Pij XI. slovanskim zerHnjenim cerkvam. V nedeljo, 13. novembra, pred praznikom sv. Jozafata, nadškofa v Polocku, velikega mučenika katoliške vere in vdanosti napram rimskemu papežu, je bil sveeano blagoslovljen v Rimu zavod sv. Jozafata, ki je namenjen bogoslovcem slovanskih zedinjen_h cerkva. Ob tej priliki se je zbralo v Rimu 7 slovanskih grško-katoliških škofov, med njimi dr. Njaradi, škof v Križevcih v naši clržavi. Svečano službo božjo, ki ji je prisostvoval kardinal Sincero, je opravil po grškem obredu škof Kocilovski iz Przemisla. Po cerkvenem opravilu si je ogledal g. kardinal zavod, ki je novi dokaz velike skrbi in ljubezni papeža Pija XI. napram slovanski zeclinjeni cerkvi. V zavodu je sedaj 35 bogoslovcev, ki so prišli iz sredine zedinjenih katoliških slovanskih cerkva: hrvatske, ukrajinske, srb-ke in bolgarske. V nedeljo na dan blaToslovifve zavoda, ob pol sedmih popoldne je papež Pij XI. sprejel v avdi^enci grško-fkatoliške škofe ter je v na^ovoru na nje priporočal, naj delujejo za zedinjenje ločenih cerkva s ikatoliško v duhu ljubezni in strpljivosti napram ločenim bratom. Nujno je tudi potrebna molitev za zedinjenje in proučevanje vzbodnega cerkvenega vprašanja. Nato so bili s svojimi škofi na čelu sprejeti gojenci zavoda sv. Jozafata. V jako prisrčnih besedah jim je Sv. Oče priporočal, naj se pridno bavijo z učenjem, obenem pa naj rastejo v pobožnosti. Znanost dobiva svojo notranjo toplino in novo luč edino le, ako je združena s svetostjo srca in pobožnostjo duha. Z druge strani pa dobiva duhovniška svetost in pobožnost svoj sijaj od znanosti. Povodom bivanja v Rimu so imeli grško-katoliški škofje v Rimu svojo konferenco, ki je trajala od 16. do 17. novembra. Razpravljali so o važnih vprašanjih, kakor o katekizmu, bogoslužnih obrednikih, zakonskcm pravu ter o borbi zoper sovražnike edinosti vere in cerkve. Škofa v Križevcih g. dr. Njaradija je papež sprejel še v posebni avdijenci. Zadnjo cerkev zaprli, Tako delajo boljševiki v Rusiji- Mnogo, prav mnogo krajev je v Rusiji, ki so prej imeli ne samo eno cerkev, marveč po dve in tri in še več, sedaj pa nimajo nobene. Nekatere je druhal, nahujskana od boljševiških ikolovodij, razrušila, druge pa so spremenjene v delavska shajališča, gledališča, ali pa se porabljajo za druge namene. V Mehiki postopajo framasoni in socialisti po vzdru Moskve. Z boljševiškim divjanjem proti veri in Cerkvi nameravajo osrečiti svojo deželo. Ako nekoliko prenehajo s krvavim preganjanjem Cerkve, pa nadaljujejo nekrvavo nasilje. Ker menijo, da brez duhovnikov in božjih hiš ni mogoče izvrševanje vere in bogoslužja, od stranjujejo duhovnike in zapirajo cerkve. V mehiškem delu Kalifornije je v mestu Tia Juana zvezna vlada dala zapreti zadnjo cerkev ter jo je pretvorila v poštno poslopje. Ta odlok je izdal zvezni predsednik Rodriguez. Zanimivo je, da je njegova sestra Catalina Rodriguez, ki je globoko verna in pobožna, največ gmotnih sredstev prispevala za popravilo Cerkve in za postavIjenje novega lepega velikega oltarja. Ko je doznala za odlok svojega brata, da se mora cerkev zapreti, mu je poslala odločno protestno brzojavko. Zločini — plcd brezbcštva in verske mlačncsti. V Zedinjenih državah je nedavno imel v radiu predavanje gospod Jobn Fitzgerald, sodnik najvišjega sodišča v New-Jorku. V svo'jem govoru je razpravljal o vzrokih vedno bolj naraščajočega zločinstva. Izjavil je naslednje: »S poudarkom bi rad izrazil svoje mnenje, da nobena človeška organizacija, ki dela brez božje pomoči, bodisi osnovna in srednja šola, bodisi visoka šola ali vseučilišče, ne more zatreti zdaj in v bodočnosti strašnega zločinstva. Prepričan sem, da ima moderno zločinstvo svoj vzrok v modernem brezboštvu. 80 odstotkov vseh zločince vNew-Jov:i je starosti ispod 25 let. Nekatere izmed teh zločincev je zapeljalo do zloči"v siromaštvo in brezposelnost, največji del vseh zločinov pa je pripisati brezboštvu kot vzroku.« Pregnan iz Mehike. Ko se je poostril v Mehiki spor med Cerkvijo in državno oblastjo, je moral nadškof Ruiz y Flores, papežev delegat v Mehiki, zapustiti državo. Vlada ga je izgnala, češ, da ni mehiški državljan. To seveda ni res. Svobodomisleci, bodisi framasoni, bodisi radikalni socialisti, se malo brigajo za resnico. Orožje, ki se ga kaj radi poslužujejo, je laž. Tudi v slučaju papeževega delegata v Mehiki so debelo lagali. Nadškof Ruiz y Flores je bil rojen leta 1861 v Mehiki v škofiji Queretaro. Nedavno je bil v mestu Temascakingo slovesno otvorjen vodovod. Bilo je veliko udeležencev pri tej otvoritvi, le tisti, ki je omogočil gradnjo vodovoda, ni smel biti navzoč. To je nadškof Ruiz y Flores, ki ga je vlada izgnala kot »neljubega in nevarnega tujca« in ki sedaj živi v Zedinjenih državah. Nadškof je namreč bogato ded- ščirio, ki jo je prejel od svojega očeta, v, iznosu 60.000 dolarjev, dal temu mestu za napravo vodovoda. Dal pa je temu mestu zato, ker je v njem preživel svoja detinska leta. Je torej nadškof Ruiz y Flores, mehiški rojak, ne pa tujec, kakor so o njem lažnjivo raztrosili v svet framasoni, liberalci in socialisti. Obenem pa dokazuje delovanje tega nadškofa, da je mehiška duhovščina za Ijudstvo veliko več storila, kakor so in bodo storili vsi framasoni, liberalci in socialisti!