Številka 09 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXIV • December 2018 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke, leto 2018 se pocasi zaklju­cuje in pred vami je zadnja le­tošnja številka Mostišcarja. Za nami so lokalne volitve, kako smo volili poroca obcinska volilna komisija; tej temi sta posveceni tudi rubriki Aktual­no in Iz življenja strank. Delo v obcinski upravi se je medtem nemoteno nadaljevalo, kaj so poceli, porocajo v rubriki Iz obcinske hiše – mdr. je bil pod­pisan partnerski sporazum pri projektu Na-kolih, vec je bilo zakljucenih del na podrocju infrastrukture. V Uradnih objavah ne spre­glejte razpisa za podelitev ob­cinskih priznanj v letu 2019 – rok za oddajo predlogov je 11. februar. O svojih dejavnostih poro­cajo naša društva – društvo Odmev Mokrca je ob prvem novembru pripravilo kome­moracije, pišejo še o sanaciji poslopja v Petelinovih doli­nah. November je cas za mar­tinovanja, upokojenci so se ob tej priložnosti odpravili v Pr­lekijo in Slovenske gorice, po­seben dogodek – koncert Na zdravje – pa je ob tem potekal na Igu. Zavetnik sv. Martin pa bdi tudi nad ižansko župnijo – o farnem žegnanju preberite v rubriki Življenje župnij. Ob tem toplo vabljeni na božicna koncerta, ki bosta konec me­seca na Golem in Igu. Bogat koncertni mesec je za Meša­nim pevskim zborom DU Ig, tudi o njem v rubriki Kultura. V Koticku za mlade o de­javnostih naših najmlajših in osnovnošolcih. Ob dnevu spo­mina na žrtve prometnih ne­srec so sodelovali na krajšem dogodku v središcu Iga. Vsako leto novembra v slovenskih šolah in vrtcih poteka projekt Tradicionalni slovenski zaj­trk, tudi o njem pišejo ižanski osnovnošolci. Otroci iz vrtca so obiskali ižanskega župana, se mudili na cisto pravem gra­du ter se podali na pohod na Orle. V rubriki Turizem izveste nekaj misli na pot novo spreje­ti strategiji turizma, o kateri so nekaj že izvedeli osnovnošolci na Igu in Visokem. V Zgodo­vini naših krajev pa nekaj o ižanskem gradu. S tem, kako medvedom prepreciti zaha­janje v naselja, se ukvarjajo strokovnjaki projekta LIFE DINALP BEAR – ena od reši­tev so medovarni zabojniki in kompostniki. O tem v rubriki Dobro je vedeti. Na Igu je sedež Društva za cisticno fibrozo Slovenije, ki je novembra pripravilo medna­rodno konferenco o tej redki dedni bolezni – o njej v rubriki Zdravo življenje. Ižanski gasil­ski veterani so bili na strokov­ni ekskurziji v Luki Koper. Kaj vse so tam izvedeli, preberite v Ižanski pažarni. Planinci so v njim namenje­ni rubriki potegnili crto pod letošnjim uspešno izvedenim projektom, ko so v vec etapah prehodili celo slovensko traso Evropske poti E7. O tem konec meseca sledi tudi predavanje. V Športu se nam javljajo ro­kometaši, karateisti, balinarji, plezalci pa tudi šahisti ŠK Ig – ki so si po treh letih ponovno priigrali mesto med 10 najbolj­šimi klubi v državi. Za konec koledar priredi­tev za december in januar ter nekaj vabil na praznicno obar­vane prireditve; pod Krimom, kjer so v tem casu še posebej aktivni, so jih zbrali kar pod nazivom Veseli december pod Krimom. Prijetno branje vam želi Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za zadnjo letošnjo številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 31. januarja 2019. Predviden izid številke je 15. februar. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostišcar je uradno glasilo Obcine Ig. Obcina Ig Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovic, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Mostišcar 09 | December 2018 Zahvala in vošcilo D rage obcanke, spošto­vani obcani. Vsem, ki ste se na volitvah od­locili, da podprete mojo kandi­daturo za župana in svetniško listo Slovenske ljudske stran­ke, se za podporo in pravilno odlocitev iskreno zahvaljujem. Obljubljam vam, da bomo tudi v prihodnje Obcino Ig vodili v smeri razvoja kot v vseh pred­hodnih 16 letih. Vaše zaupanje zelo cenim in vam obljubljam, da vas tudi v tem mandatu ne bomo razocarali. Janez Cimperman Drage obcanke, spoštovani obcani, vsem želim vesele božicne praznike, cestitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter vam želim srecno, zdravo in veselo novo leto. Janez Cimperman, župan • NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Podpisan sporazum o partnerstvu P rojekt Interpretacija biotske raznovrstnosti in dedišcine kolišc na Ljubljanskem barju (akronim Na-kolih) obravnava prezen­tacijo in interpretacijo biotske raznovrstnosti in dedišcino kolišc na obmocju UNESCO Svetovne kulturne dedišcine na Igu in je predmet sofinan­ciranja s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt Na-kolih je v tabeli prednostnih projektov PUN 2015-2020 izboljšanja stanja ohranjenosti vrst in habitatnih Prijave na Podkrimski pustni karneval O bcina Ig vabi pustne skupine vseh vrst in oblik, da se prijavijo za sodelovanje na Podkrimskem pustnem karnevalu. Tudi v letu 2019 bi želeli, da naš kraj oživi v množici najrazlicnejših pustnih mask, zato želimo vkljuciti cim vec domacih in tujih skupin. Tradicionalni 21. Podkrim­ ski pustni karneval bo na Igu v soboto, 2. marca 2019. tipov in s tem povezane inter­pretacije ohranjanja narave (in kulturne dedišcine) nave-den v sinergiji s projektom Po-LJUBA, ki ga vodi JZ Krajin­ski park Ljubljansko barje. Projekt Interpretacija biot­ske raznovrstnosti in dediš­cine kolišc na Ljubljanskem barju (akronim Na-kolih) vodi Obcina Ig, vkljucena pa sta še dva partnerja: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje in Znanstvenorazisko­valni center Slovenske akade­mije znanosti in umetnosti. Pred oddajo Vloge za ne­posredno potrditev operacije je v cetrtek, 29. 11. 2018, v pro­storih Obcine Ig župan Janez Cimperman podpisal Spora­zuma o partnerstvu z direktor­jem JZ Krajinski park Ljubljan­sko barje Janezom Kastelicem in namestnico direktorja ZRC SAZU Vando Baloh. Infrastruktura celotnega projekta je razdeljena na tri dele: interpretacijski center, povezovalna pot in kolišcar­ Marica Zupan ska naselbina in bo koncan v letu 2021. Ižanci poskušamo s karne­valom med drugim poudariti tudi kulturno identiteto kraja, oživiti stare obicaje, predvsem pa obogatiti celovito turisticno ponudbo kraja. Želimo si, da bi na karneva­lu sodelovalo cim vec doma­cih društev, šola, vrtec, posa­mezniki in podjetniki, ki bi s prizori, idejami, predstavitva­mi svoje ponudbe, sponzorski­mi sredstvi ali kako drugace pripomogli k uspešni realizaci­ji za naš kraj tako pomembne­ga dogodka, o katerem se glas širi dalec naokoli. Ce imate kakršnokoli vpra­šanje, predlog, idejo ali bi želeli s sponzorskimi sredstvi poma­gati pri organizaciji, poklicite na Obcino Ig, tel.: 01/280-23-18 ali 051/456-464, ali nam pišite na info@obcina-ig.si. Prijavnico za prizore in po­nudnike storitev lahko od 17. 12. 2018 dalje dobite na spletni strani Obcine Ig ali v sprejem­ni pisarni obcine. Prijave zbi­ramo do 25. februarja 2019. Veselimo se sodelovanja in vas vabimo, da se s svojimi pri­zori v cim vecjem številu ude­ležite karnevala. Obcinska uprava Prva faza širitve OŠ Ig koncana Ucenci in zaposleni OŠ Ig so se z decembrom lahko pre­selili v razširjene in prenovlje­ne prostore kuhinje, jedilnice in zbornice. Obcina Ig je 30. 11. 2018 pridobila uporabno dovoljenje za prizidek 2 (pri­zidek h kuhinji in zbornici) in rekonstrukcijo obstojecega objekta OŠ Ig. Glavni prizidek 1 z ucilnicami, kabineti in sa­nitarijami, servisnimi prostori in dvigalom se gradi in bo kon­can do konca maja 2019 in bo z novim šolskim letom 2019/20 predan svojemu namenu.  Nosilna konstrukcija delno vkopanega pritlicnega dela prizidka je bila izvedena armi­ranobetonsko, konec novem­bra bodo gradili montažno prvo nadstropje. Iz priloženih fotografij je razvidno, kako so montažni deli vkljucno z vgra­ditvijo oken nastajali v proi­zvodnji Marlesa v Lovrencu na Pohorju in v Podvelki ter kako je potekal pretovor iz kamiona na gradbišce pri šoli.  Polona Skledar Nova šolska kuhinja Mostišcar 09 | December 2018 Tu bo prihodnje leto stal novi prizidek. Dostava montažnih delov Režijski obrat sporoca V Tomišlju so bila do konca novembra izvedena vsa dela na vodovodu in kanalizaciji. Konec novembra so se zacela dela pri ob- V decembru se bo izvajal le še elektro prikljucek za crpališce in prikljucitev crpališca. novi vodovoda od VH Kurešcek do jaška. V zadnji ulici na Barjanski ulici se je po izgradnji in prestavitvi Na Kalinovi in Ponirkovi ulici je bila izvedena obnova vodo­kanalizacije izvedla še obnova vodovodnega omrežja in vodnega omrežja in prikljuckov. Prav tako se je saniralo javno prikljuckov. vodovodno omrežje od Škurhove do Kalinove ulice ob potoku in izvedle so se prevezave v vse ulice. Menjava vodomerov V decembru bo ponovno potekala menjava vodomerov. Prosi­mo lastnike objektov, ki imajo vodomere v objektih in ne v zunanjih jaških, da omogocijo izvajalcem menjavo in se odzovejo (poklicejo in se dogovorijo za termin menjave) na obvestila, ki jih pustijo vzdrževalci. Hidranti V casu snega smo veckrat naleteli na situacijo, ko je bil hidrant zasut s snegom. Prosimo, da lastniki objektov in zemljišc ob kidanju snega tega ne mecete na podtalne in nadtalne hidrante, saj jih s tem zasujete. Zašcita vodomerov pred zmrzaljo Z aradi nizkih temperatur pod ledišcem v zimskih mesecih so posledice zaznavne tudi na vodovodnih prikljuckih, vodome­rih in hišnem vodovodnem omrežju, ce uporabniki ne poskrbijo za ustrezno zašcito in obcasen pretok vode. Vodomeri so v lasti lastnikov objektov, zato morajo lastniki ali uporabniki sami poskrbeti za preventivno zašcito vgrajenih vo­domerov in vodomernih jaškov. Vodomer pred zmrzaljo zašcitimo z dovolj globokim vodomer­nim jaškom z izoliranim pokrovom in dodatno toplotno zašcito nad vodomerom z izolacijskimi materiali, s cimer preprecimo dostop mrzlega zraka. Dodaten preventivni ukrep proti poškod­bam vodomera, prikljucka in internega hišnega vodovodnega omrežja zaradi zamrznitve je, da zagotovimo stalen pretok vode. Prosimo, da v casu nizkih temperatur redno pregledujete vo­domerne jaške in vodomere ter poskrbite, da ne bo prihajalo do nevšecnosti zaradi zmrzali. Vsako okvaro na hišnem vodovodnem prikljucku ali obracun­skem vodomeru je potrebno takoj prijaviti upravljavcu vodovo­dnega sistema na telefonsko številko dežurne službe 041/408-407. Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vodovodne­ga sistema. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja la­stnikov, krijejo lastniki sami. Demontaže vgrajenega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno. Katja Ivanuš Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 V primeru, da je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Obnove cest Uroš Cuden Mostišcar 09 | December 2018 32. seja obcinskega sveta Z adnja seja obcinskega sveta v stari sestavi je potekala 7. novembra; na njej so svetniki obravnava­li osem tock dnevnega reda, a se je zataknilo že pri potrditvi dnevnega reda, saj je svetnik Zlatko Usenik predlagal, da se 3. tocko dnevnega reda, inve­sticijo Na-kolih, prepusti v od­locanje novemu sklicu obcin­skega sveta. V precej razgreti debati so se spraševali, ali bi s tem tvegali izgubo že obljub­ljenih sredstev in za koliko se je od zacetka do danes spre­menila vrednost te investici­je. S predlogom se je strinjala tudi svetniška skupina SDS, katere svetniki so prav tako opozorili na nekaj nejasnosti okrog nacrtovane investicije. Na koncu je bil vendarle spre­jet prvotno predlagani dnevni red. Sledila je potrditev zapi­snika prejšnje seje, nato pa daljša obravnava in potrditev Investicijskega programa In­terpretacija biotske raznovr­stnosti in dedišcine kolišc na Ljubljanskem barju (krajše: Na-kolih), ki ga je svetnikom na kratko predstavila avtorica Martina Magajna Gerželj. Cetrta tocka dnevnega reda je bila Strategija razvoja turizma v obcini Ig za obdob­je 2018-2027. Obravnaval jo je tudi odbor, pristojen za tu­rizem, in jo svetnikom pred­lagal v potrditev. Vanjo je bilo vnesenih nekaj predlaganih dopolnitev, po krajši razpravi so svetniki strategijo potrdili. Celoten dokument je medtem že objavljen na obcinski sple­tni strani. V nadaljevanju so svetni­ki potrdili vrednost tocke za izracun nadomestila za upo­rabo stavbnega zemljišca za leto 2019, ta je 2 % vec kot le­tos, in sicer 0,002789 €. Pod 6. tocko so brez razprave spre­jeli Sklep o ukinitvi javnega dobra 3/2018, ki se nanaša na zemljišce v katastrski obcini Golo. Potrjen je bil tudi Od­lok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za del ob­mocij Ig 01-9/SS Ig. Zadnja tocka dnevnega reda je bila namenjena obrav­navi in potrditvi Proracuna Obcine Ig ter sprejemu Odlo­ka o proracunu Obcine Ig za leto 2019. Bojana Birsa je po­jasnila, do katerih sprememb je prišlo od prve predstavitve predloga, mdr. je prav na dan seje prišla informacija o povi­šanju povprecnine, kar bo po­menilo ok. 100 tisoc evrov vec prihodkov, vanj pa ni vkljucen niti investicijski program, sprejet na tej seji. Župan je ob tem poudaril, da bo prakticno takoj po formiranju novega obcinskega sveta potreben re­balans proracuna. Svetniki so po krajši razpravi glasovali in z 10 glasovi za in 3 vzdržanimi podprli proracun. Maja Zupancic Obvestilo organizatorjem prireditev v Obcini Ig V sa društva, zavode in druge organizatorje priredi­tev v Obcini Ig obvešcamo, da je na spletni strani Obcine Ig www.obcina-ig.si objavljen vprašalnik za koledar prireditev za leto 2019. Prosimo vse organizatorje prireditev, ki imajo namen organizirati prireditve v letu 2019, da izpolnjeni vprašalnik vrnejo na Obcino Ig najpozneje do 10. januarja 2019. Dodatne informacije na telefon 01/280-23-18, 051/456­464 ali info@obcina-ig.si. Obcinska uprava Dan odvetniške pravne pomoci probono na Igu O dvetniška zbornica Slovenije, Ljubljanski obmocni zbor odvetnikov OZS v sodelovanju z Obcino Ig or­ganizira dan odvetniške pravne pomoci pro bono. Pravna pomoc in svetovanje sta namenjena predvsem tis­tim, ki so najbolj pomoci potrebni in si zaradi pomanjkanja denarja ne upajo prestopiti praga odvetniških pisarn. Prav­na pomoc se izvaja predvsem ustno. Dan odvetniške pravne pomoci pro bono bo potekal za naše obcane v sredo, 19. 