Kaj pomeni biti projekt, če sem človek, se pravi misleče bitje? Sem le dokazno gradivo na večnem razsodišču vsesplošne razčustvovane plehkosti, ki me obdaja, me duši vse bolj in bolj, ki mi v želodcu čisto mehanično povzroča posamične, komaj zaznavne krče, ki me utrujajoče spremlja iz giba v gib, iz misli v misel, tja ... tja ... tja . ..
Če sem, tedaj ne morem biti nekaj, kar je projekt, čeprav je moja misel projekt. Če pa je moja misel projekt, tedaj ta misel ni človek, ni subjekt, prav tako ne morebitna opica, ki bi že znala govoriti. Povedati naravnost: v projektu so projicirane zavestno-miselne kombinacije, ki jim je temelj življenje. Kdorkoli bi poskušal posegati po tem in takšnem življenju, ki mi pomeni bistvo, kdorkoli bi skušal podjarmiti temeljno svobodo in smisel za čas in prostor v meni, bi se pregrešil proti sebi. Pacifizem filozofije? Mogoče že, a kaj, ko vsi programi, vsi projekti, vse ideologije padajo v zaton lastne navzoče neuresničljive stvarnosti, se pravi, v lastno kombinatoriko iz mišljenih miselnih modelov. Da, bral sem Ston Srka, Immanuela Kanta, Edmunda Husserla, Oroska (po zgodovini), Nietzheja, Diltheya, E. von Hartmanna, Freuda, Junga, N. Hartmanna, Marcuseja, Heideggerja, Sartra, Kolakovskega.. ., da, a kaj bi mi vse skupaj pomagalo, če bi pozabil na življenje, na smeh, na vsakdanjost, na dejanja, ki kažejo mojo in samo mojo fenome-nalnosti med tisočerimi fenomeni, na zamisli, ki so uresničljive samo kot dejstvo po premisleku ... In lingvistika, sodobna fizika, kemija, biokemija, biologija, vse vede in znanosti skupaj, kaj vse to zaleže, če se kot človek med ljudmi ne uresničim? Sem še? Sem še čisto zares: cogito ergo sum? Ste tudi vi, ki boste to prebrali, cogito ergo sum? Prebirate, mislite, čustvujete? Ste tudi vi pripravljeni žrtvovati sebe brez boja prostemu času?
Da, večnost mirno traja in kakor nas ne bi bilo. To je prihodnost.
Da, kri se širi po ožilju, vendar prav v tem hipu... koliko ljudi občuti, da hirajo, da mrejo, da tonejo, da so si sami zgradili Babilonski stolp pozabe..., da so prav v tem hipu padli, da so trupelca? Ne zahtevam popolne pravičnosti v imenu discipline. Samo razdalje od zunanje plasti kože, samo telesna debelina, ki se uravnovesi v materijo ... energijo . .. prirodo ... Humanizem ali ho-lizem?
Ujeti smo, ljubi moji, v ta edini svet. Pravzaprav smo čisto preprosto prosti.
Sedaj pa je svet že mnogoter, je kombinacija, je družbeni položaj, je položaj v postelji, je subjekt, je homo homunculus. Je, in to mi zadostuje. Kaj naj rečem otroku, ki bo civilizirano vprašal: Kaj je smrt? Kaj je ka-ma-sutra, kaj pilula, kaj čas, kaj rojstvo, kaj šport, kaj prostitucija, kaj svet, kaj politika, kaj pomenijo vse moje definicije. To ni spraševanje v neskončnost, ker je otrok živ. Živ je, ne pozabite. Ste že mrtvi? Gotovo ste šli v filozofsko šolo vprašat za definicijo življenja. Vi vse!
V TEJ ŠTEVILK!
Mija!ko Todorovič - 0 reformi univerze
A!i bodo študentje p!ačevo!i višjo stanarino?
10!et višje tehniške šoie Perujska poezija
Omiš!janje
pos!anstva
Korak naprej, dva...
Dijaški domovi v S!oveniji
NAKLADA:
8.	št. 10000
9.	št. 11000
gSKLAD ZA IZGRADNJO MAISTROVEGA SPOMENiKA 518-746/1-548
10 tet višje tehniške šote
S svečano sejo sveta višje tehniške šote je 6. marca VTS proslavila 10-let-nico ustanovitve. V častnem predsedstvu so biti dosedanji direktorji dipi. inž. Marko Kržišnik, dipi- inž. Jože Koiarič, dipi. inž. Mirko Ceh, dipi. inž. Miiivoj Raič, dr. Bogdan Voiavšek in sedanji direktor dipi. inž. Dušan Zavadlav.
Zbor profesorjev, štndentov in številnih gostov je pozdravi! predsednik deiovne skupnosti dipL inž. Bruno Stigiic. V orisu razvojne poti šoie je poudarit, da je pred desetimi teti predvsem iz resničnih potreb mariborskega gospodarstva nastaia šoia, ki danes uspešno vzgaja strokovnjake. To dokazuje tudi visoko števiio študentov, ki so se v teh ietih vpisali na višjo tehniško šoio. Od teh jih je več kot 1100 tudi diplomiralo.
Posebno pomembno je tudi, da je 51 odstotkov študentov iz deiavskih in kmečkih družin iz ožjega mariborskega območja, precej pa jih je tudi iz drugih slovenskih pokrajin, iz drugih republik ter v zadnjem času tudi iz drugih držav. Dipl. inž. Bruno Štiglic je opozoril tudi na pomemben razvoj pedagoškega kadra, ki šteje danes 37 rednih in 42 pogodbenih predavateljev, ki je s svojim pedagoškim delom izšolal industriji tudi kopico potrebnih strokovnjakov. Razen tega so nekateri predavatelji napisali že prek 80 učbenikov za potrebe šole in sc ukvarjali z znanstvenim delom. V preteklem letn je VTŠ kupila moderni elektronski računalnik IBM 11 30, ki je sedaj v veliko pomoč študentom in profesorjem pri skupnem znanstveno raziskovalnem delu.
Nato so šoli ob njenem jubileju čestitali gostje, med njimi član Izvršnega sveta dr. Vladimir Bračič, predsednik občinske skupščine Mirko Žlender in drugi. Med čestitkami so prisotni najbolj pozdravili čestitko direktorja visoke ekonomsko komercialne šole dr. Danila Požarja, ki je šoli zaželel, da bi kmalu dobila drugo stopnjo.
Foto in tekst: B. ČERIN
Pred več kot desetimi jeti se je iz spoznanja potreb industrijskega zaledja izoblikovala zamisel o ustanovitvi Višje tehniške šole v Mariboru. Dalekovidno in širokopotezno po najsodobnejših načelih razvoja visokega šolstva v svetu zasnovana je bila z zakonom skupščine Socialistične republike Slovenije ustanovljena dne 26. novembra 1959. Se so žive besede, ki jih je ob otvoritvi spregovoril Boris Kraigher. Se se živo zavedamo odgovornosti, ki smo jo prevzeli ob ustanovitvi te šole.
V desetih letih, polnih dela in iskrenega prizadevanja vseh, ki dobro mislijo, so iz načrtov zrasle učilnice in laboratoriji, iz uka-željnih mladih inženirji, iz nenehnih stikov z industrijskim zaledjem je zraslo obojestransko plodno raziskovalno in znanstveno sodelovanje. Odprta za pobude iz prakse je postala šola nosilka novih pobud za prakso. Z novim najsodobnejšim elektronskim računalnikom stopa šola v novo desetletje svojega obstoja in se s tem vključuje v razvoj najsodobnejših projektantskih metod na področju tehnike. Tisoč diplomantov, ki jih je dala šola gospodarstvu, je v praksi utrlo pot novim profilom, ki jih vzgaja Višja tehniška šola. Iz leta v leto raste število vpisanih, vse več je študentov iz kmečkih in delavskih družin. Daleč smo še od cilja, ki smo si ga zastavili, pa vendar veliko je zraslo v teh desetih letih in veliko je bilo tistih, ki so nam v teh letih z bodrilno besedo in dejanjem, z nasvetom in priznanjem pomagali — vsem tem ob tem našem skupnem skromnem jubileju iskrena hvala.
