Pisma s Kranjskega. H, Iz deželnega zbora. Deželni zbor kranjski je imel že pred novina letom prvo sejo v sedanjem zasedanju. Druga seja pa se je vršila šele dne 18. jan. To je vendar malo čudno, ko ima deželni zbor obilno dela rešiti. Med tem so se vršila spravna pogajanja, ki pa, kolikor vemo, nič kaj srefno ne napredujejo. Kje je ovira, povedal sem že zadnjič. Sicer ie «Narod» porogljivo to mnenje imenoval «nezrelo». A da je bilo pravo, priča vse dosedanje pogajanje, pričal bo najbrže tudi izid. Njemu je vse nezrelo, kar ž njim ne tuli v ieden rog, in zato še vedno prinaša herostratske dopise svojih mameluških pristašev, s katerimi hoče siloraa spravo pokopati. Da koplje s tem grob tudi slovenskemu narodu, za to mu ni mar. Da, on in njegovi mameluki so že davno toliko dozoreli, da so odpadli s slovenskega drevesa, razjedeni od črva liberalizma! Hitro so živeli, hitro dozoreli, kakor hitro dozori črviv sad. Slovensko ljudstvo jih ne more in ne srae več gojiti na svojih prsih, sicer se ta pogubni črv tudi njemu zaie v srce in ga umori duševno! Znamenita je izjava dr. Majarona iz narodne stranke, v kateri izjavlja očitno, da on in ž niim mnogi drugi možje «naprednega> mišljenja odločno obsojaio pisarjenje «Narodovo» in da so pripravijeni preko teh izdajalskih spletk delovati za spravo. Gospodarstvo našega deželnega odbora je jako težavno. Dežela še mnogo potrebuje za svoj kulturni napredek in blagostan, a nima več kje jemati dohodkov. Saj je naloženih davkom že toliko naklad, da se huje obremeniti naše ubožno ljudstvo sploh več ne more in ne sme. Nisem sovražnik šol, a vendar moram pritrditi onim možem, ki poudariajo, da se pri nas preveč potrosi za ustanovlianje novih ljudskih Sol. V kake dolgove so nekatere občine že zabredle za- slopje, ali razširjeno v dvo- ali trirazrednico. Toda, kaj to pomaga, ko pa manjka učiteljskih močij. Marsikje stoji lepa velika šola, a jeden učitelj mora delati za dva, oziroma dva za tri. S tem se namen šole zadostno ne doseza, ker pouk ni prav nič olajšan. Ni čuda, da se mnoge občine z vsemi silami upirajo novim šolam ali njih razširjenju. Kaj bo narodu koristilo vse znanje, če bo pa gmotno uničen postal suženj lujcem! Mnogo si prizadeva kranjski deželni zbor za zboljšanje vinogradarstva. Kako lepo blagostanje \e cvetelo pred leti na Dolenjskem, ko je trta bogato rodila! Trtna uš pa je izpodjedla staro blagostanje in osušila s trto vred marsikako imovito posestvo. Zadnja leta, odkar se je ustanovila deželna kmetijska šola v Grrau poleg Novega mesta, se je jelo obračati na bolje, ker se pomaga z ameriško trto. Ustanovile so se deželne trtnice in trtni matičnjaki, deželni odbor plačuje posebnega potovalnega vinarskega užitelja, daje podpore in brezobrestna posojila posamnim vinogradnikom. Hvala Bogu, da se je v zadnjem času obrnilo že zelo na bolje, ker ljudje, ki so bili poprej skoro popolno obupani nad opustoSenimi vinogradi, so začeli iznova jih obdelovati. Srečen uspeh jih k delu tem bolj priganja. In prav je, da deželni zbor v to svrho mnogo žrtvuje. Ker se na Grmu pred vsem poučuje o vinarstvu s posebnim ozirom na Dolenjsko, zato je bil umesten predlog, kateri se je stavil v deželnem zboru v zadnji seji, naj se namreč ustanovi na Gorenjskem nova kmetijska šola, v kateri bi se učenci poučevali v prvi vrsti o živinoreji, sadjarstvu in gozdarstvu, ker to troje je glavni vir dohodkov gorenjskim kmetom. Po uplivu te šole se bo brez dvoma dvignilo kmetijstvo in po njem splošno blagostanje tudi na Gorenjskem.