Listek.
641
V Škofji Loki pa so dne 22. septembra t. 1. ob Ogromni udeležbi narodnih krogov zanesli k večnemu počitku znanega rodoljuba Jakoba Hafnerja, preminolega po dolgotrajni, mučni bolezni v prerani dobi 52 let. Spodobno se nam je zdelo, da mu tudi »Zvon« vsaj s temi malimi vrsticami postavi skromen spomenik. Kajti dasi pokojnik ni bil niti slovstvenik, niti aktiven politik, ampak samo, kakor je skromno velel mrtvaški list, »ud mnogih narodnih društev,« vender lahko smelo rečemo, da je bil svoje dni — vzpričo svoje bistre razsodnosti, kremenitega značaja, prikupljive družabnosti in iskrene požrtvovalnosti — med prvaki narodnega društvenega življa v Ljubljani. Bodi mu lahka domača zemlja !
Knjižnica za mladino je z najnovejšim 8. snopičem jela objavljati Slomšekove spise, zbrane za mladino, ter pričela z njegovimi pesmimi. To je jako srečna misel; kajti s tem, da je posegla po Slomšeku, si je storila »Zaveza slovenskih učiteljskih društev« bogato zakladnico, iz katere bo lahko nekaj časa zalagala uka in čitanja željno slovensko mladino. — Omenjeni (8.) snopič je namenjen, kakor veli naslovni list, srednji stopnji, in zbral in uredil je pesmi za-njo dr. Janko Bezjak. — Reči moramo, da smo z milim veseljem prebirali knjižico s pesmicami, katere so nam s svojimi preprostimi nape vi vred še vse v neizbrisnem spominu izza rosnih šolskih let. — G. izdajatelju si pa usojamo izreči to željo, naj o priliki ali v predgovoru prihodnjega snopiča, ali pa kje drugje pove, po katerih načelih je uravnaval tekst. — Snopič obsega 77 stranij, in cena vezanemu je navadna (20 kr.).
Zbrani spisi Pavline Pajkove. Drugi zvezek. V Celji, 1895. Tiskal, izdal in založil Dragotin Hribar v Celji. — Cena broširanemu zvezku 1 gld., elegantno vezanemu 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več — Obseg: Roka in srce.  — Mačeha.  —  Očetov  tovariš.   — Pripovestuik  v sili.
Po naši sodbi so tudi tega zvezka povesti take, da utegnejo zanimati zlasti one naše, posebej še ženske kroge, ki so sicer kar prikovani na nemške »Romanbibliotheke«, »Lesekabinete« i. t. d. Tudi oni čitatelji ali či tateljice, ki omedlevajo za Marlittovko, najdejo v njih nekoliko zadostila; kajti dozdeva se nam, da vsaj prva povest spominja na  Marlittovkine znane motive.
Toda poudarjajoč posebno to prednost Pavline Pajkove povestij, da so po vsem svojem značaju in genru vrlo pripravne, izpodrivati nemško čitanje v nekih naših krogih, si ne moremo kaj, da ne bi obžalovanja izrekli radi prilično visoke cene pojedinih zvezkov. Ne trdimo, da so pretirane z ozirom na lično obliko, ali preskope so z ozirom na naše razmere. To je tedaj isti pomislek, kateremu smo že dali duška pri oceni Levstikovih zbranih spisov. — Zopet si torej drznemo povzdigniti svarilni glas do naših založnikov, naj uvažijo, da z dragimi izdajami trgajo naše pisatelje iz narodovih rok, dočim bi s cenenimi izdajami ne le neizmerno več koristili narodni stvari, ampak po znanem ameri-kanskem načelu (»množica izda«) menda tudi — sebi koristili.
Giontinijeva knjigarnica nam ja poslala že zopet dvoje »ljudskih knjižic« (kakor veli sama v priposlanem nam dopisu), kateri sta izšli v njeni založbi, namreč : Krištofa Smida sto majhnih pripovedek za mladino. Poslovenil -j- Ivan Tomšič, učitelj na c. k r. vadnici v Ljubljani. Z nekaterimi podobami. Drugi popravljeni natise k. V L j u b 1 j a n i i 8 9 5. Vzaložbi in na prodajo pri Janezu Gio n t in i j i, knj i ga rj i. — Str. 120, mala 8°. Cena kart. izvodu 40 kr., po pošti 43. — Potem: Robinzon. Povest za slovensko mladino. Sestavljena po najboljših izdajah. V Ljubljani, 1895. Založil J. Giontini. — Tisek R. Milič-eve tiskarne. — Str. 116, 8°. — Cena vez. izvodu 50 kr., po pošti 55 kr. V onem že omenjenem   dopisu   se   razodeva,   da je   prevod   Funtkov.    Omenimo  naj  še,
642
Listek.
kar ni povedano v naslovnem listu, da je nalik podobnim nemškim knjigam na prvi strani  platnic  kolorirana podoba;  takisto so štiri  druge kolorirane   uvezane  v  knjigo.