Želimo tej šoli, da bi v nadaljnjih letih izpolnila vse to, kar od nje pričakujemo, da bi ohranila odprtega duha in svežino misli, ki sta jo vodila v prvem desetletju.
Prof. dr. B. Volavšek, dipl. inž.
STRAN 2
PREDSTAVNIKI ŠTUDENTOV V SVETU ZDRUŽENJA
L Alojz PIKALO študent H. letnika PA
2.	Zlatka KOVAČIČ, študentka!!, letnika VAŠ
3.	Vlado KREBELJ, študent !. letnika VEKŠ
4.	Micko KOKOL, študent !!. letnika VPŠ
5.	Zvonko P!HLAR, absolvent VSŠ
6.	Tomaž STRNIŠA, študent IL letnika VTŠ
a!i bodo študentje plačevati višjo stanarino?
Zadnje dni vlada med stanovalci študentskega doma v Mariboru veliko razburjenje, ki je povsem upravičeno. Komisija za materialna vprašanja pri ZMVZ je na svoji drugi seji v sredo, 25. marca 1970, sprejela sklepi da se stanarina poveča za 15,00 ND, oziroma da se 100'Va subvencije znižajo na 50 °/a, 50*/o subvencije pa na 0"/o. Tovariš glavni tajnik, profesor Janko Kuster, je pojasnil, da bi pri takem vzdrževanju subvencij, kot so bile sedaj, imel dom ob koncu šolskega leta 6,000.000 SD izgube. Na prvi seji sveta združenja (20. februarja 1970) je bilo jasno in glasno zagotovljeno, da se stanarina v tem študijskem letu ne bo povečala. Celo več: dom bo posloval s takim dobičkom, da bo lahko kril delne stroške, ki bodo v jeseni nujno večji. To zagotovilo (sklep!) je bilo sprejeto tudi v zapisnik. Torej ,kje in kaj je resnica?
Da bi bil paradoks še večji, je bil na isti seji (25. marca 1970) sprejet sklep o povišanju osebnih dohodkov osebju v ŠD za 11 (enajst) odstotkov (upravnikovi osebni dohodki so že sedaj precej visoki), na drugi strani pa se z ukinitvijo subvencij poviša stanarina. O sveta logika! Študentje . naj bi višjo stanarino plačevali iz solidarnosti do tistih študentov, ki bodo prišli v jeseni v ŠD in bodo morali plačevati višjo ceno. Tovariši, mi smo za solidarnost, a ne vemo, kaj nam pripravljate za čas 6 mesecev!? Kot vidimo, se stvari zelo hitro menjavajo. Torej se bomo borili za naš materialni položaj danes. Kaj bo jutri, ne vemo. Tisti, ki bodo prišii za nami, se bodo morali prav tako boriti za svoje pravice in za svoj standard.
PIKI
smo za skupno akcijo
Pretekli teden sem se udeležil sestanka oziroma razgovora s predstavniki večine višjih tehničnih šol v Jugoslaviji, katerega so sklicali in dali pobudo zanj študentje VTŠ Zrenjanin. Tema razgovora je bila »možnosti prehoda študentov višjih šol na fakulteten. Morda bi lahko očitali organizatorju, da je bil ozkosrčen, saj si je zamislil le akcijo tehnikov, še ožje, le akcijo strojnikov. Toda, z ozirom na to, da je ideja k pristopu reševanja tega problema prišla spontano iz vrst posameznih TŠ in ne kakšnega študentskega foruma, kot je to pri nas v navadi, in z ozirom na to, da bi izhodiščna gledanja in materiale posredovali velikemu zboru na mašinijadi v Nišu (v aprilu), jim ta očitek skoraj lahko spregledamo.
Cilj razgovora je torej bil, omogočiti prestop na fakultete, za dosego tega cilja pa je seveda več poti.
Na razgovoru so sodelovali predstavniki šestih VTŠ: Zemun, Zrenjanin, Novi Sad, Cačak, Subotica in Maribor. Zanimiva ugotovitev — sodeluje šest šoi, razjasni pa se le pet različnih staiišč oz. alternativ za dosego ciija. Je potrebno posebej povedati, zakaj tako? Vsak ima svoje mnenje, le Maribor ga nima. Ne vem, če je vredno omenjati vseh pet, morda le dve skrajnosti. VTŠ naj bi organizirala dve smeri: eno za prakso, to je v bistvu profii, ki je sedaj, in druga smer za fakulteto, ki naj daje večji poudarek teoriji.
Druga skrajnost: za prehod naj postavijo fakultete tako, da bi v tretjem letniku organizirali oddelke posebej za študente, ki so prišli iz višjih šol. Vsaka od petih alternativ je projicirata materialno in kadrovsko stanje posamezne šole. Ideji, da bi VTŠ organizirala fakultativna predavanja na približno 5—7 diferencialnih izpitov, so se nekateri takoj uprli, češ, da je to neizvedljivo, saj so preobremenjeni s 40-urnim študijskim tednom, nimajo prostorov (laboratorijev, študijskih učilnic, kabinetov, risal-nic), saj pride npr. na subotiški šoli na enega študenta le 0,75 kvadratnega metra učnega prostora.
Vsekakor je potrebno pojasniti, da je mariborska VTŠ zanje najboljša, največja in najmodernejša. Ne vem, aii mislijo tako tudi mariborski študentje.
Naši študentje so morali za prehod na drugo stopnjo opraviti fakultativni izpit iz matematike II in tujega jezika. Kaže, da do sedaj ni bilo komplikacij, vendar bo za naslednje študijsko leto — če bo strojni fakulteti v Ljubljani potrjen 9. semester] potrebno opraviti verjetno 5 diferencialnih izpitov. Toda poglejmo še drugo plat. Največji procent študentov se po končani višji šoli zaposli. Nedvomno bo število študentov, ki bodo nadaljevali študij na visoki ekonomsko komercialni šoli, iz leta v leto večje, in morda prihodnost, ko bo VTŠ Maribor prerasla v visoko šolo, ni več tako daleč. Ali se naj zaradi tega odrečemo skupni akciji študentov višjih tehničnih šoi pri nas? Mislim, da ne. Najmanj dve generaciji bi občutili našo nezrelo napako.
Materiali razgovora bodo sestavljeni ter v skrčeni obliki poslani vsem šolam, fakultetam, študentskim organizacijam in listom. Izhodišča so znana, z njimi in z dejstvom o enotnosti stališč vseh sodelujočih predstavnikov šol bomo nastopili v Nišu, kjer naj bi problematika dobila širše
— morda celo politično obeležje.	M. Dolar
*— in z najboljšim, bar je ustvaril Maister pesnik, posebno s svojim slavospevom naši zemlji, bo prav tako živel nesmrtno, kot bo nesmrtno živel z zgodovinskim delom, ki ga je opravil Maister vojak.« S to mislijo je leta 1934 končal ob Maistrovi smrti generalu posvečeni zapis pesnik Janko Glazer.
Bolj kot se odmikamo dogodkom pred pol stoletja, jasnejša nam postaja njihova podoba. Boj, ki se je bil za našo zemljo, nam ni dal samo slovenskega Maribora, marveč je Slovencem v narodnem boju zrasel tudi prvi slovenski general — Rudolf Maister. Ob obravnavanju boja za slovensko Štajersko in tudi Koroško ob koncu prve svetovne vojne se, naj pričnemo pri tem ali onem dogodku, misel vedno vrne k osrednji osebnosti tistih dni, generalu Maistru. Cas je bil takšen, da je zahteval odločnega človeka in čvrstega moža. Samo oborožena sila nam je lahko priborila to, kar je naše. Omahljivost in bolehno zaupanje v ssamo-odločitev narodov« in v pravičnost pa sta zapravili Istro in Koroško. Nihče ni nikdar dvomil v Maistrovo priljubljenost med našim narodom, močno pa lahko dvomimo, da je novorojena Jugoslavija pred in tudi socialistična po drugi svetovni vojni izrazila Maistru tisto priznanje, ki ga je zaslužil. Šele v zadnjih letih si resnica o Maistru nezadržno utira svojo pot. Zakaj so morali borci, ki so nam priborili tolikšen kos našega narodnega ozemlja, tako dolgo čakati na priznanje? samo zato, ker Maister ni udaril samo po tistih Nemcih na meji, ampak si je upal obračunati tudi s sovražniki v lastnih vrstah? Z velikonemško propagando zapeljana delavska množica tedaj v Mariboru ni predstavljala delavskega razrednega gibanja, ampak šovinistični
Generai Rudoif Maister 23.10.1932
Foto: B. Čerin
..NE PRIZNAVAM N!-KAK!H TOČK. MAR!-BOR PROGLAŠAM ZA JUGOSLOVANSKO POSEST !N PREVZEMAM V !MENU SVOJE VLADE POVELJSTVO NAD MESTOM !N VSO SPODNJO ŠTAJERSKO."