12. 2018, v sejni sobi v Centru Ig (3. nadstropje), Banija 4, Ig, med 10. in 16. uro. Obcinska uprava Mostišcar 09 | December 2018 Na podlagi 19. clena Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca v Obcini Ig (Ur. l. RS, št. 72/2017, popr., 4/2018) in 15. clena Statuta Obcine Ig, (Ur. l. RS, št. 39/16) je Obcinski svet Obcine Ig na 32. redni seji, dne 7. 11. 2018 sprejel SKLEP o vrednosti tocke za izracun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca na obmocju obcine Ig za leto 2019 1. clen 2. clen Letna vrednost tocke za izracun nadomestila za uporabo stavbnega Ta sklep zacne veljati z dnem objave v UO Obcine Ig, uporabljati pa zemljišca na obmocju obcine Ig za leto 2019 znaša za zazidana in se zacne 1. januarja 2019. nezazidana stavbna zemljišca 0,002789 evrov. Številka: 4224-0172/2018 Župan Obcine Ig Datum: 8. 11. 2018 Janez Cimperman l.r. Na podlagi 8. clena Odloka o priznanjih Obcine Ig (Mostišcar, UO št. 5/2010) Obcina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Obcine Ig za leto 2019 1. Priznanja Obcine Ig se podeljuje posameznikom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, združe­njem in drugim organizacijam za dosežke, ki prispevajo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju obcanov in imajo pomen za razvoj in ugled ter prepoznavnost Obcine Ig. Priznanja se podeljujejo za dosežke na podrocju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, kulture, zna­nosti, zašcite in reševanja, ekologije in drugih podrocjih clovekove ustvarjalnosti. 2. Na podlagi javnega razpisa se podeli: Naziv Castni obcan Obcine Ig je najvišje priznanje Obcine Ig, ki se podeli posamezniku za izredno pomembne trajne dosežke, ki so bi­stveno vplivali na razvoj in napredek obcine ter za njeno povezovanje z obcinami v RS in širše, na kateremkoli podrocju. Naziv castni obcan se podeljuje izjemoma in se podeli posamezniku le enkrat. Zlato plaketo Obcine Ig se podeljuje za pomembne enkratne dosež­ke in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na družbeno eko­nomskem, znanstvenem, tehnicnem, kulturnem, športnem in drugih podrocjih ustvarjalnosti. Število prejemnikov je omejeno na dve Zlati plaketi. Izjemoma se lahko podeli vec Zlatih plaket v primeru visokih obletnic društev in drugih organizacij v obcini. Priznanje Obcine Ig se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehnicnem, kulturnem, špor­tnem in drugih podrocjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta in so jih dosegli ob posebnih prilikah. Priznanje ima znacaj spodbude za nadaljnje delo. Število prejemnikov je omejeno na 4 priznanja. 3. Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko župan, obcani, politicne stranke, gospodarski subjekti, zavodi, društva, ki imajo stalno prebi­vališce ali sedež v obcini Ig. Predlog za podelitev priznanj Obcine Ig mora biti predložen v pisni obliki na predpisanem obrazcu in mora vsebovati: – podatke o predlagatelju – podatke o kandidatu in vrsto predlaganega priznanja – utemeljitev oz. obrazložitev predloga (obrazložitev mora biti jasna in konkretna s poudarkom na podrobnejšem opisu rezultatov, do­sežkov, uspehov ali dela kandidata zaradi katerih se podaja pred­log) – listine, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi – pisno soglasje kandidata za kandidaturo Predlagatelj za podelitev priznanja ne more predlagati samega sebe. 4. Pisne predloge oddajte na objavljenem obrazcu na naslov: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, „Javni razpis za podelitev priznanj Obcine Ig za leto 2019“, najkasneje do 11. februarja 2019 osebno ali po pošti, prav tako pa morajo biti oddani tudi po elektronski pošti na naslov info@obcina-ig.si ali marica.zupan@obcina-ig.si. Obrazec za predloge je od dneva objave javnega razpisa v glasilu Mostišcar dosegljiv na spletni strani Obcine Ig www.obcina-ig.si, zainteresirani pa ga lahko prevzamejo vsak delovni dan v prostorih Obcine Ig. Dodatne informacije o razpisu dobite na tel. 01/280-23-18. 5. Komisija bo obravnavala le tiste predloge, ki bodo podani v razpi­snem roku in v skladu z razpisnimi pogoji. Neutemeljenih, slabo ob­razloženih in prepozno vloženih predlogov ne bo možno obravnavati. 6. O podelitvi priznanj odloca Obcinski svet Obcine Ig na predlog Komi­sije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in se podeljujejo na osrednji prireditvi ob obcinskem prazniku. Številka: 094/0001/2018 Župan Obcine Ig Datum: 28. 11. 2018 Janez Cimperman l.r. - 1 ­ Uradne objave Obcinska volilna komisija je 18. 11. 2018 pregledala izide glasovanja in daje POROCILO o uradnih rezultatih volitev v obcini Ig za lokalne volitve 2018 Obcinska volilna komisija Obcine Ig na podlagi Zakona o lokalnih vo­litvah objavlja uradne rezultate glasovanja na lokalnih volitvah dne 18. 11. 2018. Vseh upravicenih volivcev v obcini Ig je bilo 5.674. Volili smo župana Obcine Ig po vecinskem volilnem sistemu. Volili smo clane Obcinskega sveta po proporcionalnem volilnem sistemu. Volili smo clane Svetov vaške skupnosti po vecinskem volilnem sistemu. Glasovalo je 3.156 volivcev, to je 55,62 % volilnih upravicencev v ob­cini. Skupni izidi glasovanja za župana v obcini Ig so naslednji: oddanih je bilo 3.156 glasovnic, od tega je bilo 3.103 glasovnic veljavnih in 53 neveljavnih. Kandidati za župana so po vrstnem redu prejeli naslednje število glasov: - MIRKO MERZEL: 626 glasov ali 20,17 % - JANEZ CIMPERMAN: 1.563 glasov ali 50,37 % - ZLATKO USENIK: 914 glasov ali 29,46 %. OVK ugotavlja, da je kandidat za župana Janez Cimperman dobil 1.563 glasov ali 50,37 % in je izvoljen za župana Obcine Ig. Izidi glasovanja za clane obcinskega sveta so naslednji: glasovalo je 3.157 volivcev, od tega je bilo 3.079 veljavnih in 78 neveljavnih glasovnic. Št. liste: 1 Ime liste: LISTA ZLATKA USENIKA ZA NAPREDEK OBCINE IG je prejela 864 glasov ali 28,06 %; preferencnih glasov 246 ali 28,47 % 1. ZLATKO USENIK preferencnih glasov 54 2. MIRA ŽAGAR preferencnih glasov 29 3. ZDRAVKO GRMEK preferencnih glasov 35 4. MARIJA KUCIC preferencnih glasov 21 5. MARKO BABNIK preferencnih glasov 15 6. ZUHRA JOVANOVIC preferencnih glasov 28 7. JANEZ RUPERT preferencnih glasov 9 8. DARJA REŽEK preferencnih glasov 6 9. VITOMIR CEHOVIN preferencnih glasov 7 10.MARINKA PLANTAN preferencnih glasov 9 11.MAG. ALEŠ TOLAR preferencnih glasov 10 12.ANITA POZNIK preferencnih glasov 2 13.JOŽE CIBER preferencnih glasov 15 14.LUKA BIZJAK preferencnih glasov 6 Št. liste: 2 Ime liste: SMC – STRANKA MODERNEGA CENTRA je prejela 173 glasov ali 5,62 %; preferencnih glasov 21 ali 12,14 % 1. MARTINA KOVACIC preferencnih glasov 8 2. ROK JERAM preferencnih glasov 1 3. ERIKA MARIJA JANŽELJ preferencnih glasov 1 4. ZLATKO GORJUP preferencnih glasov 11 5. NATAŠA LEPICNIK preferencnih glasov 0 Št. liste: 3 Ime liste: SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA je prejela 912 gla­sov ali 29,62 %; preferencnih glasov 199 ali 21,82 % 1. JOŽE VIRANT preferencnih glasov 32 2. MARIJA ŽUPEC preferencnih glasov 25 3. ANTON MODIC preferencnih glasov 33 4. JOŽICA DROBNIC preferencnih glasov 10 5. ANDREJ ŽNIDARŠIC preferencnih glasov 35 6. TJAŠA KODBA preferencnih glasov 1 7. MIHAEL JANKOVIC preferencnih glasov 10 8. SIMONCA STRAŽIŠAR ZUPANCIC preferencnih glasov 12 9. ANTON PUCIHAR preferencnih glasov 10 10.NEVENKA MARIJA KOVAC preferencnih glasov 8 11.ANTON MACEK preferencnih glasov 7 12.SILVA DOLINŠEK preferencnih glasov 2 13.FRANC ERCULJ preferencnih glasov 0 14.KLEMEN GLAVAN preferencnih glasov 14 Številka liste: 4 Ime liste: NSI – NOVA SLOVENIJA – KRŠCANSKI DEMOKRATI je prejela 76 glasov ali 2,47 %; preferencnih glasov 23 ali 30,26 % 1. JERNEJ SMOLE preferencnih glasov 12 2. JASNA KRAŠKOVIC preferencnih glasov 2 3. GREGOR ROTAR preferencnih glasov 9 Št. liste: 5 Ime liste: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA je prejela 606 glasov ali 19,68 %; preferencnih glasov 157 ali 25,91 % 1 MIRKO MERZEL preferencnih glasov 26 2. ALENKA JERAJ preferencnih glasov 41 3. ANTON KRNC preferencnih glasov 11 4. SIMONA PAVLIC preferencnih glasov 20 5. MATJAŽ GRABRIJAN preferencnih glasov 9 6. SIMONA PURKAT preferencnih glasov 18 7. ŽIGA DRNOVŠEK preferencnih glasov 14 8. DARJA MODIC preferencnih glasov 2 9. ALEŠ PAVLIC preferencnih glasov 1 10.ANA PODRŽAJ preferencnih glasov 2 11.SIMON KRAJZEL preferencnih glasov 5 12.MATEJ REMŠKAR preferencnih glasov 1 13.LIDIJA VIRANT preferencnih glasov 7 14.DR. VERONIKA TRDAN preferencnih glasov 0 Številka liste: 6 Ime liste: LISTA ZA NAPREDEK TOMIŠLJA IN PODKRAJA je prejela 176 glasov ali 5,72 %; preferencnih glasov 70 ali 39,77 % 1. BOJAN KRAŠEVEC preferencnih glasov 5 2. DARJA PERME preferencnih glasov 8 3. DR. PRIMOŽ PAVŠIC preferencnih glasov 5 4. MARIJA LIVK preferencnih glasov 8 5. MATJAŽ JANKOVIC preferencnih glasov 1 6. VERA OBLAK preferencnih glasov 2 7. MARTIN BERNARD preferencnih glasov 2 8. SIMONA KAVCNIK preferencnih glasov 1 9. JURE MAVEC preferencnih glasov 1 10.MAJA BEZLAJ preferencnih glasov 3 11.UROŠ KRESE preferencnih glasov 0 12.SUZANA BRATKOVIC ZAVODNIK preferencnih glasov 34 13.MARTIN KRAŠEVEC preferencnih glasov 0 14.FRANC JANKO SUSMAN preferencnih glasov 0 Številka liste: 7 Ime liste: 21. MAREC – NEODVISNA LISTA IN VOLIVCI je prejela 272 glasov ali 8,83 %; preferencnih glasov 78 ali 28,68 % 1. FRANC TONI preferencnih glasov 14 2. MELITA ŠVIGELJ preferencnih glasov 7 3. TONE STRELEC preferencnih glasov 4 4. BOŽENA GABRIJELCIC preferencnih glasov 0 5. TONE TEGELJ preferencnih glasov 14 6. KATJA ZDRAVJE preferencnih glasov 10 7. FRANC VIRANT preferencnih glasov 3 8. ALEKSANDRA REPAR preferencnih glasov 2 9. JOŽE GLAVAN preferencnih glasov 4 10.TEA ŠTAMCAR preferencnih glasov 2 11.ALBERT PONIKVAR preferencnih glasov 4 12.NINA URŠIC preferencnih glasov 1 13.ALEŠ JERE preferencnih glasov 7 14.DR. DARE URŠIC preferencnih glasov 6 Obcinska volilna komisija je ugotovila, da so za clane Obcinskega sveta Obcine Ig izvoljeni naslednji kandidati: 1. Zlatko Usenik 2. Mira Žagar 3. Zdravko Grmek Uradne objave 4. Marija Kucic 5. Jože Virant 6. Marija Župec 7. Anton Modic 8. Jožica Drobnic 9. Andrej Žnidaršic 10.Mirko Merzel 11.Alenka Jeraj 12.Anton Krnc 13.Suzana Bratkovic Zavodnik 14.Franc Toni Za predsednike in clane Svetov vaške skupnosti so bili izvoljeni naslednji kandidati: SVET VAŠKE SKUPNOSTI BREST oddanih glasovnic 139, neveljav­nih glasovnic 2, veljavnih glasovnic 137 Predsednik Sreco Lenarcic (86 glasov) Mojca Švigelj (76 glasov) Artur Javoršek (65 glasov) Robert Skubic (59 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI DOBRAVICA oddanih glasovnic 40, neve­ljavnih glasovnic 1, veljavnih glasovnic 39 Predsednik Matej Virant (26 glasov) Sabina Prislan (20 glasov) Marko Rožic (11 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI DRAGA oddanih glasovnic 24, neveljavnih glasovnic 0, veljavnih glasovnic 24 Predsednik Mitja Brencic (19 glasov) Stanislava Primc (15 glasov) Tadej Primc (14 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI GORNJI IG oddanih glasovnic 17, neve­ljavnih glasovnic 0, veljavnih glasovnic 17 Predsednica Marjetka Campa (14 glasov) Branko Kvartuh (10 glasov) Ana Brancelj (9 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI IG oddanih glasovnic 936, neveljavnih gla­sovnic 79, veljavnih glasovnic 857 Predsednik dr. Darko Uršic (470 glasov) Tone Strelec (402 glasov) Jože Glavan (390 glasov) Žiga Drnovšek (352 glasov) Božena Gabrijelcic (345 glasov) Nina Uršic (326 glasov) Ana Podržaj (292 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI IŠKA LOKA oddanih glasovnic 128, neve­ljavnih glasovnic 0, veljavnih glasovnic 128 Predsednica Helena Žnidaršic (93 glasov) Marko Župec (92 glasov) Vlasta Strle Kolar (81 glasov) Aleš Jere (71 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI IŠKA VAS oddanih glasovnic 217, neve­ljavnih glasovnic 8, veljavnih glasovnic 209 Predsednik Janez Rupert (133 glasov) Andrej Škulj (129 glasov) Franci Grimšic (120 glasov) Erika Marija Janželj (106 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI IŠKA oddanih glasovnic 94, neveljavnih glasovnic 15, veljavnih glasovnic 79 Predsednica Tina Krevel (60 glasov) Vid Bratovž (58 glasov) Luka Kepec (47 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI KOT oddanih glasovnic 65, neveljavnih glasovnic 2, veljavnih glasovnic 63 Predsednik Žan Možek (50 glasov) Nina Modic (44 glasov) Miha Cimperman (41 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI KREMENICA oddanih glasovnic 30, neve­ljavnih glasovnic 2, veljavnih glasovnic 28 Predsednik Mitja Glavnik (21 glasov) Valentin Garvas (19 glasov) Barbara Kupljenik (11 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI MATENA oddanih glasovnic 131, neve­ljavnih glasovnic 2, veljavnih glasovnic 129 Predsednica Brigita Petek (88 glasov) Anton Tegelj (83 glasov) Karmen Ciber (75 glasov) Andraž Rupert (71 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI PODGOZD oddanih glasovnic 