Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje Ob obravnavi osnutka amandmajev k ustavi SFRJ tvijo dohodka, kot da je v oza- Zvezni zbor skupščine SFRJ je zadnje decembrske dni minulega dju strah oblasti pred izgubo leta določil besedilo osnutka amandmajev (29) k ustavi SFRJ (8 jih je bilo sprejetih že leta 1981) in jih poslal v štirimesečno javno razpravo (do konca aprila 1988). Po mnenju predlagateljev — da so predlagane izpopolni-ustavnih sprememb je bistvo tve določil o pravicah in dolžno-sprememb v naslednjem: stih federacije ter o razmerjih - da je s predlaganimi dopol- med njo in republikami ter nili dana najširša podlaga za - da se s temi spremembami racionalno in fleksibilno samo- ustvarjajo razmere za enotno in upravno organiziranje združe- učinkovito izpolnjevanje zveznih nega dela v razmerah tržnega zakonov in drugih predpisov, ki gospodarjenja in po zahtevah so ena najšibkejših točk v delova- sodobnega tehničnega razvoja; — da je z določbo o obveznem ustanavljanju SIS . samo za področja petih družbenih dejavnosti podana podlaga za odpravo pretiranega povečevanja organb zacijskih oblik in normativizma na tem področju; — da naj bi dočila o samoupravnem planiranju omogočila ustrezneje izraziti vlogo DPS, zlasti federacije v sistemu planiranja; — da dajejo spremembe na področju osebnega dela, drobnega gospodarstva in zadružništva možnosti za aktiviranje številnih človeških, naravnih in materialnih virov za gospodarski razvoj (torej možnosti, ki so doslej bile slabo izkoriščene); — da te spremembe omogočajo večjo učinkovitost in demokratičnost političnega sistema ter fleksibilnost in odprtost za nove vsebine in razsežnosti socialistične demokracije; — da se predlaga izboljšanje oblik in načinov samoupravnega odločanja (s krepitvijo vloge delavskega sveta, ustvarjanjem boljših razmer za uspešnejše izvajanje poslovodne funkcije ipd.); — da so v teh spremembah zajeti predlogi, ki širijo neposredne volitve delegatov v posamezne zbora skupščine DPS; — da so tu dopolnila, ki zagotavljajo ustreznejšo vlogo države in njenih organov v tistih njenih funkcijah, v katerih je še vedno nujno potrebna; — da spremembe vključujejo rešitve, ki so pomembne za nadaljnje uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter za okrepitev neodvisnosti in samostojnosti dela sodišč in javnih tožilstev; — da spremembe omogočajo zmanjševanje pretiranega normativizma v urejanju družbenih odnosov; nju političnega sistema pri nas. V dosedanj i j avni razpravi se j e pokazalo, da predloženi osnutek amandmajev k ustavi SFRJ še ne zagotavlja napovedane demokratizacije političnega in družbenega življenja nasploh in tudi ne dejanske uveljavitve ekonomskih zakonitosti, nadalje, da je posameznik kot subjekt in nosilec vseh človeških in državljan-sih pravic obravnavan v bistvu še vedno kot funkcija sistema, za katerega naj živi in dela ter da predlagane spremembe ne nakazujejo rešitev, ki bi nas popeljale iz krize, v kateri se že nekaj let nahajamo. Glede na to ocenjujemo, da bi ob predlaganih spremembah težko dosegli cilje, zaradi katerih je prišlo do predloga spremembe ustave (uveljavitev tržnih zakonitosti in enotnega jugoslovanskega trga, uveljavitev delitve po delu, večje razpolaganje z ustvarjenim dohodkom, večja odgovornost republik in pokrajin za lasten in skupen razvoj). Predlagane spremembe tudi niso naredile nikakršnega premika v tem, da bi bila naša ustava bolj razumljiva in nedvoumna in končno tudi krajša. Posamezne rešitve v predlaganih amandmajih se tudi vse prepogosto sklicujejo na neke zakone, ki bodo administriranje še povečale. Nesmiselno je, da ustava posega v vse pore življenja in dela; določala naj bi le to, kar je nujno za našo normalno pravno urejenost. V predlaganih spremembah je vse preveč pravniških norm (ustavnih načel), ki ne sledijo potrebam družbe in časa, v katerem živimo. V predlaganem osnutku se tako kot v sedanji ekonomski politiki kaže koncept etatizma in uravnilovke, ki naj bi jo dosegli s prerazdeli- Iz vsebine: — Predlog možnih kandidatov za nosilce funkcij v občini Kočevje 2 — Informativni dan na SŠTUD Kočevje 3 — Najemnine za grobove 4 Delegatska priloga: - Skupščinski material - DO Komunala objavlja politične moči, če bi se okrepila ekonomska moč in samostojnost združenega dela in republik. Vprašujemo se, zakaj ni bila predhodno opravljena analiza izhodišč za spreminjanje ustave, da bi dobili odgovor na vprašanje, zakaj določene stvari spremeniti, dopolniti ali črtati: Ugotavljamo, da nikjer ni zaslediti obrazložitev, kje se bodo pokazale rešitve na osnovi predlaganih sprememb in kako se bodo rešitve, ki si jih želimo, tudi pokazale. Zato podpiramo zahteve po demokratični in neusmerjeni javni razpravi osnutka ustavnih amandmajev. Zagovarjali bomo predloge, ki naj bi resnično zagotavljali uresničitev ciljev, zaradi katerih je tudi prišlo do predloga sprememb ustave. Ljudje podpirajo take spremembe, ki bi jim dale več besed pri odločanju v ustvarjenem dohodku, zagotavljale boljše možnosti za uspešno gospodarjenje in hitrejši družbeni ter gospodarski razvoj, preprečevale širitev administracije in zmanjševale vlogo države. Žal pa sedanja gospodarska politika zvezne vlade, ki je s temi načeli v nasprotju, prav tako pa tudi dosedanja praksa, dajejo kaj malo upanja, da se bodo želje po takšnih spremembah tudi uresničile. -V združenem delu se je treba opredeliti zlasti do vprašanj v zvezi z družbeno lastnino, pridobivanjem in delitvijo dohodka, samoupravnim organiziranjem združenega dela, načrtovanjem družbeno ekonomskega razovja, samoupravnim odločanjem in delegatskim skupščinskim sistemom. OK SZDL KOČEVJE Skupina za spremljanje razprave o ustavnih spremembah Pesem moja je POSODA tvojega imena, mojega srca GOSPODA, tvojega imena; v nji bom med slovenske brate sladki glas zanesel od zahoda do IZHODA tvojega imena; na posodi v zlatih črkah slava se bo brala od naroda do NARODA tvojega imena; Z nje svetloba bo gorela še takrat, ko bova onstran Karonov’ga BRODA, tvojega imena. Bolj ko Delije, Korine, Cintije al’ Lavre bi bilo pozabit ŠKODA tvojega imena. (France Prešeren, GAZELE, Prva gazela) Ob dnevu žena 8. marec je tisti dan, ki ga prebivalci Streliškega terena že nekaj let svečano proslavljamo. Tudi če tem našim prizadevanjem odvzamemo vso potrebno simboliko, še vedno ostane nekaj, zaradi česar se je vredno potruditi. Ostane tisto zbliževanje, ki preprečuje, da bi si ostali tujci v svojem domačem okolju. Letos sta PO SZDL in OO ZSMS Streliški teren pripravila srečanje ob Dnevu žena v kolodvorski restavraciji. Odziv je bil nepričakovano velik, kar samo potrjuje potrebo ljudi po takšnih zbliževanjih, ki rojevajo med njimi drugačne odnose. Potem, ko so vse žene prejele, iz rok predsednika mladine našega terena nageljčke in so mladinke izvedle nekaj priložnostnih recitacij je sledil nagovor ženam ob njihovem prazniku. V nagovoru je bilo med drugim rečeno: »Prav je, da se tega dne spomnimo na vse lepo in veliko kar žene prispevajo v naši družbi in celotnem, človeškem rodu. Povsod, kjer se v družbi pojavi kakšna aktivnost so prisotne tudi žene. Uspešne SO v gospodarstvu, politiki, kulturi, zdravstvu in izobraževanju. Uspešne so, skratka v vseh sferah našega življenja. Največji delež svojega poslanstva pa prispevajo k razvoju in obstoju družine ter vzgoji otrok. Če vse to seštejemo, se upravičeno lahko čudimo, od kod toliko energije, vztrajnosti, predanosti in nesebičnosti. Ob vsem tem pa jim še rečemo »šibkejši spol«. Popolnoma neupravičeno. Prav bi bilo, da bi tudi vsi mi prispevali vsaj delček k razbremenitvi naših žena in mater, da bi vsaj delno porazdelili težo fizičnega in moralnega bremena, ki ga terjata razvoj družbe in skrb za družino. Tako bi priznali, da se zavedamo njihovega ogromnega deleža pri našem včeraj, danes in jutri.« Proti koncu pa je bilo prisotnim ženam rečeno: »Ko ste danes prejele nageljčke vedite, da je to naš najskromnejši izraz zahvale, ki ga lahko pokažemo navzven. Tista prava, globoka zahvala pa je nekje v nas, v naših srcih in je ne znamo dovolj pokazati. Rečemo lahko le, da smo vam resnično hvaležni za vse kar storite za nas in - da vas imamo radi.« Med plesom, petjem in družabnimi igrami se je čas kar prehitro pomaknil proti zgodnjim jutranjim uram. Da se bomo še srečali ni bilo potrebno reči — o tem so govorili naši zadovoljni obrazi. S. J. OBVESTILO UREDNIŠTVA Kočevske novice so glasilo OK SZDL Kočevje, ki naj bi jih prejemala vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Vendar pa ugotavljamo, da jih nekateri občani ne prejemajo. Vse te pozivamo, da nam sporoče svoj naslov in sicer pismeno ali ustno na OK SZDL Kočevje — Uredništvo Kočevskih novic. Ljubljanska 7 ali po telefonu: 851-061. Pozivamo tudi vse ostale občane, da nam na gornji naslov sporočajo spremembe stalnega prebivališča oziroma naslova. Ker smo Kočevske novice pripravljeni pošiljati tudi vsem tistim, ki sicer ne bivajo v naši občini, pa bi jih želeli prejemati, nam lahko tudi ti sporočijo svoje naslove. novice Predlog možnih kandidatov za nosilce funkcij v občini Kočevje Predsedstvo OK SZDL Kočevje in POS ZSS Kočevje sta na skupni seji 23. 2. 1988 skladno z določili Volilnega pravilnika ter z usmeritvami o poteku kandidacijskih postopkov za volitev nosilcev vodilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS družbenih dejavnosti oblikovali predlog možnih kandidatov za te dolžnosti. Predsedstvi sta pri oblikovanju predloga možnih kandidatov upoštevali kriterije in merila za nosilce vodilnih funkcij v občini ter soglasje evidentiranih k kandidiranju. Prav tako so bile upoštevane ocene dela sedanjih nosilcev funkcij, ki so jih oblikovala in sprejela delovna telesa skupščine. PREDLOG MOŽNIH KANDIDATOV PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE: Eržen Alojz, roj. 1932, ekonomski tehnik, direktor DO Oprema PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE: Škulj Danilo, roj. 1937, predmetni učitelj, vodja splošno kadrovskega sektorja v GG Kočevje Gruden Rudi, roj. 1930, ekonomist, vodja TOZD Elektro Kočevje ZBOR IZVAJALCEV PREDSEDNIK: Majerle Mira, roj. 1954, gimn. maturant, knjigovodja v VVO Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Pugelj Marija, roj. 1945, vzgojiteljica v VVO Kočevje ZBOR UPORABNIKOV PREDSEDNIK: Janša Vincenc, roj. 1950, dipl. elektroinženir, vodja razvojnega oddelka v TOZD Elektro Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Šušel Darja, roj. 1951, gimn. maturant, referent na oddelku za LO občine Kočevje SIS ZA SOCIALNO SKRBSTVO SKUPŠČINA PREDSEDNIK: Aupič Milena, roj. 1945, učitelj, ravnateljica OŠ Ljubo Šercer NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Mihelčič Nežka, roj. 1939, socialni delavec v SOZD KG Kočevje ZBOR ZDRUŽENEGA DELA PREDSEDNIK: Pezdirc Janez, roj. 1951, gimnazijski maturant, pravni referent v DO Trikon PODPREDSEDNIK: Šenčur Miloš, roj. 1957, višji upavni delavec, premoženjski pravni referent v SOZD GK Kočevje ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI PREDSEDNIK: Fabjan Boštjan, roj. 1943, organizator dela, tehnični vodja v tiskarni Kočevski tisk, Kočevje ZBOR IZVAJALCEV PREDSEDNIK: Jerbič Matija, roj. 1952, socialni delavec, socialni delavec v Domu starejših občanov v Kočevju ZBOR UPORABNIKOV PREDSEDNIK: Krivec Marjan, roj. 1932, PTT ekon. vodja TOZD PTT Kočevje SIS ZA TELESNO KULTURO Na podlagi 3. in 4. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj samostojnim obrtnikom in delavcem pri samostojnih obrtnikih v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 34/83 in 29185) ter sklepa 11. seje odbora za solidarnost, izdaja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje naslednji SKLEP o prednostnem vrstnem redu dodelitve družbenega najemnega stanovanja delavcem pri samostojnih obrtnikih v občini Kočevje. Priimek in ime, bivališče Št. druž. član. Sk. št. točk 1. Seuček Miroslav, Rozmanova 1 2(3) 92 2. Resman Ljubica, T. Z. O. 12 4 86 3. Petrovič Zvezdana, Turjaška II 2 83 4. Sedič Mehmed, T.Z.O. 16 2 78 POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper navedeni sklep odbora za solidarnost lahko stranka vloži ugovor v roku 30 dni od objave v »Kočevskih novicah« na zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. Ugovor se vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri organu, ki je sklep izdal. ODBOR ZA SOLIDARNOST Predsednica: Mara Jurjevič PODPREDSEDNIK: Popovič Božidar, roj. 1931, dipl. ing. agronomije, vodja TOZD Prašičereja v Klinji vasi DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR PREDSEDNIK: Kozinc Marjan, roj. 1943, dipl. ing. kemijske tehnologije, vodja oddelka za investicije v DO Melamin Kočevje PODPREDSEDNIK: Orel Rudi, roj. 1952, srednja politična šola, vodja splošnega sektorja v DO Tekstilana Kočevje PREDLOG MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOSILCE FUNKCIJ V SKUPŠČINAH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE KOČEVJE SIS ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE SKUPŠČINA PREDSEDNIK: Šušel Edvard, roj. 1949, strojni ing. vodja tehničnega sektorja Inkop Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Šešek Alojz, roj 1941, predmetni učitelj, ref. za družbeni standard v DO Melamin Kočevje ZBOR IZVAJALCEV PREDSEDNIK: Brudar Ivan, roj. 1936, učitelj v OŠ Zbora odposlancev Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Vesel Božena, roj. 1937, profesor zgodovine v OŠ Zbora odposlancev Kočevje ZBOR UPORABNIKOV PREDSEDNIK: Petek Vido, roj. 1953, kem. tehnik, referent prodaje v DO Melamin Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Štrumbelj Ciril, roj. 1936, dipl. ing. gozdarstva, vodja TOZD Lovišče Medved SIS ZA ZAPOSLOVANJE SKUPŠČINA PREDSEDNIK: Janša Alojzija, roj. 1953, prof. pedagogike, ref. za kadrovske zadeve občine Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Resinovič Igor, roj. 1956, gimnazijski maturant, MORC Kočevje SIS ZA ZDRAVSTVO SKUPŠČINA PREDSEDNIK: Novak Jože, roj. 1945, politolog, direktor Doma starejših občanov Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Jerbič Marija, roj. 1954, socialni delavec, ref. za kadrovske in socialne zadeve DO Melamin Kočevje ZBOR IZVAJALCEV PREDSEDNIK: Devjak Nika, roj. 1936, višja medicinska sestra, fizioterapevt v ZD Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Žilevski Nataša, roj. 1949, zdravnica, ZD Kočevje ZBOR UPORABNIKOV PREDSEDNIK: Oberstar Sonja, roj. 1957, osnovna šola, ref. za evidentiranje kupcev v DO Melamin Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Jerbič Tatjana, roj. 1955, dipl. ing. agronomije, načelnik oddelka medobčinske inšpekcijske službe Kočevje—Ribnica SIS ZA OTROŠKO VARSTVO SKUPŠČINA PREDSEDNIK: Lautar Milena, roj. 1951, veterinarski tehnik, ref. za CZ na oddelku za LO občine Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Drobnič Majda, roj. 1942, računovodja v Posestvu Snežnik Kočevska Reka SKUPŠČINA PREDSEDNIK: Kovačič Srečko, roj. 1931, profesor SŠTUD Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Dekleva Branko, roj. 1953, prof. tel. vzgoje v OŠ Zbora odposlancev v Kočevju ZBOR IZVAJALCEV PREDSEDNIK: Žerjav Ivan, roj. 1949, višji trener, vodja skladišča in prevzema v DO Itas Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Bižal Sašo, roj. 1929, prof. tel. vzgoje v SŠTUD Kočevje ZBOR UPORABNIKOV PREDSEDNIK: Ciglič Bojan, roj. 1953, gimn. maturant, vodja kom. energetike v DO Komunala Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Poje Janez, roj. 1944, predmetni učitelj v OŠ Ljubo Šercer Okrepiti vlogo sindikata Zveza sindikatov je zdaj bolj kot kdajkoli prej na razpotju. Ta organizacija ščiti delavce, najširšo in najbolj množično skupino ustvarjalcev in samoupravljalee v. Vendar so številni dogodki v preteklosti pokazali, da delavci tega ne čutijo povsod in da nimajo dovolj zaupanja v to organizacijo. To ugotavlja tudi občinski sindikalni svet v svojem letnem poročilu o delu v minulem letu. Svet se je sestal 26. februarja. Razen poročila o delu te organizacije v preteklem letu so obravnavali in sprejeli okvirni program dela za leto 1988. Sklepna ugotovitev na seji je bila, da bi morala zveza sindikatov povečati svojo učinkovitost, saj bi s tem prav gotovo pridobila večjo veljavo. V. D. SIS ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST SKUPŠČINA PREDSEDNIK: Stjepič Dragan, roj. 1953, dipl. elektroinženir, svetovalec v LB Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Klun Ivan, roj. 1950, dipl. strojni ing., član KPO v Itas Kočevje SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST SKUPŠČINA PREDSEDNIK: Sporčič Filip, roj. 1951, dipl. ekonomist, vodja plan. anal. sl. v SDK Kočevje PREDSEDNIK: Mastrl Alenka, roj. 1941, dipl. arhitekt, vodja odseka za urbanizem in urejanje prostora v občini Kočevje ZBOR IZVAJALCEV PREDSEDNIK: Rupnik Bojan, roj. 1958, gradbeni tehnik, Gramiz Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Maurin Valentin, roj. 1949, ekon. teh., ref. za samoupravljanje v SGP Zidar Kočevje ZBOR UPORABNIKOV PREDSEDNIK: Volf Branko, roj. 1951, elektrotehnik, ref. za splošne zadeve v TOZD Elektro Kočevje NAMESTNIK PREDSEDNIKA: Čampa Alojz, roj. 1936, varnostni ing., vodja službe varstva pri delu v DO Itas Kočevje SIS ZA VARSTVO PRED POŽARI SKUPŠČINA PREDSEDNIK: Mihor Jože, roj. 1935, srednja tehnična šola, vodja proizvodnje v LIK Kočevje IZVRŠNI ODBOR PREDSEDNIK: Arko Urban, roj. 1942, vodja službe varstva pri delu pri SGP Zidar Kočevje poklicna šola elektromehanik. Izobraževanje članov ZRVS OK ZSMS KOČEVJE RAZPISUJE NATEČAJ Za celostno podobo znaka MK ŠKOR’C (plakat, vstopnice, kuverte, klubske izkaznice) Natečaj bo trajal od objave v Kočevskih novicah do vključno 31.4. 1988. Honorar za najbolj objektivno, estetsko in tematsko rešitev je odredilo predsedstvo OK ZSMS Kočevje in znaša 150.000 din. Dodatne informacije dobite na OK ZSMS Kočevje, Ljubljanska cesta 7/IL Kočevje, telefon (061) 851-091. Oblikovalci, likovniki, grafiki in fotografi na delo! Člani komisije za idejnopolitično izobraževanje in splošno vojaško izobraževanje občinske konference ZRVS so na minuli seji ocenili program izobraževanja rezervnih vojaških starešin v letu 1987. Obravnavali so tudi osnutek programa za letošnje leto. Ob tem so poudarili, da je potrebno članom organizacije ZRVS v naši občini ponuditi tisto obliko izobraževanja, ki jo potrebujejo pri krepitvi SLO in DS. Gradivo za izobraževanje pa naj bo pripravljeno tako, da bo prilagojeno okolju, v katerem živijo in delajo rezervne vojaške starešine. Menili so, daje pri usposabljanju članstva pomembno tudi število članov. Zato naj bi usposabljanje potekalo v manjših skupinah, kar bi omogočalo seminarsko izobraževanje. Odločili so se, da bodo organizirali nekaj skupnih predavanj ob pomoči Republiške konference zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije. Ugotovili so, da se vse bolj uveljavlja individualni način izobraževanja in zato bodo to obliko usposabljanja članstva priporočali in podpirali. V izobraževanje pa so mnogo premalo vključeni mlajši člani, ki so pred časom končali šole za rezervne oficirje. Potrudili se bomo, da bi tudi te vključili v svoje vrste. Mogoče bi uspeli tako, da bi jih ob koncu vsakega leta povabili na skupno srečanje, kjer bi jih podrobneje seznanili z vlogo in pomenom organizacije ZRVS. Viktor Dragoš Podatki matičnih uradov občine Kočevje za mesec februar Na območju matičnega urada Kočevje je bilo: porok:1 smrti: 12 rojstev: / Matični uradi Draga, Osilnica in Prcdgrad niso evidentirali ne poroke, ne smrti in ne rojstva. Opozorilo: Podatki se ne nanašajo na vse občane marveč samo na tiste, ki so se rodili, poročili ali umrli na območju posame- znih matičnih uradov občine Kočevje. V tem smislu je torej le izjemoma pričakovati podatke o številu rojstev, saj se otroci danes rojevajo, v pretežni meri v porodnišnicah. Vedeti moramo tudi, da je število porok, zaradi možnosti sklenitve zakonske zveze v drugih občinah, najverjetneje večje, prav tako je verjetno večje tudi število umrlih občanov kočevske občine (npr. umrli v bolnišnicah, ki v te podatke matičnih uradov niso vključeni). kočevske • Aktivnosti organizacij združenj borcev Na 17. seji predsedstva občinske organizacije Zveze združenj borcev Kočevje, ki je bila 5. februarja so razpravljali predvsem o zdravstveni skrbi in socialnem varstvu borcev. Ugotovili so, da jc družba posvečala borcem v letu 1987 dovolj pozornosti. Na klimatsko in zdraviliško zdravljenje je bilo poslanih 50 upravičencev, od tega 47 s celotno oskrbo na račun zdravstvene skupnosti, trije pa so plačali hotelske usluge iz lastnih sredstev. Poleg tega je bilo na račun Republiškega komiteja za borce poslanih 10 upravičencev na klimatsko zdraviliško zdravljenje v razna zdravilišča. Torej gre za pomemben premik, saj je v prejšnjih letih bilo poslanih na ta zdravljenja le po 15 do 20 upravičencev. Posebno priznanje in zahvala pa gre Skupščini občine Kočevje, ki je pokazala veliko razumevanje s tem, da je iz proračunskih sredstev izločila 2.000.000,- din kot denarno pomoč vsem tistim boccm. ki so potrebni klimatskega ali zdraviliškega zdravljenja, pa niso te možnosti uveljavili skozi redni proces konzilske zdravstvene službe. Seveda pa s tem še ni povsem rešena problematika zdravstvenega in socialnega varstva borcev. Ta problematika se s staranjem borčevske populacije in upadanjem realnega življenjskega standarda stalno veča, zato predsedstvo še vedno apelira na vse ustrezne organe, da z vso tenkočutnostjo obravnavajo borčevsko probiematiko v vsej njeni razsežnosti. Marsikdaj ima usoda predanega borca dramatičen in povsem nelogičen izid. Popolna neurejenost v sistemu plač in ostalih oblik nagrajevanja je privedla do pošastnega razslojevanja in povsem nekontrolirane razsežnosti pridobivanja premoženja ter denarnih in deviznih sredstev. Neučinkovita družbena kontrola omogoča hlastanje po bogatenju in prilaščanju družbenih sredstev. Vsa ta naša sedanja družbena nasprotja močno presegajo nasprotja v klasični razredni družbi. Borci so vest naše družbe, zato bi smeli opozarjati, da podoba današnje družbe še zdaleč ni taka, za kakršno so se borili in za kakršno je padlo v revoluciji sto-tisoče borcev. Ob tem se nam vsiljuje vprašanje, ali še veljajo neme besede iz groba padlega borca: »..za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti...