UDK 634.0.67 REZULTATI POSLOVANJA GOZDARSTVA V LETU 1977 l. Uvod Iz zaključnih računov organizacij združenega dela za leto 1977 je razvidno, da so bili v gospodarstvu Slovenije doseženi ugodni finančni rezultati, v gozdar- stvu Slovenije pa relativno manj ugodni. Ti pa niso samo posledica dobrega gospodarjenja, ampak tudi drugih vzrokov. Prav zaradi drugih vzrokov pa rezultati gospodarjenja v letu 1977 niso v celoti primerljivi z rezultati, doseženimi v prejš- njem letu, na kar smo opoza·rjali že pri analiziranju rezultatov v teku 1977. leta čeprav so bili nekateri vplivi, ki so povz·ročali neprimerljivosti podatkov o poslo- vanju v letu 1977 in v letu 1976, konec leta 1977 odpravljeni, pa moramo ob za- ključnem računu le upoštevati še: - da dinamična rast nekaterih kategorij poslovnih rezultatov ni samo posledica aktivnosti v letu 1977, ampak tudi nizkih osnov leta poprej, - da so bili nekateri izdatki v letu 1976 drugače opredeljeni kot v letu 1977, kar je porušilo primerljivost dohodka in nekaterih njegovih kategorij. V letu 1977 so se iz .dohodka poravnali nekateri izdatki {del dohodka za delovno skupnost, amortizacija nad minimalno stopnjo, del dohodka za sodne stroške in kazni, v gozdarskih OZD pa tudi prispevki za biološka vlaganja), ki so imeli v letu 1976 še značaj materialnih stroškov, - večji vpliv neplačljivih prihodkov na finančne rezultate v letu 1977 {vendar negativen) kot v letu 1976. V letu 1977 so lahko temeljne organizacije zaradi zoženih možnosti prenosa stroškov neplačane realizacije v zaloge obremenila zaloge z manjšim delom neplačane realizacije kot v letu 1976, - da so različni finančni rezultati posl'ovanja zlasti v posameznih organizacijah združenega dela lahko tudi posledica različnega vrednotenja zalog nedovršene proizvodnje in gotovih proizvodov. Poslovne rezultate v letu 1977 bomo ocenjevali glede na leto 1976: 1. z gibanjem osnovnih kazalcev gospodarjenja, kot so: celotni prihodek in dohodek, čisti dohodek, osebni dohodki, sredstva za reprodukcijo, ipd., 2. z velikostjo in gibanjem nekaterih kazalcev gospodarjenja iz zakona o zdru- ženem delu in odloka zveznega izvršnega sveta. 11. Poslovni rezultati 1. Celotni prihodek Celotni prihodek je bil v gozdarstvu Slovenije za 24,8 °/o večji v letu 1977 kot leto poprej, kar pomeni za 0,6 večji porast kot v gospodarstvu Slovenije in za 0,2 manjši porast kot v gozdarstvu Jugoslavije. Indeks celotnega prihodka je bil v gospodarstvu Slovenije 124,2, v gozdarstvu Jugoslavije pa 125,0. Celotni pri- hodek je odvisen od finančnega obsega proizvodnje, doseženih prodajnih cen in strukture proizvodnje. Na obseg celotnega prihodka v organizacijah združenega dela v gozdarstvu v SR Sloveniji leta 1977 je bistveno vplivala izboljšana struktura prodanega lesa in večja količinska prodaja gozdnih lesnih sortimentov. Prodajne cene niso prispevale k večjemu celotnemu prihodku, saj že od leta 1974 v gozdar- stvu ne beležimo povišanja cen (indeks cen je 100,1). Prodaja gozdnih lesnih sortimentov je bila v letu 1977 večja kot leto poprej in sicer za 2 °/o, in je znašala 308 2,317.318 kubičnih metrov. Večji porast prodaje beležimo v zasebnem in manJSI v družbenem sektotju: indeks prodaje v družbenem sektorju je 1 °/o, v zasebnem pa S 0/o. . Večji kot indeks prodaje je v gozdarstvu indeks proizvodnje in znaša 107,8. Iz tega izhaja, da se je v gozdarstvu povečala količinska zaloga nedovršene proizvodnje, kar