41, neve­ljavnih glasovnic 1, veljavnih glasovnic 40 Predsednik dr. Nejc Košnik (25 glasov) Rok Škraba (23 glasov) Nina Smole (21 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI PODKRAJ oddanih glasovnic 64, neve­ljavnih glasovnic 3, veljavnih glasovnic 61 Predsednica Darja Perme (51 glasov) Aleš Ciber (35 glasov) Anton Šenk (30 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI SARSKO oddanih glasovnic 25, neveljav­nih glasovnic 0, veljavnih glasovnic 25 Predsednik Marko Malavašic (19 glasov) Miroslav Valjavec (19 glasov) Marija Rotar (14 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI STAJE oddanih glasovnic 55, neveljavnih glasovnic 1, veljavnih glasovnic 54 Predsednik mag. Franc Lenarcic (36 glasov) Martin Janežic (32 glasov) Irena Trcek (28 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI STRAHOMER oddanih glasovnic 58, ne­veljavnih glasovnic 1, veljavnih glasovnic 57 Predsednica Simona Purkat (39 glasov) Janez Meglic (38 glasov) Nikola Javoršcak (36 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI SUŠA oddanih glasovnic 10, neveljavnih glasovnic 0, veljavnih glasovnic 10 Predsednica Dragica Krnc (8 glasov) Jože Pecar (8 glasov) Jože Intihar (3 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI ŠKRILJE oddanih glasovnic 188, neve­ljavnih glasovnic 3, veljavnih glasovnic 185 Predsednica Marinka Plantan (117 glasov) Mag. Katja Gorjup (112 glasov) Amadej Bergles (72 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI TOMIŠELJ oddanih glasovnic 181, neve­ljavnih glasovnic 3, veljavnih glasovnic 178 Predsednik Bojan Kraševec (91 glasov) Marija Livk ( 88 glasov) Maja Bezlaj (67 glasov) Matjaž Jankovic (65 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI VISOKO ROGATEC oddanih glasovnic 134, neveljavnih glasovnic 5, veljavnih glasovnic 129 Predsednica Nika Marn Lenarcic (86 glasov) Jožica Golob (79 glasov) Roman Anžic (69 glasov) Igor Holy (63 glasov) SVET VAŠKE SKUPNOSTI ZAPOTOK oddanih glasovnic 202, neve­ljavnih glasovnic 3, veljavnih glasovnic 199 Predsednik Zlatko Usenik (149 glasov) Ivanka Casl (101 glasov) Marko Petric (91 glasov) Marija Mali (81 glasov) Žrebanje kandidatov za predsednike SVS Sarsko in Suša je bilo izve­deno dne 21. 11. 2018. Predsednik Sveta vaške skupnosti Sarsko je po žrebanju, Marko Ma­lavašic. Predsednica Sveta vaške skupnosti Suša je po žrebanju, Dragica Krnc. Predsednik OVK se najlepše zahvaljuje tajniku OVK Janezu Miklicu in namestnici tajnika OVK Andreji Zdravje za predano, natancno in strokovno delo ter vsem clanom OVK in njihovim namestnikom za korektno delo, to je: Katji Femec, Franciju Strletu, Urošu Cudnu, Gre­gorju Toniju, Anamariji Virant, Katji Mavec in Mariji Škulj. Tajnik OVK Predsednik OVK Janez Miklic Igor Kovacic Lokalne volitve 2018 Župan: Obcinski svet Obcine Ig za obdobje 2018-2022: Janez Cimperman Suzana Bratkovic Jožica Drobnic iz Zdravko Grmek iz Iške Alenka Jeraj z Iga Zavodnik iz Tomišlja Bresta vasi Anton Krnc s Sarskega Marija Kucic iz Iške Mirko Merzel z Iga Anton Modic iz Kota Franc Toni z Iga Zlatko Usenik iz Jože Virant z Golega Mira Žagar z Iga Andrej Žnidaršic iz Marija Župec z Iga Zapotoka Iške Loke Svetniki so predstavljeni po abecednem vrstnem redu. Delež zastopanosti v obcinskem svetu po spolu Število svetnikov v obcinskem svetu po strankah/listah Mostišcar 09 | December 2018 Izvoljeni Sveti vaških skupnosti: SVS BREST Predsednik: Sreco Lenarcic Clani: Artur Javoršek, Robert Skubic, Mojca Švigelj SVS DOBRAVICA Predsednik: Matej Virant Clana: Sabina Prislan, Marko Rožic SVS DRAGA Predsednik: Mitja Brencic Clana: Stanislava Primc, Tadej Primc SVS GORNJI IG Predsednica: Marjetka Campa Clana: Ana Brancelj, Branko Kvartuh SVS IG Predsednik: dr. Darko Uršic Clani: Žiga Drnovšek, Božena Gabrijelcic, Jože Glavan, Ana Podržaj, Tone Strelec, Nina Uršic SVS IŠKA LOKA Predsednica: Helena Žnidaršic Clani: Aleš Jere, Vlasta Strle Kolar, Marko Župec SVS IŠKA VAS Predsednik: Janez Rupert Clani: Franci Grimšic, Erika Marija Janželj, Andrej Škulj SVS IŠKA Predsednica: Tina Krevel Clana: Vid Bratovž, Luka Kepec SVS KOT Predsednik: Žan Možek Clana: Miha Cimperman, Nina Modic SVS KREMENICA Predsednik: Mitja Glavnik Clana: Valentin Garvas, Bar­bara Kupljenik SVS MATENA Predsednica: Brigita Petek Clani: Karmen Ciber, Andraž Rupert, Anton Tegelj SVS PODGOZD Predsednik: dr. Nejc Košnik Clana: Nina Smole, Rok Škraba SVS PODKRAJ Predsednica: Darja Perme Clana: Aleš Ciber Anton Šenk SVS SARSKO Predsednik: Marko Malavašic Clana: Marija Rotar, Miroslav Valjavec SVS STAJE Predsednik: mag. Franc Lenarcic Clana: Martin Janežic, Irena Trcek SVS STRAHOMER Predsednica: Simona Purkat Clana: Nikola Javoršcak, Janez Meglic SVS SUŠA Predsednica: Dragica Krnc Clana: Jože Intihar, Jože Pecar SVS ŠKRILJE Predsednica: Marinka Plantan Clana: Amadej Bergles, mag. Katja Gorjup Cenjene volivke in volivci, SVS TOMIŠELJ Predsednik: Bojan Kraševec Clani: Maja Bezlaj, Matjaž Jankovic, Marija Livk SVS VISOKO ROGATEC Predsednica: Nika Marn Lenarcic Clani: Roman Anžic, Jožica Golob, Igor Holy SVS ZAPOTOK Predsednik: Zlatko Usenik Clani: Ivanka Casl, Marija Mali, Marko Petric zahvaljujemo se vam za številcno podporo, ki ste jo na lokalnih volitvah izkazali naši Listi za napredek Tomišlja in Podkraja. V Obcinskem svetu Obcine Ig bo Listo zastopala svetnica Suzana Bratkovic Zavodnik. V novem mandatu se bomo aktivno zavzemali za uresnicitev svojih programskih izhodišc, hkrati pa zagovarjali skladen razvoj celotne Obcine Ig s poudarkom na trajnostnem razvoju vseh strateško pomembnih in vitalnih podrocij, ki prispevajo k dvigu kakovosti življenja obcank in obcanov. Želimo vam prijetne praznicne dni in uspeha polno leto 2019. Lista za napredek Tomišlja in Podkraja Spoštovane obcanke in obcani, rad bi se vam zahvalil za vsak glas posebej na letošnjih lokalnih volitvah. Vesel sem bil vaših spodbudnih telefon­skih klicev, elektronske pošte in poslanih SMS-sporocil. Še posebej me veseli, da ste se nekateri, kot ste mi poveda­li, po dolgih letih podali na volišca. Tako je prav, kajti de­mokracija v državi vsakemu državljanu podarja natanko en glas, s katerim lahko odloca­mo o svoji prihodnosti. Tega ne gre zanemariti, kajti le kako bi bilo, ce ne bi imeli možnosti glasovanja? Vesel sem bil tudi vseh osebnih srecanj z vami po vaseh, v katerih ste razkri­li marsikakšno težavo, ki se v obcini še ni rešila. Volivci ste mi z danimi glasovi zaupali štiriletni mandat v obcinskem svetu, kjer bom zagovarjal smernice programa, ki smo ga skupaj zasnovali s stranko SDS. Ker se bliža konec koledar­skega leta in zacenja novo leto 2019, gotovo že razmišljate o novih nacrtih. Morda lahko svoje nacrte oblikujete tudi kot izziv za naše lepše okolje in življenje v Obcini Ig. Ceprav mnogi menijo, da smo postali zgolj spalno naselje, se mi zdi, da ne glede na to tudi v pros-tem casu lahko marsikaj nare­dimo za našo skupnost. Mali izzivi, realizirani v dejanjih, nas bodo vodili do skupne le­pše obcine, v kateri se bomo dobro pocutili. In kaj sem si jaz izbral za svoj letošnji izziv? Odlocil sem se, da odprem e-naslov mirko.zate@gmail.com, kamor bom prejemal vaša vprašanja, dileme, ideje in predloge. Že­lim si, da bomo odprti za di­alog in reševanje problemov. Vaša vprašanja bom poskušal reševati tako v okviru stranke ter tudi kot svetnik v obcin­skem svetu. Ostajati na razlic­nih bregovih nikakor ni dobro za nikogar. Ne želim, da volil­no geslo Delal bom zate in za Obcino Ig ostane samo crka na papirju, ampak ga želim re­alizirati. In še ideja za vaš izziv: ob praznikih izobesite slovensko zastavo. Ce je nimate, mi poš­ljite sporocilo na e-naslov, da vam jo bom priskrbel. Prvi pri­hajajoci državni praznik bo 26. decembra – dan samostojnosti in enotnosti. Nihce ne more namesto vas izobesiti zasta­ve, saj s tem izkazujete odnos do svoje države, ki nam ne bi smela postati samoumevna. Otroci se ucijo od nas. Ucijo se tudi ljubezni do domovine, in vi ste tisti, ki jih lahko tega na­ucite. Upam, da se cez leta naši otroci ne bodo prepoznali v drugi kitici pesmi z naslovom Domovina slovenskega pesni­ka Jožefa Štefana: Malo jih je malo, / kteri te poznajo, / manj še tistih, / kteri radi te imajo. Fran Saleški Finžgar je ne­koc zapisal: Bogu otroci, do­movini sinovi, nikomur hlapci. Na Ižanskem imamo to celo vklesano v stopnice. Veste, kje? Vse dobro, Mirko Merzel Hvala za vaš glas Z a nami so lokalne voli­tve, ki so kar malce raz­burkale zaspano vzdušje v Obcini Ig. V župansko bitko sta se poleg dolgoletnega žu­pana podala še dva kandidata. Eden od njih, Mirko Merzel, je dolgoletni clan naše stranke. Dosegla sta dober rezultat, a za nekaj glasov prenizek, da bi imeli 2. krog. Tako bo tudi v prihodnjem mandatu župan Obcine Ig Janez Cimperman, s katerim smo v preteklosti dobro sodelovali, predvsem v zadnjem casu pa se z mno­gimi njegovimi nacrti in pre­dlogi nismo strinjali. To smo tudi povedali in objavili svoja stališca v Mostišcarju. Morda celo premalo, in tako obcanke in obcani niste mogli dobiti prave slike o dogajanju v ob­cinskem svetu, ceprav gre za pomembne teme, od katerih je odvisna naša skupna priho­ dnost. Ce jih omenim samo nekaj: – Ustavljeni postopki spre­memb Obcinskega prostor­skega nacrta (OPN) – pre­dlogi obcanov; v proracunu, ki je bil sprejet za leto 2019 še v prejšnjem sklicu, je za­pisano, da se s postopki za spremembe OPN pocaka do spremembe zakonodaje. Ocenjujemo, da je to ne­sprejemljivo, saj lahko traja vec let. Postopki bi se mora­li nadaljevati, saj že tako vse skupaj traja dolgo. – Nesmiselno namenjanje obcinske zazidljive parcele Rastuke 2 (45.000 m2) za stanovanjsko gradnjo; oce­ njujemo, da bi morali par­celo nameniti družbenim objektom, ki jih v obcini primanjkuje (športni cen­ter, muzej). Glede na visoko stopnjo priseljevanja in gra­denj pa bomo najverjetneje kmalu zemljišca potrebova­li tudi za dodatne potrebe za vrtec in šolo. – Širitev ženskega zapora na Pungartu na Igu; Obcina bi se morala potruditi, da se Ižanski grad pridobi in na­meni za turisticne namene, saj je obmocje Obcine Ig zaradi kolišc od leta 2011 na seznamu svetovne kulturne dedišcine pri Unescu in je razvoj turizma velika go­spodarska priložnost. – Neprimerna lokacija v cen­tru Iga za gradnjo Kolišcar­skega muzeja; podpiramo kolišcarski muzej, vendar na primerni lokaciji, da si ne zakompliciramo vsega bolj, kot je treba, in bomo pozneje prisiljeni reševa­ti težave, ki jih sploh ne bi bilo, ce bi projekt nacrtovali tako, kot se to dela. Projekt je razdeljen na dva dela (in­terpretacijski center – ko­lišcarski muzej v centru Iga in kolišcarska naselbina na Barju). Ocenjujemo, da je lokacija za gradnjo muze­ja v centru Iga popolnoma neprimerna, saj imajo po­dobni muzeji v Evropi med 50.000 in 100.000 obisko­valcev letno, cesar center ne bo prenesel. Ni predvidenih nobenih dodatnih parki­rišc, ceprav vsi vemo, da je N aj vam ob koncu leta in v praznicnih decembrskih dneh zaželimo miren in doživet božic, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa veliko lepega, izpolnjenih želja in nepozabnih trenutkov! OO SDS Ig že danes vse zaparkirano V preteklem mandatu smo in prostih parkirnih mest v bili v obcinskem svetu trije centru prakticno ni. Poleg svetniki SDS. Toliko nas bo tega je oddaljenost med tudi v mandatu 2018–2022, muzejem in kolišcarsko ceprav smo dosegli za skoraj naselbino na prostem pre-5 % boljši rezultat od LV 2014 velika, kar 2 km. Iluzorno je in kar dobrih 200 glasov misliti, da bodo ljudje do tja vec. Izvoljeni smo bili Mirko pešacili, kot je predvideno Merzel, Alenka Jeraj in Tone po nacrtu, ob naselbini pa Krnc. prav tako ne bo nobenih Za vašo podporo vsem kan­parkirišc. Na vse te dileme didatom, ki bomo delovali kot smo pravocasno opozorili, svetniki v odborih in komi­a je župan vztrajal z vecino sijah ter v vaških svetih, se svetnikov prejšnjega sklica najlepše zahvaljujemo in vam pri lokaciji in nacrtu. Poleg obljubljamo, da bomo upra­tega se je okvirni strošek vicili vaše zaupanje. Veseli projekta s prvotnega 1,5 bomo tudi vaših predlogov.mio eur povecal na 2,2, eur, vložek obcine pa je cedalje vecji. Ce vse ne bo koncano v roku (do leta 2021), pa so pod vprašajem tudi evrop­ska sredstva oz. jih ne bo Tone Krnc, in jih bo morala Obcina Ig predsednik OO SDS Ig zagotoviti sama. Spoštovani! Pred nami je december, ki je posejan s praznicnimi dnevi. Spomnili se bomo plebiscita, na katerem smo se Slovenci odlocili, da želimo sami odlocati o svoji usodi. Eden iz­med najvecjih kršcanskih praznikov božic nas bo spom­nil na rojstvo Kristusa in pomen družine. Vzeli si bomo cas za svoje drage, nato pa bomo stopili v novo leto z no­vimi nacrti, idejami in željami. Naj se vam uresnicijo! Alenka Jeraj, poslanka DZ RS . IZ ŽIVLJENJA STRANK ////////////////// • IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///// Obcinski odbor SLS - Slovenske ljudske stranke Ig se vam, spošto­vani obcani in obcanke, naši voliv­ci in volivke, zahvaljuje za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah 2018. Skupaj gremo v naslednja štiri leta. Župan Janez Cimper­man nadaljuje svoj mandat in vam sporoca, da je vedno na voljo za vaša vprašanja in pobude za izboljšanje stanja v va­šem kraju, vaši soseski. Skupaj z vami bomo še naprej gradili Obcino Ig in rezul­tati bodo vidni v vsaki vasi naše obcine. Svetniška skupina stranke SLS – Slovenske ljudske stranke se bo z županom Janezom Cimpermanom zavzemala, da bodo vaši predlogi, pobude, ki bodo naslovljeni na Obcino Ig, slišani, in ce bodo zagotovljena sredstva in podpora obcinskega sveta, tudi re­alizirani. Vaši svetniki na listi SLS se vam zahvaljujejo za izkazano zaupanje; Jože Virant, Marija Župec, Modic Anton, Jožica Drobnic in Andrej Žnidaršic. OO SLS Ig Volitve so za nami. