, po katerem je bilo organiziranih v Nemški Avstriji 03. junija t. 1. 662.84? Članov, t. j. približno ena desetina prebivalstva. Na Dunaju je bila organizirana več kot ena šestina prebivalstva.
Začetek voine znak za revolucijo. Socijalistični list »Avanti« priobčuje več člankov, ki hnajo naslove: »Proletarci, uprite se novi vojni!« Preden bo nova vojna mogoča, bodo mase potolkle zločincem glave. Videli boste, ali bodo vojaki ubogaii častnike. Videli bomo, ali bodo ali bodo delavci zopet izdelovali munl-:ijo. Začetek vojne bi bil signal za veliko revolucijo proletarijata. Ne bi bilo treba klicati vojake na njihova mesta in niti bi ne bilo treba poučevati vojake, na koga naj merijo.
Socijalisti v Italiji dobe večino. Po poročilu delavskega lista »Daily Herald« bodo pri volitvah, ki se bodo v Italiji vršile dne 16. novembra t. 1., dobili socija-listi ogromno večino.
V Parizu ustanavlja francoska vlada potom svojega urada za prehrano prodajalne. v katerih oddaja konsumentom živef ra 40% ceneje Kakor privatni trgovci Blago oddaja tudi konsumnim društvom, kjer konsmnenti prejemajo blago istotaleo ta ceno kakor v prodajalnah prehranjevalnega trrada.. Poleg tega urejuje vb.da po mesta ljudske restavrac"‘e. kjer rudi 0i>lsK9vicem tisano po zmernih cc-
nafi. Proti navijalcem cen in oderuhom kakor tudi proti hišnim posestnikom, ki na ta ali oni način skušajo zvišati najemnine, francoske oblasti postopajo zelo strogo in vsakega kruto kaznujejo. — Nekaj takega bi tudi v Jugoslaviji bilo potrebno.
17.000 novih milijonarjev je za časa vojne nastalo v Ameriki. Koliko pa revežev? Pa še kriče proti revoluciji!...
Obvestila.
Vse dopise tičoče se »Osrednjega društva oblačilnih delavcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani« je pošiljati na naslov Anton Kolenc, Ljubljana, Marmon-tova ulica 18. Obračuni in denarne po-šiljatve pa na naslov Karol Pečnik, Ljubljana, Cerkvena ulica 21.
Rajhenburk-Stolovnik. Sod. F. H. Na Vaše vprašanje glede steklarne v Belišču vzemite na znanje, da v doglednem času dobite od državne posredovalnice, katera se je po naši inicijativi obrnila na trgovsko in obrtno zbornico v Osjeku, potrebnega pojasnila. Mi smo namreč dotično notico posneli po hrvaških listih, ki so konštatirali le ustanovitev tovarne.
Nabiralni teden za tiskovni in volilni sklad. Zaupniki so sklenili prirediti nabiralni teden za poseben sklad za naš tisk in za volilno borbo, in sicer v času od 5. do 15. t. m. Kako nujno je. da finanei-alno okrepimo naša podjetja in naše akcije, o tem ne dvomi nihče. Vsi namreč vemo, da bomo imeli ljute boje v vsakem pogledu. Od vseh strani se zbirajo sovražniki na obzorju, da bi oslabili naše organizacije, jim ukrrdli ugled in ogoljufali delavstvo pri prihodnjih občinskih in državnih volitvah. Da to preprečimo, moramo poskrbeti za naš tisk, ga razširiti in biti pripravljeni, da dvignemo v zadnii vasi svoi glas. Zato toplo priporočamo, da so-drngi v ta namen nekaj žrtvujejo, zakaj le v slogi in pripravljeni na težke boje, bomo imeli tudi uspehe. Tiskovni sklad je namenjen za strankine edicije »Naprej« in drugo.
Zahvala,
Podpisana se najtopleje zahvaljujem vsem Velenjskim rudarjem, posebno so* drugu Mlinar Francu I. in Fidej Anton;;, ki sta nabrala vsoto 850 kron kot podporo za pogreb mojega soproga Rudolfa Vošnjaka. katero vsoto sem resnično prejela. Dalje se zahvaljujem vsem ru-darem. uradnikom, godbi, pevcem in so-drugu Marnu, ki so spremljali rajnkega k zadnjemu počitku. Posebna hvala še so-drugu Marnu, ki se je ob odprtem grobu v lepih besedah noslovil od rajnkega. — Velenie, dne 7. oktobra 1919. — Margareta Vošniak. vdova.
Izlava.
Llbttče. Ker so vse obdolžitve, s katerimi me obkladajo prejšnji moj gospodar Rudolf Kostvvein, podomače Šratne-ker v Kotljah in njegova rodbina ter dekla Marija Kališnik, le grdo in nesramno obrekovanje, bom. ako tega ne prekličejo, poiskala zadoščenja pri sodniji, ter jih imenujem čisto navadne lažnjive obrekovalce. Vsaj so dovolj znani
Mariin Štlfter.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAK Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani
Razpis službe.
Pri osrednjem društvu usnarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani je oddati provizomo službo
društvenega tajnika
Prosilci morajo biti izučeni usnjarji, več časa organizirani ter v društvenih poslih izvežbani. Službo je nastopiti 15. oktobra t. I Solidni prosilci, ki imajo tudi nekaj govorniškega daru, ter so v računanju in pisavi dobro podkovani, naj vpo-šljejo lastnoročno pisane prošnje do 10. oktobra t. 1. na »Načelstvo Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani, Šelen-burgova ulica 6. II. nadstr.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1919, Ivan Novšak, t. Č. predsednik.
JLtt	tAJL&jLfcU
= KAJO DELIČ -------------------- |
draguljar in zlatar	i*
Ljubljana, Millerjeva ulica fitev. 4. j*
priporoča tvojo	jj
draguljarsko delavnico £
za nova dela in popravila, kakor tudi u v** J zlatarska dela, poziačenje posrebrnjenje itd. * *? Staro srebro in zlato se kupi po najviljih J cenah in se tudi predela v nove stvari bro- J m	ške, uliane prstane i. t d.	*
nmmmmmmmanisfi mmmm
3
(JCITELJSKA TISKARN^ UU8LJAHA, frančiškanska ulita štev. 6
u'jur<mr,a aftajt i oiMjas mat.
Tiskovine v,a Solo, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode in vesclice. -
LETNE ZAKLJUČKE
		Najmodernejša uredba sa		
		tiskanje listov, knjig, bro-		
		.". - Sur itd. Itd. - v		
1	STEREOTIPU A L1TOGKAFIJA.			
					£'i
iiiiiinmiiHH ■
^Ivan Jax in sin
Ljubljana Dunajsta c. 17
priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih stroje iti stroje za p> tenje
(Mtatiir
za rodbino obit. P i s a! r stroji Adi e Vozna kole* Ceniki se dobe zastonj in frank«