MA!STER
Proslava osvobojenja v Mariboru 15. decembra 1918. Vojaštvo, šole In civilno prebivalstvo defilira po maši pred generalom Maistrom.

Šesta stotnija mariborskega pehotnega polka v Radgoni 1918/19
nemški boj. Nemški boj, ki ga je nova slovenska oblast odločno zatrla. Nihče ne sme zahtevati, niti v imenu takrat lažnega delavskega internacionaliz-ma, da bi slovensko Štajersko zapisali narodnemu poginu. Pred našimi očmi že petdeset let umira slovenska Koroška. Primernost trenutka rojeva velike može, boj proti potujčevanju nam je dal Maistra. On je bil tisti, ki je v rokah z oboroženo močjo držal vse niti takratnega boja. Iz zapisov Maistrovih borcev veje zanimiva in povsem razumljiva misel. Maister ni bil samo poveljujoči oficir, bil je tista živa iskra, ki je dajala vsakemu posamezniku moč, da je vztrajal.
Maister je bil en sam. Zato nam je tudi danes blizu in drag, prav tako kot pred petdesetimi leti. Svobodna slovenska Štajerska in njen osvoboditelj sta eno.
Janez Švajncer
Zahteve po gradnji spomenika generalu Rudolfu Maistru so upravičene. Prisotne so v našem delu in mišljenju — le odločiti se bo treba. Takoj in vsi. Uredniški odbor ustanavlja sklad oziroma namenski račun, v katerega se bodo stekala sredstva, namenjena za postavitev spomenika generalu Rudolfu Maistru.
Objavljamo naziv in številko namenskega računa pri SDK SKLAD ZA IZGRADNJO MAISTROVEGA SPOMENIKA 518-746/1-548
S sredstvi bo upravljal odbor, ki ga sestavljajo naslednji člani
predsednik sklada: Slavko Gerič,
člani sklada: Jože Marinšek, Janez Švajncer, Radovan Cotič in Dušan Zbašnik.
V	akcijo za zbiranje sredstev se vključujeta uredniški odbor Katedre in izvršni odbor študentske skupnosti.
Pozivamo posameznike, organizacije, društva in podjetja, da podprejo to akcijo in s prostovoljnimi prispevki postavijo temelje spomenika.
V	Katedri bomo objavljali višino posameznih prispevkov, v akcijo pa bomo vključili tudi druge slovenske časnike.
Ko bodo sredstva zbrana, se bodo prenesla na tisto organizacijo, ki se bo lotila izgradnje spomenika. Ce bi se iz kakršnihkoli vzrokov akcija Katedre končala, bomo sredstva prenesli na zvezo Maistrovih borcev kot namenski sklad za izgradnjo spomenika.
Uredništvo KATEDRE
Pred slavnostnim pohodom posadke k manifestaciji dne 25. marca 1919 v Radencih (Foto: arhiv muzeja NOB)	STRAN 3
ANTOMIO CLSNEROS
uspešen nastop KUD "študent"
!z manbora v št. janžu v rožu
Slovenska mladina je v nedeljo imela v gosteh kultumo-umetni-ško društvo Študent iz Maribora, ki je v Št. Janžu v gostilni Tišler nastopilo z izredno pestrim kulturnim sporedom. Ta obisk mariborskih študentov je bil predvsem namenjen navezovanju stikov med mariborsko in koroško mladino. To je povedal tudi predsednik Slovenske mladine Valter Gutovnik, ko je gostom iz Maribora izrekel dobrodošlico.
Nabito polna dvorana obiskovalcev iz Št. Janža in okolice je bila prizorišče lepega kulturnega užitka, ki so ga nudili mladi gostje iz Maribora. Nad petdeset sodelujočih je v posameznih toč-g	kah izmenoma navduševalo šte-
vilno občinstvo. Najprej je nastopila folklorna skupina in pod vodstvom koreografa Ika Otrina izvedla Splet belokranjskih na-=	rodnih plesov. Za folklornim na-
stopom je bil na vrsti komorni pevski zbor centra za glasbeno vzgojo, ki je pod vodstvom Staneta jurgeca zapel štiri pesmi.
Že po prvi odpeti pesmi smo vedeli, da imamo pred seboj zbor z visoko stopnjo. To je bilo zelo presenetljivo, ker so bili v zboru zelo mladi pevci, zato pa tembolj razveseljivo, ker so nam s tem pokazali, kako skrbno gojijo glasbeno kulturo. Nadvse pa je pre-g senetil čudoviti glas solistke, ki je v pesmih Pojdam v Rute, No-EE coj pa, oh nocoj in drugih marsikateremu poslušalcu izvabil solze v oči. Spored sta izmenoma izvajala zbor in folklorni ansambel; slednji je dovršeno izvedel vsak narodni ples in s tem pri občinstvu izzval navdušen aplavz.
Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na instrumentalni ansambel, ki je skrbel za primerno glasbeno spremljavo.
Prireditev jc v celoti zapustila g dober vtis in sleherni obiskovalec je izrazi! željo, da bi mariborski mladinci še kdaj prišli na Koroško. To so mladi gostje tudi radi obljubili. K njihovemu vrhunskemu izvajanju sporeda čestitamo.
Prav tako pa čestitamo tudi Slovenski mladini kot prirediteljici tega uspešnega popoldneva in želimo, da bi v bodoče večkrat priredila podobna srečanja.
Slovenski vestnik, št. 12
§	a
Gledam
in vidim svoj narod in trpim.
Boii me usoda zamejskih Slovencev, v sren me peče umiranje slovenskega Korotana, čutim kako žilavo in uporno se bore za svojo narodno samobitnost, Siovenci? tam za zahodnimi mejami.
In mi Siovenci doma?
Matični narod, tisrcesiovenstva,
kaj storiš za svoje brate onkraj državnih meja?
Aii te boii njihova usoda,
aii čutiš, da so dei tvojega telesa?
S čim jim oiajšaš njihov boi in upe? občutek osameiosti in zapuščenosti?
O ti zvesta in globoka, dejavna ljubezen
do umirajočih in borečih se bratov v zamejstvu, KJE Sl?
P K.
V a b ! ! o na
VEČER SLOVENSKIH NAROD-N!H PLESOV !N PESM!
H ga pttreja Stoventka m!a-dina v nedeljo IS. marca 1970 ob IS. uri v gottilni TiŠ-!er v Sl. Janžu v Rožu.
Gotluje Kulturno umetniško društvo .ŠTUDENT" i: Maribora.
Nakopajo:	Komorni pevski
zbor, loiklorna skupino ter in-Mrumentalni ansambel narodnih pesmi s pevko.
Ma lo kulturno prireditev vse najprisrčneje vobi
o d b o i
nova perujska poezija
Vodeči perujski pesniki, predstavniki starejše generacije, so bili pod močnim vplivom francoskih avtorjev in so zato bili zelo malo povezani s perujsko psihično aktualnostjo. Zato niso producirali konfesionalne in dramatične poezije, ki naj bi izvirala iz edinstvenega okolja. Šele najnovejša generacija mlajših perujskih pesnikov je našla svojstven izraz, ki sicer priznava francoski vpliv, toda le-ta pri njih ne dominira. Surrealizem, ki j d mogoče imel paralelo v geografiji Peruja, je imel predstavnike, kot so: West-phalen, Eilson, Blanca Varela in Sologuren. To je bilo zaradi kultificirano sofističnega ozadja ter evropskih vplivov in zaradi njihove želje po filozofiranju in abstrakciji.