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem volivkam in volivcem Vaške skupnosti Iška za izkazano zaupanje. Držali se bomo obljub in se po najboljših moceh zavzemali za uresnicevanje nujno potrebnih razvojnih projektov, predvsem pa se bomo trudili za izboljšanje kakovosti in varnosti življenja v Iški. Obenem pa bi želeli izkoristiti še priložnost za poseben apel vsem tistim vašcanom, ki bi vzdušje praznikov želeli pokvariti s pirotehnicnimi sredstvi – naj ne pozabijo, da je v bližini veliko bojecih se živali. Lepo vas pozdravljamo Vid, Luka in Tina. Vaška skupnost Iška Tisoc in tisoc zvezd je nad nami, tisoc in tisoc zvezd je med nami, naj gre po svetu – rama ob rami – svetloba z nami. (T. Pavcek) Naj v letu 2019 vse ovire postanejo premostljive, vse, kar je bilo predalec, naj postane dosegljivo, vse, kar je bilo nemožno, naj postane možno, vse, cesar nismo imeli, pa naj ostane v duhu upanja, Vošcilo Ob državnem prazniku, ko smo s skupnimi mocmi naredili domovino našo in državo boljšo, je pomembno, da se ne vdamo in da poskušamo skupaj graditi tudi boljšo obcino. Vsem obcankam in obcanom ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti iskreno cestitamo in želimo lepo praznovanje! V teh praznicnih dneh poskušamo biti pozorni do svojih dragih, prijateljev, do socloveka. Ostanimo v takem medsebojnem sožitju tudi naprej, skozi leto, ki prihaja. Naj bo naše delo obogateno z znanjem, izkušnjami in z zmožnostjo prilagajanja ljudem, casu in razmeram, v katerih živimo. Blagoslovljene božicne praznikein srecno novo leto 2019! Obcinski odbor SLS Ig z županom, Janezom Cimpermanom, in svetniki SLS vztrajnosti in poguma! Drage obcanke in obcani, želimo vam vesel božic in srecno novo leto 2019. Tina, Vid in Luka, SVS Iška Iskrena hvala vsem za izkazano zaupanje na preteklih volitvah, obenem pa vsem vesel, blaginje poln božic in veliko zdravja, poguma ter srece v novem letu! Neodvisna lista in volivci 21. marec V praznicnih dneh vam želimo trdnega zdravja, razumevanja ter jasnega pogleda v prihodnost, v leto 2019. Naj vsak najde notranji mir in harmonijo na poti do socloveka. Veselite se z ljudmi, ki vas imajo radi! Želimo vam blagoslovljene božicne praznike in srecno 2019! Hkrati Vam cestitamo ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti. SVS Iška vas Mostišcar 09 | December 2018 Bliža se najlepši cas v letu. Cas, ko se spominjamo preteklosti in pricakujemo prihodnost. Cas, ko se želja po sreci, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vsem uresnicijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pricakovanja. Za prihajajoce božicne praznike vam želimo, da bi jih praznovali lepo. Zdravo, zadovoljno in srecno leto 2019 vam želimo. SVS Škrilje • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Potrpljenje ob obcinski skrbi za obcinsko Barjansko ulico P rebivalci Barjanske ulice na Igu, kjer živim, že leta pricakujemo ureditev in asfaltiranje ulice. Ne nazad­nje imam za to pisno obljubo župana od leta 2006, da bo to storjeno v takratnem manda­tu. Letos se je malce posvetilo, toda kako. Septembra so se pojavili izvajalci, ki so hitro in strokovno položili novo glav­no vodovodno cev približno v tednu dni, ceprav so se soocili z delom mocvirnega terena. Nato smo prebivalci dne 9. 10. 2018 dobili obvestilo, da bo izbrani izvajalec zacel rekon­strukcijo oziroma asfaltiranje predvidoma 15. 10. 2018. Cesta naj bi bila zaprta za cas grad­nje, rok pa ni bil dolocen. Ker se gradnja vlece in vle­ce je prevoznost in prehodnost ceste kot edinega dostopa do okoli 30 naseljenih hiš o(ne)­mogocena, kakor pac izbrane­mu izvajalcu orodje popada iz rok. Tudi kadar je to možno, je vožnja ali hoja ponoci tvegana zaradi jam ali ostrih robov po­krovov jaškov kot na priloženi sliki. Zato sem pregledal do­stopne podatke o pogodbi in javnem narocilu, od koder povzemam najpomembnejše. Sporazum (o gradbenih delih) je sklenjen med Obcino z žu­panom Janezom Cimperma­nom in direktorjem Bojanom Hocevarjem za CVP, gradbe­ništvo in storitve, d.o.o., pod­pisal pa ga je direktor Marko Miletic, KPL d.o.o. Sapienti sat! Predvsem je pricakovanje, Delavci na malici, cesta pa neprevozna Nevaren pokrov jaška da bo po tem sporazumu, skle­njenem 25. septembra 2018, asfaltiranje dokoncano v pred­volilnem casu, naivno. V razpoložljivih dokumen­tih ni nobene omembe, da gradnja poteka v naselju, kjer je Barjanska ulica za prebival­ce edina povezava s preosta­lim svetom, zato naj se izvaja cim hitreje; v casu, ko dela mi­rujejo, pa naj se poskrbi za cim manj moten prehod in prevoz. Da je to možno izvajati, so do­kazali izvajalci obnove vodo­voda. Vendar je zato, da bi bilo tako dolocilo, vkljuceno v raz­pisne pogoje in nato v grad­beno pogodbo, pac potrebno imeti doloceno znanje z obeh podrocij. Tako pa se po navadi do­gaja, da izvajalci konec tedna dobijo nenadni napad delovne vneme, pred 15. uro pa grad­bišce zapustijo v stanju, kakor pac nanese. In tudi ko odidejo na podaljšano malico, (namer­no?) preprecijo prehod, kot je prikazano na sliki. Slike so iz moje obširnejše foto- in videoteke in vsebujejo tudi tocen cas posnetka. Obcinsko upravo, ki je po zakonu odgovorna za izvajanje vseh obveznih javnih gospo­darskih služb, je treba povpra­šati, kako bo prevoz/dostop omogocen, ko bo zapadel sneg in pluženje po trenutnem sta­nju gradbišca (kamnoloma) ne bo mogoce. Kaj šele odvoz smeti, ki je prav tako obvezna obcinska gospodarska služba iz istega resorja, pa je že zdaj otežen. Pa še eno pomembno opo­zorilo za vse lastnike nepre­micnin: Obcinski svet je na seji 6. decembra 2017 sprejel nov Odlok o odmeri NUSZ v Obcini Ig. Predlog je umotvor družbe LOCUS d.o.o. iz Dom­žal, svetníki pa so ga potrdili s kostmi in kožo vred. Bistvena sprememba je v 16. clenu, ki doloca tockovanje opremlje­nosti stavbnega zemljišca z infrastrukturo. Na prebrisan nacin smo tisti z makadam­sko cesto ali kamnolomom (v našem primeru) zaradi dikci­je 'javno cestno omrežje' po novem s 60 tockami enako kaznovani kot drugi srecni obcani, ki lahko uporabljajo asfaltirano površino do svojih hiš. Prejšnji odlok je razliko­val vrste cestišca, vendar je s pravnega stališca le možno preveriti, ali je tako infrastruk­turo sploh možno uporabljati. Je pa še kakšna možnost: za­radi ne-pluženja in/ali telesne/ avtomobilske poškodbe terjati kakšno odškodnino ali pa po drugi zakonodaji zaradi ne­izvrševanja storitev obvezne obcinske javne gospodarske službe. Ce bi snežilo vsaj tri dni pred 19. novembrom, kot je, bi bile stvari vsaj v prihodnje morda drugacne. Janez S. Vrhovec Komemoracija ob 1. novembru T udi letos smo z Obcine Ig obe­ležili dan spomi­na na mrtve. Polagali smo cvetje in prižigali svecke na vseh znanih grobovih in obeležjih padlim v NOB na ob­mocju Mokrca, Krima, Iške vasi in Iga. V spomin padlim med NOB na pokopa­lišcu Golo pri spome­niku – grobnici na Gol­cu in pokopališcu na Kurešcku so bile izve­dene komemoracije s programom: govornik Zlatko Usenik, pevci kvartet iz Ljubljane in recitatorji Timi Štrum­belj, Bor Gros in Matic Virant. Vsem nastopajocim se zahvaljujemo! Društvo Odmev Mokrca Petelinove doline brez nepredvidljivih obiskovalcev T okratna jesen je spet prinesla kar nekaj de­lovnih dni, ki smo jih vložili v prenovo, popravilo galerije v Petelinovih dolinah. Z gospodarjem Papicem smo se odpravili na ogled, ali je potrebno kaj urediti pred zimo, in v galeriji takoj ugotovili, da imajo polhi plesne vaje, nare­dili so namrec pravo zmedo. Povabili smo clane društva, kar nekaj jih je priskocilo na pomoc. Kupili smo mrežo, da smo galerijo dobesedno ob­lekli in zašcitili ter na novo pobarvali. Tla samo prekrili z novo talno oblogo in uredili postavitev zbirke. Steklarstvo Omahen nam je pomagalo, da smo na vitrine z dragocenimi predmeti nasta­vili zašcitna stekla. Pospravili smo galerijo, zložili knjige v omare, in tako je bila akcija septembra zakljucena. Zahvaljujemo se vsem pri­sotnim in sodelujocim: Jože in Danica Voljcanšek, Staš Mali (donator za elektriko), Franc Zagorc (donator za talno oblo­go), Branko Cebokli (donator za knjige in sliko Tita), Slavka Remškar, Maruša Škerjanc, Martin Stopar, Miro Maksimo­vic, neclan Mirko iz Ivancne Gorice s kompresorjem, s ka­terim smo prebarvali galerijo, ter Srecko Papic, ki je obnovil crke na spominski plošci pred galerijo. Vsem se zahvaljujemo ter že zdaj vabimo na pohod apri­la 2019 na ogled prenovljene galerije. Društvo Odmev Mokrca Arhiv DOM Martinovanje O dbor za družabna sre­canja, ki ga vodi Dani­ca Nebec, je pripravil martinovanje za clane Društva upokojencev Ig. V organizaci­ji in izvedbi agencije Fortuna travel smo se odpravili v Slo­venske gorice. Bilo nas je za poln najvecji avtobus Beno-to­ursa. Na pot smo se odpravili ob 7.30 izpred gasilskega doma na Igu. Med vožnjo proti Lju­tomeru nam je vodnik pripo­vedoval zanimivosti krajev, skozi katere smo se vozili. Sle­dil je kratek postanek za kavi­co na postajališcu Tepanje. Po prihodu v Ljutomer nas je pri­cakal lokalni vodnik, ki nam je orisal zgodovino kraja in njegove posebnosti. Ogledali smo si tri glavne trge in muzej­sko zbirko slovenskih taborov, kjer so zbrani zapisi in ekspo­nati na temo slovenskih tabo­rov iz casov turških vpadov. Tu je tudi stalna razstava od­vetnika Karola Grossmana, ki je leta 1905 posnel in prikazal prvi slovenski filmski zapis, zaradi cesar velja za zacetnika amaterskega filmarstva. Po­snel je tri kratke filme, ki smo si jih tudi ogledali. Prikazan je tudi razvoj konjeništva, tocne­je kasaštva na tem podrocju. V muzejski zbirki je predsta­vljen cas med drugo svetovno vojno in njegove znamenite osebnosti, ki izhajajo s tega podrocja in so delovale na šir­šem obmocju. Ogledali smo si tudi park, kjer stoji spomenik prvemu slovenskemu taboru v Ljutomeru leta 1868 in velja za enega od temeljev oblikovanja slovenskega naroda in samo­stojne države. Z ogledom ka­saškega hipodroma smo kon­cali sprehod skozi kraj. Zavili smo tudi v Pomurske mlekar­ne, kjer smo se z nakupom iz­datno založili s sirom. Pot smo nadaljevali proti kraju Mele, kjer smo obiskali oljarno Ša­ruga, ki proizvaja kakovostna olja. Po predstavitvi oljarne in poteka proizvodnje olja smo ga tudi preizkusili. Seveda ga je nekaj odšlo z nami. Pot smo nadaljevali pro­ti kmeckemu turizmu Hari v Spodnji Šcavnici, kjer nas je cakalo martinovo kosilo in dobra kapljica. Vse skupaj ob zvoku harmonike in humorja gostitelja. Seveda ni manjkal krst vina, pri katerem je so­deloval naš Vinko. Prehitro je minil cas, ko smo se mora­li odpraviti proti domu. Bilo je prijetno druženje, in naj jih bo cim vec, pridružite se nam! Hvala vodniku Branku za od­licno vodenje ter vozniku Go­razdu za varno in prijetno vo­žnjo. Dušan Petric, podpredsednik DU Ig Spoštovani clani in prijatelji društva VSO, spoštovani domoljubi! December je povezan z mnogimi dogodki naše samostojno­sti. Želimo vam prijetno praznovanje in spominjanje teh do­godkov. 17. decembra leta 1990 je bil prvi postroj nastajajoce slovenske vojske v Kocevski Reki. 23. decembra 1990 je bil plebiscit o samostojnosti Republike Slovenije, kjer smo se vecinsko odlocili za samostojno pot. V spomin na ta dogo­dek praznujemo 26. decembra dan samostojnosti in enotno­sti z željo, da bi bili vsak dan bolj povezani in enotni ter zazrti v svetlo prihodnost naše domovine. Vošcimo vam ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, mirne in blagoslovljene božicne praznike, v novem letu pa veliko srece in veselja. Obmocni odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve za Velike Lašce, Škofljico, Ig in Brezovico Spoštovani vašcani, clani Društva Zapotok, prijatelji, znanci! Dovolite, da se vam ob koncu leta zahvalimo za pomoc in podporo pri uresnicevanju naših nalog in ciljev, ki smo si jih zadali v zacetku leta. V prihajajocem letu vam želimo obilo zdravja, medsebojnega spoštovanja, osebnega zadovoljstva, miru in ljubezni. Društvo Zapotok in SVS Zapotok Z nastopi bogat mesec V novembru so bili pev­ke in pevci Mešane­ga pevskega zbora Društva upokojencev Ig zelo dejavni. V zacetku meseca so pripravili letni koncert, proti koncu meseca pa so se odzva­li na dve vabili. Najprej so bili povabljeni v Dom starejših Škofljica, tam so poleg pesmi pripravili še recitacije in ena od pevk kratek skec. Poslušal­ci so bili navdušeni, ob koncu nastopa so nas nagovorili, naj še pridemo. Po nastopu smo izvedeli, da smo peli veliko bolje kot zadnjic, saj smo imeli tokrat pripravljen program, in odlicna poteza je bila zamenja­va zborovodja, ceš da je ta res pravi. Še dobro, da smo s pev­kami in pevci skupaj že osmo leto, zato smo se tem komen­tarjem prisrcno nasmejali. Naslednji dan, 28. novem­bra, je zbor nastopil na dnevu ZDUS-a, ki je bil tokrat organi­ziran na gospodarskem razsta­višcu v Ljubljani. Na tem dne­vu so nagradili po eno društvo Koncert Mešanega pevskega zbora DU Ig Po spletu okolišcin smo letošnji koncert prire­dili v novembru. Ravno pravšnji cas je bil. Vroce pole­tje je za nami, jesen je tu. Sa­dovi narave so obrani in varno spravljeni. V prijetnem veceru ubranih pesmi smo okusili sa­dove vztrajnega in pridnega dela naših pevcev. Dvorana Centra Ig je bila nabito polna. Z obiskom nas je pocastil župan Janez Cim­perman. Veseli smo, da je bilaz nami tudi Štefanova druži­na. V prvem delu so nam za­peli domaci pevci DU