« Tudi to so bila razmišljanja na seji predsedstva. Nace Karničnik Po sklepu predsedstva Občinskega odbora ZZB NOV Kočevje je bila sklicana seja predstavnikov vseh petih osnovnih organizacij ZZB NOV iz območja krajevne organizacije mesta. Na seji so ugotovili, da izvoljeno vodstvo te organizacije ni delalo od aprila 1986. Uspešno pa so delovale vse osnovne organizacije. Sklenili so, da bodo izvolili nove organe te organizacije in poživili delo vodstva. Za predsednika so predlagali tov. Bruna Cigliča. Obravnavali so ureditev te organizacije. Odločili so se, da te ne bodo spreminjali. čeravno osnovne organizacije ne delujejo tako, kot so organizirane krajevne organizacije SZDL. O tem naj bi odločali, ko se bodo razrešila nekatera ostala vprašanja iz dela ostalih družbeno političnih organizacij. V. D. Informativni dan na SŠTUD Kočevje V skladu z razpisom za vpis v 1. letnik srednjih šol za šolsko leto 1988/89, ki je bil objavljen v Delu 2. 3. 1988, smo na Srednji šoli tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje organizirali informativni dan v petek, 11.3. 1988 ob 9. uri in ob 15. uri, ter v soboto, 12. 3. 1988 ob 9. uri. Kandidati za vpis v 1. letnik so dobili podrobnejša pojasnila o usmerjenem izobraževanju, prenovljenih učnih programih v posameznih usmeritvah, ki jih izvaja kočevska srednja šola, o izobraževanju po usmeritvah, vzgojnoizobraževalnih programih in smereh, o predmetnikih in učnih načrtih, o splošno-izo-braževalnih in strokovno-teore-tičnih predmetih, praktičnem pouku, proizvodnem delu in delovni praksi. Seznanjeni so bili tudi z organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela na šoli, s pogoji za vpis v I. in 2. letnik, o izbirnih smereh, možnostih prehodnosti iz programa v program. o izpitih, o postopku vpisa, o kadrovskih štipendijah, o možnostih bivanja v času šolanja v Domu Dušana Remiha v Kočevju. Vsi kandidati, ki so sc udeležili informativnega dneva so dobili obširno pisno informacijo o možnostih izobraževanja na šoli po posameznih programih, predmetnike in koledar vpisnega postopka. Ob zaključku informativnega dneva so izpolnili vprašalnik. V soboto so bili informirani tudi kandidati za vpis v oblike izobraževanja ob delu, ki jih je šola razpisala za šolsko leto 1988/89. Odziv kandidatov za oblike izobraževanja ob delu jc bil slab, zato bo šola poslala pisno informacijo o izobraževanju ob delu v OZD v Kočevju in Ribnici. Na SŠTUD Kočevje bomo vpisovali v 1. letnik za šolsko leto 1988/89 kandidate (mladino) 'v naslednje usmeritve, vzgojnoizobraže-valne programe in smeri: Srednješolci se zanimajo za knjižne novosti in vse pogosteje posegajo po njim. Da bi bili vsi informirani o knjižnih novitetah na slovenskem trgu, prirejajo na SŠTUD Kočevje vsako leto knjižno razstavo. USMERITEV VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI PROGRAM - SMER zaht. stopnja št. let izobr. št. kan. didatov št. oddelkov Naravoslovno-matematična naravoslovno-matematična dejavnost V. 4 30 (36) 1 Družboslovna in kulturna družboslovni in kulturni - družboslovno-kulturna smer V. 4 - 30(36) 1 strojništvo - oblikovalec kovin - preoblikovalec in spajalec kovin IV. 3 60 (72) 2 Strojna — strojni tehnik V. 4 30 (36) 1 pridobivanje, predelava in obdelava kovin - SKR/prilagojeni II. 2 poprij. 1 Tekstilna tekstilnokonfekcijska tehnologija IV. 3 30 (36) 1 pomočnik tekstilnega konfekcionarja II. 2 po prij. ■ 1 Lesarska - DE SLŠ Ljubljana lesarstvo - lesar širokega profila IV. 3 30 (36) 1 Dodatne informacije lahko kandidati in njihovi starši dobijo vsak dan od 7. do 14. ure osebno na soli ali po telefonu št. 851-624. Vpisni postopek: 1. Izpolnjene prijave za vpis (obrazec DZS, št. 1.20) oddajo kandidati na osnovni šoli, ki jo obiskujejo. 2. Šola bo sprejemala prijave za vpis do vključno sobote, 2. 4. 1988. , 3. Kandidati, ki se bodo v predvidenem roku prijavili za vpis in se bodo na podlagi novih informacij želeli prijaviti na drugo šolo oz. drug vzgojno-izo-braževalni program, lahko do zaključno 4. 5. 1988 prinesejo prijavo na šolo, za katero so se odločili. 4. V tiste programe, kjer kandidatov za vpis ne bo dovolj, se bodo lahko kandidati vpisovali do 25. 8. 1988. 5. Če bo za katerega od programov naše šole potrebno omejevati vpis, bodo kandidati o tem pismeno obveščeni do 1.6. 1988. 6. Med 15. in 30. junijem 1988 bo šola ugotavljala, če prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje za vpis. 7. Kandidati morajo do 30. 6. 1988 dostaviti naslednjo dokumentacijo za vpis: - originalno spričevalo o končani osnovni šoli — zdravniško spričevalo (dobijo ga v šolskem dispanzerju) - enotno matično številko občana (iz popisa prebivalstva v letu 1981) - izpisek iz rojstne matične knjige , — ovojnico z znamko in svojim naslovom 8. Vsi kandidati bodo do 10. 7. 1988 pisno obveščeni ali izpolnjujejo vse pogoje za vpis. ' 9. Kandidati, ki do 25. 8. 1988 ne bodo dostavili šoli ustrezne dokumentacije oz. ne bodo šoli sporočili svojih namer (npr.: preusmeritev, zaposlitev, popravni izpiti na osnovni šoli v avgustovskem roku...), bodo črtani iz seznama kandidatov za VPv zn ndmsle oz , S prikupno igrico Osmi škrat so učenke 2. a družboslovne usmeritve obhke izobraževanja ob delu S&UD Kočevje razveselile malčke naših občanov. bomo vpisovali kandidate v _________________________________________________________________________ naslednje usmeritve in programe: USMERITEV VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Zaht. stopnja št. kan- št. didatov oddelkov TEKSTILNA pomočnik tekstilnega konfekcionarja II 30 1 STROJNA strojništvo — obratni strojni tehnik V. 30 1 LESARSKA - DESLŠ LJUBLJANA lesarstvo - lesar širokega profila IV. 30 1 Problem telefonije je prioriteten Iz poročila komisije je izgradnjo telefonske centrale izvršnemu svetu skupščine občine Kočevje predložil predsednik komisije Rudi Orel. Pri razreševanju celovite problematike telefonije v občini Kočevje je osrednji problem, ki dobiva iz leta v leto večjo težo, izgradnja vozliščne avtomatske telefonske centrale (VATC) v Kočevju. Razreševanje tega problema je bilo predvideno že v srednjeročnem planu 1976—1980, ko so bile za izgradnjo pošte in montažo telefonske centrale že zagotovljena sredstva. Zaradi različnih okoliščin pa so bila sredstva zagotovljena za to investicijo porabljena v druge namene. V srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 je začela upadati investicijska sposobnost DO PTT Ljubljana, tako da je bilo možno po končno pridobljeni gradbeni dokumentaciji z zagotovljenimi sredstvi zgraditi samo stavbo pošte. Montaža VATC je tako ostala nerealizirana. V srednjeročnih planskih dokumentih za obdobje 1986—1990 pa ta montaža ni bila predvidena. Zaradi rasti obsega telefonskega prometa v občini Kočevje in Ribnica ter problemov, ki nastajajo na področju telefonskega prometa na relaciji Kočevje-Ribnica, je bilo že v letu 1986 ugotovljeno, da bo potrebno preveriti izhodišča dolgoročnega programa razvoja telefonije za območje Kočevje—Ribnica, ki je predvideval samo eno VATC za obe občini. Nove, strokovno in tehnično podkovane ugotovitve so namreč utemeljevale postavitev dveh VATC — po ena v vsaki občini. Zaradi tega je IS SO Kočevje spomladi 1987 izpostavil problem telefonije kot prioriteten. V okviru tega je bila tudi imenovana komisija za vodenje aktivnosti v zvezi z urejanjem problematike telefonije v občini Kočevje. V razmeroma kratkem obdobju je bila izdelana študija o novelaciji dolgoročnega programa razvoja telefonskega omrežja v občini Kočevje in Ribnica, ki je sedaj v postopku revizije. Ta študijska analiza je pokazala, da ima obstoječa VATC Kočevje polno zasedene naročniške in spojne kapacitete kar dokazuje nujnost njene razširitve ter uvedbe novega vozlišča v Ribnici. Ta naj bi v perspektivi povezala končne avtomatske telefonske centrale (KATC) Dolenja vas, Loški potok, Sodražica in Draga z območjem VATC Kočevje. Povečavo VATC Kočevje bodo predvidoma izvedli z uvedbo paralelne tehnologije v novih prostorih (dodatnih 3168 priključkov), ter s tem pokrili potrebe do leta 1995. Na VATC Kočevje seveda ostanejo še naprej priključene KATC Kočevska Reka, Stari log, Mozelj, Osilnica, Vas in Pred-grad. Za območje teh KATC se sicer ne predvideva večjega razvoja, vendar pa bo z novo VATC Kočevje predvidena možnost povečav navedenih KATC. Na podlagi omenjene študije je DO PTT Ljubljana naročila idejni projekt za izgradnjo paralelne VATC Kočevje (projekt razvoja telefonskega omrežja na območju občin Kočevje in Ribnica), ki naj bi temeljil na digitalni telefonski tehnologiji. Omenjeni idejni projekt je v izdelavi, prav tako kot je v fazi izdelave projekt za izvedbo krajevnega kabelskega omrežja, medtem ko je idejno tehnološka rešitev za visokofrekvenčni (VF) prenos do Ljubljane (projekt povezave nove VATC Kočevje s centralo v Ljubljani) že izdelan. Vsi navedeni projekti, ki jih je naročila in financirala DO PTT Ljubljana, naj bi bili podlaga za izdelavo investicijske zasnove in investicijskega programa. Komisija za vodenje aktivnosti v zvezi z urejanjem problematike telefonije v občini Kočevje je poleg omenjenih aktivnosti ocenila vse možne vire financiranja predvidene investicije. V tem trenutku poteka v vseh petnajstih občinah ljubljanske regije obravnava sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih planov območne SIS za PTT promet. Bistvo sprememb in dopolnitev, ki jih je predlagala DO PTT Ljubljana je v tem, da bodo OZD, podpisnice omenjenega sporazuma v naslednjih nekaj letih združevale za realizacijo srednjeročnega programa investicij v telefonsko omrežje v regiji, tako imenovani razvojni dinar po telefonskem impulzu. S tako zbranimi sredstvi bi zagotovili tudi sredstva za izgradnjo VATC v Kočevju in KATC v Mozlju in Strugah (skupaj 2900 priključkov). Ob tem je potrebno povedati, da bi se v primeru podpisa tega sporazuma iz regije prililo za opisano investicijo v Kočevju 2,4 milijarde din. Predračunska vrednost planskih vlaganj pa znaša okoli 3 milijarde din ali natančneje (po cenah 1/1 — 1988): — telefonska centrala — cca 1000 milij. — VF povezava Ljubljana—Kočevje — cca 510 milij'. — krajevno kabelsko omrežje — cca 950 milij. DO PTT Ljubljana pa je ob tem tudi predlagala da v občinah, kjer v združenem delu obstaja interes, pristopijo k združevanju avansa — to je takojšnjega združevanja celotnega zneska, ki naj bi ga OZD vplačale po samoupravnem sporazumu v treh letih. Občine, ki bi pristopile k takšni akciji bi imele prednost pri realizaciji investicij iz srednjeročnega programa. V primeru, da se v občini Kočevje odločimo za takšno akcijo in jo seveda tudi uspešno zaključimo, lahko računamo, da bo VATC realiziran v tem srednjeročnem obdobju. Zaradi evidentiranja potrebnega števila priključkov se lahko interesenti za telefonske priključke prijavijo že sedaj. Gre seveda samo za evidenčni vpis, in ne že za uvrstitev na prednostni vrstni red. O začetku »pravega« vpisa, o ceni priključka, o tem kdaj bo centrala in o vseh nadalj-nih aktivnostih na tem področju, vas bomo obveščali v naslednjih številkah Kočevskih novic. Za objavo pripravila: L. S. M. Recitacijski krožek SŠTUD Kočevje je Prešernove poezije za občane pripravil recital IZ KS FEBRUARSKE NOVICE KS Kočevje—mesto Koordinacijski odbor pri krajevni skupnosti je obravnaval na zadnji seji priprave na volitve. Ocenili so, da je vmesni čas, ali čas, ki je v sredini štiriletnega delegatskega mandata, priložnost za temeljito oceno in obravnavo celotnega socialističnega samoupravljanja. Predvsem je to čas, ko lahko natančno proučimo objektivne in subjektivne slabosti in pomanjkljivosti delovanja delegatskega in skupščinskega sistema. S takim preučevanjem bi kaj hitro prišli do spoznanj, kako ljudje zaupajo v delovanje in učinkovitost delegatskega in skupščinskega dela. Dogovorili so se tudi o izvajanju nekaterih tekočih nalog. V razpravi o organizaciji pogrebnih svečanosti so se zavzeli, da naj bi vsa tri vodstva krajevnih organizacij in 11 področnih odborov SZDL poskrbeli, da bi bil na vsaki pogrebni svečanosti govornik. XXX V želji, da bi. nastala tesnejša povezava s primestnimi krajev- nimi skupnostmi, so v teku priprave za ustanovitev področnega sveta krajevnih skupnosti. Načrtujejo, da bi v okviru tega področja sveta sodelovali predstavniki KS Stara cerkev, Rudnik-Šalka vas, Ivan Omer-za-Livold in Kočevje. Svet naj bi razreševal posamezne skupne naloge s področja kanalizacije, načrtnega urejanja prostora, odlaganja smeti in odpadkov, prometa, oskrbe z vodo. Pripravili so že osnutek akta o delovanju tega organa. Njegovo delovanje ne bo zahtevalo kakih posebnih izdatkov, ker bo delo prostovoljno. Strokovna in administrativna dela bosta opravljala tajnik in vodja pisarne te KS. XXX Po veljavnih predpisih o.prometni varnosti ni dovoljeno parkirati na pločnikih. Mnogi vozniki motornih vozil v našem mestu se tega ne držijo. Nezakonito parkirajo na pločnikih. Stem ogrožajo predsvem pešce. Največ napačnega parkiranja je na pločnikih pri trgovini Železnina, Obutev, Bifeju pri gasilskem domu in pri stanovanjskih blokih v Ulici heroja Marinclja, nekaj manj v Kidričevi ulici. Delavci postaje milice bodo nadzorovali parkirne prostore in po potrebi tudi kaznovali kršitelje, ki parkirajo svoja vozila na pločnikih. KS in Samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost ocenjujeta, da je v Kočevju dovolj parkirišč. Pripomnili.pa so, da parkirišča niso garažni prostori. Če pa ne bi zalegle kazni, bi kazalo kdaj poklicati na pomoč ljubljanskega »pajka«. Zavedati pa se je treba, da ta ne bo poceni. Skupščina in svet krajevne skupnosti sta sprejela sklep, da se z 31. 3. 1988 prenese pogrebna dejavnost, upravljanje in vzdrževanje pokopališča na Delovno organizacijo Komunala Kočevje. Delavci te organizacije so se na referendumu odločili za to pripojitev. Prenos pogrebne službe jev skladu z veljavno pozitivno zakonodajo, ki določa, da to dejavnost izvršujejo komunalne delovne organizacije. Novost, ki so jo uvedli s pogrebno službo in najemnino prostora za grobove, je ta, da se bo odslej plačevala najemnina vsako leto. K takemu načinu plačevanja jih je prisilila inflacija in nenehno večanje stroškov. Odslej bo račune izstavljala Komunala Kočevje. y ^ KS »Ivan Omerza« Livold V KS »Ivan Omerza« Livold je 2. februarja potekala IV. seja Sveta KS. Beseda je tekla predvsem o programu KS za leto 1988. V Dolgi vasi je predvideno asfaltiranje Remihove ulice in del gozdne ceste. Del sredstev za izvedbo teh del je zagotovljenih s strani SIS, prebivalci iz omenjene ulice in dela gozdne ceste bodo prispevali po 670.000,- din, KS pa bo prispevala 1,5 milj. din. V Knežji lipi bo asfaltirano cestišče skozi vas, kar finansira SIS, KS pa bo plačala asfaltiranje avtobusnega postajališča. V letu 1987 je bila za dom v Dolgi vasi nabavljena strešna opeka v vrednosti 800.000 din. Letos nameravajo streho popraviti in opraviti še nekatera druga dela, za kar je namenjeno 500.000 din. V nadalje se za letošnje leto predvideva izgrada-nja vodovoda Mozelj-Rajndol, po možnosti pa tudi Mozelj -Kočarji. Vodovod bodo gradile inženirske enote JLA, gradnjo pa bosta finansirali Vodna skupnost in ZKGP TOZD Govedoreja. Na seji je bila na predlog KK SZDL potrjena komisija za varstvo okolja. V njo so bili imenovani: Ive Stanič — predsednik. Piškur ing. Anton - podpredsednik in člani — Senekovič Andrej, Grabrijan Jože, Veselič Jože, Resman Jelka, Mihelič Anton in Delač Anton. V komisijo za telefonijo sta bila imenovana tov. Šaver Pavel in Košir Srečko. Sprejet je bil tudi sklep, da se opravi postopek prenosa šole v Mozlju na KS. G. J. Mopedi — znanilci pomladi in ropota Kolesa z motorjem oziroma mopedi so postali v zadnjih letih tudi v kočevski občini priljubljena vozila. So praktična in dokaj hitra. V normalnih razmerah jih je lahko upravljati. Pomlad bo vsak čas tu in z njo se začne sezona mopedov. Zato je prav, da bi vsi, ki ta vozila uporabljajo, razmislili tudi o varni vožnji. Vendar ne gre le za razmišljanja. Nesreče, ki so se pripetile minula leta, zahtevajo ukrepanje. Zlasti bi morali zajeziti nesreče mladoletnikov in otrok. Več bi morali storiti za prometno vzgojo otrok, zlasti tistih, ki imajo svoje kolo z motorjem. Nesreče kažejo, da mladoletni vozniki premalo mislijo na hitrost. Zaradi neizkušenosti se pogosto uštejejo. V prihodnje bi bilo potrebno poglobiti prometno vzgojo in razviti prometno kulturo pri vožnji s temi prevoznimi sredstvi. Viktor Dragoš NOVICE POJASNILA Najemnine za grobove Zaradi negodovanja, do katerega je prišlo zato, ker krajevna skupnost Kočevje—mesto krajanov ni pravočasno podrobneje informirala o prehodu na letne najemnine grobov, objavljamo povzetek pojasnila, ki ga je krajevna skupnost Kočevje—mesto posredovala OK SZDL Kočevje. Svet KS Kočevje-mesto je že v februarju 1986 sprejel sklep o prehodu na letne najemnine grobov - grobarine. Takšno odločitev je narekovalo izredno povečanje stroškov vzdrževanja pokopališča, vezanih na plačila vodarine, odvoz smeti, pluženje parkirnih prostorov in pokopaliških poti, peskanje poti in podobnega. Zaradi omenjenega so v letu 1986 začele zaračunavati letne najemnine grobov tudi druge pokopališke službe v Sloveniji. Te so prav tako kot pokopališka služba v Kočevju zaračunavale do tedaj 10-letne najemnine. Sam način prehoda je bil v Kočevju speljan tako, kot so to opravili pri Komunalnem pod- jetju Ljubljana TOZD Žale. Vsem najemnikom grobov, ki so imeli najemnino plačano v okviru 10-letne najemnine še za kakšno leto, dve ali tudi več, je KS Kočevje—mesto odgovarjajoči znesek poračunala, oz. odštela od zneska na računu. In zakaj ta dela še vedno opravlja KS Kočevje-mesto, saj je pokopališka dejavnost po občinskem odloku o komunalni dejaynosti v sklopu komunalne dejavnosti? Skupščina KS Kočevje-mesto je že v letu 1986 sprejela sklep, da se pogrebna dejavnost prenese k delovni organizaciji Komunala Kočevje . najkasneje do 31. 6. 1986. V zvezi s tem je bil v skladu z zakonskimi predpisi v DO Komunala Kočevje izveden referendum, s katerim so se delavci te DO izrekli za prevzem pokopališke dejavnosti. Glede na to, da so se v DO Komunala Kočevje izvajale tudi kadrovske spremembe, niso uspeli prevzeti pokopališke dejavnosti do dogovorjenega roka. Kasneje je bilo dogovorjeno, da se prenos opravi do 31. 3. 