Mnogi iščejo motive v pesmih in legendah Quechu-ja, s podoživljanjem inkovske in nasploh indijanske tradicije, vendar se zdijo rezultati izumetničeni in vase zaverovani. Pojavila se je tudi skupina pesnikov iz konca štiridesetih in začetka petdesetih let, ki pišejo o socialnih temah, z obtoževanjem slabega socialnega sistema ter uporabljajo poezijo v politične namene. ANTONIO C1SNEROS -- rojen v Limi 1942. leta. Njegova najnovejša knjiga aCanto ceremonial contra un oso hermiguere«, Izdana v Havani, je dobila nagrado za poezijo, podeljeno od Časa de las Americas, za celotno Latinsko Ameriko. Cis-neros sedaj predava na Southampton Univer-sity.
GUILLERMO CHIRINOS CUNEO — rojen v Limi in je do sedaj izdal le eno knjigo pod naslovom ^Idiota del Apocalipsis«.
M. Žitnik
OPIS TRGA, SPOMENIKA IN ALEGORIJ V BRONU
Konj, osvoboditelj Zete?) bron pobetjot od ptičjih iztrebhov.
Tri debete dehtine Država,Svoboda in mato povešena Pravica. Ob honjevi zadnjici: Suverenost Bratstvo in Razumnost jvetik trebuh in lovorov venec odprt v njenih rokah). Skromnost in Usmiijenje dopolnjujeta osvoboditetja — oviti v njegovo zastavo zetene in bete barve — z tistnimi vejami.
Nadangeti
z napihnjenimi rožički.
Muka
z imenom mrtvega moža župana v uradu, imena pokroviteljev, bojev, predsednikov in škojov. Koničasta ograja, vsak dan botj rjasta zaradi psov, okoii poti in stopnic za uporabo beračem.
Lesene ktopi, petagonije, druga dekteta
njihovi tasje zelenkasto beti; Upanje,
Lepota in Čistost, in
še čisto na koncu, Pomlad
top te kosteniee, in
Demokracija. Skoraj vsak dan tudi
napad množice,
črnih pendrekov, zeienih četad pobrtjenih s ptičjimi iztrebki.
GUILERAIO CHIRINOS CUNEO
PEPELKA
Padeš na zemtjo ker te pahnem jaz padeš na ptanet prekucneš se na tta.
Bita si služkinja v moji hiši
imeta si strešno sobo z omaro na stopnicah
in tvoje prst,
zarite v moje oči, prekipevajoče — razdevičenje: Danka in kri, Pepetka.
Moji zobje so grizti
— mučeniški kratj v svojem gradu, uročen — moji zmrznjeni votčji tasje so se dvigniti nad
tunine kraterje
vročina in sopara
"a vala tvojega belega trebaha
^ra!rkajočega 3 črno peno in paro.
Bila si siučktnja v moji hiši (vonj po jabolka!), zelenjavi, jattlarju, pepel-nato mehka zadnjica) ^neia si sobo z omaro na stopnicah, nehaj
oguljenih magazinov roŽTtato kuhinjo z duhom po česna in lesa.
Biia je noč moj rdeč rog
^ tzvrge! sper?no na norce in luno.
^adaš, potisnje?ta Pepelka...
Prehacnjena služkinja stopnic meso v razcvetu, godna za možitev i ohranjena med planeti — dekle barak. Popadla mati.
omišijanje
pos!anstva
pristajamo na trditev, da je šota tista institucija, ki naj miseino in teiesno aktivira miadega človeka, se poraja vpraašnje, s kakšnimi siiami bomo to skušaii doseči. Ati bomo na marksistični idejni osnovi graditi daije ati pa bomo pristali na "kompromis« in skušati enačiti odtočno shcijo v tej smeri s samoodtočevanjem in duhovnim samooptajanjem, po katerem tabko ideološki aompas kaže na sever aii pa tudi na jug. Živimo ^ času, ko se z vsemi sitami pripravi jamo na nov zagon. Temu pravimo tudi reforma — sprememba obtike. Ne mistimo na gospodarsko in "fužbeno reformo v ozkem pomenu besede; pomen besede prenašamo na vsa področja človekovega bivanja. Tako tudi v šoto. Kaj pomeni reforma v šoti? Plantažno sajenje marksistične mi-*fi med poukom družboslovja? Nikakor ne! Reorganizacija našega šotstva mora potekati ^Poredno s strukturnimi in vsebinskimi spremembami organizacije ZK. Te spremembe sc ne morejo pokazati samo v vrhovih detavske avant-^*rde, ampak morajo preiti na VSE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK. NA VSE ČLANE, KI V NJEJ TVORNO SODELUJEJO. Ctani ZK pa poučujejo tudi na naših šotah, čeprav je pi) ^ent ctanstva v ZK na naših šotah med vzgojiteljskim Kadrom porazno majhen. Pa ravno učitetj in Profesor naj bi bita tista, ki s pomočjo ptodnega ^azorskega diatoga v kotektivu, opredetjujeta ko-rge in mtado generacijo za materiatistični po Med na svet. Izjem, ki skušajo postavljati idejno l^gojo samo na predmete, najožje povezane z "ružbeno problematiko (na sociologijo, potitično CKonomijo, pravo, zgodovino itn), zanikajo pa m*jnost enake idejne angažiranosti pri pouku naravoslovja in jezikov, ne moremo toterirati. Za-^J? KER SE ZAVZEMAMO ZA TOTALIZIRA
Y Ponedeljek, 16. marca, je bita v prostorih doma "ružbenih organizacij seja stalne skupščine študentske skupnosti. Sprejeti so finančni ptan IO m Katedre. Ctani skupščine in gostje pa so obravnavati predvsem programe posameznih komisij.
Borba mištjenj
NO SOLO, V KATERI MORA PRODRETI IDE JA TAKO MED SOLNIKE KOT MED ŠOLAR JE, DIJAKE, ŠTUDENTE. Ce takšna funkciona-tizacija ne bi uspeta, bi to pomenito nesposobnost Zveze komunistov Jugoslavije, kar pa ne more držati! Ce smo uspeti na vseh področjih družbenega dogajanja, v kutturi, znanosti, umetnosti, v ekonomiki, poiitiki in fitozofiji, ne vem, zakaj ne bi mogti spremeniti podobo naših šot. Potrditev teh besed stišimo tahko vsak dan. Preberimo Družino, vzemimo v roke Ognjišče! Preračunajmo ati pa izvedimo anketo, kotiko izobra ženeev, ki poučujejo našo mtadino, je vernih. Kotiko dijakov, študentov je religioznih? Zato to-tatizirajmo šoto, opravimo s posrednim, prikritim klerikalizmom, ki kaže svoje zobe tam, kjer ga do sedaj nismo intenzivno iskati. Ko bomo tahko tako sprožiti akcijo med osnovnimi organizacijami ZK, ki so žeto, žeto neaktivne, bomo tahko premagati zto, ki mu pravimo tudi brezidejnost pouka. Povezujemo ta sktop besed z nezainteresiranostjo tjudi, na njihovo depotitizacijo, obenem pa v smeri izbotjšanja tega stanja nismo Se prav ničesar storiti.
Ne zahtevam ničesar drugega kot to, da vsak komunist resnično DELA TO, ZA KAR SE JE OB VEZAL, KO JE VSTOPIL V ZK. Reorganizacija vedno izhaja iz dejanskega stanja. Zato se je treba dogovoriti o konkretnih akcijah in jih izpeljati. Način izpeljevanja ni tako žeto važen, važnejši je citj. Te naloge pa se je treba totiti na vseh nivojih tako, da je omogočena osebna iniciativa, ki naj pokaže nove, Se neodkrite obtike deta. Tako se bomo hkrati znebiti birokratizacije in utesnitve uresničevanja novih idejnopotitič-nih in vzgojnoizobraževatnih konceptov.