Ig pod vodstvom zborovodje Klemna Jerinca. Uvodni pesmi Lipa in Tiho skrita med gorami so zapeli ob slovesu od našega predsednika Štefana Bunica. Tokrat sta bili, kot tudi vse druge, zapeti njemu v spomin. V nadaljevanju so zapeli go­stje, pevci Barjanskega kvar­teta iz Kulturno prosvetnega društva Barje. Obujajo in pre­pevajo staro ljudsko petje. Na harmoniki jih spremlja Janez Sterle. Pod vodstvom zborovod­kinje Tine Vahcic so se nam predstavile pevke Ženske vo­kalne skupine Brinke. Delujejo v okviru Kulturnega društva Šentjurski oktet, prepoznavne pa so po svoji pevski ubra­nosti. Zapele so nam sedem pesmi, in lahko smo se prepri­upokojencev iz vsake pokraji­ne. Kulturni program pa so po­leg Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ig ob­likovali še folklorna skupina društva upokojencev Naklo in godba Ljubljanskih veteranov. Polna Marmorna dvorana je bila hvaležna publika, v kateri je bilo mnogo predstavnikov politike, predsedniki društev upokojencev in številni novi­narji. Ponosen sem na pevke in pevce zbora, ki so spet do­kazali, kako ukvarjanje z glas­bo ljudi povezuje in bogati. Klemen Jerinc Urška Boljkovac cali, da je res tako. Vecer petja je z drobci za­pisov Franceta Kramarja po­pestril naš pevec Vinko Strle. Znan je po šegavosti in duho­vitosti. Kdo drug kot Vinko bi znal v cisti ižanšcini pavej­dat nekaj Kramarjevih hudo­mušnih. Po koncertu smo ostali v prijetnem druženju. Tudi za­peli smo. Bil je res lep vecer! Prireditev sem povezovala Darinka Mazi Batagelj. Darinka Mazi Batagelj Dušan Petric Na zdravje! Clana gledališke skupine Pod odrom sta zaigrala skec. Kot gostje so na koncertu sodelovali pevci Podpeškega okteta. V organizaciji Društva Fran Govekar Ig in Gostilna Hram je bil v soboto, 10. novembra 2018, v Hramu na Igu 10. koncert Na zdravje!. Ceprav v naših krajih ni trte in vinogradov, je mar­tinovanje poseben cas zaradi zavetnika farne cerkve na Igu sv. Martina. Pri nas so v zacet­ku predstavljali sv. Martina kot usmiljenega vojšcaka, ki z mecem reže svoj plašc, da ga bo delil z revežem, ki ga zebe. Precej poznejša je legenda o goseh, ki naj bi izdale sv. Mar­tina, ko se je skril pred sli, ki so mu prišli povedat, da je bil izvoljen za škofa. Ker so ga iz­dale, morajo za kazen umreti na dan njegove smrti – od tu navada, da je treba na Marti­novo jesti peceno gos. Program koncerta Na zdravje sta spremljala veza­na beseda in recital poezije na temo vina, trte in veselja v umetniški izvedbi predsedni­ce Društva Fran Govekar Ig Alenke Jeraj. Najprej so nam zapeli do­maci pevci Društva Fran Go­vekar Ig, ki delujejo dobra tri desetletja in so postali že za­šcitni znak naše obcine. Clani Moškega pevskega zbora Ig, ki jih vodi Mirko Merzel, so nam zapeli pesmi Martina Kebra Pijmo bratci vince in Ko b' sodo ne b'lo. Naslednje so nam zape­le pevke Ženskega pevskega zbora Perunike, ki tudi deluje­jo pod okriljem Društva Fran Govekar Ig. Zbor ima svoje korenine v letu 1994, ko so se zbrale vzgojiteljice vrtca Ig in pod vodstvom Antona Glava­na prvic zapele skupaj. Dru­ženje posameznic ob ljudskih pesmih je preraslo v ženski zbor, ki je zacel z rednimi va­jami leta 1998. Danes zbor vodi Kristina Štemberger, za­pele pa so nam pesmi Prelepa Ižanska dolina, Sladko je vince s Trške gorice in Glažek še ni prazen. Kot gostje so nam zapeli clani Podpeškega okteta, ki so lansko leto praznovali že 50 let. Vsako leto pa ob državnem prazniku dnevu samostojno­sti in enotnosti priredijo bo­žicno petje s koledovanjem. Na predvecer Martinovega so nam zapeli Barjansko, Zdra­vljico in Tri narodne. V drugem delu koncerta Na zdravje so se nam predsta­vili Maruša, Klemen, in Anja iz Glasbene šole Bucar ter na harmoniko zaigrali nam vsem znane pesmi Ti nisi taka, Daj mi poljub in V dolini tihi. Mla­di harmonikarji so nam lepšali vecer s kraljico domace zabav­ne glasbe harmoniko tudi še po uradnem delu koncerta. Kaj se zgodi, ce ne pijemo zmerno, smo videli v skecu Joj, moja glava, ki sta ga zai­grala clana Odrasle skupine Društva Fran Govekar Ig An­ton Dvoršek in Mateja Jere Grmek. Po koncertu je sledila vecer­ja in druženje ob Martinovih dobrotah, ki so jih pripravili v Gostilni Hram. Druženje je bilo tudi obogateno z razstavo slikarskih del slikarjev likovne skupine Društva Fran Gove­kar Ig. »Ne išci tolažbe si v vinu, mati, daje nauk sinu. Najdi v njem si le moci, telo, srce, duha krepi.« (Anton Vodovnik) Simona Pavlic Mostišcar 09 | December 2018 96. Govekarjev vecer O zgodovini slovenskega simbola z odprtjem razstave tihožitij 19. 11. 2018 je potekal v Centru Ig cudovit vecer. Sce­narij je pripravila moderator­ka Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar, v pri­povedni obliki z dialogi so so­delovali še clani društva: To­maž Simentiger v glavni vlogi Jakoba Aljaža ter s stranskimi vlogami Mateja Jere Grmek, Alenka Jeraj in Franci Orhini. V celostno predstavitev zgodovine Triglava je bil vple­ten tekst iz romana pisatelja Ivana Sivca Triglavski kralj, ki je z odlicno interpretacijo nastopajocih oživil na hudo­mušen, resnicnostni nacin lik Jakoba Aljaža od rojstva do slovesa. Dramsko obliko pri­povedi so s šestimi slovenski­mi narodnimi in ponarodelimi pesmimi rahlocutno podprle pevke Ženskega zbora Peruni­ke pod vodstvom zborovodje Kristine Štemberger. Mlada pianistka Ema Meg­lic je na klaviaturi dopolnila emocionalno vzdušje z nekaj odlomki klavirskih skladb. Prisotnim je predstava obudila custva ponosa in jih spomnila na zgodovinsko kljucna obdobja Triglava od Mostišcar 09 | December 2018 vzpona prvih štirih znanih Slovencev pred 240 leti do po­znejše pomembne vloge Jako­ba Aljaža in njegovih sodob­nikov za ohranitev slovenske besede, ozemlja in slovenstva nasploh. Predstava je vredna ponovitve, primerna tudi za mladino. V drugem delu vecera je Zdenka Vinšek predstavila razstavo Steklovina, ki so jo pripravili slikarke in slikarji, clani Likovne skupine DFG. Na ogled so postavljena dela v akvarelni tehniki, dve deli sta ustvarjeni v tehniki suhega pastela, eno v risbi z barvnimi svincniki. Vec kot polovico del so avtorji ustvarjali na delav­nicah jeseni. Predmeti iz ste­kla so zelo zahteven motiv, saj je težko naslikati prosojnost, krhkost in hkrati predstaviti moc ter trdnost. V zanimivih prostorskih kompozicijah so zaživela tihožitja ter ponudila pester vpogled v uporabnost steklovine in kristala v vsak­danjiku kakor tudi ob poseb­nih svecanostih. Razstavljajo: Milan Šubic, Julijana Peršic, Ivanka Dem­šar, Zmago Werbole, Marija Minka Žagar, Irena Gašparic, Jožica Šubic, Milan Zgonc, Marija Franinovic in Zdenka Vinšek. Razstava je v knjižnici na ogled do 14. 12. 2018. Zdenka Vinšek 18. november, dan spomina na žrtve prometnih nesrec Varen in nevaren promet L judje se že od 19. stoletja srecujemo z avtomobili in prometom. Promet, prevozna sredstva, semafor, prehod za pešce, plocnik … se nam zdijo samoumevni, toda tega ni povsod. Marsikatera vas ali obcina nima ne plocni­ka ne prehoda za pešce. Ima le veliko prometa oziroma div­je voznike, ki se vozijo mimo. Ravno na takih krajih se zgodi najvec prometnih nesrec, ki za sabo pustijo žrtve. To niso samo ljudje, ki so umrli v ne­sreci, to so tudi ljudje, ki zaradi tega postanejo invalidi, njiho­vi svojci, prijatelji. Takih žrtev je veliko. Velikokrat nesrece s smrtnim izidom povzrocijo pijani vozniki, vozniki, ki med vožnjo uporabljajo telefon ali pa so samo nezbrani. Pogosto se zgodi, da nesre­ca teh, ki neprimerno vozijo, ne prizadene. Mogoce bodo razbili avto, prejeli nekaj ka­zenskih tock in utrpeli nekaj denarne škode. Nesreca jih bo nekaj casa spominjala na to, da morajo paziti tudi na druge udeležence v prometu. Nasprotno pa žrtve prometnih nesrec nesrece ne pozabijo – življenje tetraplegika se je popolnoma obrnilo na glavo. Lahko je izgubil službo, voljo do življenja in podobno. Mislim, da bi morali vse ljudi ozavešcati o varni vožnji in prometu skozi vse leto. Pri nas na leto umre prevec ljudi. V spomin in opomin smo se tudi ucenci naše šole zbrali ob Ižici in v reko odvrgli simbo­licno cvetje. Potrebno je, da se tako mladi kot stari zavedamo pomena varnosti v cestnem prometu. Maria Praznik, 9. b Kristina Plavec Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 16. 11. 2018, smo v šoli dobili zajtrk. To pa ni bil navaden zaj­trk, pac pa tradicionalni. Ses­tavljajo ga maslo, jabolko, med in kruh, ki nam napolnijo že­lodce. Nekoc, precej let nazaj, je zajtrk pomenil veliko vec, vse sestavine so bile namrec domace. Kmetje so sami posadili jablano ter skrbeli zanjo, ime­li so tudi krave in druge živa­ li. Sami so predelali mleko v maslo, imeli so tudi domaci med. Ni bilo tako kot danes, da si vse izdelke lahko kupi­mo v trgovini, težje pa dobimo domace stvari, pridelane na kmetiji. Naš zajtrk je potekal malo drugace. Na zacetku prve ure so nam reditelji prinesli jed in z umitimi rokami smo se lotili zajtrka. Namazali smo si kruh z maslom in medom, zraven smo pili mleko. Med jedjo smo poslušali radijsko uro o pome-nu zajtrka, ker doma nisem zajtrkoval, mi je še posebej teknil. Zajtrk je bil res odlicen, spominjal nas je na stare case. Ura je hitro minila, se že vese­lim naslednjega v novem šol­skem letu. Kian Hodžic, 6. b Tradicionalni zajtrk Vsi vemo, kaj je zajtrk. Lahko namažeš nutelo na kruh, lahko daš kosmice v mleko, lahko namažeš marmelado na palacinko. Kaj pa je tradicionalni zajtrk? To, da jemo po tiho in umirjeno? To, da jemo kaj pražnjega in drugacnega? To, da samo sedimo in se pogovarjamo? Ne, tradicionalni zajtrk je takrat, ko jemo kruh, maslo in med, Ob tem popijemo še skodelico mleka. Tradicionalni zajtrk ima tudi datum, to je 16. november. Anuša Žabjek Rehlova, 6. c Mostišcar 09 | December 2018 Pohod na Orle V petek, 16. 11. 2018, smo se Medvedki in Žabice z avtobusom odpeljali v Ljubljano na sveti Urh. Od tam smo pot peš nadaljevali na Orle. Hodili smo po poti, vmes pa smo premagovali razlicne naravne ovire: hoja cez hlode, skakanje cez blatne luže, hoja po ozkih in strmih potkah … Ko smo prispeli do cilja, go­stilne na Orlah, smo se okrep­cali s pijaco in malico, ki smo Obisk pri županu Obcine Ig V skupinah Ptickov in hkrati še obišcemo našega Cebelic spoznavamo župana Janeza Cimpermana. Obcino Ig. Poleg tega, Sprejel nas je v svoji pisarni in da smo spoznali obcinsko zas-se posvetil vprašanjem otrok. tavo in grb, smo spoznali tudi Še enkrat hvala lepa za spre­okoliške vasi. Nato pa smo se jem in potrpežljivost z nami.odlocili, da naredimo krajši Skupini Pticki in izlet do enote Studencek in Cebelice jo prinesli s seboj v nahrbtni­kih. Kot zmagovalci, ki smo uspešno prišli do zastavljene­ga cilja, smo si zaslužili tudi štampiljko. Pred vrnitvijo v dolino smo posneli še skupinsko fotogra­fijo v družbi medveda ter odšli proti avtobusu. Ko smo se vrnili v vrtec, nas je že cakalo kosilo, nato pa smo od utruje­nosti vsi sladko zaspali. Skupini Medvedki in Žabice Obisk živega muzeja na gradu Struge V mesecu oktobru smo kako se kuje denar, nas nau­obiskali grad Struge, cila grajskega plesa ter nam kjer smo se seznanili pokazala pravo kovacnico. s srednjeveškim življenjem V srednjeveški jedilnici smo na gradu. Ob prihodu sta nas prisluhnili srednjeveškemu sprejela srednjeveška dvor-petju dvorne dame in pojedli na dama in vitez, ki sta nas kosilo, ki smo ga pripeljali s pogostila s pijaco in jedaco. seboj. Polni doživljajev smo se Predstavila sta nam srednjeve-odpravili nazaj proti Igu in po­ške otroške igre, v katerih smo civali na avtobusu.se preizkusili na grajskem Skupini Pticki in dvorišcu. Pokazala sta nam, Zajcki Mostišcar 09 | December 2018 Turisticno društvo Kurešcek Predavanja o turizmu za osnovnošolce V Turisticnem društvu Kurešcek smo novem­ bra pripravili preda­vanja za mlade (potencialni turisticni podmladek) o turiz­mu na splošno in o delovanju našega društva. Izvedbo pre­davanj so nam prijazno omo­gocili na Osnovni šoli Ig (5. in 9. razredi) in Svobodni šoli Kurešcek (5.