1988. Skladno z dogovorom o prenosu pokopališke dejavnosti naj bi DO Komunala izstavljala tudi račune za najemnine grobov. Ker pokopališko dejavnost še vedno opravlja KS Kočevje—mesto in vzdržuje novo mestno pokopališče, na katerem je 1210 družinskih in enojnih grobov, sta bili najemnini za leto 1986 in 1987 zaračunani v dobro KS Kočevje-mesto. Sama najemnina resnično ni bila velika, če jo primerjamo z drugimi najemninami v Sloveniji. Tako denimo znaša pri nas letna najemnina za družinski grob 3.920,- din, medtem ko je v ■Ljubljani 24.000,- din. KS Kočevje-mesto v zaključku pojasnil, ki jih je posredovala OK SZDL Kočevje navaja, da so negodujoči krajani sprejeli opisano obrazložitev z veliko mero razumevanja. L. S. M. Predsednik KS Struge se je ob otvoritvi zahvalil vsem, ki so sodelovali pri gradnji (adaptaciji in dogradnji) nove šole. Struge so imele dvojni praznik: na slovenski kulturni praznik so učenci dobili novo šolo, v kateri sta tudi dva stanovanja za učitelje, krajani pa so dobili pošto in prostore KS. Ob otvoritvi so nastopili znani operni pevci — S. Hočevar, Ladko Korošec in Rajko Koritnik. Za Stružane je bil to nepozaben dan. Foto: V. Savič Občinska lokacijska komisija je v mesecu decembru 1987 odločila, da se v bližini vasi Kostel lahko gradi ovčjak za 200 glav živine. Investitor J. S. iz Kostela pa bo moral premostiti še vrsto pregrad, preden bo uspel pridobiti vsa potrebna soglasja. Ovčjak bi stal v bližini kostelskega gradu. Zato si mora investitor pridobiti ustrezno soglasje Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani. Prav je, da se ta gradnja čimpreje začne, saj bo pospeševala kmetijstvo v tem odročnem in slabo naseljenem območju. Pričakujemo, da se bo lepim besedam, napisanim v resolucijah, da je kmetijstvo prioritetna panoga, pridružila konkretna izvedba. Po vsej verjetnosti bodo morale ustrezne strokovne službe vložiti nekaj napora, da se bo načrtovana zamisel čimprej uresničila. Viktor Dragoš ZANIMIVOSTI V BESEDI IN SLIKI Redkost na Kočevskem Na Kočevskem lahko najdemo posebno vrsto hobija -pletenje z vrbovim šibjem. Z njim se ukvarja Jape Kovač, ki sedaj živi v Novih Lazih. Jape, kot mu rečejo vsi vaščani, se je rodil v Plešcah in. tu preživljal rano mladost. Njegov oče je bil tesar, znan kot mojster svoje obrti tja do Podravine in Slavonije. V zimskem in zgodnem spomladanskem času, ko ni bilo posebnega tesarskega dela, se je Japetova družina ukvarjala tudi s pletenjem izdelkov iz vrbovih šib. Pletli so vse, kar so ljudje potrebovali: koše za seno, košare za prinašanje malic na njive in' travnike (jerbase), košare za perilo, košare za kruh, predvsem pa so obpletali večje steklenice (flaškone). Zelo kvalitetne izdelke je Japetova družina prodajala daleč naokoli po Hrvaški in Sloveniji. V pogovoru z Japetom je videti, da mu pletenje že od malih nog ne pomeni samo preživljanja, ampak je imel zato tudi pravo žilico. Veselje je obdržal vse do danes, ko je star že 56 let. Ker je srčni bolnik mu je to delo v pravo razvedrilo, saj težja ne more opravljati. Pletenje vseh vrst košev in »flaškonov« je delo, ki ga na Kočevskem opravljajo le redki. Zato je Jape pripravljen plesti tudi po naročilu. Posebnost so tudi njegove košare za gobarje, ki radi prinesejo domov cele gobe in ne takih, ki jih pomečkajo v vrečah. Tudi za može in otroke, ki prinašajo drva v kuhinje in kurilnice na rokah, izdela lepe in trpežne košare. Šibje za pletenje dobi Jape na bolj močvirnatih predelih ali ob potočkih. Z velikim veseljem mi je pripovedoval, kako preko poletja in jeseni neguje vrbe, da je pridelek pozimi čim lepši in kvalitetnejši. Postopek pletenja je dolg. Šibje je potrebno razvrstiti, ga nato kuhati vsaj eno uro in nazadnje še osmukati. Pri tem uporablja orodje, ki si ga sam izdela. Vsa ta opravila pa je pripravljen pokazati vsem. ki jih tako delo zanima. Obiskovalci, ki pridejo samo na ogled,.ali pri njem kaj naročijo, so vedno lepo sprejeti, pogosti pa jih tudi s Šilcem domačega žganja. Jape zna izdelati tudi čebričke za kisanje zelja ali soljenje mesa. Tudi lovci ga dobro poznajo, saj je že mnogim izdelal podložne deske za lovske trofeje. Staro obrt, ki sem jo opisal, sicer izpodrivajo plastični izdelki, vendar so izdelki stare obrti prav gotovo kvalitetnejši. Kojek Janez IZ DO IT AS ima tradicijo in voljo Ime tovarne ITAS (Industrija transportnih sredstev in opreme) je zaradi svoje dolgoletne tradicije znana doma in v svetu. Ob njem takoj pomislimo na proizvodnjo prikolic, mešalcev, cistern in silosov. Prednostni izdelek je prav gotovo prikolica. Prve prikolice so nastajale v podjetju Avto Kočevje (obrat, Stojna). To je imelo ob koncu štiridesetih in na začetku petdesetih let le malo lastnih prikolic, pa še te so bile starejše italijanske izvedbe. O nabavi novih niso mogli razmišljati, saj je bil uvoz nove opreme zaradi finančnih in drugih ovir izredno težak. Zato pa so se v podjetju našli zagnani mojstri (Kojek Alojz) in tehnik (Baštar, Podboj), ki so se lotili izdelave povsem nove prikolice z nosilnostjo 14 ton. Bila je prva te vrste v Jugoslaviji. Trud ni bil zaman, saj so izdelali kvalitetno prikolico. S prvimi prikolicami je podjetje Avto Kočevje najprej zapolnilo svoje potrebe, šele pozneje so začeli izdelovati prikolice za domači trg. Kasneje je z združitvijo obrata Stojna (proizvodnja prikolic) in obrata Dom (gradbena oprema) nastal ITAS. Razvoj prikolic se je v novem podjetju nadaljeval in nastajali so novi tipi, ki so bili vse boljše kvalitete, Danes se lahko zaposleni v Itasu pohvalimo, da sodijo naše prikolice med najboljše v Jugoslaviji, a tudi v Evropi. Največje zasluge za take dosežke prav gotovo lahko pripi- šemo našemu razvojnemu konstrukcijskemu oddelku. V nadaljni proizvodnji prikolic želimo izboljšati tehnologijo, tako da bi bilo delo lažje, proizvod pa cenejši. Gorjanc Boris, specialist za posebne priprave in naprave Za mnenje o omenjenih proizvodnih načrtov smo povprašali tov. Gorjanca, specialista za izdelavo posebnih naprav, ki omogočajo boljšo produktivnost in lažjo proizvodnjo. »Trenutno ste zadolženi za modernizacijo proizvodnje prikolic. Kaj nam bi lahko povedali o novi tehnologiji, ki jo načrtujete s svojimi sodelavci?« »Ko sem začel svojo pot kot učenec v gospodarstvu pri podjetju Stojna, sem že spoznal veliko težav pri izdelovanju prikolic. Danes izdelujemo prikolice sicer povsem drugače, vendar pa je potrebno tehnologijo kar naprej izpopolnjevati. Trenutno opremljamo linijo mon- taže prikolic, želimo pa še izboljšati delovne pogoje in odpraviti težja fizična dela. Od obrato-vodja in vodij linij pa je odvisno, kako bodo novosti sprejete in kako sc bodo uveljavile.« Za mnenje smo zaprosili tudi tov. Beljana, obratovodjo montaže prikolic. »Novi tipi, ki sledijo evropskemu nivoju razvoja in nova tehnologija, ki jo tudi sami podpirate, so za vas prav gotovo velika obremenitev. Ali boste kljub vsem težavam vztrajali pri napredku in boste začeli uporabljati novo tehnologijo?« »V Itasu izdelujemo prikolice najrazličnejših tipov. Največkrat gre za majhne serije. Tchnolo- Beljan Ivan, obratovodja montaže gija izdelave majhnih serij in različnih tipov se prav gotovo močno razlikuje od velikoserij-skih. Naša velika naloga je, da naredimo fleksibilno linijo. Uveljavljali bomo tehnologijo, ki bo olajšala še vedno težko delo in ki bo hkrati zmanjšala čas izdelave.« KOJEK Cene mlečnih izdelkov je treba uskladiti Podražitve mleka v letošnjem januarju so prinesle Obratu sirarne Mercator — Ljubljanske mlekarne v Kočevju veliko težav. Cene mlečnih izdelkov, med drugim tudi siru, ki je glavni proizvod tega obrata, _sy ostale zamrznjene. Odločitev skupščine Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe Slovenije, kr je 22. februarja uvedla 15-odstotni prispevek pri nakupu mlečnih izdelkov, razen pri siru, ne bo vplivalo na povečanje predelave v tem obratu. Zaradi zamrznjenih cen mlečnih izdelkov (sirov) še naprej delajo le s polovično zmogljivostjo. Pri vsakem kilogramu izdelanega sira imajo okoli 1.400,- din izgube. V sirarni vidijo rešitev le v prenosu pristojnosti politike cen iz zvezne na republiško administracijo, ki ima za težave kmetijstva in živilske industrije le nekaj več posluha. Menijo tudi, da naj bi cene mleka in drugih izdelkov vsak mesec povečevali. Vsakomesečna korekcija cen naj bi postala običajno pravilo. S tem pa sc bi. izognili številnim delegatskim razpravam in sestankovanju. To pa bi po vsej verjetnosti nekoliko zmanjšalo stroške administriranja: V okviru Mercator - Ljubljanske mlekarne so že pripravili osnutek gradiva za ukinitev temeljnih organizacij združenega dela in za izvedbo reorganizacije v enovito delovno organizacijo. Do te- zamisli so prišli zaradi tega, ker so ugotovili, da se slabšajo pogoji in učinkovitost gospodarjenja z družbenimi sredstvi, da narašča delež neproduktivne delovne sile, da delovna sila ni optimalno razporejena, da tozdovski interesi prevladujejo nad interesi celote, da je vse večji obseg dogovarjanja, sporazumevanja in usklajevanja brez pravih rezultatov in da se močno povečujejo administrativni postopki in stroški. Po vsej verjetnosti bi reorganizacija v enovito delovno organizacijo pripomogla, da bi odpravili dosedanje slabosti na področju poslovne organiziranosti, vodenja in samoupravne organiziranosti. Med ostalim bi se znižalo število interesnih normativnih aktov, ki je trikrat večje, kot bi bilo potrebno. Povečali bi kvaliteto odločanja in dvignili nivo samoupravljanja z ustreznim povečanim informiranjem. Pri vsem tem je potrebno upoštevati, da bi precej prihranili v računovodskem finančnem sektorju, ker bi sc znižalo število periodičnih.obračunov, obračun za SLO, obračunov za OO ZS. zaključnih računov in število statističnih informacij. Prihranki bi nastali zaradi zmanjšanja števila računov, bre- mepisov in dobropisov, virmanskih nalogov in knjižnih postavk. Zmanjšalo se bi število računsko-administrativnih delavcev. Ocenjujejo, da bi na ta način po sedanjih cenah prihranili okoli 113.000.000,-din. Pri vsem tem je potrebno upoštevati, da stane en delavec letno 18.000.000,- din. Prihranek je možen tudi na ostalih področjih. Zato zaposleni v kočevskem Obratu sirarne podpirajo prizadevanja, prikazana v tem gradivu. Zapisal: Dragoš Viktor NOVO! Komisijska prodajalna 7. marca 1988 smo v Bračičevi 32 v Kočevju (bivša kemična čistilnica) odprli trgovino, kjer lahko kupite ali prinesete v prodajo najrazličnejše artikle. Kruh je treba spoštovati Prodajamo in sprejemamo športne rekvizite, tekstil, tehnično blago, obutev, glasbila in podobno. Že od nekdaj je bil kruh cenjen. V preteklosti je bila pot do njega prepojena z znojem. Vsa opravila od oranja njiv do peke so bila več ali manj ročna. Mnogokrat je kruha primanjkovalo. Pri tem moramo posebno poudariti obdobje druge svetovne vojne* ko posamezniki niso imeli kruha po več tednov in mesecev. Danes pa nimamo pravega odnosa do tega živila. V želji, da bi bil v prihodnje kruh bolj cenjen, začenjajo v Živilskem kombinatu Žito Ljubljana in njegovih delovnih enotah akcijo za boljši odnos do kruha. Akcijo začenjajo s pestrejšo ponudbo. V teh dneh dajejo na trg nekatere no ^ izdelke z imenom Natura. Že samo ime pove, da bodo to izdelki brez konzervansov, umetnih arom in barvil. V. D. V novi prodajalni lahko kupite tudi artikle v klasi po zelo ugodnih cenah. Se priporočamo! DO Kovinar o razultatih in razvoju Na obisku v enoviti DO Kovinar. ki bo imela od L aprila 1988 naprej, v svojem sestavu samo štiri namesto dosedanjih j>ct samostojnih organizacijskih enot, smo se pogovarjali z direktorjem Alojzom Ivančičem. »Smo v začetku marca. Zaključni računi so opravljeni in poslovni rezultati znani, zato bi vas najprej povprašala, kako ste zadovoljni s poslovanjem v preteklem letu?« »Reči moram, da z lanskoletnimi poslovnimi rezultati nismo zadovoljni, saj nismo dosegli planiranih ciljev. Seveda je vzrok temu iskati v vseh znanih zaostrenih pogojih gospodarjenja. Vendar pa moram ob tem poudariti, da kljub temu, da so pogoji poslovanja izredno nestabilni, da so se obremenitve gospodarstva v preteklem letu nenormalno povečale, usmerjamo svojo moč in aktivnosti nje, priprava, izvedba, obračun) bistveno razlikuje od izvajanja zahtevnih montažnih del oz. zahtevnih proizvodov.« »Omenili ste nekaj problemov, katerih reševanje je vezano na daljše časovno obdobje in tako povezano tudi z vašimi razvojnimi prizadevanji. Bi nam lahko povedali kaj več o vaših razvojnih usmeritvah?« »Razvoj DO Kovinar imamo opredeljen v srednjeročnem načrtu 1986—90. Usmerili smo se predvsem na obogatitev naše ponudbe z večjim vloženim znanjem in v iskanje možnosti za prestrukturiranje ter seveda povečanje učinkovitosti dela. V okviru prestrukturiranja težimo v izkoriščanje lastnega znanja in tehničnih in tehnoloških možnosti, ki jih imamo. Tako smo v preteklem letu razvili v sodelovanju s Kliničnim centrom Ljubljana tabletni trans- sami proizvodnji in sicer z namenom, da vodstvenim delavcem v operativi omogočimo čim več časa za konkretna operativna dela. Naš namen je organizacijske posle oz. pretežno strokovna opravila prenesti na delovno skupnost, tako da bi se delovne enote lahko več ukvarjale s .čistimi operativnimi zadevami.« »Ko govorimo o razvoju ne moremo mimo investicijske dejavnosti. V' kaj trenutno investirate?« »Trenutno poteka v naši delovni organizaciji dokaj široka investicijska dejavnost. Vrednost investicij znaša 250 milijonov din. pri čemer znaša delež lastnih del 100 milijonov din. Z adaptacijo bomo pridobili nove delovne prostore za inštalaterje. Tudi ključavničarji bodo s preselitvijo v halo, ki smo jo zgradili že leta 1984. pridobili ustrezne delovne površine (višina, prezračevanje, notranji transport itd.). Oba delovna prostora bomo opremili z mostnimi dvigali. Zaradi zmanjšanja površine skladiščnih prostorov smo morali istočasno začeti z modernizacijo skladišča t.j. postavitvijo regalov in uvedbo paletiza-cije blaga. Navedene investicije bomo zaključili predvidoma v prvi polovici letošnjega leta. Z njimi si ne bomo izboljšali samo pogojev dela. marveč nam bodo te pridobitve omogočale nadaljno tehnično opremljanje in s tem tchnolški razvoj, vse v luči iskanja novih razvojnih možnosti. Te naj bi zmanjšale našo odvisnost od osnovne dejavnosti gradbeništva ter s tem zagotavljale primeren dohodek oziroma socialno varnost naših dclav- predvsem v analiziranje našega lastnega dela in v nadaljne aktivnosti za zagotovitev učinkovitega in kvalitetnega dela.« »Ob tako zaostrenih aktivnostih se pravgotovo srečujete tudi s problemi. Ti so kompleksni in nemalokrat podobni tistim, s katerimi se srečujejo tudi druge delovne organizacije. Kateri so ti problemi in kako jih skušate reševati?« »Kakor sem že rekel, so . pogoji poslovanja zelo zaostreni in kakor tudi že sami veste, je obseg investicij bistveno upadel. Od tod tudi naši problemi, saj večino realizacije oziroma dohodka dosegamo prav na investicijski dejavnosti in ne na uslužnostni dejavnosti, kakor nekateri mislijo. To bi rad poudaril. ker ugotavljamo, da marsikateri občan tega ne ve. Poleg tega je Kovinar ob sedanji velikosti t.j. 100 zaposlenih, veliko prevelik za pokrivanje potreb tržišča samo za Kočevsko™ ribniško območje. Za ilustracijo naj povem, da dosega delež realizacije z dolgoletnim poslovnim partnerjem ZIDAR--jem približno le 10- % celoletne realizacije. Pri iskanju del na drugih tržiščih pa se srečujemo z izredno zaprtostjo trga (zapiranjem v občinske okvire), ker je ob sedanjem zastoju investiranja ■ zelo zaskrbljujoče. Poleg navedenih problemov imamo tudi specifične, notranje probleme. Pri njihovem reševanju pa nam velike probleme predstavlja obvladovanje velikega števila informacij, saj imamo glede na velikost zelo številne dejavnosti, ogromno število raznovrstnih materialov (v skladišču), veliko število izdaj, delovnih nalogov, faktur ipd. Svojevrsten, pomemben problem v kolekvitu pa nam predstavlja uveljavitev in utrditev miselnosti, da sc izvajanje uslužnostnih del v pristopu (tržc- portni voziček, ki naj bi služil kot nadomestilo voza. Glede povečanja učinkovitosti, dela smo se v jrrvi vrsti usmerili v delo strokovne službe. Ocenili smo namreč, da ob taki organiziranosti ne zagotavljajo planiranega razvoja. Problem pa nismo videli v preštevličnosti teh služb ali celo v nedelu, ampak v tem, da so sc strokovne službe ukvarjale z mnogoštevilnimi dokumenti. knjiženji itd. in to v glavnem za zunanje uporabnike (SDK. ipd.), medtem ko je za tekoče spremljanje proizvodnje, nadzor nad stroški, analize itd. vedno zmanjkovalo časa.-Ugotovili pa smo, da nam ravno to manjka za ustvarjanje takih pogojev, ki bodo spodbujali učinkovitost dela. Zato smo posebno pozornost posvetili računalniški obdelavi podatkov. Rečem lahko, da bomo do konca leta obvladali na računalniku skoraj vse poslovne funkcije razen skladiščnega poslovanj a< torej: kalkulacije in tehnološko obdelavo, obračun objektov. glavno knjigo, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, droben inventar, saldo-konte in obračun OD. Trenutno usmerjamo aktivnosti v izboljšanje organiziranosti v cev.« »V predhodnem pogovoru ste omenili, da s 1. aprilom ukinjate leta 1976 ustanovljeno delovno enoto SERVIS. Zakaj?« »Res je. Zaradi trenutnih kadrovskih težav, predvsem pa zaradi žc pred časom ugotovljenega podvajanja del v okviru delovne organizacije smo se odločili za ukinitev delovne enote Servis, s sedežem v Podgorski ulici. S prenehanjem njenega delovanja pa občani ne bodo prikrajšani za usluge, ki jih je opravljala. Njena celotna dejavnost se namreč prenese na našo delovno enoto Instalacije, ki ima svoj sedež na matični lokaciji DO Kovinar na Reški cesti 23. Za vsa popravila vodovodnih instalacij in centralnega ogrevanja sc bodo lahko občani v bodoče obračali na DE Instalacije in sicer osebno ali po telefonu 851-453, 851-040 ali 851-042.« »Mislim, da sva našim bralcem podala dovolj podatkov o delovanju in razvojnih usmeritvah 1)0 Kovinar. Z željami, da bi uresničili zastavljene načrte se vam za razgovor najlepše zahvaljujem.« L. S. M. IZ DRUŠTEV Občni zbor društva kadrovskih delavcev Na rednem letnem občnem zboru - drugem po vrsti — smo se kadrovski delavci iz Kočevja in Ribnice zbrali 19. februarja v prostorih restavracije Jezero. S sestankom smo pohiteli, ker nas je že v lanskem letu zapustila predsednica društva in je bilo zaradi tega potrebno čim prej izvoliti novo vodstvo. Na zboru smo imenovali tudi ostale organe društva in prvič potrdili delegate, ki nas bodo v letih 1988-90 zastopali v delovnih telesih Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije. S kratkim poročilom je bila predstavljena dejavnost društva od ustanovitve do danes, sprejeli pa smo program dela za leto 1988. Ugotovili smo, da nam j c društvo potrebno, saj smo sc kadrovski delavci povezali med seboj, zato da poskušamo organizirano delovati ter spremljati aktualna dogajanja s področja kadrovske dejavnosti in kadrovske politike. Zgolj pri tem pa ne smemo ostati. Bolj si bomo prizadevali ustvarjati take pogoje dela, da bomo prav kadrdovski delavci postajali nosilci razvoja (v smislu strokovnega dela) na vseh področjih. Omenjene cilje smo opredelili v programu dela. Vanj smo zapisali, da bomo poleg skrbi za permanentno usposabljanje kadrovskih delavcev, medsebojnega informiranja preko biltena Informacij, spremljanja razvoja kadrovskih dejavnosti v OZD in obeh občinah, posvetili glavno skrb razvoju informatike s poudarkom na računalniški obdelavi kadrovskih podatkov, spremljanju in enotnem skupnem reševanju ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev ter iskanju rešitev za ustrezno zaposlovanje delovnih invalidov. Z društvoma Bela krajina in Ljubljana-Mostc Polje pa bomo izmenjavali izkušnje, dopolnjevali znanje in delo ter na ta način pripomogli k boljšim rezultatom našega dela. Slavka Janša OGZ in gasilska društva Med zimskimi šolskimi počitnicami je OGZ Kočevje razpisala za pionirje osnovnih šol v občini Kočevje nagradni natečaj pod naslovom Ogenj človekov prijatelj in sovražnik. Na to temo lahko učenci osnovnih šol popišejo svoja razmišljanja ali doživetja, ki so povezana z ognjem. Vsa dela, ki bodo pravočasno prispela na OGZ Kočevje, bo strokovna komisija ocenila, najboljše prispevke pa nagradila s praktičnimi nagradami. Ta akcija ni novost, pač pa je postala že tradicija, saj občinska gasilska zveza razpisuje natečaj na to temo že več let. Komisija za delo s pionirji in mladino pri OGZ Kočevje želi tudi na tak način širiti med mladimi požarno-varnostno kulturo ter jih vzpodbujati k sodelovanju. Vilko Ilc V kratkem času sc bodo usposobili kot operativni gasilci-strojni-ki. Tečaj bodo popestrili s praktično vajo, v kateri bodo prikazali gasilske veščine pri uporabi motornih gasilskih črpalk. Zaključne izpite bodo imeli tečajniki 20. marca. Vilko Ilc V OGZ Kočevje potekajo trenutno itenzivna dela pri urejanju sodobnih UKV radijskih zvez. Na Grmadi pri Ortneku je že postavljen repetitor. Finančna sredstva so združena iz OGZ Ribnica, Grosuplje, Kočevje ter republiškega - sekretariata za ljudsko obrambo. Vilko Ilc GD Šalka vas Pri OGZ Kočevje so tudi letos organizirali tečaj za gasilce-stroj-nike v prostovoljnem gasilstvu. Prijavilo se je 28 tečajnikov in sicer iz gasilskih društev: Pred-grad, Mozelj, Koprivnik, Kočevska Reka, Osilnica, Livold, Morava, Šalka vas in Kočevje. Tečaj so pripravili v sodelovanju z združenjem šoferjev in avtomehanikov Kočevje. Poleg ZŠAM Kočevje sodeluje pri izobraževanju in usposabljanju gasilcev-strojnikov tudi poklicna ljubljanska gasilska brigada, ki je priskrbela predavatelja s področja spoznavanja veščin in praktične uporabe motornih gasilskih črpalk. Udeleženci tega tečaja so predvsem mladi ljudje. Gasilsko društvo Šalka vas praznuje letos visok jubilej — 80 letnico ustanovitve. V počastitev te obletnice bodo adaptirali gasilski dom, saj je že nujno potreben obnove. Finančna sredstva bodo zagotovili: KS Rudnik-Šalka vas, OGZ Kočevje, gasilci-člani društva ter krajani Salke vasi. Le-ti bodo priskočili na pomoč s prostovoljnimi prispevki in z udarniškim delom. Močna opora gasilcem iz Šalke vasi je tudi GG TOZD Rog Kočevje. Sposobnim in požrtvovalnim gasilcem so odobrili posek lesa za obnovo gasilskega doma. Priprave za adaptacijo so že stekle, saj so gasilci PREDSTAVLJAMO DRUŠTVA Kočevski upokojenci uspešno delajo pripravili les in tudi drugi gradbeni material. Osrednjo proslavo nameravajo organizirati gasilci ob prazniku KS Šalka vas in ob- dnevu rudarjev 3. julija. Takrat bodo podpirali tudi listino o pobratenju z gasilskim društvom Rab. Vilko Ilc GD Vas-Fara Gasilci GD Vas-Frara so januarja letos sprejeli novo terensko gasilsko vozilo UAZ. Sredstva za nabavo tega vozila je prispevala SIS za varstvo pred požarom občine Kočevje. Vilko Ilc kočevske • novice RIBIČI Kočevski ribiči so imeli konec januarja delegatsko skupščino, na kateri so sprejeli osnovne smernice za nadaljne delo. Ker je dosedanjemu IO potekel mandat so izvolili tudi nov IO, katerega predsednik je Selan Tine. tajnik Pugelj Janez in blagajnik Arko Cveto. A. H. Desetletnica delovanja društva za boj proti sladkorni bolezni Društvo za boj proti sladkorni bolezni deluje v naši občini že deseto leto. Vanj je včlanjenih 333 bolnikov kar predstavlja okoli 56 % obolelih. Članstvo iz leta v leto narašča, žal pa tudi število obolelih za to boleznijo. Sedaj je na območju občine evidentiranih 646 bolnikov ali okoli 3 % vseh prebivalcev občine. Med obolelimi je skoraj 80 % občanov starejših od 50 let, vendar pa narašča tudi število mlajših. Sladkorna bolezen pa ne predstavlja problem samo za bolnika in njegovo družino marveč za celotno družbo. Odkar je v občini ustanovljeno društvo je organizirana strokovna zdravstvena zaščita in položaj bolnikov se je bistveno izboljšal. Društvo je v letu 1987 organiziralo posvet s predstavniki splošnih in kadrovskih služb v OZD in predstavniki drugih organizacij. Na posvetu je tekla razprava zlasti o problematiki zaposlovanja in dela sladkornih bolnikov, o opravičevanju izostankov iz dela in nadomestilu osebnega dohodka zaradi kontrolnih pregledov, o organizaciji družbene in dietne prehrane sladkornih bolnikov, o preskrbi z dietnimi živilskimi artikli v trgovinah itd. Iz razprave je bilo moč ugotoviti. da imajo kadrovske službe v OZD pravilen odnos do teh bolnikov. Na letni konferenci društva, ki je bila 26. 