162                                     Evgen Lah:  Avstrijsko srednje šolstvo.
je slabotno telo, šibak ni duh. Prav ta krepki duh pa hoče, da se telo ne pokarja slabosti, katero prinašajo stara leta; šibeče noge m o r a j o hoditi, utrujene oči morajo gledati. Tako prihaja k bolnikom, in čudno vpliva prihod njegov na opešane moči. Njemu je dano, da ublaži strahoto smrti, in čestokrat kadar odhaja, pusti v siromaškem domu tudi dar človekoljubja za telesne potrebe bolnikove. Saj pozna življenje v teh tesnih prostorih, kakor malokdo! Pogorski narod ne mrje od duševnih bolečin, nego neprestana jedinščina ga slabi, da lega prerano v gomile. Bolnika, ki vzdiha na trdem ležišči, utegnilo bi okrepiti zdravilo, ali pri hiši ni toliko, da bi mu kupili količkaj boljšega okrepila. Kadar ga zagrebejo, tedaj šele trka prava potreba na vrata ! Tolažilna beseda, akotudi še tako presrčna in sočutna, ne prežene bede; dejanske pomoči je treba. Glej, in čestokrat odpre dušni pastir skrivno predalce, kjer je spravljen težko prisluženi denar, in legak, srečen nasmeh mu igra na ustnih. Njemu ne treba dosti, in s seboj ne vzame ničesar. Ali ti novci morejo vsaj za nekaj časa odgnati skelečo lakoto od praga zapuščeni družini — zato daje rad, in mnoga srca blagoslavljajo blazega duhovnega očeta . . .
Takšno je delovanje moža, nepoznanega v svetu. Kdo ve med šumnim življenjem, kakšen zlat značaj deluje v skriti gorski vasi, in kadar ga zagrne grob, kdo li bode ondu plakal za njim ? Kratko novost bodo čitali ljudje, da je nekje v hribih umrl ta in ta, star toliko in toliko, zvest do zadnjega diha pozivu svojemu, in potem ga pozabijo. Saj ga niti poznali niso! Ali v hvaležnih srcih preprostih gorjanov ne bode zabljen! Mah bode prerasel gomilo njegovo, ali krepko bode živela med gorami povest o plemenitem moži, kakeršnih svet nima mnogo. In če zajde tujec med gore, strmeč bode poslušal povest in se čudil visokosti plemenitega dušnega pastirja!
Avstrijsko srednje šolstvo.
Statistična študija. Sestavil Evgen Lah.
radni list »Verordnungsblatt fur den Dienstbereich des Mini-steriums fur Cultus und Unterricht, Jahrgang 1890. Stiick L« prinaša obširen sestavek   c  avstrijskih   gimnazijah   in   realkah,   čegar vsebina  je  toli poučna   in   zanimiva,   da   se nam  zdi primerno, ž njim seznaniti tudi čitateljc »Ljubljanskega Zvona«.
Evgen Lah.:  Avstrijsko srednje  šolstvo.                                      163
Avstrija ima 172 gimnazij in 84 realk. Gimnazije se med sabo po kategoriji dele" tak6, da jih je velika večina, namreč 131, višjih, le 18 realnih in višjih, samo 14 nižjih, 9 pa realnih. Od realk je 43 višjih, in 21 nižjih.
Gimnazij vzdržuje 122 država, 20 mesta, 12 redovi, 9 dežele, 4 zasebniki, 3 škofijstva, 2 ustanove; realk vzdržuje 53 država, 16 dežele, 9 mesta,  5  zasebniki,   1  ustanove.
Jako zanimiva je razdelitev po poučnem jeziku. Največ gimnazij je nemških, namreč 96, tedaj več kot polovica. Jedina Dalma-cija nima nobene nemške gimnazije, sicer Nižjeavstrijska 25, Češka 22, Moravska 13, Štajerska 8, Tirolska 6, Zgornjeavstrijska in Slezija po 4, Koroška 3, Solnograška, Gališka in Bukovina po 2, ostale, med njimi Kranjska, po  1.
Za nemškimi pride največ gimnazij čeških, vsega skupaj 40, to je: v Češki 31, v Moravski 8 in v Sleziji 1. — Poljskih gimnazij je 23, nahajajo se pa vse v Galiciji. — Laške so 4; po jedna v Trstu, Istri, Tirolski in Dalmaciji. — Srbsko-hrvaške so 3, vse v Dalmaciji; rusinska 1 v Gališki. U t r a k v i s t i č n i h je 5 in sicer 3 slovensko-nemške v Kranjski, 1 laško nemška (Tri-dent) v Tirolski,   1  nemško-rumunska (Suczawa) v Bukovini.
Menj razlike je pri realkah. Tudi tuje velika večina, 58, nemška. Tudi tu je prva, s 17 realkami, Nižjeavstrijska; za njo pride z 12 Moravska; 10 jih ima Češka, 4 Slezija, 3 Štajerska, po 2 Zgornjeavstrijska in Tirolska; ostale, med njimi Kranjska, po i. Čeških je 17 in sicer 13 na Češkem, 4 na Moravskem; poljskih 5 v Gališki; laške 3, po 1 v Tirolski, Trstu in Dalmaciji; srbsko-hrvaška 1 v Dalmaciji. Rusinskih in utrakvističnih realk ne nahajamo v Avstriji.