bo pozitivno vplival'o na prodajo v prvih mesecih leta 1978. Fizični obseg proizvodnje je mogoče povečati z večjo storilnostjo dela (ki je lahko posledica tudi boljše opremljenosti dela) ali s povečanjem števila zaposlenih. V gozdarstvu se je v letu 1977 povečal fizični obseg proizvodnje predvsem na račun večje storilnosti dela, saj se je število zaposlenih povečalo le za 0,6 °/o (v gospodarstvu Slovenije je zaposlenih več za 5,6 °/o). ·. Poleg storilnosti dela in s tem večje količinske prodaje oziroma proizvodnje je vplivala na večji celotni prihodek tudi boljša struktura prodanih gozdnih lesnih proizvodov. Na račun boljše strukture je bila namreč kljub temu, da so cene posameznim resnim proizvedem v letu 1977 ostale na isti ravni kot v letu 1976, dosežena poprečna prodajna cena v letu 1977 višja kot leto poprej in to za 14 °/o. Struktura doseženega celotnega prihodka v gozdarstvu pa je bila naslednja: Leto 1 9 7 6 Leto 1 9 7 7 Indeks Absol. 1 Strukt. Absol. 1 Strukt. AbsoL 1 Strukt. 1. Celotni prihodek 2,798.595 100 3,493.720 100 125 100 1.1. Prih. izk. DS 880.426 32 1,032.227 30 117 94 1.2. Prih. izk. ZS 635.325 23 856.167 25 127 109 1.3. Prih. bio. vi. DS 101.604 4 125.975 4 124 100 1.4. Prih. bio. vi. ZS 90.000 3 113.204 3 126 100 1.5. Drugi prihodki 1,051.230 38 1,336.147 38 127 100 Iz tabele je razvidno, da ima precejšen vpliv na povečanje celotnega prihodka prav povečana udeležba prihodkov iz zasebnega sektorja. V letu 1977 se je v gospodarstvu Slovenije neplačljiva realizacija bolj povečala kot pa se je povečal celotni prihodek, v gozdarstvu pa manj. Manjše povečanje neplačljive realizacije od povečanja celotnega prihodka je v gozdarstvu pozitivno vplivalo na gibanje celotnega prihodka. Ker se je neplačljiva realizacija tudi v vsem jugoslovanskem gozdarstvu povečala manj kot celotni prihodek, lahko za- ključimo, da gozdarstvo poslovno sodeluje s partnerji, pri katerih plačevanje obveznosti ni problem. 2. P o r a b 1 j e n a s r e d s t v a Porabljena sredstva brez amortizacije so se v letu 1977 v gozdarstvu povečala manj kot pa celotni prihodek in so za 18 °/o večja kot v letu poprej (za 6 točk manj kot celotni prihodek), v gospodarstvu Slovenije za 22 °/o (za 2 točki manj kot celotni prihodek) in v gozdarstvu Jugoslavije za 18 °/o (za 8 točk manj kot celotni prihodek). Amortizacija osnovnih sredstev se povečuje znatno manj kot druga porabljena sredstva. Tako se je amortizacija povečala v letu 1977 v slovenskem gozdarstvu za 12,5 °/o, v slovenskem gospodarstvu pa za 8,8 °/o. Prav amortizacija osnovnih sredstev pa onemogoča realno primerjanje porabljenih sredstev v letu 1976 in v letu 1977. V letu 1976 je bjlo zaradi revalorizacije osnovnih sredstev obračunane precej več amortizacije kot v prejšnjih letih. V obrazcih zaključnega računa za leto 1977 pa je vsa amortizacija, obračunana za leto 1976 (minimalna in nadminimalna), 309 prikazana med porabljenimi sredstvi, medtem ko se je v letu 1977 nadminimalna amortizacija pokrivala iz dohodka. Enako prikazovanje nadminimalne amortizacije v letu 1977 in v letu 1976 bi rast porabljenih sredstev spremenilo. V gozdarstvu je bilo leta 1976, denimo, obračunane amortizacije nad zakonsko predpisano 8.271 tisoč dinarjev. Za ta znesek bi bila porabljena sredstva pri enakem prikazovanju podatkov za leto 1977 kot za leto 1976 v letu 1976 nižja in s tem tudi višji dohodek. 