2. 1988 v prostorih restavracije Doma starejših občanov Kočevje, so člani sprejeli program dela za leto 1988. V svoje vrste bodo skušali pridobiti čimveč sladkornih bolnikov. Skupaj z Dispanezerjem za sladkorno bolezen pri ZD Kočevje bodo spremljali novo odkrite bolnike ter jih obveščali o delu in aktivnostih društva, jih seznanjali z načinom zdravljenja, aktivnostmi v zvezi z zagotavljanjem zdravil in pripomočkov za diabetike ipd. Preko javnih občil bodo propagirali aktivnosti boja proti sladkorni bolezni in opozarjali kakšna je sploh možna preventiva proti naraščanju teh obolenj. Za diabetike bodo prirejali strokovna predavanja z nasveti o nujni dietni prehrani, domači negi in drugih oblikah zdravljenja sladkorne bolezni ter nujni rekreaciji in delovni aktivnosti bolnika. Za člane bodo nabavili tudi ustrezno literaturo o dietni prehrani, poznavanju bolezni in spremljajočih boleznih ali o boleznih, na katere tudi vpliva in jih pospešuje ter ogroža sladkorna bolezen. Pri svojem delu pričakujejo pomoč zlasti od Zdravstvenega doma, Rdečega križa. Društva upokojencev ter SIS za zdravstvo, socialno skrbstvo in socialno varstvo ter kadrovskih služb v OZD. V sodelovanju z Zvezo društev Slovenije bo društvo tudi urejalo sprejem na zdravljenje v kolikor bo z zdraviliščem v Rogaški Slatini sklenjen ustrezen sporazum o ugodnejšem zdraviliškem zdravljenju za sladkorne bolnike. Ob tej priložnosti društvo poziva vse tiste bolnike, ki še niso njeni člani, da se jim čim-prej pridružijo. Obenem pa poziva tudi člane, da plačajo tekočo ali zaostalo članarino, ki jo je možno plačati po položnici na tekoči račun društva pri SDK Kočevje štev. 51300-678-22251 ali v pisarni društva na Trgu zbora odposlancev 66 (Turist-biro) pri avtobusni postaji vsak dan od 10. do 14. ure. I. B. IZ DOMA STAREJŠIH OBČANOV Zlata poroka Pretekli mesec sta v Domu starejših občanov Kočevje slavila 50 let skupnega življenja Marija in Franc Lavrič iz Dolge vasi pri Kočevju. Prisrčnega slavja so se udeležili tudi njuni otroci Mirko, Marija in Janez z družinami ter drugo bližnje sorodstvo. Petdeset let skupnega življenja je dolga doba, ki prinaša mnogo prijetnih pa tudi težkih trenutkov, zato so na slavju obudili spomine na pretekla leta. Marija se je rodila 16. 7. 1914 v Semiču, Franc pa 27. 12. 1906 v Loškem potoku. Poročila sta se 21. februarja 1938 v Semiču. Do leta 1953 sta. živela v Kočevski Reki. nato pa v Dolgi vasi. Pred vojno se jima je rodil sin, po vojni pa še hčerka in sin. Vojno sta preživela v Kočevski Reki. Pomagala sta, da so se otroci osamosvojili in si ustvarili družine. Danes Marijo in Franceta razveseljujeta dva vnuka in dve vnukinje. Ob visokem jubileju skupnega življenja jima čestitamo in želimo še mnogo zdravja in skupnih let. , - ,, . K Jože Novak Zlata poroka Marija in Franc Lavrič Razstava je uspela Razstava Mojstrovine naših babic je v Dom starejših občanov privabila veliko ljudi, saj v Kočevju podobne razstave ni bilo že vrsto let. Med najstarejše jedi, ki so bile razstavljene, sodijo razne vrste kruha. Obiskovalci so si lahko ogledali že pozabljene pince, pisani kruh in razne pogače. Povitice — potice so nas spomnile na meto, pehtran, ocvirke in drugo. Tudi drobnega peciva, ki so ga pekli v starih časih, je bilo veliko. Ljubitelji kulinarike so lahko kupili knjižico receptov, kjer so zapisani preprosti in stoletja preizkušeni recepti razstavljenih dobrot. Ob tej razstavi smo ugotovili, da so stanovalke Doma starejših občanov zelo ustvarjalne in vedno pripravljene svoje izkušnje prenašati na mlajše rodove. Tudi delavci v kuhinji doma so se izkazali z domiselnostjo, delavnostjo in veliko povezanostjo s stanovalci. Pripravljenost sodelovanja pri pripravi razstave je bila zares pohvalna. Želimo, da bi bilo življenje in delo v domu še naprej tako ustvarjalno in da bi bilo podobnih prireditev tudi v prihodnje veliko. Žagar Marica Veselo pustovanje Društvo upokojencev v Kočevju deluje od leta 1950 kot podružnica republiškega društva, od leta 1975 pa kot samostojno društvo. Sedaj šteje okoli 1500 članov. Vanj so včlanjeni upokojenci iz celotne občine, razen Drage, kjer deluje samostojno društvo. Kljub številnim problemom, s katerimi se srečujejo upokojenci, so dosedanji organi upravljanja uspešno in zadovoljivo vodili društvo. Ker je organom upravljanja potekel 4 letni mandat, so člani društva na področjnih občnih zborih ob koncu minulega leta v Livoldu, Predgradu, Vasi-Fari, Osilnici, Žcljnah, Stari Cerkvi, Koprivniku, Kočevski Reki, Strugah in Kočevju izvolili delegate za redni letni občni zbor društva. Na teh zborih so med ostalim razpravljali o problemih, ki so povezani z upokojenci. Izvoljeni delegati so se sestali 26. 2. 1988. Iz skrbno izdelanega poročila o štiriletnem delu društva so ocenili, da je bilo delo nad vse zado- voljivo. Zanimiva in plodna razprava je pokazala, da bo potrebno še vnaprej poživljati društveno dejavnost upokojencev. V preteklem štiriletnem obdobju so organizirali 17 izletov, ki se jih je udeležilo 935 članov. Ob koncu vsakega leta so se spomnili okoli 180 do 200 svojih članov, ki so bolni, onemogli in stari nad 80 let. Tem so poleg čestitik izročili skromno darilo. Zelo so uspela srečanja upokojencev. Zadovoljivo so opravili svoje delo člani komisije za rekreacijo in športno dejavnost, pa tudi vsi ostali organi upravljanja. Izvršni odbor se je sestal kar sedemnajstkrat. Na občnem zboru so delegati pogrešali predstavnike občinskih družbenopolitičnih organizacij in ostale, ki se njihovemu vabilu niso odzva- li. Omenili so še, da številni upokojenci uspešno delajo v posameznih delegacijah in društvih. Viktor Dragoš Upokojenci načrtujejo več izletov Komisija za rekreacijo Društva upokojencev je delovala v minulem letu zelo uspešno. Organizirala je več izletov in raznih srečanj. Za letošnje leto pa načrtujejo pet izletov. V maju bi si udeleženci izeta ogledali Notranjsko, v juniju bi se povzpeli na Vršič, v avgustu naj bi potovali do Ptuja in Rogaške Slatine. V septembru naj bi odpotovali v Karlovac in Samobor. zaključni izlet pa bi bil v mesecu oktobru in sicer v neznano. Načrtujejo, da bi obiskali tudi kako predstavo v Cankarjevem domu. Vabijo vse, ki se zanimajo za izlete, da se prijavijo v pisarni društva ali pri poverjenikih področnih odborov. V. D. Pust širokih in nasmejanih ust se je tudi letos oglasil v Domu starejših občanov Kočevje. Vesele maske so spet prišle iz krajevne skupnosti Ivan Omerza Livold in s svojim programom in nastopom nasmejale in razveselile stanovalce doma. Za dobro voljo pa je poskrbel ansambel Biser, ki je prišel iz iste krajevne skupnosti. Za dodatno presenečenje in lepe priložnostne nagrade za maske so poskrbeli zasebni obrtniki. gostišča, trgovine in še nekateri drugi iz KS Ivan Omerza. saj so s svojimi praktičnimi in tudi hudomušnimi darili razveselili vse maske. Nagrade in darila so prispevali: Levstek Franc — mizar. Curl Janez — gačenje živali. Kmetijski obrat Livold, Zidarstvo Senekovič, Mauhar Nada — frizer, Gornik Milan — avtoprevoznik, Štimec Anton — gostilna. Veseliš Jože — avtoličar. Gostilna Jančevski, Gostilna Jelen, Perše Vinko — avtoprevoznik, Šubic Slavica — frizer. Brunarica Dolga vas. Trgovine Livold, Dolga vas in Mozelj, Košir Jože — lesna galanterija, Marolt Alojz — lesna galanterija, Hajdinjak Vlado starejši in mlajši, lovca Žagar Pavle in Kavran Tone, Jaklič Albert' in Kapele Marjan — TV servis. Nagrajene maske so bile zelo vesele praktičnih nagrad. Še najbolj zadovoljni in hvaležni za čudovit večer pa so bili stanovalci doma, ki si želijo, da bi se jih ob podobnih priložnostih še kdo spomnil in poskrbel za dobro razpoloženje. Jože Novak Vesele inaske v Domu staejših občanov Kočevje IZ ŠOLSKIH AKTIVNOSTI Počitniški doživljaji Obiskal nas je partizanski humorist Igor V ponedeljek, 8. februarja, smo tudi na naši šoli slovesno praznovali slovenski kulturni praznik. Praznovanje smo pričeli s krajšim kulturnim programom. Po uglasbeni Zdravljici smo si ogledali krajši film o Vrbi. Nato so učenci z razredne stopnje recitirali Lipico in zapeli Od železne ceste. Učenci s predmetne stopnje pa smo nastopili z recitalom o življenju in delu Franceta Prešerna. Po krajšem odmoru smo imeli občni zbor ŠKUD-a. Pogovorili smo se o nalogah, ki smo jih uspešno izvršili v minulem šolskem letu, in sprejeli nov program dela za tekoče šolsko leto. Nato je nastopila Tina, ki nam je prebrala odlomek iz knjige Komisarstvo črnogledega humorista ter predala besedo njenemu avtorju — našemu gostu tovarišu Olegu Križanovskemu Igorju. Njegov nastop smo vsi nestrpno pričakovali. Čeprav je komaj stopil pred nas in nam povedal nekaj stavkov v pozdrav, smo že planili v smeh. Govoril je veselo in hkrati smešno, svoj nastop pa je še popestril s smešnimi gibi obraza in celega telesa. Najprej nam je pripovedoval, kako je ravno na dan Prešernove smrti v partizanih organiziral svoj prvi miting. Nato je pripovedoval predvsem o svojem življenju v času narodnoosvobodilnega boja. Čeprav je povedal veliko veselih pa tudi žalostnih doživljajev iz svojega življenja, mi je ostal najbolj v spominu naslednji dogodek. Tovariš Igor se je v partizanih nekega dne srečal z bolno partizanko, ki je imela dva otroka. Bila je prepričana, da bo morala umreti. Zato je prosila Igorja, ali bi skrbel za njenega otroka. Obljubil ji je. Zgodilo pa se je. da je žena ozdravela. Nekega dne ga je vprašala, ali bi se hotel poročiti z njo. »No, no! Počakaj malo,« je odvrnil Igor. Ko pa je vso stvar malo premislil, je pritrdil. Bila je zelo vesela in srečna. Toda, nastopil je problem glede poroke. Ko sta se hotela poročiti, so jima v brigadi rekli, da je to nemogoče, ker ju nima kdo poročiti! Toda, Igor bi ne bil Igor, če se ne bi v sleherni še tako zapleteni situaciji znašel. Saj ne boste verjeli, kaj je storil. Kar sam se je poročil! Kar preprosto je rekel: »Od danes si moja žena!« Eden izmed navzočih tovarišev je vse lepo zabeležil, »priči« pa sta podpisali. Tovariš Igor nam je veliko pripovedoval tudi o svojem otroštvu in nam povedal, da bo o tem pripovedovala njegova četrta knjiga, ki jo že piše. Učenci smo ga tudi veliko spraševali. Zelo lepo nam je odogovarjal. Najbolj sem si zapomnila njegov odgovor na moje vprašanje: »Kaj sporočate nam mladim?« Odgovoril je, naj ohranimo in čuvamo to, kar imamo — svobodo, domovino in mir in naj vsak dan živimo za danes. Čas je vse prehitro minieval. Za slovo smo se slikali na šolskem dvorišču. Kulturnega dne na naši šoli so se udeležili tudi učenci iz podružnične šole v Osilnici ter iz sosedne hrvatske šole Zdenko Pctranovič-Jastreb iz Broda na Kolpi. Domov smo vsi odhajali nasmejani in zadovoljni. Tovariš Igor je obiskal našo šolo že drugič, prepričani pa smo, da bo še rad prišel. Andrejka Primožič, 8. razred Literarno-dopisniški krožek na OŠ Vas Fara Letošnje zimske počitnice so se pričele 18. januarja. Nekateri so jih nestrpno čakali, drugi pa so si želeli, da bi se nadaljeval pouk. Zimske počitncie smo žal preživeli brez snega, zato so smučke in sani ostale na podstrešju. Večina učencev je preživela počitniške dni doma pri vroči peči. Čeprav ni bilo snega, smo se lahko še drugače zabavali. Tudi jaz sem preživela počitnice doma. Največ sem sc zadrževala v svoji sobi ter brala knjige. Malo sem se tudi učila. Neki večer sem šla z bratom in prijateljem igrat namizni tenis. Naučila sta me veliko novega. Kadar pa je bil brat razpoložen, sva se igrala različne igrice na računalniku. Vsak večer sem gledala televizijski program vse do pol enih, zato sem zjutraj dolgo spala. Tako sem preživela počitnice. Želim si, da bi kmalu zapadel sneg, da bi se lahko sankali in smučali. ' Magi ŽAGAR, 6. razred OŠ Vas Fara Ob slovenskem kulturnem prazniku se je s samostojnim koncertom predstavil Erik Šuler, učenec 6. b razreda OŠ Zbora odposlancev (Foto: Vito Savič) Počitnice so minile Kulturni dan učencev OŠ Zbora odposlancev so obogatili s svojim nastopom Ladko Korošec, Sonja Hočevar, Rajko Koritnik in pianist prof. Leon Engelman. (Foto: Vito Savič) V petek smo dobili spričevala, ka, s katerim sva igrala šah. En Bil sem vesel, ker so prišle počit- dan sem s prijatelji pohajkoval nice. Že popoldan sem odšel k po gozdu! Šli smo k izviru sestri v Pirče. Z Mihcem sva se nekega studenca in se vrnili šele igrala. Domov sem se vrnil šele v ob štirih popoldan. Zadnje dni torek. Po sedmih dneh sem počitnic pa sem že komaj čakal, odšel z mamo in sestro Andrejo da se bo pričel pouk in da bom k sorodnikom v Kočevje. Več- videl svoje sošolce, krat sem šel tudi na igrišče, kjer smo igrali nogomet. Ob večerih Franci Primožič, 6. raz. sem večkrat obiskal soseda Dar- OŠ Vas Fara GLASBA IN PLES Na glasbeni sceni Kočevja se je v preteklem letu pojavil nov ansambel VAKO. Svoj promocijski nastop je imel ob občinskem prazniku 3. oktobra na ploščadi pred spomenikom. Sedaj pa že pridno sodelujejo na raznih prireditvah, plesih in družabnih srečanjih. Ansambel sestavljajo TOMŠIČ TADEJ -saksofon, klarinet, ŽIVKOVIČ ZORAN - trobenta, MIKULIČ LEON - bas kitara, BALOV-SKI SAŠO - harmonika, syn- JELENOVIČ — bobni in SVETE ritem kitara. Igrajo revijsko, pa tudi zabavno in narodno zabavno glasba. To so mladi glasbeniki, njihova povprečna starost je 17 let. Vsi so obiskovali Glasbeno šolo, nekateri med njimi pa sodelujejo tudi pri Delavski godbi Kočevje. Za prihodnost imajo še veliko načrtov, za katere upajo, da se jim bodo uresničili. B.I. thesezer, VLADO ALEŠ - Filmsko gledališče v letu 1987 Nikakor ne bi smeli prezreti, da sta kinematograf in filmska projekcija v kinodvorani v resnici nekakšna dediščina gledališča. V slovenski terminologiji pomeni izraz poseben tip kinematografa oziroma poseben vidik programske politike. Gre za prikaz skrbno izbranega programa z vzgojno izobraževalnim pomenom. Pri nas z izrazom filmsko gledališče obeležujemo vse nagrajene in kvalitetnejše filme, ki od gledalca zahtevajo, da ob filmu tudi razmišlja, gledalec pa od takšnega filma pričakuje ne le zabavo temveč tudi estetski užitek. Takih filmov smo v letu 1987 predvajali 60. Omenim naj le obisk tistih filmov, ki jih je skupni programski svet SRS ocenil z odlično ali prav dobro oceno. Naslov filma Strokovna Št. obiskoval. ocena filma 1. Vrnitev v prihodnost 4 881 2. Moja Afrika 5- 710 3. Coca Cola Kid 4 657 4. Trije moški in zibelka 4 539 5. Fant iz kluba Flamingo 4 328 6. Vojakova zgodba 4 320 7. Polja smrti . 5 307 8. Priča 5 305 9. Odiseja 2010 5 286 10. Brazil 4 267 11. Za rešetkami 5 241 12. Tam, kjer reka potemni 4 225 13. Zaljubljanje 4 203 14. Bombažni klub (Cotton Club) 4 189 15. Zmajevo leto - 4 186 16. Čast Prizzijevih . 4 184 17. Lepota greha 4 180 18. Diplomiranec 4 173 .19. Pot v Indijo 4 138 20. Škrlatna roža Kaira 4 83 21. Mona Liza 5 61 22. Mimoidoča iz ulice S. S. 4 54 23. 1984 5 65 24. Polkovnik Redi 5 45 25. Za srečo so potrebni trije 4 20 Šport NAMIZNI TENIS Marjan Oražem, trener NTK Kočevje je bil pred kratkim na Nizozemskem. Povprašali smo ga o njegovih vtisih: Zvedeli smo, da si bil na Nizozemskem. »Res je. Petnajst dni sem vodil njihov namiznoteniški kamp, ki so se ga udeležili najboljši pionirji, mladinci in člani.« Kako je prišlo do tega sodelovanja? »Njihove mladince poznam že vse od pionirjev, saj smo bili večkrat skupaj na evropskih prvenstvih. Na prvenstvih Evrope v Belgiji in Grčiji sem jim pomagal z raznimi nasveti in metodami, ki so se za njihov način igre pokazale kot dobre. Lani pa sta bila dva njihova najboljša mladinca pri nas na pripravah. Bila sta navdušena nad delom pri nas, zato se je njihovo vodstvo odločilo, da mi zaupa vodenja kampa.« Kako so te sprejeli? »Čudovito. Večina igralcev me je pričakala že na postaji. Igralce v glavnem poznam, zato ni bilo posebnih problemov pri sporazumevanju. O mojem obisku je pisalo tudi v časopisih, bil pa sem gost tudi na radiu ob slovesni razglasitvi najboljšega športnika leta. Bival sem pri igralcih doma, pri vsakem nekaj časa. Tako sem lahko dobro spo- znal, njihovo življenje, navade,, kulturo in drugo.« Kako so potekali treningi? »Trenirali smo .dvakrat na dan po tri ure. Njihov način dela se kar precej razlikuje od našega. Zanimivo je ogrevanje, ki ga izvajajo ob glasbi, zaradi česar sem imel v začetku nekaj težav pri izbiranju pravih vaj. Sicer pa sem delal po svojem načinu, ki so ga navdušeno sprejeli. Moram reči, da so zelo pridni delavci.« Kakšni pa so drugi vtisi? Lepi. Naprimer, vsi igralci in njihovi starši so zelo veliki prijatelji in si med seboj veliko pomagajo. Videti je kot da so ena družina. Obiskal sem več klubov in povsod so me lepo sprejeli. Vsak, tudi najmanjši klub, ima lastno dvorano in to obvezno z bifejem, kjer se odvija družabno življenje. Veliko bi bilo za povedati...« Si se kaj dogovarjal za naprej? »Izrazili so željo, da bi prišel ponovno, vendar za dalj časa. S seboj naj bi pripeljal tudi naše igralce, da bi lahko skupaj trenirali, seveda na njihove stroške. To bi bilo lepo in koristno za naše igralce, toda kaj ko se vedno ustavimo pri naših\skrom-nih financah. Že potovanje je za nas prevelik zalogaj.«- Arko Cveto Strelske novice Na strelišču na Rudniku je hilo 27. februarja občinsko tekmovanje za »Zlato puščico«. Tekmovanje je organizirala strelska družina ITAS. Na tekmovanje so se uvrstili vsi strelci, ki so na družinskih tekmovanjih nastrelili 520 krogov do 600 možnih. Na tem tekmovanju lahko nastopajo strelci vseh kategorij in programov'skupaj. Tekmovanje je samo v SRS. Vrstni red najboljših: L Hajdinjak Vlado 545 krogov, 2. Klun Ivan 543 krogov, 3. Tomazin Robert 541 krogov (91), 4. Pevec Roman 541 krogov (89), 5. Šega Sašo 583 krogov itd.. V nedeljo, 28. februarja je bilo na strelišču na Rudniku občinsko tekmovanje pionirjev in pionirk v okviru ŠŠD in kvalifikacijsko tekmovanje za uvrstitev na regijsko. Med pionirji so bili doseženi naslednji rezultati: L Šega Simon 175 krogov, 2. Memedo-vič Gregor 152 krogov in 3. Ste-vanič.Željko 144 krogov. Rezultati pri pionirkah: L Lctnar Jožica 124 krogov, 2. Marentič Polona 109 krogov in 3. Fink Petra 70 krogov. Na regijsko prvenstvo se je uvrstilo 6 pionirjev in 3 pionirke. Med pionirkami pa je prvo mesto osvojila OŠ Kočevje s 324. krogi. Pionirji posamezno: 1. Bučar Klemen (Grosuplje) 168 krogov, 2. Vidmar Alain (Grosuplje) 165 krogov, 3. Šega Simon (Kočevje) 164 krogov itd... Pionirke posamezno: 1. Let-nar Jožica (Kočevje) 134 krogov, 2. Kolenc Romana (Grosuplje) 123 krogov, 3. Marentič Polona (Kočevje) 118 krogov. Strelska družina Tekstilana Kočevje je 7, 3. 1988 organizirala 12. tradicionalno tekmovanje ženskih ekip z zračno puško v počastitev Dneva žena. Ekipno so bili doseženi naslednji rezultati: L mesto: Melamin 493 krogov, 2. mesto: Kočevski tisk 411 krogov, 3. mesto: Tekstilana 401 krog itd.. Posamezno pa: L mesto: Učakar Nada 174 krogov. 2. mesto: Škvorc Marija 170 krogov, 3. mesto: Eberle Tončka 168 krogov itd.. Občinska strelska zveza„Koče-vje organizira v koledarskem letu 1987/88 deveto občinsko ligo v streljanju s serijskim zračnim orožjem. V ligi nastopa 12 ekip. Ekipo sestavljajo štirje strelci v vseh kategorijah. 