Zelo zanimivo je razmerje med jezikom in narodnostjo.
Narod	Število	Gimnazije			lealke	Sploh	
		Število	jeden zavod pride na prebivalcev	Število	jeden zavod pride na prebivalcev	:3        jeden zavod Jr       '    pride na >t/)          prebivalcev	
nemški	8,008.864	9*/,	81.308	58	138.084	15672	51.175
češki (in slovaški)	5,180908	40	129 523	17	304 759	57	90.893
poljski	3,238.534	23	140 806	5	047 707	28	L15 662
rusinski	2,792.667	1	2,792.667	—	—	1	2,792.667
slovenski	1,140 304	I1/ 1  hi	760.203	__	-   —	»Vi	760.203
srbski in hrvaški	563,615	3	187872	1	563615	4	140 904
italijanski	608.653	41/,	148.690	3	222.884	71/*	89154
rumunski	190.799	V*	381.598	—	—	Vi	381.598
madjarski	9.887	—	—	—	-		—
sploh	21,794.231	172	126 711	84	259 455	1256	85134
* Na utrakvističnih zavodih gre vsaki dotičnih naroduostij pri skupni svoti polovica.
164
Evgen Lah:  Avstrijsko srednje šolstvo.
V vsi Avstriji, kjer se nahaja 256 gimnazij in realk, pride na vsak milijon prebivalcev po 12 tacih zavodov. Posamezne narodnosti so v tem pogledu zelo različne. Najboljša se godi Nemcem, ki imajo na vsak svoj milijon Ijudij po 19 gimnazij ali realk, Cehi in Italijani po 11, Poljaki po 9, Srbje in Hrvatje po 7, Rumuni po 3, Slovenci po 1 Vs> Rusini 1/3. Madjari v tostranski državni polovici ne morejo priti v poštev.
Gimnazij posebej imajo zopet Nemci največ; za njimi pridejo Cehi, Poljaki in Italijani; potem Srbje in Hrvatje; za njimi Rumuni. Slovenci smo tu zopet pri zadnjih, le Rusini so že na slabšem, ako seveda malega števila Madjarov ne vštevamo.
Realke ima le pet narodnostij; slovenskih, rusinskih, rumunskih in madjarskih realk sploh ni. Največ jih imajo seveda zopet Nemci, za njimi Italijani, potem Cehi, za njimi Srbje in Hrvatje, končno Poljaki.
Izpregovoriti nam je tudi nekoliko o obiskovanji šol. Kažejo se nam tu velike razlike, ki niso v nikakem soglasji in razmerji s prebivalstvom dotičnih dežela.
	Imena   deželam	Število   učencev			v Število uavzočnih prebivalcev	1   n   0   u S "O Ji
Tek št		gimnazije	realke	skupaj		1   M
1	Nižja Avstrija	7-737	4-6ji	12 388	2,169 °32	*75
2	Zgornja Avstrija	1.256	407	I 663	752.064	425
3	Solnograška	455	235	690	159773	232
4	Štajerska	2.076	.    668	2 744	1,186 393	396
5	Koroška	718	184	902	344064	3«i
6	Kranjska	1.206	362	1.568	477607	305
7	Primorska	1 597	1.121	2.718	610.688	224
8	Tirolska s  Predarlsko	2.441	539	2.980	897.124	301
9	Češka	16 472	5-345	21817	5,527.263	253
10	Moravska	5-501	3.288	8789	2,140 820	244
11	Slezija	1.466	997	2.403	55° 66"	224
12	Galicija	12 430	1.031	13 407	5,938 4^i	241
'3	Bukovina	1-333	385	1.718	568.453	33i
14	Dalmacija	762	164	926	471 827	5°9
	Sploh	55.456	19 377	74-833	21,794231	291
Iz te tabele je tedaj razvidno, da najmarljiveje (seveda zaradi Dunaja in njegovih izjemnih razmer) pohajajo srednje šole v Nižji Avstriji; za njo prideta Primorska, kjer je zopet v prvi vrsti odločevalen
v                                                                                                          v
Trst, in pa Slezija; potem Solnograška, Češka in Moravska. Ugodno, ker normalno, je obiskovanje srednjih šol v Tirolski, Kranjski in Buko-
Evgen Lah: Avstrijsko srednje šolstvo.
165
vini, nekoliko slabše že v Koroški in Štajerski; neugodno v Galiciji in Zgornji Avstriji, zelo neugodno v Dalmaciji.
Najbolj obiskovane gimnazije imata Galicija (po 478 učencev na 1   zavodu) in Bukovina po 444; dobro so obiskovane gimnazije v Pri-
v
morski (319), Zgornji Avstriji (314), Češki (311), Nižji Avstriji (309), in Kranjski (302); slabše že v Šleziji (293), Tirolski s Predarlsko (271), Moravski (262) in Štajerski (259); še slabše v Koroški (239) in Solno-graški (227); najslabše v Dalmaciji (po 191 učencev povprek na vsacem zavodu).