3. D o h o d e k i n n j e g o v a r a z p o r e d i t e v Po obračunu porabljenih sredstev znaša v letu 1977 ugotovljeni dohodek v slovenskem gozdarstvu 1,332.859 tisoč din in je za 38 °/o večji kot leto poprej. Povečanje dohodka v slovenskem gozdarstvu je večje kot je povečanje dohodka v slovenskem gospodarstvu in večje kot je povečanje v celotnem gospodarstvu Jugoslavije. Indeks dohodka slovenskega gospodarstva je 134, jugoslovanskega gozdarstva pa tudi 134. Razporeditev dohodka je bil1a v letu 1977 opravljena v škodo čistega dohodka in v dobro obveznostim organizacij združenega dela iz dohodka za splošno in skupno porabo. Zlasti velja ta ugotovitev za gozdarstvo, ki ima v letu 1977 med vsemi panogami dejavnosti najnižjo udeležbo čistega dohodka v dohodku. Za primerjavo ·razporeditve dohodka v gozdarstvu in gospodarstvu SR Slovenije dajemo naslednji pregled: Razporejeni dohodek= 100 Gospodarstvo Gozdarstvo 1976 1 1977 1976 1 1977 1. Prispevki za skupno porabo 4.9 4,6 4,0 4,0 2. Prispevki za splošno porabo 1,0 1,3 0,6 0,9 3. Za delovno skupnost 2.4 2,1 4. Dohodek iz izjemnih ugodnosti 0,1 0,1 3,1 2,5 5. Amortizacija nad minimalno 0,7 6. Del dohodka za druge namene 8,5 9,5 15,8 21,3 7. čisti dohodek 85,5 81.4 76,5 69,2 Dohodek v letu 1976 ni povečan za tiste prvine, ki so se v letu 1977 pokrivale iz dohodka. Zato je še težje razumljiva povečana udeležba, denimo, prispevkov za splošno porabo. Pri večjem dohodku je namenjen še večji del dohodka za splošno porabo. Iz tega izhaja, da se je obseg sredstev za splošno porabo povečal iz dveh ·razlogov: zaradi večjega dohodka in zato, ker je bil v letu 1977 namenjen večji del dohodka za finansiranje splošne porabe. Obseg sredstev za splošno porabo se je v letu 1977 povečal v gozdarstvu za 118 °/o (indeks je 218, v gospodarstvu Slovenije pa 184). V letu 1977 se je v gozdarstvu nadpoprečne povečal tudi del dohodka za druge namene, indeks je 185. Temu so vzrok prispevki za biološka vlaganja, ki so se v letu 1977 pokrivali iz dohodka kot zakonska obveznost, medtem ko jih je v letu 1976 nekaj gozdnih gospodarstev še evidentiraJo med materialnimi stroški. V panogi gozdarstvo so namenili leta 1977 manjši del'ež za financiranje skupnih služb, kot je poprečje gospodarstva. Vzroka za »poceni« skupne službe sta lahko dva: ali so skupne službe racionalno organizirane ali pa je njihovo delo slabše plačano. Verjetno pa sta pri delovanju skupnih služb v gozdarstvu prisotna oba vzroka. 310 4. č i s t i d o h o d e k i n n j e g o v a r a z p o r e d i t e v Ustrezno gibanjem obveznosti organizacij združenega dela za splošno in skup- no porabo ter za ostale namene je tudi gibanje čistega dohodka. Organizacijam združenega dela je v !'etu 1977 ostal na voljo za osebne dohodke, za skupno porabo v okviru TOZD, izboljšanje materialne osnove dela in za rezerve precej manjši delež kot leto poprej. V gozdarstvu je, denimo, udeležba čistega dohodka v dohodku leta 1977 za 5,3 strukturne enote manjša kot leta 1976. Razmerja delitve čistega dohodka po zaključnih računih za leto 1977 so v poprečju celotnega gospodarstva ugodnejša kot leto poprej. Na račun nižjega deleža sredstev za osebne dohodke se je povečal delež sredstev za razširitev materialne osnove del'a. Seveda ugodnejša delitev dohodka (večji delež sredstev za razširjeno reprodukcijo) ni samo posledica delitvenih odločitev za leto 1977, ampak tudi odločitev leta 1976, ko so se osebni dohodki povečali v večini temeljnih