3. marca 1988 je bilo v Kočevju regijsko prvenstvo jrionir-jev in pionirk v okviru ŠŠD, ter za uvrstitev na republiško prvenstvo. Na vseh tekmovanjih pionirjev je serija 20 strelov, strelja pa se z izključno z zračno puško CZ. Med pionirji So bili ekipno doseženi naslednji rezultati: 1. OŠ Louis Adamič Grosuplje 2. OŠ Videm Dobrepolje 3. OŠ Trg zbora odpos. Kočevje 4. OŠ Ivančna gorica Po 9. kolih je vrstni slednji: red na- 1. Itas I. 18 točk 2. Tekstilana 16 točk 3. ZŠAM 14 točk 4. LIK 12 točk 5. Kočevje 12 točk 6. Kočevski tisk 10 točk 7. Melamin 10 točk 8. Itas II. 8 točk 9. Komunala 6 točk 10. ROG 2 točk 11. Koprivnik 0 točk 12. Šalka vas 0 točk Ernest Dcržek Gremo v kino Predvideni filmski spored od 15. marca do 15. aprila 1987 MOST, KI NE VODI NIKAMOR, ameriško-novo zeland-ski avanturistični ŽE VIDENO. PULA 87. film je prejel ZLATO ARENO kot najboljši film festivala. To je šesti film režiserja GORANA MARKOVIČA, ki vsebuje elemente psihosocialne drame in grozljivke. VOD SMRTI (PLATOON), ameriška vojna drama. Film je sprejet kot mojstrovina znotraj vojnega žanra z vietnamsko tematiko in predstavlja vrhunec kariere Oliverja Slona. Glavnega junaka Chrisa je odlično upodobil Charlie Sheen, sin znanega igralca Martina Sheena. Festivali in nagrade: Zlati globus, Oskarji (režija, film, zvok, montaža). EKSPERIMENT PHILADELPHIA, ameriški znanstveno fantastični. HANA IN NJENI SESTRI, ameriška zabavna drama. Najboljše delo Woody-a Allena do danes. Odlično je uspel preplesti vsakdanje dogodke in traume svojih junakov v pri- poved, ki je blizu ljudem srednjih let. Dobra igra, glasba, tekst, in sploh je to najbolj komunikativen film tega ustvarjalca. Film je prejel številne nagrade: CANNES, Zlati globus, 3 nagrade OSKAR. V glavnih vlogah : MIA FARROW, MICHAEL CAINE, WOODY ALEEN. OBSOJENI, jugoslovanska drama. Prikazan v PULI 87. Režiser Zoran Tadič je pravi specialist pa psiho-kriminalke. Je estetski film z elementi akcije. OBUPANO IŠČEMO SUZANO, ameriška komedija. MADONA v glavni vlogi. Film ima pozitivno moč feministične fantazije, ki dokaj spretno prikazuje vse kontradikcije ženskega osvobajanja. MAŠČEVALEC IZ MIAMIJA, ameriška kriminalka. Režiser in glavni igralec: BURT REYNOLDS. Film je narejen 'po istoimenskem romanu-znanega pisca kriminalk. MIRANDA, italijanska erotska komedija. Režiser Tinto Brass (ki je doživel velik uspeh tudi s filmom KLJUČ) OGENJ Z OGNJEM, ljubezensko avanturističen film ameriške produkcije. Film je narejen po resničnem dogodku in je po zaslugi režiserja in obeh mladih igralcev požel velik uspeh. LISTA SMRTI, ameriška kriminalka. URADNA VERZIJA, argentinska drama NAGRADE IN FESTIVALI: Cannes (nagrajena ženska vloga) Chicago, Tokio, Montreal, Zlati globus, Oskar za najboljši tuji film. OKTOBERFEST, jugoslovanska drama, PULA 87. Festivali in nagrade: Zlata arena za žensko epizodno vlogo (Vesna Tivalič) Moskva. Film o mladih, o tem kar se dogaja vsak dan pred našimi očmi, pa ne opazimo! KARATE KID II, ameriški avanturistični. SANJE O ROŽI, jugoslovanski triler. TIHI BES, ameriški akcijski CHUCK NORRIS v glavni vlogi. KORMORAN, slovenska drama, filmsko gledališče, film, ki je požel veliko priznanje v Italiji in drugod v tujini. PKLENSKI TABOR, ameriški vojni film. Pojasnilo bralcem Nekaterim bralcem se morda zdi odveč opisovanje nastajanja krajev in naselij, naseljevanja prebivalstva in dragih zgodovinskih podrobnosti. To delamo zato, ker je večina naselij v občini Kočevje vsled zgodovinskih predvsem pa vojnih razmer popolnoma spremenila svojo nekdanjo podobo. Te okoliščine pa terjajo, da bralcem vsaj približno predstavimo nekdanjo podobo krajev, ter število in sestavo prebivalstva v preteklosti. Mnogo je namreč bralcev, ki poznajo Kočevsko le v sedanji podobi, in tem je tudi namenjena ta rubrika, v kateri skušamo predstaviti »partizansko Kočevsko« v vseli njenih (ali vsaj nekaterih) razsežnostih. Del v tej predstavitvi pa predstavlja tudi opisovanje spominskih obeležij. Rekli bi lahko, da gre v nekem smislu, za ponovno odkrivanje Kočevske. N. K. Lestvica najbolj gledanih filmov na video kasetah VCK 1. PLATOON - VOD SMRTI 2. TOP GUN 3. RAMBO II. 4. COMMANDO 5. AMERIŠKI NINJA II. 6. DIH SMRTI 7. KARATE KID II. 8. PARK JE MOJ 9. KROKODIL DANDI 10. COBRA I Spomeniki NOB na Kočevskem Spomenik NOB na pokopališču v Fari Fara je srednjevelika vas z vsemi značilnostmi obrečnih naselij. Njene posebnosti so predvsem v tem. da leži ob ravnem obrežju Kolpe, mejne reke med Slovenijo in Hrvaško, da je govorica prebivalcev obeh bregov sorodna in da ima kraj zaradi svojega geografskega položaja pomembno prometno vlogo, saj povezuje Slovenijo z Gorskim Kotorjem in Hrvatskim Primorjem. V bivši Jugoslaviji je bila Fara večje občinsko središče, ki je v letu 1931 združevalo 48 krajev in naselij, v katerih je živelo 2273 prebivalcev v 543 hišah. Na istem področju pa je 1890 živelo 2856 prebivalcev; 1948. leta 1927 in 1966. leta 1255 ljudi. Ta primerjava je potrebna zaradi tega, a s podatki prikažemo nekatere specifičnosti, ki so značilne za kočevsko občino. Ti podatki pokažejo, da je v zadnjih 100 letih upadlo število prebivalstva tega območja za 1601 oseb ali več kot 56 %. Vzrokov za tak upad je več: izseljevanje v Ameriko; mnogo prebivalcev je izgubilo življenje med NOB; po osvoboditvi pa so se ljudje množično odseljevali v mesta. V sami vasi Fara je bila 1931. leta 119 prebivalcev, ki so prebivali v 25 hišah. Od Kočevja je kraj oddaljen 26 km, z njim ga veže magistralna asfaltna cesta Kočevje-Rijeka, Leži na 243 m nadmorske višine. Naselje je že staro, saj segajo podatki o stalni naselitvi prebivalcev že v leto 1363, ko je v tem naselju maše-vaLduhovnik. Kraj je dobil šolo 1853. leta. Prebivalci so bili dobri gospodarji. Imeli so razvito trgovino, obrtništvo, ribolov, gostinstvo s turizmom in prenočišči ter krošnjarstvo. Za časa pogostih turških vpadov so se prebivalci zatekali v varstvo utrjenega gradu Kostel. Med narodnoosvobodilno, borbo so kraji oh Kolpi utrpeli strahotne žrtve. Njihovo trpljenje sta natančno, opisala partizanska pisatelja iz teh krajev Anton Ožbolt -v knjigi: Dežela Petra Klepca in Jože Žagar-Jagrov v knjigi: Kostel — ljudje in zemlja ob Kolpi. Žrtvam so krajani postavili spominska obeležja v Banji Loki, Vasi in drugod (nekatere od teh smo v tej rubriki že opisali). Danes vam želim predstaviti spomenik na pokopališču v Fari. Je lepo oblikovan, sestavljen pa je iz več delov: močan, pol metra visok betonski podstavek nosi zajeten okvir iz belih marmornatih plošč. V ta okvir je vgrajena črna marmornata plošča (120 x 70 cm), na kateri je napis:* V SPOMIN PADLIM BORCEM - ORGANIZACIJA ZB FARA-VAS. Na levi strani podstavka stoji večja okrogla žara iz belega marmorja, na desni pa je na štirih manjših belih marmoratih stebričkih postavljena utica za sveče. Spomenik je izdelal ' kamnosek KUNOVAR Franjo iz Ljubljane. Vse stroške je poravnala krajevna organizacija Zveze borcev NOV Vas-Fara. Spomenik je 1. novembra 1963 odkril predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Vas-Fara Alojz Jurjevič. Spomenik je posvečen spominu vseh znanih in neznanih padlih borcev Kostelske doline, oziroma vsem žrtvam fašizma v drugi svetovni vojni. Spomenik skrbno vzdržujejo in negujejo pionirji osnovne šole Vas-Fara. Nace Karničnik Spomenik padlim borcem na pokopališču v Fari odkrit 1. XI. 1963 Nagradna križanka št. 2 jfe, ’ [ QLASILO JA?, j pri sr. , MESTO • ’OMILO-bTl TEV OK SZDL NAZIV i PQETLAH [ NEPZI- JfTEN ObČUTElC ENAKA 6AM0GL. S JfiyS TUJ PVOC, L . SAM L LAT.) OSICA S. PANON pa E BI v. ISA v\ SILV PEK ' ! 1 1 1 1 | kV v 1 1 1 1 LAT/NSILI VEZNIK. OMAMA fkgp VULKAN NA MAVA J IH (MAUNA) MUREN MESTO V ITALIJI(M) Sč/lTANOV RAZGLAS [33 ČASOPIS ! POSME/3 VRTNINA AVSTZAL-PA P/GA višavje u!qiu | KOČNO Z (j AN A SL/NA lELELNl-£ici voz NEPfLA' Y1CNOST ^ i Gl. Tov. P2E8 TiOJO Ncilič NATAKAlj pa tsr. NAPRAVA ZEHSLA ( ITAL.) VZ5TA TKANINE PIEDSr. ENE OP SLIKAR. 5HE1LI r JJUStA ieia ! tl*L. fosZE M- cj£ Tov AiU A K MIA26WV Ml sožitje unAp YHHNJE CbLACILO UHAN K A 2AZL - bOCtL. STAlLOCfl šmrjf REAGAN HUMANI- OŽEL IT. VOiAL-U. AR M ENESH/N fft ?IS-( EMILE ) MIT. BIVALIŠČE UM ZLI M KOČEVSKE NOVICE ZA VISOKE EC\I?Č. bO§ PLODNOST/ NEO.7l.6Z>-TfLlMfJ. fOLOTCt-A PAL MAT- 2. IME STIOICOV-HJAK ZA VSE VOPILO) CilbALO Tulit A ICtČMA D Al KO CUJNI K. FINO SUKNO 0BKEŽJE ISLAM. ?IE aoic SESTAVIL: G-5. ZIVAkSKA ŽLICA LIJAIZ Ielavua IZ ALU oče CIGAN OtlŠllA ČIIZA JEZA S0LMIZ. ZLOC, TlUStO JtlltLO TKUČEVO 05. ZA/M. /a PREDUJEM ) STEZA /z, • L. /ME Prejeli smo 47 rešitev nagradne križanke št. 1. Izmed 24 pravilno rešenih smo izžrebali: 1. nagrada: PAJNIČ FRANC, Kolodvorska 13, Kočevje 2. nagrada: KUK POLDKA, Kolodvorska 8, Kočevje 3. nagrada: KRIŽ SUZANA, Frankopanska 1, Kočevje Rešitve nagradne križanke št. 2 pošljite do 5. 4. 1988 v zaprti kuverti s pripisom — nagradna križanka — na naslov: Uredništvo Kočevskih novic, Ljubljanska 7, 61330 Kočevje. Za pravilno rešeno nagradno križanko št. 2 bomo izžrebanim podelili tri denarne nagrade: 1. nagrada: 8.000 din 2. nagrada: 5.000 din 3. nagrada: 3.000 din Rezultate žrebanja bomo objavili v naslednji številki. Izžrebanim reševalcem bomo nagrade poslali po pošti. Glasilo »Kočevske novice« izdaja Občinska konferenca SZDL Kočevje. Oblikuje in ureja uredništvo: Ljubljanska 7, 61330 Kočevje - telefon: (061) 851-061. Glavna in odgovorna urednica Mojca Leskovšek-Svete. Lektor Mirjana Furlan. Gradiva za Delegatsko prilogo ne lektoriramo. Rokopisov in fotogra-kOČBVSke • fij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6.100 izvodov. Vsa gospodinjstva v „ •;» SBI " - 'v v občini ga prejemajo brezplačno. Letno izide 10 številk. Grafična priprava in / , tisk Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega 1 hS NHflr davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72. Naslednja številka izide 15. aprila 1988. J GLAS ik LO OK SZDL KOČEVJE Poštnina plačana & št" 61330 Kočevje novice aesaa® -11——■■■I 1. Osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda v občini Kočevje (ESA — 156) 2. Osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje (ESA — 157) 3. Predlog sklepa o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (ESA — 158) 4. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje (ESA - 147) 5. Predlog odloka o ravnanju z odpadki na območju občine Kočevje (ESA — 159) 6. Predlog odloka o dopolnitvi odloka o določitvi, da je vzdrževanje ulic, trgov, cest in javnih poti v občini Kočevje, komunalna dejavnost (ESA — 148) 7. Predlog odloka o imenovanju naselja Gotenica in preimenovanju naselja Podstenica — del v naselje Trnovec (ESA — 154) Predlog odloka o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Kočevje v letu 1988 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma (ESA — 160) Predlog odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1988 (ESA — 149) 10. Poročila GO: (ESA - 155) . — Poročilo o delu Geodetske uprave Kočevje—Ribnica za leto 1987 — Poročilo o delu odseka za plan in analize v letu 1987 — Poročilo o delu oddelka za občo upravo za leto 1987 — Poročilo o delu uprave za družbene prihodke — Poročilo o delu oddelka za notranje zadeve v letu 1987 — Poročilo o delu oddelka za inšpekcijske službe občine Kočevje in Ribnica — Poročilo o delu odseka za urbanizem in urejanje prostora 11. Premoženjsko pravne zadeve (ESA — 153) DO KOMUNALA objavlja: — Pogoje za oskrbo s toplotno energijo iz parovodnega in toplotnega omrežja na območju mesta Kočevje — Navodila za ravnanje sistema ogrevanja v kriznem obdobju na območju mesta Kočevje. 8 9 1 4 5 7 8 10 mčmmsasrssta& Osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda v občini Kočevje (ESA — 156) OSNUTEK - ESA - 156 Na podlagi 15. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86), 1. člena spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 5/82 in št. 7/85) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Kočevje na seji dne ....... sprejela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda v občini Kočevje 1. člen S tem odlokom je določena odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda (v nadaljnjem besedilu odškodnina) ter merila za njeno odmero. Če se obravnava odškodnina objekta, predvidenega z zazidalnim načrtom, se upošteva vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. Če površina zemljišča ni določena v lokacijski dokumentaciji, če ne obravnavamo gradnjo objekta, določenega z zazidalnim načrtom, se odmeri odškodnina za površino 600 m2, če je zemljišče manjše, pa od celotne površine. 4. člen Za postavitev elektro in drugih vodov skozi gozd, se plača odškodnina od površine koridorja, na kateri se opravi krčitev gozda. Za postavitev drogov in stolpov na kmetijskih zemljiščih, se plača odškodnina za vsako stojno točko za sledeče površine: - za visokonapetostne stolpe, opazovalne stolpe in TV antene — 25 m" - za A drogove, nizkonapetostne kovinske drogove ter sidrane drogove ~ 10 m^ - za samostojne drogove - 5 m 5. člen 2. člen Odškodnino plača, kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda: — na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta, — brez upravnega akta, ker ta ni predpisan, — v nasprotju s predpisi, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. 3. člen Odškodnino se plača od površine zemljišča, ki je v lokacijskem dovoljenju določena za gradnjo in redno rabo objekta (funkcionalno zemljišče). Kdor izkorišča kamen, gramoz, mivko, pesek in opekarsko glino plača poleg odškodnine zaradi spremembe namembnosti še posebno odškodnino v višini 5 % od prodajne cene m3 izkopanih rudnin. 6. člen Odškodnina se ne plačuje v primerih, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih. 7. člen Odškodnina se določi za m2 zemljišča in znaša: 'Odškodnina se določi za m2 zemljišča in znaša: kultura njiva, vrt, sadovnjak travnik, pašnik in gozd njiva, vrt, sadovnjak, travnik pašnik, gozd njiva, vrt, sadovnjak, travnik njiva, vrt, sadovnjak, travnik njiva, vrt, sadovnjak, travnik razred VII, in VIII. kat. r. V., VI., VII. in VIII. kat. r. V. in VI. kat. r^ I. do IV. kat. r. IV. kat. r. III. kat. r. m 3 II. kat. r. (—9»? njiva, vrt, sadovnjak, travnik I. kat. r. odškodnina minimalna odškodnina, določena z odlokom IS SRS minimalna odškodnina +50 % minimalna odškodnina +200 % minimalna odškodnina +700 % minimalna odškodnina +800 % minimalna odškodnina +900 % 8. člen Odškodnino odmeri in izda odločbo pristojni občinski upravni organ po predložitvi ustrezne dokumentacije investitorja. Odločbo o odmeri odškodnine v enem izvodu pošlje Kmetijski zemljiški skupnosti občine Kočevje. 9. člen Odškodnina se plača v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja, oziroma dovoljenj za izkoriščanje rudnin, na zbirni račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Kočevje. Kmetijska zemljiška skupnost odvaja po m2 zemljišč 50 % minimalne odškodnine Zvezivodnih skupnosti Slovenije. Znesek minimalne odškodnine se valorizira z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v skladu s splošnim gibanjem cen. 10. člen Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin; ni mogoče začeti gradnje na podlagi priglasitve. 11. člen * 1 II. Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 22/82) in odlok o spremembi odloka o odškodnini 'zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 37/84 in 1/87). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 35-3/79-3/1 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Letonja inž. Stane Obrazložitev: V Uradnem listu SRS, št. 48/87 je bil objavljen odlok Republiškega Izvršnega sveta SR Slovenije o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Odloki o valorizaciji minimalnega zneska odškodnine se pojavljajo vsakoletno, najmanj enkrat. V zvezi s tem, smo v predlaganem odloku o odškodnini v občini Kočevje, vse dosedanje postavke za posamezne katastrske razrede (veljavna delitev) ovrednotili pro-centualno v odnosu na veljaven minimalni znesek odškodnine, ki ga določi IS SRS. Informativno vam predstavljamo izračunane zneske: kultura razred odškodnina njiva, vrt, sadovnjak VII. in VIII. kat.r. travnik, pašnik in V., VI., VII. in VIII. 367,-din gozd kat.r. njiva, vrt, sadovnjak, travnik V. in VI. kat. r. pašnik, gozd I. do IV. kat.r. 550,-din njiva, vrt, sadovnjak, travnik IV. kat.r. 1.101,- din njiva, vrt, sadovnjak, travnik III. kat.r. 2.936,-din njiva, vrt, sadovnjak, travnik II. kat.r. 3.303,-din njiva, vrt, sadovnjak, travnik I. kat.r. 3.670,-din ODSEK ZA URBANIZEM IN UREJANJE PROSTORA Osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje (ESA — 157) OSNUTEK - ESA - 157 Na podlagi 10. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 38/86), drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 1., 7.,. 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS, št. 8/87), 187. člena statuta občine Kočevje, 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 30/87), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.............sprejela ODLOK o povprečni gradbeni teni stanovanj in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje 1. člen Gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in za vrednost zemljišča je znašala na dan 31. 12. 1987 din 498.301.- 2. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene iz 1. člena tega odloka in sicer: a) za območje urbanistične zasnove mesta Kočevje 1 % b) za ureditvena območja Livold, Željne, Klinja vas, Mahovnik, Breg, Slovenska vas. Stara cerkev, Mlaka, Konca vas, Gorenje, Koblarji 0,8 % c) za druga območja občine 0,6 % Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine za III. stopnjo opremljenosti znašajo: d) za komunalne naprave individualne rabe za m2 koristne stanovanjske površine 42.755,- din e) za skupinske komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 36.974,- din 3. člen Korist za razlaščeno zemljišč^ izračunana na način iz 1. in 2. člena tega odloka se valorizira med letom v skladu z indeksom cen na drobno v SR Sloveniji, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja (Uradni list SRS, št. 16/87). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 35-2/79-3/1 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje LETONJA inž. Stane Obrazložitev: Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) v 40. členu določa: »Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju mesta, naselja mestnega značaja oziroma drugega območja, s tem da ta odstotek NE MORE BITI VEČJI OD 1,2 odstotka in NE MANJŠI OD 0,6 odstotka. Odstotek iz prejšnjega odstavka določi vsako leto najpozneje do 31. marca za posamezna območja občinska skupščina z odlokom, upoštevajoč pri tem strukturo cene stanovanjske površine v družbeni gradnji. Povprečna gradbena cena iz prvega odstavka tega člepa ne zajema stroškov urejanja stavbnega zemljišča. Za območje občine Kočevje je bila po podatkih SSS občine Kočevje cena m2 stanovanjske površine v decembru 1987 brez stroškov opremljanja stavbnega zemljišča 498.301,- din. Torej: cena m2 v letu 1987 (marec) 1725,- din valorizirana cena marec 87 - december 87 indeks 187,5 = cena m2 december 87 3235,- din Z ozirom na različne lege in kakovost zemljišč, opremljenost zemljišč s komunalnimi napravami in ostale različne ugodnosti ter v skladu z zakonom, ki dopušča za določitev odškodnine za m2 zemljišča razpon od 0,6 % do 1,2 %, smo zemljišča razdelili v tri kategorije: a) območje urbanistične zasnove mesta Kočevje 1 %, kar znaša za m2 4983,- din b) primestna naselja 0,8 % cena m2 3987,- din c) vsa ostala naselja v občini Kočevje 0,6 % cena m2 2990,- din Za osnovo so nam bila vsa ostala naselja, ki so dejansko najmanj poseljena, najslabše komunalno urejena, z najslabšo infrastrukturo, zato tudi najnižji možni odstotek, to je 0,6 %. Za primestna naselja glede na zgoraj navedeno 0,8 %, za samo mesto Kočevje za 1 %. Menimo, da je takšna razvrstitev upravičena in realna. Glede na rast cen pa smo ugotovili, da za mesto Kočevje ostanemo pri 1 %, saj najvišji možni odstotek, to je 1,2 % od povprečne cene znaša 5980,- din. Možnost, ki jo nudi zakon, od najmanj 0,6 % do največ 1,2 %, pa tudi ne nudi drugačne razdelitve zemljišč (vsaj tri kategorije), pač glede na to, da ne more biti enaka cena na primer na podeželju, v primestnih naseljih in v samem mestu. Kočevje, februar 1988 Odsek za urbanizem in urejanje prostora Predlog sklepa o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (ESA - 158) Skupščina občine Kočevje je na podlagi 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 21. člena odloka o nadomestilu za uporabo gtavbnega zemljišča v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 16/87) na seji zbora združenega dela dne .......... in na seji zbora krajevnih skupnosti dne........ sprejela SKLEP o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 1. člen Vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju, ki ga določa občinski odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kočevje (Uradni list SRS, 16/87) znaša v letu 1988 1,50 din. 2. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 19/87). 