Najbolj obiskovane realke, po 385 oz. 362 učencev, imata Bukovina in Kranjska; za njimi prideta Primorska (280) in Nižja Avstrija (274);
v                                                                                                       v                                             v
potem Slezija (249), Solnograška (235), Češka (232) in Štajerska (223); za njimi Galicija (206), Moravska (205) in Zgornja Avstrija (203); končno Koroška (184), Tirolska s Predarlsko (135) in Dalmacija (82).
Srednješolski zavodi sploh so povprek najbolj obiskovani v Galiciji in Bukovini, kjer pride na vsak tak zavod po 434 oziroma 429 učencev. Za njima prideta takoj Kranjska in Primorska s 314 in 302 učencema;   potem Nižja Avstrija z 295,   Zgornja Avstrija,   Slezija in
v                                                         t                                                                       v
Češka z 277, oziroma 274 in 272, Štajerska z 249, Moravska z 237, Solnograška z 230, Tirolska s Predarlsko z 229, Koroška z 226, končno Dalmacija samo s  154 učenci na vsak zavod.
Katere gimnazije in katere realke so v Avstriji najmočneje, katere najslabeje obiskovane ?
Najbolj obiskovane gimnazije vse Avstrije so : i.) ljubljanska z 887 učenci; 2.) in 3.) Frančiško Jožefova in IV. državna v Lvovu z 849 oziroma 844 učenci; 4.) gimnazija v Przemvslu z 806; 5.) v Crnovicah s 709; 6.) II. državna v Lvovu s 683 in 7.) krakovska s 622 učenci. Po 500—600 učencev ima 13 gimnazij, po 400—500 učencev 28, po 300—400 učencev 37, po 200—300 učencev 54, po 100—200 učencev 25 gimnazij. 100 ali pa še menj učencev imajo naslednje gimnazije: i.) kotorska 100; 2.) kočevska 88; 3.) v "VVaidhofnu 78; 4.) Meixnerjeva privatna na Dunaji 76; 5.) v Gayi 63 in 6.) pa-zinska 53.
Omeniti je končno še dveh, katerih pa ne gre pri razvrstitvi po obiskovanji jemati v poštev, ker imata le po jeden tečaj. To sta gimnaziji Kranjska s IV. razredom in 14 učenci in pa privatna Schol-zova v Gradci s I. razredom in  11  učenci.
Najbolj obiskovane realke so: 1.) praška državna s 594, 2.) tržaška komunalna s 527 in 3.) dunajska komunalna s 521 učenci; 8 realk ima po 400    500,  14 po 300—400, 28 po 200 — 300,
166                                           Fr. Leveč:  Davorin Trstenjak f.
19 po 100—200, 9 pa menj nego po 100 učencev, namreč realke: v Bolcanu s 87, Auspitzu z 82, Meixnerjeva privatna na Dunaji s 73, Dollova privatna ravno tam z 68, v Tarnopolu s 65, v Waidhofnu s 64, v Dornbirnu in pa Rainerjeva privatna na Dunaji s po 61, končno v Zadru z le 43 učenci.
Vsi ti podatki veljajo za pričetek letošnjega šolskega leta.
Davorin Trstenjak -J-
Spisal Fr. Leveč.
I.
z Starega Trga pri Slovenjem Gradci nam je došla žalostna vest,   da  je   dne   3. svečana t. 1. po   daljšem   bolehanji v 73. letu dobe svoje   izdihnil  plemenito dušo svojo starina slovenskih pisateljev, dični Davorin Trstenjak,   župnik Starotrški.
Davorin je bil čestit mož, kateri je vse svoje dolgo življenje posvetil znanosti in domovini; kateri je v cerkvi vselej vestno učil preprosti narod večnih resnic in v šoli navduševal tega preprostega naroda sinove za vzvišene ideale; kateri je dolgih 52 let z gorečo besedo in spretnim peresom uspešno in sadunosno deloval v slovenskem slovstvu; kateri se je vedno nahajal v čestiti družbi naših prvih so-trudnikov za slovenskega naroda prosveto in za slovenske literature razcvit, vselej od svoje prve mladosti do sive svoje starosti nam mlajšim vzvišen vzgled neutrudne delavnosti in jeklene značajnosti.1)
Davorin Trstenjak! Kdo ga ne pozna? Star znanec, ljub znanec, drag prijatelj je vsakemu, kdor z nekoliko paznim očesom čita naše knjige in časopise. Povsod ga srečavas v slovenskem slovstvu   in   že   dolgo ga srečavas, najbrž,   odkar si citati pričel.    Zdaj te
') Mutatis mutandis ponatiskujem tukaj članek, katerega sem ob štiridesetletnici Trstenjakovi priobčil leta 1878. v »Slovenskem Narodu« (št. 258 in 259.) Priobčujem ga prvič zatd, ker se ta članek opira na ustne in pismene podatke Trsteujaka samega, in drugič zatd, ker so iz njega doslej zajemali vsi, ki so od leta 1878. sem pisali o Trstenjaku. Mislim zatorej, da zasluži, da se otme iz pozabnosti političnega lista.    Pis.