organizacij ne glede na dohodek in so vse breme nižjega dohodka nosila sredstva za razširitev materialne osnove dela. Zato je logično, da je bil v letu 1977 namenjen manjši delež čistega dohodka za osebne dohodke kot leto poprej. Razmerja delitve čistega dohodka so videti takale: Gospodarstvo Gozdarstvo 1976 1977 Del čistega dohodka za OD in inovacije 78)9 76,2 82,1 BOA Del čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo 4,0 3)8 4,1 3,9 Del čistega dohodka za sklad skupne porabe 4,1 6,1 5,0 7,4 Del čistega dohodka za poslovni sklad -za posoj. 3.4 3,9 1,9 1,4 Del čistega dohodka za poslovni sklad -za druge namene 6,7 7,9 3,8 3,1 Del čistega dohodka za rezervni sklad 2,1 2,3 2,2 2,7 Del čistega dohodka za druge namene 0,8 0,7 0,9 1,1 Gozdarstvo je namenilo v letu 1977 manjši delež dohodka za ·razširitev mate- rialne osnove dela kot leto poprej. Vzrok za takšno delitveno razmerje je so- razmerno visoka udeležba osebnih dohodkov in sklada skupne porabe v dohodku. Gozdarstvo je med tistimi panogami dejavnosti, kjer so sredstva za ·razširitev materialne osnove dela {del dohodka v poslovnem skladu za druge namene) v letu 1977 prav tolikšna kot v letu 1976. Indeks je 100,7, medtem ko je v slovenskem gospodarstvu 151 ,6. Gozdarstvo zaostaja v rasti sredstev za razširitev materialne osnove dela za poprečjem v gospodarstvu za skoraj 50 °/o. če je za slovensko gozdarstvo značilno, da je oblikovalo v letu 1977 enako višino sredstev za razširjeno reprodukcijo kot leto poprej, je za jugoslovansko gozdarstvo značilno, da so doseženi {merjeni seveda z oblikovanimi sredstvi za reprodukcijo) nadpoprečne dobri rezultati. Sredstva za razširjeno reprodukcijo so se povečala v letu 1977 v primerjavi z letom 1976 v jugoslovanskem gozdarstvu za 43 °/o, v jugoslovanskem gospodarstvu pa za 42 °/o. Iz podatkov o sredstvih za razširjeno reprodukcijo izhaja, da je slovensko gozdarstvo v letu 1977 dosegl·o relativno slabe finančne rezultate, pa naj jih gledamo primerjalno z drugimi panogami dejavnosti v Sloveniji ali primerjalno z gozdarstvom Jugoslavije. 311 111. Kazalniki poslovnega uspeha Po določilih zakona o združenem delu morajo delavci stalno spremljati (da bi lahko smotrno in racionalno gospodariti z dohodkom) rezultate svojega dela in rezultate poslovanja temeljne organizacije. Ker je dohodek, ki ga delavci prido- bivajo v temeljni organjzaciji združenega dela materialna osnova pravice delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela in glavni motiv dela ter merilo uspešnosti in odgovornosti delavcev za uspešno delo in razpolaganje z družbe- nimi sredstvi, predvideva zakon, da delavci: a) primerjajo rezultate tekočega obdobja z rezultp.ti preteklih obdobij ter s predvidenimi rezultati; b) primerjajo svoje rezultate z rezultati drugih temeljnih organizacij: s katerimi so združili delo in sredstva, - ki opravljajo iste ali sorodne dejavnosti in s katerimi so sklenili samoupravni sporazum ali družbeni dogovor o temeljih plana. V ta namen je zakon o združenem delu v 140. členu predpisal nekatere mere uspešnosti, ki smo jih vključili tudi v našo analizo. Ker nobeden izmed kazalnikov iz zakona o združenem delu ne kaže pod kakšnimi pogoji so temeljne organizacije poslovale in kako so izvrševala planske zadolžitve, smo te kazalnika dopolnjli z nekaterimi dodatnimi iz Odloka zveznega izvršnega sveta. Preden pa bomo s pomočjo kazalnikov ocenili uspešnost poslo- vanja