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1988 dalje. Številka: 35-1/87-3/1 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Letonja inž. Stane Obrazložitev: V občini Kočevje se za uporabo stavbnega zemljišča'plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Območje, za katero se predpisuje plačilo nadomestila, je določeno na pregledni karti Kočevja. Višina letnega nadomestila za m2 se zavezancu določi na podlagi skupnega števila točk, glede na razporeditev zemljišča v ustrezno območje in ustrezno stopnjo komunalne opremljenosti ter glede na vrednost točke (določila odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — Uradni list SRS, št. 16/87). Sredstva, zbrana iz tega naslova, se zbirajo na žiro računu sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje in so namenjena za pridobivanje ter komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. Vrednost točke za tekoče leto se določi tako, da se vrednost za preteklo leto valorizira glede na porast gradbenih stroškov, ocenjenih na podlagi indeksov Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije. Vrednost točke sprejme s sklepom Skupščina občine Kočevje na podlagi predloga Sklada stavbnih zemljišč. Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč je na 5. seji dne 8. 2. 1988 sprejel predlog o višini točke za leto 1988 in sicer je predlagana vrednost 1,50 din. Februar 1988 Sklad stavbnih zemljišč občine Kočevje Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje (ESA - 147) Na podlagi 1. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) in 195. člena Statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ....... sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Kočevje (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 7/72) se prvi odstavek tarifne številke 3 spremeni tako, da se glasi: — za začasno bivanje turistov v gostilnah, prenočiščih in zasebnih turističnih sobah se v občini Kočevje plačuje turistična taksa v znesku: —, za domače goste 300 din po osebi na dan — za tuje goste 600 din po osebi na dan. 2. člen Za prvim odstavkom tarifne številke 3 se doda nov odstavek naslednje vsebine: Od 1. januarja 1989 dalje se višina turistične takse spremeni in vsklajuje v enakem odstotku kot cena prenočevanja. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1989 dalje. Številka: 423-5/72-9/1 Datum: 11. 1. 1988 PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Obrazložitev: Z zakonom o komunalnih taksah so občinske skupščine pooblaščene, da z odlokom določijo višino turistične takse na svojem območju. Sprememba turistične takse se sprejme do 31. marca tekočega leta za naslednje leto. Pri odločanju o višini turistične takse je potrebno, da se občine s približno enako turistično infrastrukturno urejenostjo med seboj dogovarjajo in usklajujejo. V skladu z družbenim dogovorom o namenski porabi turistične takse v SR Sloveniji je zato odbor podpisnic tega dogovora oblikoval enoten predlog turistične takse za leto 1989, in sicer: I. kategorija: ( kraji z največjim turističnim prometom in urejeno turistično infrastrukturo, kot so: Bled, Ljubljana, Portorož): — za domače goste 500 din — za tuje goste 1.000 din II. kategorija: (Urejeni turistični kraji: Ankaran, Bohinj, Bovec, Celje, Čatež ob Savi, Dobrna, Dolenjske Toplice, Izola, Kamnik, Kranjska gora, Lipica, Maribor, Nova Gorica, Otočec, Piran, Postojna, Radovljica, Rogaška Slatina, Radenci, Šmarješke Toplice, Titovo Velenje): — za domače goste 300 din — za tuje goste 600 din Odbor podpisnic družbenega dogovora tudi priporoča, da ob sprejemu občinskih odlokov o višini turistične takse za leto 1989 občine presodijo, ali bi kazalo besedilo odloka formulirati tako, da bi bila omogočena sezonska korekcija višine turistične takse v enakem odstavku kot c.ena prenočevanja. V ta namen predlagamo dopolnitev odloka o komunalnih taksah z besedilom 2. člena tega predloga. V kolikor analiza gibanja cen prenočevanja ne bo pokazala bistvenih odstopanj od izhodišč za oblikovanje višine turistične takse, opredeljenih z družbenim dogovorom o njeni namenski porabi, v bodoče ne bo potrebno vsakoletno sprejemanje odloka o določanju višine turistične takse. Kočevje, januar 1987 KOMITE ZA DRUŽBENI RAZVOJ IN UREJANJE PROSTORA Odsek za plan in analize Predlog odloka o ravnanju z odpadki na območju občine Kočevje (ESA — 159) OSNUTEK ESA - 126 Na podlagi 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Ur. 1. SRS, št. 8/78), 3. člena zakona o prekrških (Ur. 1. SRS, št. 25/83) in 196. člena statuta občine Kočevje (Ur. 1. SRS, št. 6/79, 2/82, 34/84, 47/86) je skupščina dne ...... sprejela ODLOK o ravnanju z odpadki na območju občine Kočevje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določi vrsta, zbiranje, odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov ter urejanje javnih odlagališč. 2. člen Zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov iz stanovanj, industrijskih' objektov, javnih zgradb, dvorišč, parkirišč, parkov in drugih virov na območju mesta Kočevje ter zgoščeno naseljenih območjih primestnih KS Rudnik - Šalka vas, KS Stara cerkev in KS Ivan Omerza je obvezno. 3. člen Zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov v ostalih naseljih v občini Kočevje se bo organizirano izvajalo skladno z novoizdela-nimi študijami, ki obdelujejo način zbiranja, primarne obdelave, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov ter faznost zajemanja posameznih območij. 4. člen Komunalne in nenevarne posebne odpadke na območju občine Kočevje je treba odlagati na odlagališču komunalnih odpadkov. 5. člen Zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev opravlja Komunalno podjetje Komunala Kočevje. II. VRSTE ODPADKOV 6. člen Komunalni odpadki so: - gospodinjski odpadki in odpadki iz obratov družbene prehrane, - odpadki iz poslovnih prostorov, razen nenevarnih posebnih odpadkov in odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, - ulični odpadki, ki nastanejo pri vzdrževanju javne higiene, - kosovni odpadki (pohištvo, gospodinjski stroji, sanitarni elementi, itd.). 7. člen Posebni odpadki so odpadki, ki jih zaradi količine ali lastnosti ni mogoče varno odstranjevati skupaj s komunalnimi odpadki oz. je to - ohlajeni ogorki iz skupnih kurilnih naprav - odpadki iz proizvodnje, za katere pooblaščena strokovna organizacija ugotovi, da jih je možno odlagati na odlagališču komunalnih naprav - usedline iz kanalizacije, čistilnih naprav in cestnih požiralnikov, v kolikor ne vsebujejo nevarnih snovi. Nevarne posebne odpadke se lahko odlaga na odlagališču komunalnih odpadkov. 8. člen Hlevski gnoj in gnojnico se sme odlagati lc na obdelanih površinah. Prevoz hlevskega gnoja in gnojnice se mora opraviti tako, da se med prevozom ne raztreseta po javnih poteh. Razen tega so lastniki oz. uporabniki gnojišču ih jam dolžni skrbeti za redno izpraznitev le-teh, tako da gnojnica in druge odplake ne odtekajo po površini ter s tem onesnažujejo okolico. mogoče po njihovi posebni oddelavi, npr.: odpadki gradbeni material ' sežgan in razkužen odpadni material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij 9. člen Upravljale! in lastniki zgradb in objektov iz 2. in 3. člena tega odloka morajo odlagati komunalne odpadke iz gospodinjstev in drugih virov v tipizirane PVC vrečke na območjih, kjer ni možen dostop s specialnim vozilom (v nadaljevanju besedila posode za smeti). Velikost, število ter prostor za postavitev posode za smeti določi izvajalec v sodelovanju s sanitarno inšpekcijo. 10. člen Na dan odvoza mora biti posoda na robu cestišča, vendar tako, da ne ovira prometa. Lastnik, najemnik ali imetnik pravice uporabe družinske stanovanjske hiše sme imeti posodo tudi na drugem mestu, vendar jo mora na_ dan ko se smeti odvažajo, postaviti na točno za to določeno mesto. Prostor, ki je določen za postavljanje posode za smeti, mora biti dostopen, tla gladka, posode morajo biti vedno zaprte, tipizirane PVC vrečke zavezane in nepoškodovane. Okolica mora biti vedno počiščena. Dostop do posode za smeti, ki je na površini v upravljanju oziroma lastništvu upravljalca ali lastnika objekta, mora biti vedno urejen tako v zimskem času kot v normalnih vremenskih pogojh. Posodo za odpadke je.uporabnik dolžan redno vzdrževati in čistiti, dotrajane posode pa zamenjati takoj, ko le-te ne zadoščajo minimalnim higienskim predpisom. Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje mora dvakrat letno opraviti čiščenje kontejnerjev oziroma na zahtevo sanitarne inšpekcije večkrat. Dejanski stroški čiščenja kontejnerja bremenijo upravljalca oziroma lastnika stanovanjskega, industrijskega ali drugega objekta. Potrebno število posod za smeti nabavijo lastniki oziroma investitorji zgrttdb in drugih objektov na lastne stroške. Posode za smeti za nove zgradbe morajo biti nabavljene pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt oziroma.takoj s pričetkom uporabe objekta. Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje mora pričeti z odvažanjem odpadkov takoj. Isti pogoji veljajo tudi pri spremembi namembnosti objekta. -. 11. člen Če so komunalni odpadki in nenevarni posebni odpadki taki, da jih ni možno odlagati v posode za smeti, mora povzročitelj skleniti pogodbo s pooblaščeno komunalno organizacijo v občini, s katero se določi drugi način odlaganja. Dogovorjeni način odlaganja ne sme biti v nasprotju s sanitarnim in higiensko tehničnimi predpisi. 12. člen Zdravstvene in veterinarske postaje morajo odpadne snovi obvezno odlagati v sežganem stanju, le^te pa sežgati tako, da ne onesnažujejo okolja. 13. člen Ob kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih objektih in drugih javnih zgradbah, tržnici, parkiriščih, parkih, športnih igriščih morAjo upravljale! iz 9. člena tega odloka namestiti standardizirane koše za odpadke. Koše za odpadke, okolico košev in funkcionalno površino naštetih objektov mora lastnik vedno čistiti in vzdrževati ter odpadke vsak dan sproti odlagati v posode za smeti. 14. člen Povzročitelji ne smejo odlagati v posode za smeti posebnih odpadkov, navedenih v 7. členu odloka, in posebnih odpadkov, ki vsebujejo naravne snovi. Ni dovoljeno tudi odlagati odpadke v posode tako, da se pri tem onesnaži prostor okoli njih. III. OBVEZNOSTI IZVAJALCA 15. člen Odvoz odpadkov iz območij, ki so zajeta v reden odvoz odpadkov, opravlja Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje. Letni načrt odvoza izdela izvajalec do 31. decembra za naslednje leto ter ga objavi v glasilu KOČEVSKE NOVICE. 16. člen Izvajalec mora posode prazniti skladno z letnim načrtom. V primeru izpada odvoza je dolžan posode prazniti na določeni dan, čeprav posoda ni polna, zaradi preprečevanja razkroja komunalnih odpadkov. V zimskem času je zaradi težavnosti dostopa izvajalec dolžan odvoz opraviti najkasneje en dan po odpiranju prometne komunikacije. 17. člen Izvajalec mora za odvoz odpadkov uporabljati specialna vozila, ki so urejena tako, da je omogočeno higiensko nakladanje, odvažanje in brezprašno praznjenje. Tipske posodč za odpadke mora izvajalec prazniti tako, da jih ne poškoduje. Po praznjenju jih mora vrniti na prejšnje mesto. Paziti mora, da odpadke ne raztresa po okolici, če pa se to zgodi, mora smetarska ekipa okolico očistiti. Izvajalec ne odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi redne rabe posod za odpadke. x 18. člen Vse spremembe, ki jih sporoči povzročitelj in so podlaga za oblikovanje cen za odvoz komunalnih odpadkov, je izvajalec dolžan upoštevati od dneva, ko je bil o njih obveščen. V primerih, ko spremembe niso bile pravočasno sporočene, se povzročitelju zaračuna razlika za dejansko nastalo spremembo za eno (1) leto nazaj. IV. ODLAGALIŠČE KOMUNALNIH ODPADKOV 19. člen Na odlagališču komunalnih odpadkov je dovoljeno odlagati komunalne in nenevarne posebne odpadke. Posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi, ni dovoljeno odlagati na odlagališču komunalnih odpadkov. 20. člen Izvajalec je dolžan postaviti kažipote do odlagališča komunalnih odpadkov. 21. člen Kdor odloži odpadke izven odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče komunalnih odpadkov. Če tega ne stori, jih odstrani na njegove stroške izvajalec takoj, ko dobi zahtevo od pristojne inšpekcije. 22. člen Komunalno podjetje Komunala Kočevje je na osnovi novoizdela-nih študij in projektov dolžna izdelati pravilnik o upravljanju in vzdrževanju odlagališča. Na podlagi novoizdelanih študij in projektov se v srednjeročnem planu občine Kočevje za obdobje 1986-1990 določi tudi lokacija odlagališča komunalnih odpadkov. 27. člen Kriteriji za določitev cene so: - za gospodinjstva po kvadratnem mestu uporabne stanovanjske površine po zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanj, ne glede na vrsto posode za smeti, - za nenevarne posebne odpadke iz industrije po kubičnem metru dejansko nastalih odpadkov ali po posebni pogodbi, - za gostinske, poslovne in druge prostore po kvadratnem metru uporabne površine ne glede na vrsto posode za smeti. VI. NADZOR 28. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja sanitarna, vodnogospodarska in komunalna inšpekcija ter komunalni redar, organi za notranje zadeve in pooblaščene osebe komunalne organizacije. VII. KAZENSKE DOLOČBE 29. člen Z denarno kaznijo od 5.000 din do 500.000 din se kaznuje izvajalce, če: L ravna v nasprotju s 16. in 17. členom tega odloka 2. krši določbe 18 člena 3. posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi odlaga na odlagališču (19. člen) 4. ne odstrani odpadkov kot to določa 21. člen 5. ne sprejme in ne odloži odpadkov, ki jih občani—povzročitelji pripeljejo do odlagališča (23. člen). Z denarno kaznijo od 5.000,- din do 50.000,- din se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 30. člen Z denarno kaznijo od 5.000,- do 50.000,- din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek kot povzročitelj, če: 1. he odlaga odpadkov v tipske posode in če ne postavi posode na za to določeno mesto (10 člen) 2. redno ne vzdržuje in ne čisti posode (10. člen) 3. ne nabavi potrebno število posod (10. člen) 4. novozgrajena zgradba ne izpolnjuje pogojev iz 10. člena 5. odpadkov-ne odlaga v skladu s pogodbo (11. člen) 6. ne namesti potrebno število košev za odpadke oziroma jih ne prazni in vzdržuje redno (13. člen) 7. odlaga smeti v nasprotju s 14. členom 8. ne obvešča o vseh spremembah, ki na podlagi meril za oblikovanje cen vplivajo na ceno odvoza (18. člen) 9. na odlagališču ne odloži smeti, ki ga določi odgovorna oseba izvajalca. VIII. KONČNE DOLOČBE 23. člen Izvajalec je dolžan sprejeti in odlagati tudi odpadke, ki jih občani — povzročitelji občasno pripeljejo s svojimi vozili (komunalni in nevarni posebni odpadki). Občani — povzročitelji so oproščeni plačila stroškov za odlaganje, dolžni pa so odpadke pripeljati v obratovalnem času odlagališča in jih odložiti na mestu, ki ga določi odgovorna oseba. V. V. CENE 24. člen Za pobiranje in odvažanje komunalnih odpadkov in posebnih neškodljivih odpadkov ter upravljanje ter vzdrževanje odlagališča odpadkov so dolžni lastniki oziroma upravljale! zgradb in objektov plačati mesečni prispevek po dejanskih stroških. 25. člen Za odvoz odpadkov iz 7. in 11. člena tega odloka se zaračunajo dejanski stroški ali po posebno sklenjeni pogodbi. 31. člen Ta odlok se ne nanaša na odlaganje nevarnih ali strupenih odpadnih materialov, katere mora delovna 'organizacija, ki jih ustvarja, odlagati na posebna odlagališča. 32. člen Skupščina SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje mora najkasneje v šestih (6) mesecih po začetku veljave tega odloka sprejeti Pravilnik o določitvi pogojev za ravnanje z odpadki v občini Kočevje. 33. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju krajevnih skupnosti v občini Kočevje (Skupščinski Dolenjski list št. 20/73 in Ur 1 SRS; št. 14/85). 34. člen Ta odlok začne veljati osmi (8) dan po objavi v Uradnem listu 26. člen Cene iz 24. člena tega odloka sprejme delavski svet DO Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje po predhodnem soglasju skupščine SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje. Kočevje, Predsednik Skupščine občine Kočevje: Stane ing. Letonja Predlog odloka o dopolnitvi odloka o določitvi, da je vzdrževanje ulic, trgov, cest in javnih poti v občini Kočevje, komunalna dejavnost (ESA — 148) Na podlagi 3. odstavka 3. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 10. in 12. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS; št. 38/81), 195. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82, 34/84 in 47/86) je Skupščina občine Kočevje na sejah zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne .......... sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi, da je vzdrževanje ulic, trgov, cest in javnih poti v občini Kočevje, komunalna skupnost 1. člen V popisu ulic, trgov, cest po krajevnih skupnostih občine Kočevje, katerih vzdrževanje je v pristojnosti komunalne organizacije oziroma krajevne skupnosti, se dopolni z naslednjim: KS KOČEVJE-mesto - odcep M 6 do prodajalne plina - od odcepa L 3604 - Ulica heroja Marinclja - dalje KS STARA CERKEV - od odcepa L 3602 do otroškega vrtca v Stari cerkvi KOBLARJI - od lokalne ceste do stanovanjskih hiš Kalabota, Štemberger, Filipidis KS IVAN OMERZA - od odcepa R 334 mimo stanovanjskega bloka do priključka R 334 (krožno) v Rajndolu KS KOČEVSKA REKA — podaljšanje ceste v naselju Novi Lazi iz dosedanjih 840 m na 900 m KS RUDNIK-ŠALKA VAS - cesta Babič do križišča lokalne ceste 3602 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 352-8/83-3/1 Kočevje, 11. 1. 1988 PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Stane LETONJA Predlog odloka o imenovanju naselja Gotenica in preimenovanju naselja Podstenica — del v naselje Trnovec (ESA — 154) Na podlagi 8. čl. Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 5/80) in Pravilnika o določitvi imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 11/80) in 196. čl. Statuta občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji zbora krajevnih skupnosti dne ............... spre- jela ODLOK o imenovanju naselja Gotenica in preimenovanju naselja Podstenice — del v naselje Trnovec 1 1. člen Ustanovi se novo naselje Gorenjca v katastrski občini Gotenica in Krajevni skupnosti Kočevska Reka s statističnim okolišem 545850. 2. člen Naselje Podstenice — del v katastrski občini Željne se preimenuje v naselje Trnovec in ima statistični okoliš 546450. 3. člen Dosedanje naselje Podstenice - del se s tem odlokom ukinja. 4. člen Območje naselja je vrisano v osnovnem grafičnem prikazu območij teritorialnih enot - ROTE, ki ga vodi na temeljnih topograf- skih načrtih v merilu 1:5000 za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ. Izsek grafičnega prikaza je sestavni del tega odloka. 5. člen Državni organi. Organizacije združenega dela in druge Samoupravne organizacije in skupnosti, ki vodijo uradne evidence, so po uradni dolžnosti dolžni v roku enega leta po uveljavitvi odloka uskladiti svoje evidence s tem odlokom. > 6. člen Organizacije združenega dela in druge Samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi, društva in družbene organizacije ter občani, ki imajo javne listine, v katerih se spremenijo podatki v skladu s tem odlokom, so dolžni v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka te listine uskladiti pri pristojnih organih, navede-. nih v 4. čl. tega odloka. Stroški uskladitve teh listin bremenijo proračun občine. 7. člen Stroški za označevanje naselja gredo v breme proračuna občine. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE KOČEVJE: Stane ing. Letonja, I. r. Predlog odloka o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Kočevje v letu 1988 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma (ESA — 160) Na podlagi -5. člena Zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79, 23/81, 6/84 in 18/85) in na podlagi 198. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 28/82 in 34/84), je Zbor združenega dela občinske skupščine Kočevje na seji dne,. sprejel ODLOK o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Kočevje v letu 1988 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma 1. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva -zavezanci za združevanje sredstev rezerv v skladu skupnih rezerv po 1. členu Zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS; št. 11/79, 23/81, 6/84 in 18/85), ki do dneva uveljavitve tega odloka niso sprejeli samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Kočevje za obdobje 1986-1990, vplačajo v letu 1988 v ta sklad sredstva, obračunana po zaključnem računu za leto 1987 po stopnji 2 % od osnove, določene z Zakonom o skladih skupnih rezerv. 