Enkrat in za vedno moramo odločiti, da učitetj in profesor, ki verujeta in v takšnem duhu tudi vzgajata, NIMATA NA NAŠIH ŠOLAH KAJ ISKATI. K temu sktepu si pomagamo s proučevanjem kvatitete vzgoje in idejnonazorsko anati-zo vzgojnega procesa. Proučiti je treba stvarnost, ki nas objema s svojo realnostjo, ugotoviti težnje cerkvenega prikritega klerikalizma, pojasnjevati bistvo našega sistema enakopravnega demokratičnega soodtočanja, razjasniti odnose med narode naše federativne skupnosti in tako GRADITI ČLOVEKA. Kakršenkoli konformizem ali pa odtegovanje boju bo pomenit rcaktiviranje že poraženih sit. Poraženci se vedno zbirajo skupaj, tako da so trdneiši, ko nastopijo. Kaj pa mi? Po naših jasno začrtanih poteh moramo zgraditi enotno, za spremembe dovzetno organizacijo, ki bo črpata nove moči iz ŠOL, KJER SE BO VZGAJALO SAMO V SOCIALISTIČNEM DUHU, brez kakršnihkoli primesi katolicizma. Cerkev je privatna organizacija, ki s šolo nima ničesar opraviti.
Jutrišnji danes se je že pričel. Mi pa še nismo poračunati s preteklostjo. Mimo tega ne moremo. Zgodbo smo zmeraj začeti graditi pri temeljih. In če ne bomo začeti odtočne akcije, bomo Se nekaj časa stati na trhtih temetjih.
Dušan Zbašnik
biti aii ne biti
Stovenci smo in domovina nam je draga. Borimo se, da bi bito naše življenje na tem koščku sveta čim tepše, čim uspešnejše. Borimo se za bratstvo in enotnost v naši skupni državi Jugoslaviji Borimo se za čim uspešnejše gospodarstvo, gospodarstvo, ki bi bito konkurenčno tudi v mednarodnem prostoru. Vetika je naša borba, ki pa z več ati manj uspeha premaguje ovire, ki se po-stavtjajo pred njo.
Borbo, ki so jo bojevali naši starši s puškami, mitraljezi in kasneje s svinčniki, povzemamo sedaj mt. Zavedamo se. da se za nas komaj pričenja in verjamem, da je to borba za biti ati ne biti. Po petindvajsetih tetih socializma in samo-
upravljanja je naš sistem v veliki krizi. Nima smisla, da si pred tem dejstvom zakrivamo oči. Predvsem mi mtadi hočemo poznati resnico, ka kršnokoti, resnico, s katero bomo odšli v naslednje stoletje. Ati je sistem samoupravljanja resnično v največji krizi v svoji zgodovini? Ati se distribucija vptiva resnično približuje anarhični krivulji? Ati je rešitev sistema samoupravljanja v modetu, ki so ga izdelali zagrebški kolegi — v sistemu, ki naj bi bil spojitev samoupravljanja in managerstva? Ati smo dovolj sposobni, da ta sistem povzamemo, če pa vemo, da je naša kva lifikacijska struktura neustrezna, nizka, da tak sistem zahteva samoupravljavca, ki bo za svoje delo odgovoren družbi?
Ati naj povzamemo model, ki ga je izdelal drugi kolega in na managerskem upravljanju, kjer naj odločajo o stvareh samo strokovnjaki? Modet, ki je v nasprotju z našim političnim sistemom? Kakšna bo naloga ZKJ, da reši ta problem? Prepričan sem, da je to mnenje večine mladih. Optimisti smo in želimo, da se ti problemi rešijo, pa čeprav bodo potrebne žrtve.
Ernest Zvar
ŠTUDENTSKI OKTET JE V ZAČETKU ZBORA ŠTUDENTOV ZAPEL DVE PESMI
Več kot 250 študentov, stanovalcev študentskega naselja, se je zbralo na zboru in obravnavalo odnose med upravo doma (točneje med upravnikom in študenti) in finančni načrt za leto 1970. Razprava je od ostrih kritik metod dela upravnika prešla k treznemu razmišljanju o izvajanju hišnega reda, finančnem položaju doma, samoupravnim odnosom ipd. Veliko se je govorilo o nediscipliniranosti študentov, vendar pa so prizadevni kritiki pozabili povedati, da je v letošnjem letu disciplina naravnost vzorna, če jo primerjamo z lansko in da so k temu veliko prispevali tudi študentje.
Kakorkoli je, nenapisan sklep zbora je bil ta, naj bi se v bodoče držali statuta tako študentje, kot upravnik in da bi v pripravi vseh aktivov o delu vseh organov doma sodelovali študentje. Zopet se je pokazalo, da dejansko obstajajo trije poli moči — študentje, združenje in upravnik ter da nastajajo krize takrat, kadar se izključi iz odločanja eden od teh faktorjev. Kot kaže, se to zgodi večkrat, običajno v škodo študentov.
— UR
problem razvitih in nerazvitih v sioveniji
korak naprej, dva...
Siti in lačni Siovenci — več kot le obrobno geslo. Problem dobiva sedaj drugačne dimenzije in na pomolu so znamenja resnega pristopa k razreševanju tega slovenskega konflikta. Študentska mladina v Mariboru se je tega dobro zavedala in je zato lani jeseni pripravila pogovor o nerazvitih področjih. Trezno, predvsem pa strpno stališče mladih do tega problema je vsekakor prispevalo k prav tako treznemu razsojanju slovenske skupščine in vlade. Napadalno in po možnosti hujskajoče stališče bi nujno rodilo odklon, kajti nikoli ni težko dokazati, kako je resnica napadajočih postavljena na šibke noge.
Vsi, ki so se ukvarjali s problemi nerazvitih, so nastopali s sprejemljivimi argumenti, ki so sami po sebi odpirali problem reševanja. Osnovno stališče posvetovanja mladih je bilo logično: ne zatekajmo se pri odpravljanju nerazvitih k administrativnim ukrepom, pač pa rešujmo problem s krediti, gradnjo infrastrukture in s pospeševanjem gospodarstva. Mladina je tako razumela staro kitajsko modrost: če daš ribiču ribo, bo sit en dan, če ga naučiš ribiti, bo sit vse življenje.
In vendar je najti tu in tam med mladimi nerazumevanje za reševanje problemov, ker patetično vzklikajo, da bi kruh enega banketa zadostoval za enoletno pomoč revnim kmetom na Kozjanskem. Pisec te misli ni poznal modrosti o ribi in ribarjenju. Prav tako je do skrajnosti dema-goška misel, da o lačnih Slovencih lahko razpravljajo le lačni. Po tej poceni modrosti ne bi bilo na svetu niti enega velikega revolucionarja, ker pravi revolucionar se bori za druge in ne zase. S tezo o pravici boja lačnih za lačne se postavljamo na, ne zamerite, smešno stališče.
-gvj m qpis u}snH""3 nfuuAosojzua a nih so najprej zaznavni v zavesti družbenopolitičnih organizacij, ki so pred leti dopovedovale, da je razlika med razvitimi in nerazvitimi le v
jugoslovanskem prostoru, slovenski primer pa je nekaj povsem tretjega. Sedaj smo prišli do pomembne točke, da govorimo o nerazvitih tudi v Sloveniji. Dosegli smo najpomembnejši trenutek: priznanje problema. Potrdilo za trditev najdete v resoluciji prve konference Zveze komunistov Slovenije, ki je šla še korak naprej in je načela problem socialne diferenciacije. Tudi na seji konference SZDL v Ljubljani so zelo tehtno razpravljati o nerazvitih. Pregiejte poročilo pred-
sednika republiške konference SZDL Janeza Vipotnika.
Bolj kot uspeh na zavestnem področju, so zanimivi praktični premiki. V gospodarstvu vidimo veliko zanimanje za nerazvita področja v gospodarski zbornici ter v ekonomskih centrih, kjer pripravljajo dolgoročne načrte za razvoj Slovenije. Gospodarska zbornica je že pozvala delovne organizacije, naj pri novih investicijah razmislijo tudi o vlaganju denarja v nerazvita področja.
Najbolj konkretne rešitve pripravlja izvršni svet, ki bo v kratkem predložil skupščini paket zakonov s področja kmetijstva, izhodišče je izredno zanimivo: od agrarne diskriminacije je potrebno preiti k agrarnemu protekcionizmu, torej od zapostavljanja k pomoči in zaščiti. Z drugimi besedami pomeni, da tudi vlada sodi probleme zasebnega kmetovalca za svoje probleme.