-7. razred). Skupaj smo izvedli šest predavanj ter ucencem poskušali približati turizem in potenciale turistic­nega razvoja naše obcine. Pri izvedbi predavanj je so­delovala Maja Zupancic, ki se aktivno ukvarja s turisticnim vodenjem po naši obcini. Z ucenci so odkrivali znacilnosti turizma v naši obcini, predsta­vila je tudi najpomembnejšo kulturno in naravno dedišci­no pri nas, ki lahko služi kot podlaga za pripravo turistic­nih produktov. Nekaj tovrstne turisticne infrastrukture že obstaja, npr. ucne poti, nekaj razstav/zbirk, vodeni pohodi in druge prireditve. Med kul­turno dedišcino imajo za ra­zvoj turizma zagotovo najvecji potencial kolišca na Igu, ki so zavarovana ne samo kot kul­turni spomenik državnega po­mena, temvec tudi so vpisana tudi na Unescov seznam sve­tovne dedišcine. Z ucenci smo ugotavljali, kakšna je trenutna ponudba za turiste, ki jih zani­majo kolišcarji, predstavljeni so bili nacrti za gradnjo muze­ja na prostem. Maja je zelo strokovno, z veliko znanja in sprejemljivo za ušesa mladih poslušalcev predstavila turisticno ponud­bo obcine. Ucenci na obeh šolah so aktivno sodelovali v razpravi in pokazali veliko znanja o turisticnih znameni­tostih ter interes za turisticno na akcija kot tudi naš projekt izdelave energijske poti na Kurešcku. Pri predavanjih smo mdr. uporabili gradivo TZS: Smer­nice za vkljucevanje mladih v turisticna društva in Strategi­jo razvoja turizma v Obcini Ig 2018-2027. Za možnost izvedbe in so­delovanje pri izvedbi preda­vanj se zahvaljujemo Svobod­ni šoli Kurešcek – vodji dr. Davorinu Peršicu in ucitelji­cam ter ravnateljici Osnovne šole Ig Biserki Vicic Malnar in uciteljicam, ki so pomagale pri izvedbi predavanj. Momir Maksimovic, predsednik TD Kurešcek Spoštovani obcani! Vse dobro, slabo, kar smo doživeli, se povrnilo bo ali pozabilo! Prijazno leto vsem naj novi cas prinese, kar staro leto nam je zamudilo! LJUBEZNI, SRECE, VESELJA ter ZDRAVJA naj bo obilo, VESEL BOŽIC in MIR v naših srcih naj naše NOVOLETNO bo vošcilo. Vse lepo v letu 2019 vam želi Turisticno društvo Krim dejavnost. Aktivnosti našega turistic­nega društva – s poudarkom na prostovoljstvu – sva ucen­cem predstavila predsednik TD Kurešcek Momir Maksi­movic in podpredsednik Mar­tin Tine Stopar. Predstavila sva naše vsakoletne turisticne prireditve: Pozdrav pomladi – jurjevanje z žegnanjem konj, obisk Trubarjeve domacije – Pohod Kurešcek–Rašica, Fe­stival Kurešcek z golažijado, Pohod treh cerkva, Pohod pri­jateljstva v objemu Kurešcka; interesne dejavnosti, sekcije, udeležbo društva na turistic­nih prireditvah, kot so sejem Alpe Adria, Podkrimski pustni karneval, Ižanski sejem, cistil­ Strategiji razvoja turizma v Obcini Ig na pot O bcina Ig je v sodelo­vanju z zavodom Novi turizem pripravila Strategijo razvoja turizma v obcini Ig 2018-2027, ki jo je sprejel Obcinski svet Obcine Ig v novembru 2018. Nekaj besed o novi strategiji nam je posre­doval pripravljavec strategi­je, preberete pa si jo lahko na spletni strani Obcine Ig www. obcina-ig.si. Obcina Ig je nedavno spre­jela strategijo razvoja turizma za naslednjih deset let. Ceprav gre za majhno in turisticno dokaj nerazvito destinacijo, je obcina prepoznala nekaj kljuc­nih priložnosti in izzivov na podrocju turizma. Pri tem pomembno vlogo odigra predvsem neposredna bližina Ljubljane, ki v zadnjih letih beleži izjemno velik po­rast turizma, obiskovalci pre­stolnice pa svoj obisk mesta redno in radi dopolnjujejo z izleti v bližnjo zeleno okolico. Ig s številnimi naravnimi danostmi zato pritegne vedno vec domacih in tujih enodnev­nih obiskovalcev, ki pa zaradi slabo razvite turisticne ponud­be potrošijo dokaj malo. Drugi kljucni razlog za temeljitejši pristop k razvoju turizma je dejstvo, da je v obcini bodoci interpretacijski center, kjer bo predstavljena tudi kolišcar­ska dedišcina, vpisana na UNESCO seznam kulturne de­dišcine. Z izgradnjo centra se bo privlacnost Iga s turisticne­ga vidika še povecala in desti­nacija bo nedvomno pritegnila še vec obiskovalcev. Zato je izjemno pomembno, da se v prihodnjih letih na Igu razvije cim vec dodatne po­nudbe za obiskovalce. Samo tako bomo lahko govorili o uspešnem razvoju Iga kot tu­risticne destinacije, ki bo v lokalnem okolju za lokalno prebivalstvo ustvarjala prilož­nosti za razvoj s turizmom po­vezanega podjetništva. Vsi ti izzivi in priložnosti so v novi strategiji razvoja turiz­ma Obcine Ig ustrezno naslov­ljeni s predvidenimi ukrepi. Strategija je torej sprejeta, kar pomeni, da so temelji postav­ljeni in smernice zacrtane. Njena uspešnost je odvisna predvsem od usklajenega so­delovanja vseh deležnikov v destinaciji in doslednega upo­števanja zastavljenih ukrepov. Pa srecno! Tina H. Zakonjšek, Zavod Novi turizem • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kako preprecimo medvedom zahajanje v naselje? N a obmocjih, kjer se na­selja stikajo z gozdni­mi površinami, med­vedi veckrat zahajajo v bližino cloveških bivališc. Vzrok temu je predvsem lahko dostopna hrana cloveškega izvora, kot so ostanki hrane, odpadna embalaža in drugi odpadki, ki privabljajo medveda. Da bi zmanjšali pogostost zahajanja medvedov v nase­lja, smo sodelavci na projektu LIFE DINALP BEAR z Zavoda za gozdove Slovenije in Uni­verze v Ljubljani na tako ime­novanih vrocih tockah, obmo­cjih, kjer so tovrstni dogodki najpogostejši, spomladi v letu 2017 prvic postavili medovar­ne smetnjake in medovarne kompostnike. S komunalnim podjetjem Snaga, obcino in kot tudi kompostniki ostali v dobrem stanju in dobro služijo svojemu namenu. Prejemniki medovarnih kompostnikov so zaradi manj obiskov medveda izkazali zadovoljstvo. Podob­no opažajo tudi uporabniki medovarnih smetnjakov. Ne smemo pa pozabiti, da je pri uspešnosti ukrepov kljucnega pomena naša dosledna upo­raba. Ker želimo z lokalnimi prebivalci ostati v stalnem stiku, nam bo pri delu na te­renu v pomoc lokalni pomoc­nik. Glavni nalogi lokalnega pomocnika sta tako mesecno spremljanje stanja in uporabe tako medovarnih kompostni­kov kot tudi smetnjakov ter osvešcanje lokalnih prebival­cev. V ta namen bo v zacetku novega leta organizirana de­lavnica na temo prepreceva­nja dostopa medvedov do hra­ne cloveškega izvora in s tem zahajanja v naselja. O datumu delavnice boste obvešceni naknadno. Ob morebitnih te­žavah, vprašanjih in mnenjih se lahko kadarkoli obrnete na svojega lokalnega pomocnika Vasjo Dornika (vasja.dornik@ gmail.com, 031/894 620). Vesna Oražem, Zavod za gozdove Slovenije Mostišcar 09 | December 2018 vaško skupnostjo smo v Ob­cini Ig na dveh lokacijah, Sel­niku in Iškem vintgarju, pos­tavili 14 medovarnih ohišij za smetnjake. Med prebivalce Za­potoka, Drage in Golega smo razdelili tudi 11 medovarnih kompostnikov. Kljub izpostavljenosti raz­licnim vremenskim razmeram so tako medovarni smetnjaki Zgodbe iz ižanske preteklosti Podržajevi z Iga – 2. del M artin Podržaj v svojih spominih o ižanskem gradu opisuje, kako je veckrat tekal po sobanah, ki jih je bilo na gradu 22 in so bile vse bogato opremljene. V veliki dvorani je bilo polno velikih mecev in razlicnih ok­lepov pa tudi rdeci fesi (turška pokrivala). Eden od fesov naj bi bil last Hasana paše, ki ga je v bitki pri Sisku leta 1593 premagal Herman Turjaški. Poleg te dvorane je bila še ena vecja, v kateri je bilo polno knjig, zemljevidov ter daljno­gledov, med njimi tudi takšen, ki ji bil podoben topovski cevi, s katerim se je nadziralo delo biricev in tlacanov. Leta 1918 je grad za 100.000 kron kupil Jožef Palme. V opisu Martin Podržaj omenja tudi takrat živece na gradu: »grafjo Merejan«, kon­teso Eliso, in grofa Ervina. Zadnjega se je ob neki prilož­nosti, ko ga je srecal v eni od soban, zelo ustrašil, zato je zbežal z gradu, saj je bil videti kot »živi okostanjak«. Piše še, da se je grofu omracil um, zato sta ga imeli gospa grofinja in njena hci vedno zaprtega v tis­ti sobani … Pri identifikaciji oseb, omenjenih v zapisu, nam je prijazno pomagal zgodovi­nar dr. Miha Preinfalk. »Živi okostnjak« je stari grof Ervin Auersperg (1850-1918), ki je potem kmalu umrl. Zapis ome­nja še Ervinovega sina Ervi­na ml. (1887-1973), hcer Elzo (1888-1963) in sorodnico Ma­rijano (1866-1931) – ta je bila iz Šrajbarskega turna. Ko so Au­erspergi grad prodali Palmeju, je šel Ervin ml. v Italijo, Elza in Marijana sta se preselili v grad Bokalce. Objavljeno slikovno gradi­vo je iz zasebnih arhivov dru­žine Auersperg; za njegovo posredovanje se zahvaljujemo dr. Mihi Preinfalku. Maja Zupancic Del zapisa Martina Podržaja o ižanskem gradu, napisan leta 1976 ob njegovem obisku v ZDA. Last Helene Modic Ižanski grad Zonek, slika neznanega avtorja ižanskega gradu Elza in Marijana Auersperg na zunanjem hodniku ižanskega gradu Strokovna ekskurzija ižanskih gasil­skih veterank in veteranov v Koper Gasilski veterani v Kopru V odstvo GZ Ig daje vedno vecjo pozor­nost svojim starejšim clanom in veteranom, ki tek­mujejo ali opravljajo druga pomembna dela po gasilskih društvih. Za njihovo dolgo­letno minulo delo jih vsako leto nagradi tako, da si ogle­dajo razlicna gasilska društva, njihovo delovanje in opremo. Celotno organizacijo in vode­nje sva tudi letos prevzela Ro­man Grm in Jože Krašovec. V cetrtek, 25. oktobra leta 2018, smo se ob 8. uri zbrali pred gasilskim domom na Igu in se z dvema avtobusoma od­peljali v Koper, da si ogledamo delovanje in opremo Gasilske brigade Koper, gasilce v Luki Koper in luško tovorno prista­nišce. Ob 9. uri smo prišli v Koper, kjer nas je sprejel predstavnik Gasilske brigade Koper in nas povabil v veliko dvorano, kjer nam je z video projekcijo pri­kazal celotno zgodovino ga­silske brigade od ustanovitve 1949 do danes. Da so pri svojih reševalnih akcijah cim bolj us­pešni, imajo v svojem velikem obmocju manjše enote v Izoli, Portorožu in Piranu. Poudaril je, da brez prostovoljnih gasil­skih društev na tem delu Pri­morske ne bi bili tako uspešni. Izvedeli smo tudi za zelo dob­ro sodelovanje z gasilskimi društvi na drugi strani držav­ne meje (Italija, Hrvaška) ter to, da meja v primeru gasilske pomoci ni pomembna. Tudi pri sporazumevanju ni nobe­nih težav, saj koprski gasilci obvladajo tako italijanski kot hrvaški jezik. Iz velike dvorane smo odšli v dveh skupinah, da so nam pokazali še gasilska vozila in opremo. V samo nekaj let stari stavbi imajo vse od colna, po­tapljacev, avtocisterne, 36 m visoko avto lestev ter ostalo specialno opremo. Predsednik gasilskih vete­ranov pri GZ Ig Roman Grm se je zahvalil za topel sprejem ter ogled brigade, predstavniku pa je izrocil spominsko darilo Gasilke zveze Ig in Obcine Ig. Z avtobusom smo nada­ljevali pot, da si ogledamo še Luko Koper. Tu vlada posebni varnostni režim. Varnostnik je prišel v avtobus in naredil kontrolo. Ker nismo smeli iz avtobusa, je vodnik prišel v avtobus in smo se vozili eno uro po tovornem pristanišcu – terminalu, se obcasno ustavili, da nam je vodnik natancno Ogled Gasilske brigade Koper opisal, cemu služi posamezen oddelek v pristanišcu. Ustavi­li smo se tudi na kraju, kjer je ravno na tisti dan (25. oktobra) leta 1991 odšel zadnji vojak Ju­goslovanske vojske iz Sloveni­je. Po programu je bil pred nami še ogled gasilske enote Luke Koper. Tudi tukaj nas je sprejel predstavnik gasilcev in nam povedal pomen njihove enote. Pojavilo se je vprašanje, ali gredo gasit požar, ce bi za­gorelo na kakšni tuji ladji. Od­govor je bil, da sami od sebe ne smejo vstopiti na tujo lad­jo, razen ce jih prosijo na po­moc. Naj omenim pomembno ugotovitev, da ves cas, ko smo bili v Luki Koper, nismo vide-li enega papircka, plasticne vrecke ali kakšne druge ne­snage v morju, na obali niti na kopnem. Tu je red in cistoca. Cas in želodcki so nas opo­zarjali, da se moramo posloviti od koprskega pristanišca in njihovih gasilcev. Pot smo na­daljevali v Marezige, ki so na vrhu hriba nad Koprom v de­želi refoška. Tukaj je nova go- Konec leta ni ne konec ne zacetek, ampak nadaljevanje ucenja, izkušanja in prijateljstva, ki smo si jih pridobili skozi leto. Pozdravimo novo leto in novo možnost, da ga preživimo, kot želimo. PGD Ig stilna Karjola na izredno lepi lokaciji s pogledom na Koper z okolico, celoten Tržaški zaliv vse do italijanske obale. Ob gostilni je tudi balinišce. Po­hodniki in kolesarji se lahko odpravijo po poti za srce, ki vodi iz Marezig mimo Vanga­nelskega jezera proti Vanga­nelu. Cez cesto je tudi na novo zgrajena fontana pokušnje vin. Ne samo lepa lokacija go­stilne Karjola, ampak tudi celotno strežno osebje je pri­jazno, hrana pa odlicna. Ce stopite v njihovo klet, vas bo s svojo mirno domacnostjo za­gotovo ocarala in pritegnila k ponovnem obisku. Tudi mi smo bili izredno za­dovoljni in smo lastniku Ale-nu izrocili spominsko darilo ižanskih gasilcev in župana Obcine Ig Janeza Cimperma­na. Vsi smo se pozno popol­dne srecno vrnili domov in se obema šoferjema zahvalili za varno ter prijetno vožnjo. Vsi starejši clani, veteranke in veterani ter tekmovalne ekipe se zahvaljujemo UO GZ Ig, da so nam omogocili tako dobro pripravljeno strokovno eks­kurzijo na Primorsko. Jože Krašovec, podpredsednik Komisije za veterane pri GZ Ig • ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Sv. Martin – farno žegnanje, 11. 11. 