2. člen \ Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: januar 1988 PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Stane LETONJA, inž. 1. r. OBRAZLOŽITEV: Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva občine Kočevje so združevale sredstva rezerv V sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Kočevje na podlagi samou- pravnega sporazuma, sprejetega v letu 1980, za srednjeročno obdobje 1980—1985. Ker samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Kočevje za srednjeročno obdobje 1986-1990 še ni bil sprejet oz. posredovan v sprejem temeljnim organizacijam združenega dela, je IS SO Kočevje v skladu s 5. členom Zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS; št. 11/79 , 23/81, 6/84 in 18/85), predlagal Zboru združenega d^la omenjeni odlok v sprejem. Zavezanci združevanja sredstev v sk|ad skupnih rezerv na osnovi tega odloka so TOZD, ki so že v preteklem srednjeročnem obdobju združevala tovrstna sredstva. Komite za družbeni razvoj i in urejanje prostora Predlog odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1988 (ESA — 149) PREDLAGATELJ: IZVRŠNI SVET SO KOČEVJE ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KOČEVJE ZA LETO 1988 Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 187: člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82, 34/^4 in 47/86) je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.. sprejela ODLOK o proračunu občine Kočevje za leto 1988 1. člen S proračunom občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Kočevje. 2. člen Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1988 din znašajo 1.951.116.492 in sc razporedijo: - za razporeditev po posebnem delu proračuna 1.933.345.222 - za tekočo proračunsko rezervo 17.771.270 Pregled prihodkov in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošneega dela občinskega proračuna. Sredstva nad dovoljenim obsegom proračunske porabe po proračunu za leto 1988, se bodo razporejala za namene določene z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni oTrčin v SR Sloveniji v letu 1988 in izločala na posebno partijo proračuna občine. 3. člen Od vseh tekočih prihodkov občinskega proračuna v letu 1988 sc 1 % sredstev izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna. 4. člen Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Kočevje (v nadaljnjem'besedilu: izvršni svet). Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom glede na gibanje prihodkov med uporabnike V okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom Skupščine občine Kočevje ali njenega izvršnega sveta ni določeno drugače. Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju rialog nepredvidene težave, ali če se odloči za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev, spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O tem mora obvestiti občinsko skupščino in predlagati ustrezno spremembo proračuna. 5. člen Upravnfin drugi državni organi, strokovne službe in organizacije pridobivajo sredstva za delo primerno načelom svobodne menjave dela, na osnovi ovrednotenega, programa dela za leto 1988 in v okviru razpoložljivih sredstev. Sredstva, ki jih delaci upravnih in drugih organov, strokovnih služb in organizacij pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, se zagotavljajo v skladu s sprejetimi dogovori. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu občine med letom povečali nad načrtovano rastjo bo skupščina občine z rebalansom proračuna zagotovila dodatna sredstva za povečanje osebnih dohodkov. Uporabniki proračunskih sredstev obračunavajo amortizacijo za osnovna sredstva v letu 1988 v višini razpoložljivih sredstev ter v skladu z zakonskimi določili. 6. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz občinskega proračuna, uporabljati za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, odgovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. 7. člen Uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati' izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegle zneske, določene za leto 1988 razen, če se s posebnim aktom oziroma dogovorom občinske skupščine ne določi drugače. 8. člen Prihodki, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo upravni organi ter prihodki, ki jih ustvari Temeljno sodišče Ljubljana — Enota Kočevje in občinski sodnik za prekrške so dohodek občinskega proračuna, razen če se s posebnim sklepom izvršnega sveta ne določi drugače. 9. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) in o uporabi sredstev rezerv za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS. Sredstva rezerv se smejo uporabiti največ do višine 50 % zbranih sredstev. Izvršni svet je tudi pooblaščen, da odloča o prenosu sredstev med posameznimi postavkami proračuna. 10. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni ali drug državni organ, strokovno službo ali organizacijo oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. 11. člen Oddelek zp občo upravo občine Kočevje spremlja pri proračunskih porabnikih porabo sredstev, ki so jim zagotovljena iz občinskega proračuna in po potrebi predlaga izvršnemu svetu sprejem ustreznih ukrepov. V primeru, da proračunski prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča izvršni svet o začasni omejitvi sredstev. 12. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta oziroma član izvršnega sveta, ki ga pooblasti izvršni svet. 13. člen Prihodki in odhodki, ki so bili doseženi na podlagi odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od L januarja do 31. marca 1988, so sestavni del občinskega proračuna za leto 1988. 14. člen Prilivi prihodkov od davkov občanov iz leta 1987 nad globalno opredeljeno rastjo splošne porabe se razporedijo za modernizacijo dela upravnih organov in izvedbo prostorskih izvedbenih načrtov. ' 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1988 dalje. Številka: 400-1/88-5/1 Datum: januar 1988 PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje: Stane ing. LETONJA BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE KOČEVJE ZA LETO 1988 ZNESEK INDEKS VRSTA PRIHODKOV REALIZACIJA 1987 PLAN 1988 88 : 87 0 Prenesena sredstva 57.094.623 89.358.492 165 1 Davek iz osebnih dohodkov 738.004.384 1.321.875.000 179 2 Prometni davek 355.673.504 315.822.000 89 3 Davek na dohodek od premoženja 37.972.669 48.500.000 128 4 Takse 66.364.929 - 112.631.000 170 5 Prihodki po posebnih predpisih 13.630.685 20.000.000 147 5 Prihodki upravnih organov 24.038.355 42.930.000 179 SKUPAJ PRIHODKI: 1.292.779.149 1.951.116.492 151 ZNESEK INDEKS SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV REALIZACIJA 1987 PLAN 1988 88 : 87 01 Dejavnost organov DPS 944.314.769 1.406.636.039 149 02 Dejavnost LO 30.347.000 '51.590.000 170 03 Dejavnost DPO in društev 67.321.380 114.446.000 170 04 Negospodarske investicije 593.421 593.421 100 05 Dejavnost krajevnih skupnosti 17.485.000 '29.725.000 170 06 Socialno in zdravstveno varstvo (občinske priznavalnine) 77.819.857 132.294.000 170 07 Komunalna dejavnost (vzdrževanje spomenikov NOB) 720.000 4.410.000 ■ _ 08 Sofinanciranje 49.799.567 86.521.000 174 09 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 3.701.658 107.129.762 — 10 Izločena sredstva 11.318.005 17.771.270 157 SKUPAJ ODHODKI: 1.203,420.657 1.951.116.492 162 Obrazložitev Ker družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1988, ki opredeljuje osnove in merila za oblikovanje občinskih proračunov, oziroma • obsega dogovorjene porabe, še ni dokončno usklajen in sprejet, je osnutek proračuna za leto 1988 pripravljen na podlagi navodil Republiškega sekretariata za finance. Pri oblikovanju višine proračuna za leto 1988 je vzeta kot osnova dogovorjena poraba izračunana po dogovoru za leto 1987 (brez takse parklarjev in kopitarjev), ki so ji odšteta sredstva za financiranje temeljnih pravosodnih organov (Temeljnega sodišča Ljubljana — enote v Kočevju, Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana - enote v Kočevju ter Sodišča združenega dela Ljubljana) za leto.. 1987 po merilih Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo. Tako ugotovljena osnova je povečna z indeksom 176, prišteta pa so ji ocenjena sredstva taks parklarjev in kopitarjev, prihodkov upravnih organov ter prenesena sredstva. Z enakim indeksom je oblikovan tudi predlog republiškega proračuna ob deflatorju 80 %, realni rasti družbenega proizvoda SR Slovenije v letu 1988 v višini 2,5 % in 10 % zaostajanju rasti splošne porabe za rastjo dohodka. Izračun obsega dogovorjene, porabe za občino Kočevje za leto a) dogovorjena poraba v letu 1987 1.111.853 b) sredstva za delo RPO v letu 1987 126.514 c) osnova a-b 985.339 d) osnova povečana za 761% 1.734.197 e) ocena taks parklarjev in kopitarjev v letu, 1988 84.631 f) ocena lastnih prihodkov upravnih organov v letu 1988 42.930 g) prenesena sredstva 89.358 h) dogovorjena poraba leta 1988 (d+e+f+g) 1.951.116 Prenesena sredstva v višini 89.358.492 predstavljajo 31.493.000 din sredstev, ki jih je republika namenila iz svojega preostanka sredstev po zaključnem računu proračuna za leto 1986 za korekcijo osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v upravnih organih. 55.674.000 din sredstev priliva prihodkov od davkov občanov nad globalno opredeljeno rastjo splošne porabe, ki niso omejevana in se-bodo porabila v letu 1988 za modernizacijo dela upravnih organov in izvedbo prostorskih izvedbenih načrtov. Preostalo pa so sredstva neporabljene tekoče proračunske rezerve. Ocena prihodkov izhaja iz realizacije prihodkov do 31. 12. 1987 ter povečanje splošne porabe za ugotovljeni odstotek. Med prihodki letos ni v skladu s spremenjeno zakonodajo posebnega občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač - postal je vir republiškega proračuna - povečuje pa se delež odstopljenega posebnega republiškega davka od prometa proizvodov. Le tega bo republika v letošnjem letu odstopila občini Kočevje po stopnji 1,6 % (letno cca 210.000.000 din). Med proračunskimi porabniki v letošnjem letu ni več temeljnih pravosodnih organov - to so: Temeljno sodišče Ljubljana - enota Kočevje, Temeljno javno tožilstvo Ljubljana — enota Kočevje in Sodišče združenega dela v Ljubljani. Od 1. 1. 1988 dalje se v skladu s spremenjenim Zakonom financiranja ti organi v celoti financirajo iz republiškega proračuna. ■ Pri razdelitvi prihodkov se je pri vseh proračunskih porabnikih upoštevalo povečanje z indeksom 170. Kot nova postavka v proračunu se letos prvič pojavlja v okviru komunalne dejavnosti izobešanje zastav v višini .3.186.000 din. Izvajalec te dejavnosti je DO KOMUNALA, finančne obveznosti pa bremenijo proračun. V okviru postavke »Dejavnost organov DPS« je predlog razdelitve v 000 din 857.758 din 374.413 din 46.114 din 36.201 din 8.196 din 21.043 din 40.800 din V sredstva rezerv se izloča v skladu z Zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS 1 % sredstev iz tekočega priliva. Osnutek proračuna je na svoji seji dne 3. 2. 1988 obravnaval Izvršni svet SO Kočevje in predlaga zborom občinske skupščine, da se proračun občine Kočevje za leto 1988 sprejme v predlaganem osnutku. Kočevje, februar 1988 gradivo pripravila Majda LINDIČ načelnik Oddelka za občo upravo srtUNicv upuiduiiiKum nicuci. — upravni organi — skupščina in IS — Postaja milice Kočevje — Občinski sodnik za prekrške — Občinsko javno pravobranilstvo — Družbeni pravobranilec samoupravljanja — Občinski štab TO Poročila UO: (ESA - 155) PREDLAGATELJ: GEODETSKA UPRAVA KOČEVJE-RIBNICA POROČILO O DELU GEODETSKE UPRAVE KOČEVJE - RIBNICA ZA LETO 1987 1. Splošno Geodetska uprava Kočevje — Ribnica je medobčinski organ in je zadolžena za izvajanje geodetskih del za potrebe občin Kočevje in Ribnica. V letu 1987 je bilo od desetih sistematiziranih delovnih mest zasedenih devet. Nezasedeno je bilo delovno mesto referenta za vzdrževanje evidence v prostoru. Ker so pravilniki o nastavitvi in vzdrževanju evidence že v veljavi, bo potrebno, če bomo hoteli imeti te evidence, zasesti tudi to delovno mesto. Dodatna sredstva bi morali zagotoviti občini Kočevje in Ribnica v razmerju 60:40. 2. Dela izvršena v letu 1987 2.1. Zemljiški kataster: Kot v preteklih letih je bil tudi v letu 1987 dan poudarek na ureditvi evidence o zemljiškem katastru. Zemljiški kataster je namreč podlaga za nastavitev ostalih evidenc v prostoru kot so: register območij teritorialnih enot, evidenca hišnih številk, evidenca stavbnih zemljišč in drugih, zato bo nujno v prihodnjih letih to evidenco ažurirati, oziroma dotrajane zemljiško-katastrske načrte obnoviti. Vzdrževanje zemljiškega katastra se je izvajalo na osnovi zahtevkov, prijav po uradni dolžnosti: a) na osnovi zahtevkov in prijav: - parcelacije - 196 zahtevkov (102 za Kočevje, 94 za Ribnico); - določitev mej — 80 zahtevkov (44 za Kočevje, 36 za Ribnico); - objektne spremembe - 65 prijav (50 za Kočevje, 15 za Ribnico); - parcelacije na podlagi ureditvenih načrtov — 3 vloge (2 Kočevje, 1 za Ribnico). b) po uradni dolžnosti: - nadaljevali smo z delom na uveljavitvi nove izpiere za k. o. Kočevje, k. o. Mahovnik in dela k. o. Željne. Uskladitev nove izmere z načrti stare izmere (1:2880) je izvršil Geodetski zavod SRS. po posebni pogodbi v vrednosti 8.229.000,- din. Uskladitev je bila izvršena za cca 3000 parcel v starem stanju. Razgrnitev podatkov nove izmere pa je izvajala naša Geodetska uprava. Uveljavljeni so bili podatki nove izmere ze 800 zemljiškoknjižnih vložkov. c) vse spremembe, ki so tekom leta nastale, so bile izvedene v operatu zemljiškega katastra. Izvedeno je bilo 3866 sprememb, od tega 2136 za občino Kočevje in 1730 za občino Ribnica. 2.2. Vodenje registra območij teritorialnih enot in evidenca hišnih številk: - izdanih je bilo 115 sklepov za hišne številke, od tega za občini Kočevje 80 in za občino Ribnica 35; - vse spremembe so bile registrirane v grafičnih evidencah; - nadaljevali smo z delom na izpopolnitvi grafične evidence Registra območij teritorialnih enot in evidence hišnih številk,in to za tista področja, kjer so bili pri nastavitvi kot osnova prevzeti avionski posnetki. To velja predvsem za področje občine Rib- na novo postavili 35 poligonskih točk. 2.4. Ostala geodetska in administrativna dela: Izvršili 77 zakoličb, 3 izvedeniška mnenja na Temeljnem sodišču niča in področje Strug. 2.3. Vzdrževanje točk-geodetske mreže: V mestu Kočevje in bližnji okolici smo obnovili ali Ljubljana, sodelovali kot izvedenci na 16-tih sodnih obravnavah pri določitvi mej, izdelali 362 mapnih kopij (180 za Kočevje, 182 za Ribnico), izdali 390 odločb, 122 prepisov, 56 potrdil, vsem zainteresiranim dajali informacije iz evidence, ki jih vodi naša Geodetska uprava, izvršili izmero področja poslovnih objektov ITAS-a, Kovinarja, INKOP-a, AVTA Kočevje, DONITA v Sodražici in več manjših izmer za potrebe lokacijske dokumentacije v občinah Kočevje in Ribnica. PROBLEMATIKA Tudi v letu 1987 je ostalo del zadev nerešenih. Teh je bilo 380 in to: zahteva za parcelacijo, prenos meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra, posnetke novo zgrajenih objektov ter prijave o spremembi vrste rabe. Če zaostanek časovno ovrednotimo, predstavlja to cca 5700 ur (rešitev ene zadeve 15 ur) kar pomeni, da bi zaostanek izvršili trije delavci v enem letu. Tu niso upoštevana dela, ki jih mora naša 'služba izvršiti po uradni dolžnosti kot je obnova zemljiškega katastra, uveljavitev nove izmere še za 12. katastrskih občin v občini Kočevje, revizije vrst rabe itd. Če upoštevamo, da imamo za ta dela predvideno v občini Kočevje in Ribnica tri delovna mesta, lahko zaključimo, da bomo pri enakih pogojih kot v letu 1987 rešili v letu 1988 toliko zadev, kolikor jih je ostalo nerešenih. Število zadev, prejetih v letu 1988, pa bo ostalo za naslednje leto. Da nekoliko omilimo nezadovoljstvo občanov in ostalih uporabnikov geodetskih storitev, rešujemo zahtevke po nujnosti zadeve. Prednost pri reševanju imajo tiste zadeve, ki bi lahko povzročile, če ostanejo dalj časa nerešene, naročnikom večjo škodo. To so parcelacije za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, zakoličite, posnetki za lokacijske dokumentacije, meje za ureditev okolice in objektne spremembe, ki so nujne zaradi adaptacije objektov. Drugo prioriteto imajo zahtevki za parcelacije, ki se nanašajo na promet z zemljišči (dokup funkcionalnega zemljišča, zamenjave, dedovanje in podobno), v tretji skupini pa so zahtevki za določitev mej, posnetki novo zgrajenih objektov in druge meritve po uradni dolžnosti. Rešitev navedene problematike je v naslednjem: — z zasedbo še enega delovnega mesta za dela na zemljiškem katastru; — z uvedbo modernejše tehnologije pri izvajanju terenskih in pisarniških del; — z zagotovitvijo sredstev za obnovo zemljiškega katastra. Zasedba še enega delovnega mesta zahteva dodatna sredstva občin Kočevje in Ribnica pri izvajanju rednega programa v višini cca 8.000.000,- din za leto 1988. Uvedba nove tehnologije je možna z nabavo sodobnega instru-mentarija za terenska dela in računalniške opreme za obdelavo podatkov (osebne računalnike, tiskalnike, ploter...). Nabava navedene opreme bo možna v naslednjih štirih letih s sredstvi, ki jih pridobi naša Geodetska uprava z meritvami. Obnova dotrajanih žfemljiško-katastrskih načrtov pa bo možna z zagotovitvijo dodatnih sredstev iz občinskih proračunov. Občina Kočevje v ta namen zagotavlja zadnjih sedem let manjša sredstva (v letu 1987 je bilo za obnovo porabljeno cca 15.000.000,- din), ki pa so veliko premajhna za večje posege na tem področju. Velik uspeh bo dosežen z uveljavitvijo nove izmere za k. o. Kočevje (predvidoma bo delo končano v letu 1988), saj so stari zemljiško-katastrski načrti za k. o. Kočevje že popolnoma dotrajani in neuporabni. Stanje v občini Ribnica pa je še veliko slabše, saj ol">na ne'zagotavlja niti sredstev.za izvajanje rednega programa. NAČELNIK GU: Devjak Oton, dipl. ing. geod. SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora Odsek za plan in analize Datum: 26. 2. 1988 POROČILO O DELU ODSEKA ZA PLAN IN ANALIZE V LETU 1987 V V preteklem letu je delo odseka potekalo v noyi organizacijski sestavi. Glede na pričakovane rezultate ugotavljamo, da je bilo delo kljub določenim kadrovskim težavam opravljeno zadovoljivo. Na’ doseganje kvalitetnejšega in učinkovitejšega dela je negativno vplivala tudi daljša porodniškg in bolniška odsotnost-nekaterih referentov in nekaj mesečna nezasedenost enega referata. Značilno za preteklo leto je bilo močno povečanje normativizma v gospodarstvu in celotni družbi. To je vplivalo na delo upravnih organov oz. odseka v obliki povečanega obsega dela nekaterih referentov. S sprejemanjem novih ali spremenjenih zakonskih in drugih aktov se je birokratizacija dela prenesla iz zveznih in republiških organov na upravne organe občine. Kljub dobri volji, da bi v odseku ublažili posledice birokratizacije vsaj na področjih, kjer so pogostejši stiki z občani, je bilo to oteženo. Večja elastičnost pri delu in popuščanje pred omejitvami se je večkrat odrazilo pri posameznih kršitvah zakonskih določil in v konfliktnih situacijah z drugimi upravnimi organi. Glede na to, da morajo občinski upravni organi skrbeti za izvajanje zakonitosti in biti pri tem dosledni, so se tako marsikateri postopki zavlekli dalj od pričakovanj. Marsikdaj pa so bile zadeve rešene tudi v nasprotju z »zdravo pametjo«. Povečane zahteve po raznih poročilih, analizah, planih, spremljanjih, ipd., so izničile želje in zahteve po zmanjševanju administracije. Ce se bo nadaljevalo s takim tempom administriranja - in kaže da se bo, bo posledica v še večjih zaostankih pri delu in še večje negodovanje ljudi. Planiranje in analiziranje gospodarstva To področje dela je bilo zaradi odsotnosti planerja v preteklem letu najbolj okrnjeno. Poleg že ustaljenih analiz o poslovanju gospodarstva in gibanju nekaterih kategorij (osebni dohodki, proizvodnja, izvoz - uvoz, itd.) so se pripravljala še ostala gradiva za potrebe Izvršnega sveta in skupščine. Pretežni del časa pa je bil porabljen za spremljanje gibanja sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in njihovo družbeno usmerjanje. Interventni zakoni in njihove spremembe so si sledili kot po tekočem traku. Prenašanje zakonskih določil v prakso in spremljanje njihovega izvajanja je povzročilo'ogromno administriranja in upravičenega negodovanja pri izvajalcih. Politika oz. družbeno usmerjanje delitve sredstev za osebne dohodke se je spremljala in izvrševala preko občinskega odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o delitvi sredstev za osebne dohodke. Strokovna dela za odbor je opravljal Odsek za plan in analize. Spremembe zvezne zakonodaje na področju pridobivanja celotnega prihodka in delitve dohodka so zahtevale prilagajanje sporazumov, odlokov in drugih aktov novim zahtevam. Negotovost, slabša informiranost in prelaganje začetka veljavnosti sprememb zakonodaje so po nepotrebnem povzročale dodatno delo in tudi kakšno zamudo ali slabše opravljeno delo. Kot nova naloga se je v preteklem letu pojavila Revitalizacija kočevskega prostora. Dela pri pripravi tega projekta so se prepletala skozi celo leto. V preteklem letu je prišlo tudi do sprememb pri izdelavi načrtov delovanja gospodarstva in družbenih dejavnosti v vojni. Nova zakonodaja in precejšnje spremembe pri tem načrtovanju ter vsebinska razširitev načrtovanja so zahtevala veliko vloženega dela. Nove 'zahteve so pri tem povzročile dosti nejasnosti in nerazumevanja. Končni rezultat vsega tega pa je bilo povečano administrativno delo kljub želji, da bi spremembe zakonodaje delo na tem področju poenostavile in olajšale. Posledice se čutijo tudi. pri zamujanju rokov izdelave načrtov. Kmetijstvo in