v gozdarskih organizacijah združenega del'a še nekaj besed o kazalnikih. Po kriteriju, kaj opredeljujejo, lahko kazalnika razdelimo v tri skupine: 1. Kazalniki, 'ki kažejo pogoje, pod katerimi so temeljne organizacije poslovale. Sem bi lahko uvrstili: a) poprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca, b) poprečno uporabljena osnovna sredstva na delavca. Ceprav navedena kazalca ne opredeljujeta vseh pogojev poslovanja, pa le opredeljujeta najpomembnejšega, to je tehnično opremljenost dela. Tehnična opremljenost dela je namreč med najpomembnejšimi činitelji, ki vplivajo na veli- kost dohodka in je praviloma premosorazmerna z velikostjo dohodka. 2. Kazalniki uspešnosti poslovanja, ki kažejo dosežene rezultate. Med te bi lahko uvrstili: a) dohodek nasproti poprečno uporabljanim poslovnim sredstvom, b) dohodek na delavca, c) doseženi dohodek v primerjavi s planiranim. 3. Kazalniki razdelitve dohodka in čistega dohodka: a) čisti dohodek na delavca, b) akumulacije v primerjavi z dohodkom, c) akumulacije v primerjavi s čistim dohodkom, č) akumulacije v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi, d) osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca, e) čisti osebni dohodek na delavca. Kazalniki razdelitve dohodka in čistega dohodka opozarjajo, ali so delavci pri razporejanju dohodka dali prednost splošni in skupni porabi, ali osebni porabi, ali razširitvi materialne osnove dela. 2e ob analiziranju ·razporeditve dohodka in čistega dohodka smo ugotavljali, da se je v letu 1977 najbolj povečal tisti del dohodka, ki gre za porabo izven OZD in zmanjšuje delež čistega dohodka. Zato bodo kazalniki, ki kažejo razporejanje dohodka tudi dobro vodilo, l)dohodek nasproti poprečno uporabljenim poslovnim sredstvom« iskati drugod in ne v uspešnem poslovanju. že uvodoma smo omenili, da leto 1977 ni primerljivo z letom poprej zaradi spremenjenih predpisov grede ugotavljanja celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka. Ta ugotovitev velja za vse· panoge dejavnosti, za gozdarstvo pa velja omeniti še tiste posebnosti, ki ga ločijo od ostalih panog dejavnosti in povzročajo, da doseženi rezultati poslovanja niso primerljivi z rezultati v drugih panogah dejavnosti. To je že omenjeno evi- dentiranje gozdov v knjigovodstvu temeljnih organizacij in knjiženje prispevkov za biološka vlaganja. Prispevke za biološka vlaganja, ki pomenijo po svoji vsebini amortizacijo gozdov, knjižijo gozdarske OZD med zakonske obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka, medtem ko je amortizacija pri ostalih OZD evidentirana med porabljenimi sredstvi, ki se pokrivajo iz cel'otnega prihodka. To sta dva vzroka, ki izkrivljata primerljivost kazalnikov po 140. členu zakona o združenem delu v gozdarstvu s poprečjem gospodarstva. Doseženi dohodek je v poprečju gospodarstva za 8 °/o večji, kot je bil planiran za leto 1977, v gozdarstvu pa kar za 37 °/o. Verjetno je vzrok za toliko večji do- 314 seženi dohodek od planiranega treba iskati tudi v vremenskih prilikah, ki so omo- gočile v letu 1977 večjo proizvodnjo in prodajo gozdarskih lesnih sortimentov, kot je b_ila planirana. 