Naša povojna agrarna politika od zadrug do maksimuma in naprej do gesel o socializaciji vasi, so pripomogla k tem, da smo na izrazito kmetijskih področjih zaostali. Nekako v začetku šestdesetih let smo kmetu zagotovili, da ne bomo pristopili k nikakršni socializaciji vasi z odvzemom zasebne lastnine. V tej svobodi pa je kmet dobil tudi svobodo od kreditov, neposrednega prodajanja in infrastrukture. Ostala mu je le zemlja in ničesar drugega.
V zvezi in republiki pripravljajo, oziroma so že uveljavili, nekatere pomembne novosti na področju kreditiranja. Kmetijskim organizacijam bodo omogočili lažje odplačevanje anuitet, zasebni kmet pa bo lahko najemal kredite za nakup strojev, avtomobilov in televizorjev. Da bi omogočili kmetovalcu nakup strojev, so v 58 od 60 slovenskih občin oprostili nakupovalcu občinski davek, s čemer je avtomatično oproščen tudi republiški maloprodajni davek. Za določeno kmetijsko opremo so oprostili tudi zvezni prometni davek. Med tako opremo sodi tudi traktor do 35 KS s priklopno opremo. Maloprodajni davki povišajo včasih vrednost blaga tudi za devet odstotkov. Kmetje so z olajšavami prihranili 2,250.000 novih dinarjev.
Nadalje so v državnih organih spremenili odnos do možnosti nakupa majhnih kmetijskih strojev. Leta in leta so kmetu nalagali velike carine, da bi zavrli kmetovo mehaniziranje. Lani je zveza odobrila za nakup kmetijskih strojev 3 milijone dolarjev. Od tega je odpadlo na Slovenijo 400.000 dolarjev, ki so jih porabili za nakup 3000 motornih kosilnic in 300 malih traktorjev. Kmetje so lahko kupili te stroje za dinarska sredstva.
Tudi na področju davkov smo v lanskem letu dosegli novo stopnjo. Izredno pomembna sprememba v miselnosti je nastopita s stališčem, da so kmečki davki v industrializirani Sloveniji bolj zavora za razvoj kmetijstva kot sredstvo za polnjenje proračunov. Dosegli so enotno davčno politiko za vso Slovenijo. Uvedli so tudi olajšave za hribovske kmetije.
To je le nekaj konkretnih ukrepov. Sedaj popravljajo zakon o obrestnih olajšavah. Republika bo krila kmetijskim hranilnicam in posojilnicam de! obresti, tako da bo kmetovalec za kredit plačal le dva do tri odstotke obresti. Na tem področju težijo za tem, da pri kmetu zbudijo zanimanje za gospodarjenje s pomočjo kreditov. Začetek reševanja probiema nerazvitih še ne pomeni, da se bomo jutri voziii po Halozah ali Kozjanskem kot po raju. Slovenija ima namreč Se probiem ostarelih kmetov. Od 280.000 kmetijskih gospodarstev je čistih kmetovalcev le
84.000, na vseh kmetijah pa je nad 65 let starih gospodarjev kar 37 odst. Ob vseh teh številni!' ukrepih smo pred težavnim problemom: kako se bo ostarel kmet vključil v nove gospodarsko tokove? Ob problemu nerazvitih področij vedno samo z ihto kažemo s prstom na oblast, da ni ničesar storila, le bežne analize pa pokažejo, d* so na teh področjih tudi subjektivni faktorji iz* redno pomembni. V teh krajih so ljudje sand prišli v stopnjo, ko so se prepustili toku usode
Vsa ta področja se bodo resnično razvila, k" bodo tam tudi napredni, dinamični in ustvarjalni ljudje. Teh seveda sedaj ni, kajti vsakdo od do mačih, ki je imel te lastnosti, je bežal v kraje kjer je s temi lastnostmi prosperiral. Zato go vorimo, da s kolačem z banketa nasitimo človek) za en dan. Ljudi je treba naučiti gospodariti! Korak naprej je storjen in od nas je odvisno, d) po neumnosti ne storimo dva koraka nazaj.
M. Cepi)
"S prirodo k novemu čioveku"
Kdo še ni čital Skavta Petra, knjižico Frana Mii' činskega? Kdo se ni ob njej nasmejal in ga ni zamikalo tako življenje?
Toda skavtov ni več, si misli vsakdo. So pa ta* borniki. Oglasil sem se na odredu mariborskih tabornikov — ^Severnih šotorov*. Tam sem se pogovoril z vodnikom voda *Rdeči koral«, ki je obenem dijak 1. razreda na mariborski I. gimnaziji. Ime mu je Janez Lombergar, tabornik že od tretjega razreda osnovne šole. Iz najinega pogovora sem izbral najvažnejše za bralce Ka-tedre.
Taborniška organizacija se je rodila v Ameriki; ustanovil jo je leta 1902 severnoameriški pisatelj in slikar E. T. Seton in jo postavil na načele mladinske samouprave pod vodstvom odraslih-Pri tem je vzel za vzgled življenje severnoameriških Indijancev. Kmalu se je iz te mlade organizacije razvila WLA — gozdovniška liga Amerike. Največ pa je nastalo skavtskih organizacij) predvsem v Angliji, kot npr. BSA — zveza dečkov — izvidnikov, ki se je kaj kmalu razlezla po vsem svetu. Taborništvo v današnjem smisla se je razvilo pri nas (pod vplivom češkega ih poljskega) šele nekaj let po drugi vojni. 22. aprila} 1951 so ustanovili v Ljubljani skupščino združeni nja tabornikov Slovenije. S tem se je pri na) začelo razvijati taborništvo v socialističnem smislu. Eden prvih slovenskih taborniških združen) je bil ravno mariborski odred "Severnih šotorov" Glavno taborniško geslo je *S prirodo k novenh* človeku«. V statutu zveze tabornikov Slovenija lahko preberemo pod paragrafom 10: "Tabornih je dober član socialistične domovine, zato je odločen in vztrajen, skromen in varčen, discipliniran in zvest, je vzdržen in čist, delaven in utrjuje telo, je preprost in ljubi naravo, je pošten in govori resnico, je pravičen in iskren, stremi k napredku in znanju, je dober tovariš in pomaga drugim, je vljuden in gostoljuben, je veder h* se veseli življenja.« Pravi slavospev taborniku-kot kakšna "Zaključnica« pri mohamedancih. Tabornikom se nudijo mnoge ugodnosti, kot s" skupinski popusti do 70 "/o na železnici, bivanja za majhen denar v taborniških kočah ali stal-nih taborih. Mariborski odred "Severnih šotorov« ima dva stalna tabora: na Bohinju in a*' otoku Molatu blizu Zadra. Sodelujejo tudi s tujimi taborniki, tako da so možna taborjenja tud izven naših meja. Vsako soboto imajo v svoj' stavbi v mariborskem velikem parku, tik po" Kalvarijo in Piramido, taborniške plese ali čajanke, na katerih igrajo skeče iz taborniškegjj življenja, plešejo in seveda pijejo tudi čaj. M<^ tednom se lahko člani razvedrijo ob družabnih igrah, šahu in kartah, poslušajo radio, so pa tud; redni sestanki. Starejši člani zahajajo v sv<" klub, medtem ko se mlajši še učijo in pripravljajo za izpite za častne zvezde.
Vendar je zanimanje za vpis k tabornikom ze!" majhno. Zakaj?
Žarko Golob
VSI ZA ENEGA. EDEN ZA NOBENEGA!
EDEN ZA VSE. VSI ZA SEBE!
KAMEN NA KAMEN — KUP KAMENJA. Dl" NAR NA DINAR — KUP PLOČEVINE!
KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE, JE DIREK': TOR PODJETJA.	t
prekmurski
študentje
mariboru
Rinili sta že dve leti, odkar smo prekmurski študentje ustanovili svoj klub, Klub študentov Prekmurja. Člani kluba so redni študentje mariborskih visokošolskih zavodov, profesorji in ostali Prekmurci. Vsi imajo člansko izkaznico in Plačujejo letno članarino. Poleg tega pa smo do-pHi tudi finančna sredstva od občinske skupščine Murske Sobote in Lendave. V lanskem študijskem letu smo kljub začetnim težavam realizirali celoten načrt dela, ki je bil sprejet na ustanovnem občnem zboru.
t V tekočem študijskem letu je delo ponovno zaživelo. Na letni skupščini je bil konstituiran no&
-	odbor, ki je takoj izdelal delovni in finančni na-i črt. Februarja smo pripravili razgovor predstavnikov kluba študentov Prekmurja s štipenditor-
-	lem v Murski Soboti in Lendavi. Ob dnevu žena 1 smo sklicali razširjen sestanek kluba, ki je na-3 Vzlic slabi udeležbi uspel, še posebej, ker je te-: *hu sledil zabavni večer.