Radi ustrežemo želji marljive knjigarnice ter toplo priporočamo te najnovejši nje založenki in to s prepričanjem. Prvič je njiju jezik vobče pravilen in uglajen, tako da ju bode tudi v tem obziru mladina s pridom čitala. Prigovarjati bi pač imeli semtertja kaj, zlasti glede besedosledja in nepotrebnih naglaskov (natd, sred. le-td, tako stojita itd.); toda to bi bile malenkosti, ki nikakor ne bi manjšale celotne vrednosti. — Drugič pa je tudi vnanja oblika poleg vse preproščine dovolj čedna. Prav zategadelj skoro zavidamo današnjo slovensko mladino, ki mnogo ložje nasiča svojo knjigoželjnost, nego smo jo mi, ter si za svoje male krajcarje lahko nabavlja prilično lične in v pravilni slovenščini spisane knjižice, dočim smo mi prav od iste Giontiuijeve knjigarne morali kupovati tiste Repošteve, Laž njive Kljukce, Hirlande in Genovefe na cunjastem popirju in v barbarski slovenščini. — Tudi ta izprememba se nam zdi jako značilna za naš  vsestranski  napredek.
O vzgojni vrednosti Robinzonovi in Smidovih povestij (o le-teh je že Stritar pisal v svojem »Zvonu«) drugo pot kaj več! Vender tudi na to stran z lahko vestjo priporočamo  omenjeni knjižici.
Odlomki iz narodnega gospodarstva. Sp is a 1 Anton Kupljen. V Ljubljani, 1895. — Samozaložba. — Tise k R. Milič-eve tiskarne. — Cena 30 k r. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metodija. — Str. 63, vel. 8°. — Vsebina: Posveta. Zložil B. Fl. — Uvod. — I. Temeljni pojmi. — II. O gospodarstvu in njegovih vrstah. — III. Gizda in varčnost. — IV. O važnosti, delbi in združbi dela z ozirom na narodno (občno) gospodarstvo. — V. O narodno-gospodarskem pomenu osebne odvisnosti in prostosti. — VI. O potrošku imetja. — VII. Bogastvo in uboštvo.  —  VIII.  Odurnost lenobe.  — IX.  Ovržba komunizma.  —  Sklep.
,Odlomki' so poleg ,Umnega čebelarstva' in ,Navoda o snovanji in poslovanji posojilnic' že tretja knjiga z realistično vsebino, ki nam je došla v kratkem času. Obetajoč priobčiti v »Zvonu« stvarno oceno vseh teh publikacij, ko nam dojde iz strokov-njaških rok, si ne moremo kaj, da ne bi že tukaj namignili, kako važni in simptomatični se nam zde taki proizvodi praktičnih strok. Mi sodimo namreč, opirajoč se na zgodovinska fakta, da ne propade narod, kateri čuti v sebi silo in potrebo, si ustvarjati slovstvene pripomočke tudi v obrambo gmotnih interesov katerekoli vrste, si ustvarjati praktično literaturo. Saj to je tudi celo naravno ! Praktično strokovno slovstvo je pristno izrazilo in zanesljivo merilo ekonomske jakosti kakega naroda; od lete pa je kolikor toliko zavisna njega politična  veljava.
Nekaj  Prešernove   ostaline.    V petem   zvezku   Kranjske   Čbelice   (iz  knjižnice
prijatelja M. Ljubca v Gradcu) sem našel morda   po roki  Ivana Macuna, iz čigar knjižnice
je ta zvezek, zapisanega pri Prešernovi   »Zdravljici«  nekaj, kar spada tudi med pesnikovo
zapuščino.    Bržkone   je imel Macun   rokopis te pesmi  in je iz njega napisal  v  Kranjsko
Cbelico vsa ona mesta,   katera   so mu,   popravljena, gotovo   manj  ugajala,  kakor v prvi
obliki.  —  Nad  tiskanim  naslovom je pisano:  Ova je pisana još v Bohoričici;  in
pod njim:
»O b 110 v i ni   1844«
(v.  rukopi s) Druga pisava,   deloma med   vrsticami ali pod njimi,   deloma na robu je (s svinčnikom) jako površna.  Prešernova pesem slove torej   v starejši  obliki    takole; l)
*) Prim. Jurčiča in Stritarja izdajo str. 222. i si; pisane vrstice, od znanih različne, sq  z razprtimi  črkami  tiskane,