3. K a z a 1 n i k i r a z d e 1 i t v e d o h o d k a i n č i s t e g a d o h o d k a Med temi kazalniki, je samo eden, ki kaže razdelitev dohodka, in sicer ))čisti dohodek na delavca«, vsi drugi kazalniki pa kažejo razporeditev čistega dohodka. Zakon o združenem delu daje prednost tistim kazalnikom, ki kažejo, kako so se delavci obnašali pri razporejanju tistega dela dohodka, ki ga lahko namenjajo ali za zadovoljevanje svojih osebnih potreb ali za razširjenje materialne osnove dela. čisti dohodek na delavca se je gibal takole: Slovensko gospodarstvo Slovensko gozdarstvo Jugoslovansko gozdarstvo 88,5 93,3 66,1 108,3 114,1 82,3 122 < 122 124 čisti dohodek so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gozdarstva razporejali tako, da so dalj prednost osebnim dohodkom in skladu skupne porabe. Zato so kazalniki, ki kažejo reproduktivno sposobnost gozdarstva nižji od poprečja v gospodarstvu, tisti pa, ki kažejo rast osebnih dohodkov in sredstev sklada skupne porabe, pa višji od poprečja gospodarstva. Vzrok z~ takšne odločitve delavcev v gozdarstvu so bili nizki osebni dohodki v gozdarstvu v prejšnjih letih, ki so bili zmeraj nižji od poprečja v gospodarstvu. Ko presojamo uspešnost poslovanja organizacij združenega dela, te ne smemo presojati samo z donosnostjo z gledišča OZD, ampak tudi z gledišča družbe in delovne sile v OZD. Zato je pri presojanju uspešnosti poslovanja enako pomembna donosnost vloženih sredstev kot ustrezna raven osebnih dohodkov. Verjetno ne moremo govoriti, da je temeljna organizacija ustrezno razporejala čisti dohodek, če je več sredstev za razširjanje materialne osnove dela namenjala le na račun nižjih oziroma prenizkih osebnih dohodkov. Odločitve delavcev v gozdarskih OZD leta 1977 so torej tudi odraz ustreznega upoštevanja rentabilnosti po vseh vidikih. 'Kazalniki razporejanja čistega dohodka so se gibali takole: Gozdarstvo SRS Gospodarstvo SRS 1976 Indeks 1. Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %) 9,2 7,4 80 10,3 11,2 108 2. Akumulacija rv primerjavi s čistim dohodkom (v%) 11,7 10,5 89 12,7 14,3 112 3. Akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v 0/o) 4,8 4,5 93 3,3 3,7 112 3. Osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca {v 000 din) 82,5 102,3 124 78,9 94,4 119 4. Cisti osebni dohodek na delavca mesečno (v 000 din) 4,2 5,1 123 4,0 4,8 120 315 Ker so kazalniki zelo različni in se lahko gibljejo v različno smer, je pomembno določiti, kateri so tisti relevantni kazalniki, na osnovi katerih lahko rangiramo OZD po uspešnosti poslovanja. V Glasniku Službe družbenega knjigovodstva štev. 8/78 je objavljen rang štirih kazalnikov, na osnovi katerih je mogoče rangirati temeljne organizacije. Ti kazalniki so: dohodek na zaposlenega, akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, čjsti osebni dohodek na delavca mesečno in poprečno upO'rabljena poslovna sredstva na delavca. če primerjamo izbrane kazalnika v gozdarstvu z istimi kazalniki v gospodarstvu, ugotovimo, da se v gozdarstvu kazalniki ne gibljejo v isto smer, čeprav bi se pra- viloma morali. Pri skoraj za polovico nižjih sredstvih na zaposlenega je dosežek višji od poprečja: dohodek na zaposlenega, čisti osebni dohodek na zaposlenega in akumulacija v primerjavi s sredstvi. Iz tega bi izhajalo, da je gozdarstvo po- slovalo bolj uspešno, kot pa je poprečje v slovenskem gospodarstvu. Ko smo analizirali poslovanje gozdarstva skozi povečanje sredstev za akumulacije, smo ugotovili, da je gozdarstvo med maloštevilnimi panogami, ki so v letu 1977 na- menile za razširjanje materialne osnove dela manjši del dohodka kot v letu poprej. Prav tako je del dohodka za razširjanje material;ne osnove v gozdarstvu manjši l