*	^ aprilu bomo pripravili javno tribuno, na ka-wi bomo razpravljali o aktualnih vprašanjih v Prekmurju. Med drugim se bomo pogovorili tudi o delu dr. Vaneka Šiftarja »Cigani — v minu-iosti in sedanjosti*. Tribuno bo vodil dr. Šiftar
j sam, ki skrbno spremlja delo kluba in daje i smernice za njegov uspešnejši razvoj. Organizirali bomo tudi športno srečanje s klubom Polj Savskih študentov in razgovor s srednješolci iz Prekmurja, ki študirajo v Mariboru. Likovni Ustvarjalci KŠP bodo pripravili razstavo svojih
*	uel v Murski Soboti in Lendavi. K realizaciji te h razstave bo pomagal naš rojak prof. Lajči Pan-' 3ur.
j Odbor KSP namerava organizirati tudi strokov-„ Ro in rekreacijsko ekskurzijo. Klub sodeluje tudi p. 3 lo — MVZ, ki nam je dovolil uporabljati svoje J Prostore, ker jih KŠP še vedno nima. Odbor si P Prizadeva, da bi vključil v delo kluba čimveč , članov, ki so voljni delati. Vsako misel, vsak < Predlog, ki je dober, bomo z veseljem sprejeli. " I Kato le pridite in sodelujte. Ni dovolj prisostvo-P Uati na spoznavnem večeru, nositi člansko izkaz-% Pico in kritizirati delo kluba. Zavedati se mora-j, *Ro, da je klub naš. Uspehi ali neuspehi pa so sa-, *Ro odraz našega dela.
TOVARNA AVTOMOBILOV MARMOR
-	tovornjaki
-	avtobusi
-	speciaina voziia
-	zračno hiajeni diese! motorji
Na kratko smo vas želeli seznaniti z našim klubom, ki je še sorazmerno mlad. Prepričani smo, da bodo prihodnje generacije Prekmurcev ohranile tradicijo in z delom nadaljevale. M. U.
načrt razvoja dijaških domov
v sioveniji
V	štiriurnem pogovoru z vzgojitelji Železniškega dijaškega doma na Studencih sem spoznal njihovo prizadevnost za učni uspeh gojencev in njihovo vzgojo. Lani so dijaki njihovega doma dosegli 93,81 "/o učni uspeh. Podjetja zelo zaupajo domu in posebej zahtevajo od dijakov, da stanujejo v njem. Seznanil sem se tudi s težavami, ki nastopajo v domu, kjer živi pod isto streho okoli 250 mladih iz skoraj vse Jugoslavije. Pobudo za obisk mi je dala skupina gojencev, nezadovoljna s hrano, higienskimi pogoji in kulturnim življenjem v domu.
Prejšnja leta je kulturna dejavnost stagnirala, sedaj kaže drugače. Dijaki so dejali: »Želimo si sodelovanja v programih, ki so na programu domskega ozvočenja. Program naj pripravlja širok uredniški odbor, ne le trije dijaki, ki spijo v sobi za oddaje. Veseli smo bili prireditve in plesa ob 8. marcu. Pogrešamo bolj razgibanega kulturno zabavnega življenja. Kulturna komisija naj ne bo formalna, temveč naj tudi dela. Posamezniki naj imajo možnosti uveljavljati svoje ideje v okviru samouprave. Pred leti je imel dom svoj časopis, predavanja iz umetnosti, oddaje Pokaži, kaj znaš, likovne razstave .. .«
Prizadevnost in dosedanje delo gojencev kaže, da se bo stanje tudi na področju kulturne dejavnosti izboljšalo.
Obiskal sem tudi dom medicinske srednje šole.
V	razgovoru z upravnico Magdo Zezlino sem spoznal probleme, ki so mnogo resnejši od težav v železniškem domu. Vodila me je po tesnih in dotrajanih prostorih stare hiše, kjer živi prek sto deklet, bodočih zdravstvenih delavk. Tovarišica Zezlina mi je povedala, da pozimi teh prostorov ni mogoče ogrevati in zaradi tega pogosto ostane več deklet v postelji, ker imajo vročino.
Ogledoval sem si ozke prostore in jih nehote začel primerjati s srednjeveškimi samostanskimi celicami. Nekatera okna so imela špranje zadelane s cunjami. Stopnišče na zadnji strani je močno škripalo. Na hodnikih so bile stare omeje.
V	sobah je bilo prostora komaj za mizico in nekaj korakov »sprehoda«.
Mislil sem si: »Kakšno je življenje v prenatrpanem prostoru? Kaj pa večji prostor za učenje ali kake proslave, svečanosti...«
Odšla sva v jedilnico in tu se je pogovor nadaljeval skupaj z gojenkami, ki so prisedle. Tovarišica Magda je prepričevalno govorila: »Ni samo pri nas tako stanje, kot ga vidite. Dijaški domovi so povečini odvisni od sredstev, ki jih znajo, ali pa tudi ne, posamezniki zagotoviti dijaškemu domu. Do prihodnjega leta bi bilo potrebno izdelati načrt razvoja dijaških domov za vso Slovenijo. V našem internatu sta npr. samo dve gojenki iz mariborske občine. Težko je zahtevati od občine več sredstev za gradnjo novega doma. Brez denarja pa se ne bo dalo storiti ničesar. Podobne razmere kot v Mariboru vladajo po vsej Sloveniji. Zaenkrat je v načrtu samo gradnja doma v Celju, za katerega so sredstva že zagotovljena.	,
Neprijetno mi je bilo vprašati gojenke o kulturno zabavnem življenju v domu, ko pa sem vendar videl nemogoče razmere in sem zato raje samo čakal, da so mi povedale: »Živimo v strogem redu in disciplini. Veliko nam pomenijo predvsem plesne vaje v Unionski dvorani, gledališče in koncerti. Za novo leto smo imeli skromno proslavo, kaj drugega pa v teh prostorih ne moremo organizirati. Čakamo, da končamo šolanje ... Takrat bo bolje.*
Koliko let bo v dijaških domovih še takšno stanje? Razmere, v katerih živi večji del srednješolske mladine, zahtevajo takojšnje ukrepe. Potrebno bi bilo izdelati načrt sanacij dijaških domov v Sloveniji in že letos pričeti z delom.
Igor Plohl
Zdrav duh v nezdravem
te!esu?
Ni še dolgo tega, kar smo delili mariborski mladinci po ulicah listke in prosili, naj se Mariborčani odločijo za referendum o samoprispevku. Referendum je propadel, glasovi so utihnili in
življenje teče naprej. Vsi smo zadovoljni?! O, prav vsi pa ne! Pedagogi mariborskih srednjih šol so še vedno enako zaskrbljeni, ker ima mladina v zimskem času v glavnem le možnost, da si kupi drago zimsko opremo in smuča na Pohorju. Dijaki srednjih šol v okolici Gosposvetske ceste pa že dalj časa nekaj »šepetajo« o tem, da bodo začeli na njihovem področju graditi pokriti bazen in bo ta problem tako rešen vsaj za kakih 2500 mladincev, ki se šolajo na tem področju. Koliko je na tem resnice?
Zvedel sem, da so načrti že zares gotovi Za 20 milijonov starih dinarjev so inženirji naredili moderen telovadni objekt, ki ima v spodnjem predelu bazen, zgoraj pa telovadno dvorano, ki se da deliti s predelno steno na dva dela. V njej bodo možnosti za vse športne igre razen nogometa. Ce bi bilo potrebno, bi z delitvijo dvorane dobili prostor za dva razreda. Gradnja objekta bi stala kakih 500 milijonov starih dinarjev. Možnosti torej so. Morda že naše prihodnje generacije ne bodo več telovadile v mrzlih telovadnicah. Zamislite si — pouk telovadbe imate na umiku npr. v petek popoldne. Ves teden ste sedeli pri napornem delu, kar nekam »zbiti ste«. Zunaj je polno snega. Zvoni... Hitro se oblečete in stečete v nekaj korakov oddaljeno telovadnico. Čaka vas prijetna osvežitev v topli vodi. Čaka vas plavanje, potapljanje v vodi... Ta dan ste pač najbolj nestrpno pričakovali... Morda se boste tako navdušili za plavanje, da se boste vpisali v poseben tečaj za tekmovalce ...