2018 S srecanjem bolnih in os­ tarelih se je praznovanje zacelo že v cetrtek. Pred mašo so imeli možnost opravi­ ti spoved, med mašo so mnogi prejeli zakrament bolniškega maziljenja. ob 17. uri je mašo daroval naš nekdanji kaplan Janez Žerovnik, ki se je letos veselil srebrne maše. V petek so imeli srecanje mladi. Sodelovali so tudi skavti. V soboto je bil za našo žup­nijo dan celodnevnega ce­šcenja Najsvetejšega. Sklep celodnevnega cešcenja z lita­nijami je vodil naš nekdanji duhovni pomocnik Ivan Turk in tudi sveto mašo za zakon­ske jubilante, ki je sledila. Ivan Turk je letošnji zlatomašnik, na kar nas je opozoril župnik ob pozdravu. Glavna slovesnost ob godu našega farnega zavetnika je bila v nedeljo ob 10. uri. Da­roval jo je Martin Mlakar, ka­rizmatik in duhovni pomocnik v župniji Zapoge in Vodice. V pridigi nam je podrobno orisal življenjsko pot svojega krstne­ga zavetnika, ki ga vecina ljudi povezuje samo z gosko in mladim vinom. Na slove­snosti so sodelovali gasilci, narodne noše in pevci, clani župnijskega pevskega zbora pod vodstvom organista Igor­ja Kovacica. Pridružili so se jim clani orkestra in solistka Pia Brodnik. Po vseh srecanjih so nas z dobrotami, ki so jih prispevale ižanske gospodinje, pogostili clani župnijske Karitas. Toncka Jeraj Namenitev dela dohodnine – 0,5 % za pomoc ljudem v stiski v naši župnijski Karitas V letu 2013 smo s Sloven-dela dohodnine za župnijske sko Karitas zaceli akci-Karitas. Tudi v naši župnijski jo zbiranja namenitve Karitas smo pridobili nekaj Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Zahvali Iskrena hvala vsem dobrotnikom za pomoc in podporo pri našem delu. Prav tako iskrena hvala za vso pomoc in sodelovanje ured­niškemu glasilu Mostišcar, še posebej odgovorni urednici. Vsem želimo vesele in blagoslovljene božicne praznike ter srecno novo leto 2019. Župnijska Karitas Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). dobrotnikov, ki namenjajo del dohodnine za pomoc našim prosilcem. Z akcijo nadaljuje­mo in vabimo vse, ki bi se od­locili nameniti del dohodnine za našo Karitas, da v ta namen izpolnijo predpisani obrazec, ki je na voljo v cerkvi ali župni­šcu. Za vse dodatne informaci­je se lahko oglasite v prostorih župnišca Ig vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure. Vsem, ki se boste odlocili nameniti del dohodnine za pomoc lju­dem v stiski v naši župnijski Karitas, iskrena hvala. Ana Podržaj, tajnica ŽK Mostišcar 09 | December 2018 Jugovzhodna evropska konferenca o cisticni fibrozi D ruštvo za cisticno fi­brozo Slovenije, ki ima sedež na Igu, je z Evropskim združenjem za cisticno fibrozo organizira­lo dvodnevno jugovzhodno evropsko konferenco o cistic­ni fibrozi v Sloveniji. Konfe­renca je potekala ob evrop­skem tednu ozavešcenosti 16. in 17. novembra 2018 v Ljublja­ni. Namen je bil seznaniti širšo javnost o cisticni fibrozi, ki je redka in življenjsko ogrožujo­ca dedna bolezen, da bi izbolj­šali kakovost življenja bolni­kov in njihovih družin. Pri cisticni fibrozi zaradi genetske okvare gosta sluz najbolj prizadene pljuca in prebavila pa tudi druge or­ ganske sisteme. Glavni vzrok obolevanja in umrljivosti je bolezen pljuc, zato je ob hudo napredovani cisticni fibrozi edina možnost preživetja obo­ jestranska presaditev pljuc. Vsak 30. Evropejec je pre­našalec gena, ki povzroca cisticno fibrozo. V Evropi je vec kot 40.000 otrok in mla­dih odraslih s cisticno fibrozo (mukoviscidozo), v Sloveniji pa živi okoli 100 bolnikov, od tega ima 12 bolnikov presaje­na pljuca. Napredek medicinske zna­nosti je bolezen, ki je bila nekoc usodna že v otroštvu, spremenil v kronicno bolezen odraslega obdobja. Bolniki s cisticno fibrozo, ki živijo le ne­kaj kilometrov narazen znotraj Evrope, še vedno nimajo ena­kega dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe. Zato si v vsej Evropi prizadevamo izboljšati izid zdravljenja ter preživetja otrok in mladih od­raslih s to redko boleznijo. Konferenca je imela prav poseben pomen. Dogodek je potekal pod castnim pokro­viteljstvom predsednika Re­publike Slovenije Boruta Pa­horja. Castno pokroviteljstvo predsednika pomeni, da pred­sednik spodbuja naše ideje, se zavzema za stvari, s katerimi se ukvarjamo, in podpira naša prizadevanja. Na jugovzhodni evropski konferenci so pre­davatelji iz Belgije, Nizozem­ske, Velike Britanije, Nemcije, Francije, Turcije in Slovenije predstavili zanimive teme. Prvi del konference je bil namenjen cisticni fibrozi in redkim boleznim v Sloveniji. Naši strokovnjaki so predsta­vili akcijski nacrt dela na podrocju redkih bolezni, fi­nanciranje obravnave redkih bolezni v Sloveniji, predvsem smo se osredotocili na dosto­pnost zdravil za zdravljenje cisticne fibroze in živil za po­sebne zdravstvene namene. Slovenski zdravstveni sistem financiranja redkih bolez­ni ne ureja posebej, temvec enako za vse bolezni. Placilo zdravstvenih storitev celovite obravnave z zdravljenjem in rehabilitacijo cisticne fibroze je zagotovljeno v celoti v bre­me obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na konferenci smo izvedeli tudi, katere so otrokove pravice ter kakšne so eticne dileme pri zdravlje­nju in raziskavah otrok. Tuji in naši strokovnjaki so predstavi­li razlicne prispevke na temo zgodnje diagnostike in stan­darde oskrbe. Vec smo slišali o zgodnjem odkrivanju cisticne fibroze in ucinkovitem zdra­vljenju, pomenu holisticnega zdravljenja, zagotavljanju ce­lostne obravnave bolnikov s cisticno fibrozo s tranzicijo in multirezistentnih bakterijah. Predstavljen je bil register redkih nemalignih bolezni na nacionalni ravni, ki ima pod­lago v zakonu, ter evropski re­gister za cisticno fibrozo, kjer se zbirajo tudi podatki sloven­skih bolnikov. V drugem delu konference so tuji strokovnjaki predstavili teme, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja bolni­kov s cisticno fibrozo: socialno varnost, prehrano in telesno vadbo, duševno zdravje ter ob­vladovanje okužb pri bolnikih. Tudi naše društvo je predsta­vilo pilotni projekt telesne vadbe slovenskih bolnikov s cisticno fibrozo, ki smo ga iz­vedli v letu 2017 s pomocjo sofinancerja FIHO, donatorjev in sredstev dobrodelne akcije Mali koraki za velik cilj, ki je potekala pod okriljem medij­ske hiše PRO PLUS in na po­budo informativne oddaje Svet na Kanalu A. Izdali smo obši­ren prirocnik Telesna vadba za bolnike s cisticno fibrozo, ki je nastal na podlagi izkušenj, v njem pa je predstavljena baza razlicnih vaj za vzdržljivost, moc in gibljivost. Konferenco smo koncali z delavnico, kjer je bila predstavljena aplikaci­ja za pomoc pri jemanju enci­mov. Vsi povzetki predavanj so predstavljeni v zborniku, ki ga je izdalo društvo. V društvu izvajamo pro­grame izobraževanja in oza­vešcanja javnosti, svetovanja in podpore uporabnikom ter ohranjanja telesne zmogljivo­sti bolnikov. Z urejanjem spletne strani društva (www.drustvocf.si), izda­janjem publikacij in video­posnetkov, udeleževanjem evropskih srecanj za cisticno fibrozo in srecanj za redke bo­lezni, organizacijo strokovnih posvetov ter drugih aktivno­stih društva ob evropskem tednu ozavešcenosti izobražu­jemo in ozavešcamo javnost o redki bolezni. S pravnim svetovanjem pomagamo bolnikom in nji­hovim družinam pri uvelja­vljanju pravic. Organiziramo delavnice za samopomoc, na katerih obravnavamo razlicne teme na pravnem, psihosoci­alnem in prehranskem podro­cju. S socialno pomocjo po­magamo socialno ali drugace ogroženim bolnikom s cistic­no fibrozo. Z individualno telesno vad­bo in rehabilitacijo bolnikov s cisticno fibrozo v naravnem zdravilišcu pomagamo ohra­njati njihovo telesno zmoglji­vost. Veseli nas, da smo s skup­nimi mocmi uspešno izvedli programe in druge aktivnosti društva, ki so prispevali k iz­boljšanju kakovosti življenja bolnikov s cisticno fibrozo in njihovih družin na razlic­nih podrocjih življenja, kajti naši dosežki so neprecenljivi. Opisani so v publikaciji Naši dosežki, ki so plod našega de­vetletnega dela. Ob tej priložnosti se zahva­ljujemo vsem, ki aktivno sode­lujejo v naših prizadevanjih za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov in njihovih družin, ter tudi vsem predavateljem, ki s svojim entuziazmom pri­spevajo k ozavešcanju o ci­sticni fibrozi. Hvala vsem do­natorjem in sofinancerjem, ki podpirajo aktivnosti društva. Še naprej se bomo zavze­mali za boljšo kakovost življe­nja bolnikov s cisticno fibrozo, kajti pred nami je veliko izzi­vov in prepricani smo, da jih skupaj z vami zmoremo ures­niciti! Slavka Grmek Ugovšek, predsednica Društva za cisticno fibrozo Slovenije Prehojena E7 E vropska pot E7 – pri smo že porocali v minulih iz­nas imenovana tudi dajah Mostišcarja. Vseh etap Naprudnikova pot – je je bilo sedem. Od Krškega do del poti Atlantik-Crno morje. Ormoža je bila najdaljša, dol-Slovenijo preci v smeri za-ga kar pet dni, najkrajša pa hod-vzhod od mejnega preho-enodnevna od Žužemberka da Robic z Italijo do mejnega do Velikih Lašc. Ta etapa je prehoda Hodoš z Madžarsko. bila opravljena v snegu. Med Najbolj gorskega znacaja je v Vidmom in Velikimi Lašcami zacetnem delu, kjer je njena smo gazili v snegu, ki je segal najvišja tocka na 1.630 m vi-celo cez kolena. V našo najza­sokem Poreznu. Dolga je prib-hodnejšo etapo smo vkljucili ližno 600 kilometrov s skoraj še 1.642 m visok Matajur, saj 17.000 m vzpona. bi ga bilo škoda izpustiti, ko V Planinskem društvu pa smo mu bili že tako blizu. Krim smo se odlocili, da po Od Žužemberka do Vrhnike in lanskoletni prehojeni E6 letos od Hodoša do Ormoža pa smo prehodimo celotno pot E7. S hodili v nasprotni smeri, saj sabo smo nosili svoje veselje, nam je tako precej bolj ustre­navdušenje, svoje trenutno zalo. Še najvec težav smo imeli razpoloženje, pa tudi žalost v soteski Kobile pod Trdino­in potrtost. Delili smo si pija-vim vrhom, saj smo bili zaradi co, hrano, ce se je izkazalo kot neprehodnosti, povzroceni s potrebno, tudi obleko, se šalili podrtimi drevesi, zemeljskimi na racun sopohodnikov (tega plazovi in prekinjenimi steza­je bilo v izobilju), celo jokali mi, primorani sotesko zapusti­smo od srece. Nisem opazil, ti skozi vas Mihovo, a se je vse da bi kdo izmed nas jokal od srecno koncalo. Še sreca, da je žalosti. bilo tako, saj smo naleteli na O nekaj posameznih etapah pitno vino. Tudi Haloze smo Vabimo vas na 9. STOJKOV NOCNI POHOD Želimlje–Zapotok–Želimlje sobota, 5. januar 2019, ob 18. uri Odhod: Izpred gasilskega doma v Želimljah; za skupino izpred RTC Zapotok ob 16.00. Opis poti: Oznacena s smerokazi, srednje zahtevna – v trajanju ok. 2 uri v eno smer, v skupini vodena, posamezno brez vodenja, na lastno odgovornost. Potrebna oprema: Planinska obutev in vremenu primerna obleka, pohodne palice, baterijska svetilka. Startnina: 7 € (voda, enoloncnica in caj v RTC Zapotok, druženje ob živi glasbi). POHOD SE IZVEDE V VSAKRŠNEM VREMENU! Društvo Zapotok s podobnim razlogom težko zapustili, a smo se potolažili z dejstvom, da tura Hodoš-Or­mož ni bila casovno oddaljena. Na poti poleg nekaj žuljev nismo imeli zdravstvenih te­žav. Za morebitne težave, ki bi jih lahko imel posameznik po turi, doma nisem nic izve­del. Ocitno jih ni bilo, saj se še vedno družimo. Celotno prehojeno pot sem tudi tokrat posnel z GPS-om, da bom sled posredoval Za­vodu za gozdove, ki je uradni skrbnik teh poti. V naravi se sled na precej mestih razlikuje od tiste, ki je na uradni spletni strani. Tako bo v prihodnje lažje pohodnikom izbrati pra­vo pot. Na prehojeno pot smo zelo ponosni. Konec novembra sem organiziral zakljucni izlet na Lisco tudi z namenom, da smo se srecali s predsednikom za Evropske pešpoti v Sloveni­ji Jožetom Prahom. Ta nam je cestital za podvig in za najšte­vilcnejšo skupino, ki je kdaj opravila celotno pot. Podelil nam je zaslužene znacke E7. Priložena fotografija je nareje­na ob tej priložnosti. 'Moji' pohodniki pa že pog­ledujejo naprej proti novim izzivom. Prihodnje leto želijo prek naših meja. Spet peš na morje, pa španski Camino, Velebit … Ne morem in nocem jim zatreti navdiha za hojo, zato jim bom poskušal ob tem ustreci in pomagati, kolikor je v moji moci. Janko Purkat Ko se prižgejo praznicne luci sredi bele mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine; vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Vse, kar je dobro, naj raste in cveti! Naj v praznicnem miru sreca nežno vas objame! Prijetne božicno-novoletne praznike, srecen ter varen planinski korak v letu 2019 vam želi upravni odbor Planinskega društva Krim. ŠK Ig po treh letih ponovno v državni šahovski ligi 10 najboljših klubov v Sloveniji I gralci Šahovskega kluba Ig so se v boje v letošnji I. ligi Zahod podali odloceni, da osvojijo prvo mesto in se tako uvrstijo v državno šahovsko ligo. Liga je potekala po ustalje­nem nacinu tako, da se je igra­lo 9 dvobojev v treh vikendih – od konca septembra do kon­ca oktobra, vsak dan ena parti­ja. Na turnirju je nastopilo 10 clanskih ekip iz osrednje in za­hodne Slovenije, vsaka ekipa pa je imela šest igralnih desk. Vsi igralni vikendi so potekali v prostorih PGD Komenda v Komendi. Konkurenca je bila kot prejšnja leta tudi letos precej izenacena. Znacilnost lige je bila, da vecina klubov ni v vsa­kem krogu nastopila z najbolj­šo postavo. ŠK Ig je z najboljšo postavo nastopil le tri kola, ker je bila odsotna clanica Lara Janželj, ki je igrala za žensko reprezentanco na šahovski olimpijadi v Batumiju (Gru­zija) in na mocnem odprtem turnirju na otoku Man. Kljub Larini odsotnosti so preostali clani ekipe odigrali ligo zelo stabilno, zmagali so sedemkrat, in po en dvoboj izgubili oziroma igrali neod­loceno. To je zadostovalo, da so s tocko naskoka pred ekipo iz Kocevja in dvema tockama pred ekipo iz Domžal osvojili prvo mesto. Najboljši šahist v naši ekipi je bil Samo Rožic, ki je zbral 7,5 tock iz 9 partij, s 7 tockami mu sledi Domen Hiti. Oba sta za svoj dosežek prejela medalji za najboljšega šahista na svoji deski. Igor Jelen je bil z do­seženimi 5 tockami iz 9 partij bronasti na 2. deski, Domen Hiti z enakim rezultatom bro­nasti na 3. deski, Lara Janželj pa bronasta na 5. deski. Z zmago v ligi si je ŠK Ig izboril nastop v Državni ligi, kjer igra deset najboljših klu­bov Slovenije. Adrijan Rožic, predsednik ŠK Ig Koncno stanje I. CLANSKA LIGA ZAHOD 2018 Mesto Ekipa Mec tocke Tocke 1. ŠK IG 15 36,5 2. ŠD KOCEVJE 14 33,5 3. ŠD DOMŽALE TAJFUN 13 34,5 4. ŠK TREBNJE BMP 12 33,5 5. ŠD PIRAN 12 29,0 6. ŠD GORENJKA LESCE 10 24,5 7. ŠK KOMENDA 6 24,5 8. ŠK STARI MAYR KRANJ 5 23,0 9. ŠK RIMEX ILIRSKA BISTRICA 2 13,0 10. ŠD SIJ ACRONI JESENICE 1 16,5 Doseženi rezultati po deskah za ŠK Ig: Ime Št. tock/št. kol Odsto­tek Tim Janželj 4.5/9 50 Igor Jelen 5.5/9 61 Lara Janželj 2/3 66 Domen Hiti 7.0/9 78 Samo Rožic 7.5/9 83 Adrijan Rožic 5.5/8 69 Miha Jelen 4.5/7 64 Mostišcar 09 | December 2018 Clani prikazujejo dobro igro P rva polovica sezone se pocasi bliža koncu. Cla­ne in ekipo cakajo še šti­ri tekme do krajšega premora, in sicer z RD Butan Plin Izola, RK Pomurje, RK Crnomelj ter s sosednjim ŠD Škofljica Pe­karna Pecjak. Clani trenutno zasedajo 7. mesto na skupni lestvici, kar je dober rezultat glede na to, da še vedno pri­lagajajo treninge in igrajo do­mace tekme v bližnjih dvora­nah. Med seboj so bolj uigrani ter povezani kot na samem za­cetku sezone. Tudi novinci so se dobro vklopili v igro ter se povezali s celotno ekipo. Fante in trenerja sem malo povprašala o tem, kaj menijo o dosedanjem poteku sezone.Trener Roman Šimon: »Ko sem prevzel clansko ekipo, sem verjel v to, da je ekipa presenecenje. Najdlje je sicer trajal uvajalno spoznavni del, ampak menim, da ekipa zdaj sodeluje dobro. Vstop v 1.B ligo ni bil lahek, smo bili le novinci. Seveda je razlika med ligo lani, ter ligo letos. Letos imamo vec tekem, vec ekip, bolj napete tekme. Pomembni so treningi, vsaj petkrat na te­den, saj bomo samo tako lahko napredovali.« Žan Gorišek: »Po treh zapo­rednih zmagah je kemija v eki­pi na visokem nivoju. Glede na to, da se selimo iz dneva v dan v druge dvorane, treniramo dobro. Malce je improvizaci­je, saj nimamo na voljo vsega tistega, kar bi si želeli, pa ven­dar nam uprava in strokovni del ekipe pomagata pri vseh preprekah, za kar smo jim iz­jemno hvaležni. Apetiti so se po tockovno slabšem zacetku zagotovo dvignili. Vemo, cesa smo kot ekipa sposobni, in no­bena skrivnost ni, da ciljamo na zgornjo polovico lestvice, ce nam bo zdravje dopušca­lo, pa se lahko borimo tudi za višja mesta. Dejstvo je, da je momentum na naši strani in lahko z optimizmom zremo v nadaljevanje sezone«. Žarko Makivic: »Igralci v ekipi dobro sodelujemo, se med seboj razumemo in skupaj s trenerjem skušamo poiskati najbolj ugodne rešit­ve, da bi bila naša igra proti nasprotnikom uspešna. Kot vsako ekipo tudi nas pestijo manjše poškodbe igralcev, ki pa se na sreco že vracajo na rokometna igrišca. Treniramo z velikim zagonom, saj so naši cilji visoki. Ceprav za treninge in tekme dvorana na Igu še ni nared, nas to ne vrže iz tira in dajemo vse od sebe. Trenutno zasedamo sredino lestvice, kar je pricakovan in dober rezul­tat. V prihodnje pa si želimo še vec zmag in dobrih tekem, kar je realen cilj, saj smo moc­na ekipa, ki ji ob strani stojijo domaci navijaci«. Kot so fantje povedali sami, kljub delom v dvorani treni­rajo dobro. Celotna ekipa na vsaki tekmi da od sebe mak­simum, pokažejo kar se le da dobro igro ter stremijo k cim boljšemu rezultatu. V njihovi igri je iz tekme v tekmo viden napredek. Verjamemo, da bo to v prihajajocih tekmah pri­neslo dobre rezultate. Dejmo J'h! Kristina Žagar Igralci v akciji Bliža se polovica sezone. Rokometna nedelja v Ribnici Ekipa med igro v Ribnici V rokometnem društvu Riko Ribnica so tudi letos organizirali tur­nir v mini rokometu Urbanova ribica, ki je potekal v nedeljo, 25. 11. 2018. 8. Urbanove ribice so se na deževno nedeljo udeležili tudi naši najmlajši rokometaši ŠD Mokerc – KIG. Glede na šte­vilo igralcev so bili razdelje­ni na dve ekipi. Obe ekipi sta odigrali štiri tekme in se na koncu pomerili tudi med sabo. Najmlajša ekipa kluba RK Mokerc Ig Ob bucnem navijanju zvestih navijacev sta na koncu dosegli izenacen rezultat. Od 16 prija­vljenih ekip letnika 2008 sta tako ekipi ŠD Mokerc – KIG dosegli koncno 9. in 10. mesto. Vsem igralkam in igralcem Balinanje v DU Ig v letu 2018 V Društvu upokojencev Ig imamo vec oblik or­ ganiziranih rekreacij. Ena izmed teh oblik rekreaci­je je balinanje. V to rekreacijo je vkljucenih vec kot 45 ba­linarjev. V poletnih mesecih imamo treninge na balinišcu pri gasilskem domu na Igu, v zimskem casu pa nekateri balinarji trenirajo na najetih pokritih balinišcih v Ljubljani. Vsako leto pripravimo ženski in moški balinarski turnir na balinišcu pri gasilskem domu na Igu. Na teh turnirjih tekmu­jejo tudi ekipe iz drugih dru­štev upokojencev. Vsa društva upokojencev, ki tekmujejo pri nas, povabijo tudi naše ekipe, da se udeležimo njihovih bali­narskih turnirjev. V letošnjem letu so se moške ekipe ude­ležile štirih takih tekmovanj in osvojile pokal za 1. mesto in dvakrat pokal za 2. mesto, ženske ekipe pa sedem tekmo­vanj in osvojile dvakrat pokal za 2. mesto, enkrat pokal za 3. mesto in enkrat pokal za 4. mesto. Vsako leto balinarji pripra­vimo tudi srecanje balinark in ter trenerjema Matiji in Luki cestitamo za doseženi rezul­tat in se veselimo prihodnjih tekem! Dejmo J'h! Katja Šajnic, RK Mokerc Ig balinarjev naše sekcije. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo Mostišcar 09 | December 2018 Plezanje v Zapotoku P rva dva meseca sta že za mladimi športnimi ple­zalci v RTC Zapotoku, zato je bil cas, da pokažejo svo­je znanje na odprtem treningu. Starši in ostali obiskovalci so si lahko ogledali njihovo zna­nje, jih fotografirali ... Vse je potekalo v prijetnem vzdušju. Pia Ciuha, obiskovalka: »V Zapotoku ni nikoli dolg­cas, predvsem pa ne ob petkih, ko se v okviru plezalnega te­caja za otroke in mladostnike druži mlado in malo manj mla­do. Petek, 23. novembra pa je bil še posebej živahen. Mladi plezalci so svojim staršem, babicam, dedkom, sestram, bratom in ostalim starejšim prijateljem pripravili predsta­vitev v obliki odprtega tre­ninga. Na ta nacin smo dobili krasen vpogled v potek trenin­ga, in ne samo to! Sprva smo male pajkce opazovali od da­lec – njihova lahkotnost giba­nja, gibcnost, visenje s stene in neomejena mera energije so dajali varljiv vtis, kako eno­stavno je plezanje. Zato smo se na povabilo trenerja, da se tudi sami preizkusimo in primemo za oprimke, z veseljem odzvali in se iz gledalcev prelevili v … ne ravno plezalce. Hitro nam je postalo jasno, da nikakor ne gre za enostaven šport, ravno nasprotno – plezanje zdru­žuje moc, pravilno tehniko, vzdržljivost in trezno glavo, kar naši otroci v okviru plezal­nega tecaja v Zapotoku pridno gradijo in nadgrajujejo. Ob koncu odprtega treninga smo zato našim mladim plezalcem še bolj bucno zaploskali, saj so si zaslužili vse naše spoštova­nje.« Maja Antosiewicz, mama: »V petek, 23. 11. 2018, smo bili starši otrok, ki obiskujejo plezanje v Zapotoku, vablje­ni na dan odprtih vrat. Otroci so pokazali staršem, kaj vse delajo tisto šolsko uro, ko jih starši potrpežljivo cakamo v pritlicju. Najmlajša skupina je najprej predstavila ogrevalne vaje, nato so pokazali ogreval­no igrico, ob kateri so neznan­sko uživali in se smejali, nato je prišel na vrsto 'resni' del – pokaži, kako visoko splezaš po oprimkih. Otroci so drug drugega spodbujali z glasnim navijanjem in tako pokazali, da med njimi ni nobene nevo­šcljivosti. Najmlajši otroci so pokazali neverjetno gibalno spretnost, ki ji odrasli nismo bili kos. Nekaj staršev se je opogumilo in poskusilo sple­zati po oprimkih. Priznali so, da ceprav je plezanje videti enostavno, to še zdalec ni res. Naslednja, starejša skupina je po ogrevalni igri predstavila, kako prek igre plezajo po ce­lotni steni kot mali pajki. Do­besedno je neki prikupni fant cepel v kotu na vrhu stene kot pajkec pred mrežo. Mre­žo je predstavljala razvita vrv, ki so jo razpredli po celotni steni, nanjo obesili kljukice in se nato preizkusili v hitro­sti, katera skupina – fantje ali punce – bo hitreje pobrala vse kljukice z vrvi. Starši smo bili preseneceni, koliko spretnos­ti, moci in volje je v teh malih bitjih. Naj se jim smeji in pleza še naprej … Hvala ucitelju za znanje, ki ga prenaša dalje, in Vitu za strokovno razlago ob predstavitvi plezanja.« Tudi naslednji meseci bodo usmerjeni k napredku mladih plezalcev, v marcu ob prazniku Obcine Ig pa bomo gostili tudi druge mlade iz drugih plezal­nih klubov na meddruštveni plezalni tekmi. Vito Cehovin, Društvo Zapotok Jesen v Karate-do klubu Ig Shotokan J esenski cas je za karate-v katerih vec kot sedemdeset iste tudi cas tekmovanj. udeležencev, od najmlajših do Mladi ižanski karateisti starejših, redno skrbi za svo­so se v tem obdobju skoraj jo telesno pripravljenost in vsaka dva tedna udeležili tek-zdravje. movanj. Na tekmovanjih, ki V imenu Karate-do kluba imajo po navadi vec kot 500 Ig Shotokan vam želimo lep in tekmovalcev, je konkurenca miren december ter prijetne izredno mocna. Pred božic-praznike. Novo leto pa naj bo nimi tekmovanji, ki nas še zdravo, uspešno in polno ener­cakajo v letošnjem letu, smo gije, z eno besedo FIT.zakljucili z državnim prven­stvom Karate zveze Slovenije, na katerem smo dosegli cilj – medaljo. Srebrno medaljo in naslov državnega podprvaka je osvojil Lovro Kramberger v kategoriji proste borbe, mla­dinci nad 76 kg. Mateja Breznik, Tudi rekreativni del kluba, sekretarka Karate-do klub Ig FIT Ig, je v polnem teku. Tre- Shotokan nutno deluje v klubu 11 skupin, Cvetlicarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetlicarne: 031/790-655 Delovni cas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetlicarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne vencke, svece … – zemljo in pesek za grobove – porocne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 • OGLASI //////////////////////////////////////// Mostišcar 09 | December 2018 Gasilska ulica 10, 1292 Ig Na Igu v mirnem okolju nudim dnevno varstvo otrok v starosti od 11 mesecev dalje. Za vec informacij sem dosegljiva na številki: 041/828-183. Mostišcar 09 | December 2018 Foto: Pro. media PLESI • december 2018 • št. 144, leto 22 • 2,69 € • Je zvrst plesa, ki se pojavi na koncu 18. stoletja. Izvor besede najdemo v glagolu »valjati se« oziroma v nemški razlicici »vrteti se«. Izhaja iz avstrijskega plesa ländlerja, njegove korenine pa segajo dalec nazaj v srednji vek. Poimenovali so ga tudi »ples dveh korakov«. Na javnih plesnih prireditvah se pojavi konec 18. stoletja, in sicer kot hitri ples, pri katerem plesalec partnerico cvrsto drži za pas. Temeljil je na dveh korakih in poskoku ali zasuku, zato se ga je prijelo ime »ples dveh korakov«. Sprva ni bilo najbolj primerne glasbe, ker ni bilo lahko plesati v tricetrtinskem taktu. Šele ko je Weber napisal Povabilo na ples leta 1819, so našli pravi ritem, k rasti priljubljenosti pa sta nato pripomogla Josef Lanner in Johann Strauss mlajši. LASIC, Dušan - naš elektrotehnik, strokovnjak za vakuumsko tehniko (1908-80), LODGE, HenryCabot - ameriški republikanski politik s konca 19. in zacetka 20. stoletja, PICKETT, Wilson - pokojni ameriški pevec soula z znacilnim raskavim glasom Mostišcar 09 | December 2018 37 Ni smrt tisto, kar nas loci, in življenje ni, kar druži nas. So vezi mocnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in cas. Vekovecna dragih je bližina. Smrt je le združitve na vecer. Zemlja skupno je pribežališce in poslednji cilj vseh nas je mir. Mila Kacic: Misel o smrti Z AHV AL A FRANC BUKOVEC (26. 3. 1927-25. 10. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, topel stisk roke, besede tolažbe, darovano cvetje, svece in darove za cerkev. Hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Ig, ge. Mariji Štefancic Gašperšic, patronažnima sestrama Nedi in Ingrid, negovalki Moniki iz CSD Vic in strokovnem osebju Doma za starejše Kolezija. Hvala gospodu kaplanu za pogrebno mašo, pevcem, trobentacu in g. Poredošu za ganljive besede slovesa ter ge. Silvi Dolinšek in pogrebnemu zavodu Vrhovec za organizacijo pogreba. Za vedno bo ostal v naših spominih. Njegovi: sinova Franci in Bojan, snahi Marica in Janja, vnuki Boštjan, Nataša, Jan, Anja s partnerji in pravnuki Alja, David, Lana, Niko. Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda ni besed vec tvojih in vec stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok. Z AHV AL A ANA MAVEC (19. 1. 1936–25. 10. 2018) z Golega Ob boleci izgubi naše drage mame, tašce in babi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ostalim, ki ste nam izrekli besede sožalja ter darovali za svete maše. Hvala za vse darovano cvetje in svece. Hvala g. župniku Janezu Avseniku za lepo opravljen obred ter Pogrebni službi Vrhovec za vso pomoc in podporo pri organizaciji pogreba. Velika zahvala gre tudi osebju Doma starejših obcanov Šiška, kjer je mama preživela zadnja leta svojega življenja. Hvala vsem sorodnikom in sosedom, ki ste ji tako nesebicno pomagali v letih, ko je imela veliko zdravstvenih težav. Bog vam povrni! Sinova Tomaž in Mitja z družinama • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Mostišcar 09 | December 2018 Veseli december pod Krimom Cetrtek, 20. december, ob 18. uri, Dvorana gasilskega doma Vrbljene: POTOPISNO PREDAVANJE – YUCATAN, potovanje v deželo Majev, obisk pri raziskovalcu arheologu dr. Ivanu Šprajcu na terenu (Martin Hobel in Stane Livk). Sobota, 22. december, ob 17. uri, Hipodrom Vrbljene: BLAGOSLOV JASLIC V NARAVNI VELIKOSTI s kulturnim programom, nato druženje ob kuhancku. Jaslice bodo na ogled do treh kraljev (6. 1. 2019). Torek, 25. december, ob 17. uri: 14. BOŽICNI NOCNI POHOD NA PLANINCO Zbirno mesto je na avtobusni postaji v Podkraju, tj. pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Pot poteka sprva 10 min. po gozdu, nato dobro uro po kamionski cesti do lovskega doma na Planinci. Oprema pohodnikov: primerna obutev, pohodne palice, baterijska svetilka. Hrana in pijaca bo na voljo v lovskem domu, udeležba na lastno odgovornost. Dodatne informacije nudi Jože Kraševec (tel. 01/2862-345 ali 041/351-343). Sreda, 26. december, ob 10.30 na Štefanovo, Hipodrom Vrbljene: ŽEGNANJE KONJ Blagoslov konj, otroški program z obiskom Božicka, vožnja s konjsko vprego, druženje ob kuhancku. Petek, 28. decembra, ob 18. uri, Dvorana gasilskega doma Vrbljene: POHODNIŠKI KORAKI PO E7 Predstavitev letos prehojene 650 km dolge Evropske pešpoti od Kobarida do Hodoša domacih planincev (Janko Purkat in drugi). Po predstavitvi druženje. VABLJENI! Obcina Ig in Kulturno društvo MOKRC vabita na BOŽICNI KONCERT Nikar ne dremajte v petek, 21. decembra 2018, ob 19. uri v cerkvi sv. Marjete na Golem! Nastopajo ŽPZ Žene dveh vasi z zborovodkinjo Mirjam Jelnikar in OPZ Sladkosnedi z zborovodkinjo Evo Mavec VLJUDNO VABLJENI! »Sveta noc blažena noc, vse že spi je polnoc …« Društvo Fran Govekar Ig in Župnija Ig vabita na KONCERT BOŽICNIH PESMI v sredo, 26. decembra 2018, ob 18. uri v cerkev sv. Martina na Igu. Naj božicne melodije polepšajo božicni cas in prehod v novo leto!