»Saj to je pouk na Švedskem,« utegne kdo izmed bralcev pomisliti, »saj kaj takega pri nas ni mogoče, ne bodimo naivni,* če se je močno vživel v »pobožno« željo mnogih Mariborčanov.
Mnogo pa je tudi takih, ki so prepričani, da je lahko v industrijskem Mariboru taka želja tudi zahteva bodočih mladih strokovnjakov. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj meni o tem Temeljna izobraževalna skupnost.
Igor Plohl
Nelikvidna si, tako kot moje podjetje!
Prav zanimivo bo, če si bomo ogledali nekatere napise na vratih študentskega doma I. Ker so črke odpadle, ali pa si jih je nekaj kdo »sposodil«, lahko beremo:
ARIJE (namesto SANITARIJE),
PISAR (namesto PISOAR),
OTO ABORTIJ (namesto FOTOLABORATORIJ),
LUBA SOBA (namesto KLUBSKA SOBA), PORN SOBA (namesto ŠPORTNA SOBA). Če se bo to nadaljevalo, bomo kaj kmalu še lahko brali:	)
PANIK (namesto UPRAVNIK),
ENA OBA (namesto SEJNA SOBA),
ČUSTVO ali celo ČUDO (namesto RAČUNOVODSTVO),
ANICA (namesto PRALNICA),
KLICA (namesto LIKALNICA).	-on
STRAN 7
Skozi
P
o
r
3
skop
KATEDRA je končno izplavala iz finančnih težav. Uredniški odbor si ni enoten, ali smo prišli iz faze nelikvidnosti ali bankrota.
So tudi taki, ki menijo, da je to eno in isto.
AD. — URNIKI
Didaktika je tud' za tiste, ki razobesili so liste,
In rekli: urnik n a š.
Radiotelevizija Ljubljana uvaja nove metode dela! Za eksperiment so dvakrat prestavili nedeljsko športno popoldne (za plačano naročnino so radijski poslušalci postali poizkusni kunci) in pričeii so se ravnati po pravilu, če ti kaj ni prav, se pa pritoži. Drugod delajo ob takih slučajih raje anke-
Pred kratkim je hotela neka stanovalka študentskega doma storiti samomor. Vzrok: razočarana ljubezen!!! Vsem, ki nameravajo storiti kaj podobnega predlagamo, da naj se oglasijo na IO, kjer bodo pri komisiji za stike dobili brezplačne nasvete.
Katero so naša pristanišča? Trst? Tržič (Monfalcone)? Koper? Piran? Izola? So imeli Slovenci v teh mestih kdaj večino? Aii niso bili v njih Italijani (Romani) že tedaj, ko so Slovenci prišli v te kraje? Aii ni brulska iogika vsaj tako prepričljiva kot Dobriiova? Zakaj nimajo prav, ko zahtevajo zase istrsko zahodno obalo?
Aii v teh krajih niso od pamtive-ka živeli Romani? Je teza, da pripada mesto (ki je bilo prej) zaledju (ki je nastalo pozneje) zares absolutno pravična? Aii ni Dobrila, ki še vedno gleda Slovence kot nedolžen in izkoriščen narod (v tem je na las podoben Rebuli) nikoli pomislil, kako spretno, bliskovito se nam je posrečilo raznaroditi italijanska istrska mesta, v katerih najdemo danes Italijane le še za reprezentanco, medtem, ko so Koper, Izola, Piran kraji, v katere se je naselilo deloma slovensko kmečko zaledje, deloma pa pojoči Dolenjci, brkati Štajerci in podjetni Gorenjci. Čudimo se, gospod Taras Kermauner, čudimo se vašim teorijam — Siovenci bodo gotovo veseli.
2. aprila se bosta na malem stadionu v Ljudskem vrtu pomerili v malem nogometu reprezentanci Izvršnega odbora študentske skupnosti in Katedre. Ker je Čisti dobiček namenjen gradnji študentskega doma v Banjaluki, si želimo čimveč obiskovalcev. Vstop prost.
Študentje, ki ste v taki finančni situaciji, da vaši dohodki ne presegajo 350 din, še vedno ianko zaprosite za posojilo.
Natančnejša navodila dobite pri komisiji za materialna vprašanja na IO ŠS.
če se sami zaman otepamo s vprašanjem naše narodne »bitnosti«, nam morajo soliti pamet drugi. Hipoma prevzame človeka parabola NlN-a: »Slovenec dela v ameriškem tempu, standard zvišuje po švedsko, varčuje po škotsko, je po nemško, vino pije po francosko in se zabava po angleško — kratko in malo živi kot Slovenec.«
Sotrudniki NIN-a s svojo skromnostjo pretiravajo. Pa vendar jih vabimo po končanem delu na kozarček. Morda se bo tudi njim tako zvišal standard.

Izvrstna zadeva je celibat. Izvrstna zlasti po trt-mesečnem rednem spolnem občevanju.
Prijetno smo biii presenečeni, ko smo izvedeli, da je sekretar v Tovarni stikalnih naprav v Mariboru za vsak izpit, ki ga je opravljal na VPŠ, kjer je izredno študiral, dobil 12 (dvanajst) dni dopusta. Kakšno ljudstvo!
Ena izmed mariborskih znamenitosti je knjižnica, ki domuje v domu družbenopolitičnih organizacij. Ne vemo, komu je namenjena, dejstvo pa je, da je že pre-čej časa pod ključem, prah in molji pa načenjajo knjige, ki tam domujejo.
Ker te znamenitosti ni v prospektu Maribora, bi kazalo podmazan tečaje knjižničnih vrat. Aii pa bo treba nekaj prevetriti znotraj doma družbenopolitičnih organizacij.
Veliko študentov se pritožuje nad kvaliteto hrane v samopostrežni restavraciji. Zanima nas; kaj o tem pravijo komisije za materialna vprašanja in IO ŠS. Uredniški odbor zahteva, da o tem vsi odgovorni razpravljajo.
AVSENIKI so z našo narodn« glasbo po svetu precej zasloveli' Ko so nastopali v biižnjem Grad* cu in so jih mnogi Mariborčani gledali tudi po televiziji, so glasbeniki v slovenskih narodnih nošah peti pesmi z nemškim bese-diiom. Naj živi slovenski nacionalni ponos! Vnovčimo ga za konvertibilno valuto...
Ko smo se na pedagoški akade-' miji pogovarjali s študenti, je ena izmed študentk vzkliknila: »Tukaj (na šoli) nam vsi pravite, da bomo po končanem šolanju vzgajati bodočo mladino, ko pa pride-mo tja (v šoie), smo pa nič."
Dragi študentje PA: čemu ste se potlej odločili za študij na PAt če že sedaj spoznavate, da boste vedno v zapostavijenih in manjvrednih siužbah?
Nekdo se pač mora odločiti tud' za ta pokiic.
»Pa še mu gre kar hitro!«
KATEDRA
Ust mariborskih študentov
Izdaja izvršni odbor študentske skupnosti MVZ
Katedro ureja uredniški odbor: BOJAN COKL, MARIJA FRANKOVlC, SLAVKO GERIČ (ODGOVORNI UREDNIK). VLADiMIR GAJŠEK. TONE JANŠA, DAVORiN KRAČUN JURIJ KURE. J02E MARINŠEK (GLAVNI UREDNIK). IGOR PLOHL, BARBARA VIDIC, DUŠAN ZBASNIK. MARJAN ŽMAVC (TEHNIČNI UREDNIK) IN DANiCA INGOLIC-GODEC (LEKTOR).
Uredništvo 'n uprava: Ob parku J. telefon 82-004.
Tekoči račun: 5)8-078 548
Nenaročenih sitk in rokopisov ne vračamo
Cena izvoda 58 par (tetna naročnina to dtn, za ustanove in podjetja ts dtn)
Tisk: CP Mariborski tisk