gozdarstvo Referat pokriva področja dela pri izdajanju raznih odločb, potrdil, mnenj, poročil, obračunov, dovoljenj in drugih administrativnih del s področja, ki jih ureja Zakon 0 kmetijskih zemljiščih in zakon o gozdovih v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku. V preteklem letu je bilo precej dela vloženega v konstituiranje nove samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Referat opravlja plansko-analitska in druga strokovna dela za ta SIS. V skladu z določili ustanovitvenih aktov SIS so bili formirani tudi posamezni odbori, ki skrbijo za izvajanje programov tega SIS. Priprava gradiva in izvajanje sklepov odborov je v pristojnosti referata oz. tajnika SIS. Spremembe zakonodaje so imele vpliv tudi na povečan obseg dela referata, saj so se morali temu ustrezno prilagoditi posamezni akti in zagotoviti sredstva v skladu s spremenjenim načinom financiranja SIS. Ustanovitev novega SIS je ne glede na zagotovila, da se to ne bo zgodilo, povečala obseg dela tajnika SIS; saj je poleg skupščinskih gradiv SIS potrebno pripravljati tudi gradiva za seje odborov, pisati zapisnike in izvajati sklepe. Močneje se je povečalo tudi število delegatov v skupščini in odborih in s tem za marsikoga izguba lastnega delovnega časa zaradi udeležbe na sejah. Obrt in drobno gospodarstvo V letu 1987 so bili izvedeni postopki za ustanovitev 41 samostojnih obratovalnic s področja gospodarskih dejavnosti in prometa, 4 obratovalnice s področja gostinstva in 2 obratovalnic s področja prodaje na drobno. Poleg samostojnih obratovalnic je bilo izvedeno 33 postopkov za ugotovitev pogojev za opravljanje Obrti kot postranski poklic. V zvezi z opravljanjem gospodarske in drugih dejavnosti z osebnim delom in sredstvi občanov so bile izvršene še razne druge naloge s področja upravnega organa za obrt. Po številu se je povečal obseg novih obratovalnic. Vendar menimo, da to ni posledica toliko opevanih ukrepov in zavzemanj za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, temveč odraz vedno težjega položaja gospodarstva, katerega delavci vidijo večje možnosti zaslužka in osebne afirmacije v zasebnem delu, kjer so dejansko odvisni od rezultatov svojega dela v nasprotju z gospodarstvom, kjer jim usodo več ali manj kroji državna birokracija. Možnosti občine pri pospeševanju razvoja obrti' in vpliv na spremembe zakonodaje ter zagotavljanje sredstev in prostorskih možnosti za to, je minimalen. V praksi je še vedno velik razkorak med načeli in dejanskimi ukrepi oz. možnostmi za hitrejši razvoj obrti in zmanjševanje normativizma. V pristojnost referata za obrt in drobno gospodarstvo spada tudi družbena kontrola cen. Po relativnem zatišju v prvih devetih mesecih preteklega leta, ko so veljali režimi dokaj svobodnega oblikovanja cen, so bile kasneje po splošni zamrznitvi cen naloge upravnega organa močno povečane. Analize stanja, priprava predlogov, izdelave raznih odredb o cenah in druga dela v zvezi s postopnim odmrzovanjem cen so s ciljem zavlačevanja posameznih sprememb cen po nepotrebnem dodatno obremenjevala referat. V skladu s sklepom občinske skupščine je r-eferat opravljal tudi tajniške naloge komisije za vloge in pritožbe. Stanovanjsko-komunalno področje To področje je bilo kadrovsko zasedeno le del preteklega leta. Glede na otežene razmere gospodarjenja in padanje življenjskega standarda, so se določeni problemi še bolj izpostavili. Problematiko tega področja rešuje referat skupaj s SIS za komunalno in cestno dejavnost, samoupravno stanovanjsko skupnostjo ter posameznimi izvajalci dejavnosti. Na stanovanjskem področju so se Zaradi pomanjkljivega števila stanovanj problemi še povečali. Dodeljevanje kadrovskih stanovanj, nasilne vselitve, prenos SLR stanovanj na samoupravno stanovanjsko skupnost, so bile jedro dela na stanovanjskem področju. Razen tega se je več delalo tudi na področju zakonodaje v zvezi s stanovanjskim gospodarstvom ter družbenega dogovora na področju stanovanjskega gospodarstva. Na področju komunalne dejavnosti se je referat vključeval v reševanje problematike preskrbe z vodo, na določenih področjih cestnega gospodarstva in združevanja sredstev za izdelavo tehnične dokumentacije za izgradnjo kajakaškega centra na Kolpi. Področje družbenih dejavnosti Tudi za področje družbenih dejavnosti je bilo v preteklem letu značilno delovanje v omejenih materialnih možnostih razvoja. Lahko rečemo, da nikjer ni bilo toliko vsakovrstnega interventnega omejevanja in predpisovanja pravil obnašanja. Problematika financiranja posameznih družbenih dejavnosti ter spremljanje izvajanja interventnih zakonov na področju skupne porabe je imelo največjo težo dela na tem področju. Referat je spremljal gibanje obsega sredstev skupne porabe in aktivno sodeloval s strokovnimi službami SIS glede uravnavanja prispevnih stopenj za financiranje dejavnosti skupne porabe. Spremljale so se spremembe zakonodaje in prenašale v prakso. Spremljalo se je gibanje in nivo sredstev za osebne dohodke v družbenih dejavnostih glede na družbeno primeren obseg. Aktivno se je sodelovalo pri delu skupščin SIS in njihovih organih. Referat je sodeloval z ustrezno strokovno organizacijo pri pripravi dokumentacije za razglasitev dveh kulturnih spomenikov v občini in se aktivno ukvarjal s problematiko varovanja naravne in kulturne dediščine. Od ostalih aktivnosti lahko omenimo še spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma za razvoj družbenih dejavnosti in sodelovanje pri programu razvoja osnovnega šolstva v občini. Iz vsebine poročila dela odseka za plan in analize se da razbrati, da se je v preteklem letu močno povečalo administrativno urejanje razmer in predpisovanje pogojev delovanja posameznih dejavnosti v gospodarstvu in negospodarstvu. To je zahtevalo tudi večje angažiranje upravnih organov občine. Normativizem je povzročil več nekoristnega administrativnega dela in imel za 'posledico zmanjšanje strokovnega in kreativnega dela posameznih služb, katerim je to ena od glavnih nalog. Ker se v praksi kaže, da temu še dolgo ne bo konec, so zahteve po zmanjševanju administracije zgolj želja nekaterih, ki hkrati s predpisovanjem novih in novih zakonov upajo, da bodo v družbi naredili red, ki ne bo jrotreboval več preobilne administracije. Rezultati, ki še kažejo kot posledica, pa so ravno nasprotni željam. VODJA ODSEKA ZA PLAN IN ANALIZE Mirko JUŽNIČ, dipl. oec. POROČILO O DELU ODDELKA ZA OBČO UPRAVO ZA LETO 1987 Predlagatelj: ODDELEK ZA OBČO UPRAVO Naloge oddelka za občo upravo, ki so okvirno opredeljene z odlokom o občinskih upravnih organih so bile v letu 1987 opravljene po programu dela za posamezno področje. Družbeno varstvo pravic borcev NOV in drugih vojn: Na področju družbenega varstva borcev NOV so se uveljavila nova določila Družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV ter občinskega odloka o priznavalninah. Zaradi širjenja kroga upravičencev je prišlo do povečanja števila prejemnikov občinske priznavalnine. V letu 1986 je občinsko priznavalnino prejemalo 138 upravičencev, v letu 1987 pa 158. Za socialno varstvo borcev ter vojaških in civilnih invalidov vojne je bilo v preteklem letu za občino porabljenih 123.844.567 din od tega 9.165.467 iz sredstev zveznega proračuna za zdravstveno ter zdraviliško in klimatsko zdravljenje, 114.679.100 din iz proračuna SR Slovenije (84.384.543 din invalidskega dodatka, 30.294.557 din civilne invalidnine ter dodatka za postrežbo in tujo pomoč) ter 72.045.366 din iz proračuna občine za občinske priznavalnine. Za vojaške invalidnine, ki se plačujejo iz sredstev zveznega proračuna preko Poštne hranilnice Beograd nimamo podatkov. Po naši oceni je bilo teh sredstev približno 70.000.000 din. Tekoče so se usklajevale in nakazovale: v letu 1987 v letu 1986 - priznavalnine 158 138 - osebne invalidnine 100 104 - invalidski dodatek 117 46 - civilne invalidnine 32 32 - družinske invalidnine 121 130 - ortopedski dodatek 21 21 - kadrovske pomoči 8 5 - pomoč ŽFT po zakonu in odloku 34 + 3 34 + 3 Izvršena je bila prevedba prejemkov vseh kategorij upravičencev po zakonu o vojaških invalidih, zakonu o civilnih invalidih vojne in občinskem odloku o priznavalninah. Aktivno je bilo delo komisije za zadeve borcev občinske skupščine, katere glavna naloga je spremljanje problematike borcev in predlaganje ukrepov za izpopolnjevanje sistema družbene skrbi ter odobravanje občinskih priznavalnin. Komisija se je sestala petkrat, obravnavala je vloge za priznavalnino ter enkratne pomoči. Iz občinskega proračuna je bilo Občinskemu odboru ZZB NOV Kočevje dodeljenih 2.000.000 din za pomoč posameznim borcem pri stroških zdravljenja. Za nadaljnje zagotavljanje vseh oblik socialnega in zdravstvenega varstva udeležencev NOV je bilo v letu 1987 opravljenih več razgovorov, ki so se jih udeležili predstavniki Republiškega komiteja za borce, zdravstvenega doma, občinske skupnosti socialnega skrbstva, Doma starejših občanov ter predstavniki borcev. Splošna poraba: Družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1987 je globalno opredelil rast občinskega proračuna, ki je bil sprejet na zborih občinske skup- ščine 27. 3. 1987. Glede na gibanje rasti dohodka na ravni SR Slovenije pa sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti 28. 12. 1987 sprejela rebalans proračuna, ki je temeljil na ugotavljanje rasti dohodka za prvo tromesečje v skladu z določilom zveznega interventnega zakona. Prvotna višina proračuna 692.156.623 din se je povečala na dokončno ugotovljeno višino 1.203.358.623. Občina je z , obstoječimi viri pokrila dogovorjeno porabo v višini 1.126.636.562. Razliko 76.722.061 pa predstavlja odstopljeni del posebnega republiškega prometnega davka. 31. 12. 1987 je bil izkazan presežek v višini 55.674.000 iz naslova sredstev »od davkov občanov« ustvarjen z izterjavo nad dogovorjenimi 95 %. Ta sredstva se po dogovoru ne vštevajo v obseg omejenih prihodkov in bodo porabljena za modernizacijo dela upravnih organov. Pretežni del proračunskih sredstev, to je 1.013.734.823 din ali 84 % je bilo namenjenih za delo državnih organov in DPO. Za družbeno varstvo udeležencev NOV je bilo namenjenih 6 % ali 72.045.366 din, za dejavnost ljudske obrambe 2,5 % ali 30.347.000 din, za delovanje delegatskega sistema v KS 2,5 % ali 29.725.000 din, za ostale namene 5 % ali 57.506.434 din. Povprečni čisti osebni dohodki funkcionarjev v skupščini in Izvršnem svetu so bili v letu 1987 sledeči: predsednik SO 526.513 din, predsednik IS 525.863 din, sekretar SO in IS 471.692 din, predstojnik upravnega organa (član IS) 474.043 din, predstojnik upravnega organa, ki ni član IS 441.789 din. Upravni organi: Opravljena so bila vsa finančna strokovna opravila v zvezi s sredstvi za delo upravnih organov: finančni načrt upravnega organa, delovne skupnosti, sklada skupne porabe, periodični obračuni in zaključni računi. V delovni skupnosti upravnih organov je bilo po stanju 31. 12. 1987 zaposlenih 74 delavcev, od tega 8 z visoko strokovno izobrazbo, 17 z višjo, 34 s srednjo, 9 z nepopolno srednjo in 6 z osnovno šolo. Samoupravne pravice delavcev so glede na položaj državne uprave nekoliko omejene, uresničujejo pa jih delavci v skladu s svojimi samoupravnimi akti preko organov upravljanja in posameznih komisij. Osebni dohodki delavcev zaposlenih v upravnih organih so v letu 1987 v povprečju zaostajali za OD delavcev v gospodarstvu za 10—15 %. Usklajevali so se vsake tri mesece za nazaj glede na razpoložljiva sredstva. Povprečni čisti osebni dohodki delavcev so bili v preteklem letu glede na stopnjo zahtevnosti sledeči: VII/2) - visoka izobrazba (inšpektor) 358.539 din VII/1 — visoka izobrazba (referent) 319.437 din VI/2 - višja izobrazba (inšpektor) 309.218 din VI/1 — višja izobrazba (referent) 276.974 din V — srednja izobrazba (referent) . 237.365 din V — srednja izobrazba administratorka) 217.090 din lil — dvoletna (odprava pošte). 178.923 din I - osnovna šola (snažilka) 145.014 din Upravni organi so v letu 1987 dobili v reševanje 6097 zadev. Iz preteklih let je ostalo nerešenih 3495 zadev, ifako je bilo v reševanju skupno 9592 zadev. Od vseh obravnavanih zadev je ostalo 31. 12.1987 nerešenih 2200 zadev ali 23 %. Število zadev po posameznih upravnih organih: Označba PREJETI SPISI iz prejš. let v letu 1987 skupaj rešen. nerešen. Sekretariat občinske skupščine 42 46 88 39 49 Izvršni svet 87 190 277 210 67 Kom. za družb: razv. in urej. pr. — Odsek za urb. 481 757 1238 755 483 Uprava za družbene prihodke 28 225 . 253 232 21 Oddelek za občo upravo 336 203 539 440 99 Oddelek za notranje zadeve . 176 351 527 396 131 Kom. za družb. razv. in urej. pr. — Odsek za plan 349 403 752 509 243 Oddelek za inšpekcijske službe 196 416 612 186 426 Geodetska uprava 1664 2400 4064 3563 501 Oddelek za ljudsko obrambo 136 1106 1242 1062 180 SKUPAJ: 3495 6097 9592 7392 2200 Še iž leta 1986 je ostala nerealizirana idejna zamisel o ureditvi sprejemne pisarne. Vzroki za neizvršitev te zamisli so isti kot v letu 1986 — prostori in pomanjkanje finančnih sredstev. Izvedba sprejemne pisarne bi bila mogoča le, če bi za Občinski štab TO zagotovili ustrezne prostore zunaj upravne stavbe. NAČELNIK oddelka za občo upravo Majda LINDIČ POROČILO O DELU UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE Občinska uprava za družbene prihodke je z velikim prizadevanjem za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti pri izvajanju davčne politike na območju občine Kočevje v letu 1987 opravila vse ji poverjene naloge v skladu z Zakonom o upravah za družbene prihodke, Zakonom o davkih občanov, odloki občinske skupščine ter drugimi predpisi, smernicami in navodili. V skladu z aneksom k dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1987 katerega udeleženka je tudi občina Kočevje smo pripravili vse spremembe odlokov in sicer: — Sprememba odloka o davkih občanov v katerem smo dopolnili sistem davčnih olajšav za začetnike poslovanja v manj razvitih območjih — Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve s katerim ukinjamo občinski davek od prometa alkoholnih pijač — Odlok o spremembah odloka na promet nepremičnin v katerem smo valorizirali lestvico davčnih osnov za davek na promet nepremičnin Za vsa dela, ki jih je uprava dolžna v posameznem letu izvršiti tako na podlagi Zakona o davkih občanov, Zakona o upravah za družbene prihodke, občinskih odlokih in drugih predpisih je bilo v letu 1987 sistemiziranih 10 delovnih mest. Za uspešno opravljanje nalog tako po obsegu kot kvaliteti dela so potrebni ustrezno strokovno usposobljeni kadri razporejeni na, dela- ip naloge glede na zahtevnost nalog in glede na obseg dela. Ugotavljamo, da je kadrovski problematiki na naši upravi posvečena premajhna pozornost prav tako sistem nagrajevanja ni ustrezno rešen. Zavedati se je potrebno, da se dela na upravi za družbene prihodke ne morejo primerjati z deli drugih upravnih organov prav zaradi odjo-znosti in odgovornosti ter da le strokovno usposobljeni kadri, primerno nagrajeni učinkovito opravljajo naloge tako po kvaliteti kot obsegu in da je od učinkovitosti Uprave za družbene prihodke odvisen tudi obseg dovoljene splošne porabe v DPS. Iz prej naštetih razlogov ugotavljamo izredno fluktuacijo kadrov predvsem na ključnih delih in nalogah kot so davčna izterjava, odmera družbenih dejavnosti iz kmetijstva in gospodarskih dejavnosti. V upravnem postopku je bilo v letu 1987 izdanih skupaj 4943 odmernih odločb, ki se nanašajo na odmero sledečih družbenih obveznosti: Odmera družbenih obveznosti iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku in v pavšalnem letnem znesku V letu 1987 je bilo za leto 1986 opravljenih 260 pregledov poslovnih knjig in poslovne dokumentacije, od tega je bilo 141 zavezancem odfečena verodostojnost poslovnim knjighm zaradi neizkazo-vanja celotnega prihodka obratovalnice, nepravilnega vodenja poslovnih knjig, neustrezne ali fiktivne poslovne dokumentacije kar je imelo za posledico nepriznavanje davčnih olajšav za posamezne primere oziroma izrek denarnih kazni v 43 primerih v višini 2.300.000, - din oziroma vložitev prijav UNZ Ljubljana zaradi suma kaznivega dejanja zatajitve družbenih obveznosti. V odmer-nem postopku je bilo za zavezance iz gospodarskih dejavnosti odmerjenega 260.987.000,- din davka od tega je znašala izterjava 249.568.000, - din, zavezancem, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku pa je za 184 zavezancev znašala odmera135.847.000.-din, izterjava pa 35.543.000,- din. Pri odmeri so bile zavezancem priznane davčne olajšave in sicer: za izvoz 2 zavezancem v višini 2.349.622,- din odmerjenega davka za novo zaposlene delavce 4 zavezancem v višini 340.487,- din odmerjenega davka za začetnike poslovanja 9 zavezancem v višini 3.843.080,- din odmerjenega davka za vlaganje v razširitev dejavnosti 18 zavezancem v višini 7.357.835.- din odmerjenega davka. Na račun priznanih olajšav je bilo manj odmerjenega davka v višini 13.891.024.- din. Podan je bil tudi poudarek ugotavljanja oziroma odkrivanja občanov, ki občasno dosegajo dohodek iz. gospodarskih dejavnosti brez ustreznega dovoljenja. Odkritih je bilo 37 občanov, v 11 primerih pa je bila izvršena odmera davka po občinski stopnji. Odmera davka iz kmetijske dejavnosti Izvršena je bila odmera davka in prispevkov za 1702 zavezanca, od tega je bilo odmerjenega 7.315.000,- din davka. Pri odmeri obveznosti iz kmetijske dejavnosti se poleg davka odmerjajo tudi prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, solidarnostni prispevek starostnega zavarovanja, vodni prispevek, solidarnostni prispevek in krajevni samoprispevek. Kot večji problem pri odmeri obveznosti iz kmetijske dejavnosti je razdrobljenost kmetij in neurejeno zemljiškoknjižno stanje. ' Odmera davka in prispevka od stavb, dediščin in daril, nepremičnin, davka iz premoženja in na dohodek od premoženja, davka iz skupnega dohodka Na področju odmere obveznosti davka in prispevka na posest stavb, dele stavb, stanovanj in garaž ugotavljamo, da je stanje neurejeno iz razloga, ker je popis in točkovanje le-teh opravljeno nedosledno in pomanjkljivo: — popis garaž še vedno ni narejen — točkovanje večjega dela stavb je izvršeno nedosledno — popis stavb še vedno ni v celoti opravljen Zaradi navedenih razlogov je v občini Kočevje za leto 1987 zajetih v odmero prispevka za zaklonišče le 832 stanovanjskih hiš, pod odmero davka pa zapade le 44 stanovanjskih hiš — to so tiste, ki presegajo 160 m2 koristne stanovanjske površine. Sami pri sebi pa sevprašajmo koliko so ti podatki realni, če po drugi strani pogledamo podatek, da je uprava v lastni iniciativi izvršila popis in odmero hiš, ki se občasno uporabljajo in vikendov v zunanjih krajevnih skupnostih, ter da je le-teh 134 primerov, ki zapadejo pod odmero davka. Pri odmeri davka na dediščine in darila, nepremičnine ter dohodka od premoženja ugotavljamo neizkazovanje realnih davčnih osnov kar ima za posledico dodatno delo in cenitev davčnih osnov. Davek iz SDO je odmerjen 20 zavezancem od teh 16 obrtnikom v skupnem znesku 7.639.000,- din. Tekom leta 1987 je uprava izdala 1038 potrdil o premoženjskem stanju. Za odmero davka na promet premičnega premoženja je bilo prijavljenih 1024 kupnih pogodb, za odmero davka na promet nepremičnin, dediščin in daril pa 450 pogodb, v 227 primerih je bil odmerjen davek, 566 občanom pa je bila izvršena odmera zveznega in republiškega prometnega davka- od nabave novih oziroma rabljenih vozil. Knjigovodstvo je bilo v letu 1987 vodeno avtomatsko in sicer analitika pri kateri je bilo opravljenih preko 40.000 vknjižb, sintetika se še nadalje vodi ročno in je bilo opravljeno preko 6.500 vknjižb. Opravljene so bile vse vknjižbe vseh obremenitev, plačil, odpisov in pripisov. Vsem, ki svojih obveznosti niso poravnali pravočasno so bile obračunane zamudne obresti. Mesečno so se redno izdelovala poročila o obremenitvah in plačilih. Točno in pravočasno so se izdelovale polletne in letne bilance. Obračunano je bilo tudi nadomestilo za pobrane prispevke SIS družbenih dejavnosti v višini 26.262.390,- din kot prihodek Uprave za družbene prihodke. Pri izterjavi smo se posluževali vseh možnih zakonskih ukrepov, razen prisilne izterjave iz zavezančevega premičnega premoženja. Zasegli smo sredstva po računih zavezancev, njihovih žiro računih, kot tudi žiro računih DO, gotovinska izterjava na terenu, zasegali osebne dohodke in druge terjatve občanov. Iz obrazca o obremenitvah in plačilih davkov in prispevkov po stanju 31. 12. 1987 je razvidno, da so obremenitve znašale 1.653.801.000, - din, plačila. 1.625.282.000,- din, neplačano 28.519.000. - din ali 98,276 % izterjava vseh predpisanih obveznosti, kar pomeni po višini obremenitev približno 30 mesto med občinami v SRS in delitev 3 mesta po uspešnosti izterjave. Iz poročila je razvidno, da je delo na občinski upravi za družbene prihodke odgovorno in zahtevno ter da je.za njihovo uspešno delo potrebno tudi večje vključevanje drugih upravnih služb kot na koncu, da je potrebno poskrbeti za primerno nagrajevanje delavcev, ki opravljajo dela in naloge. Program dela za leto 1988 Uprava za družbene prihodke bo v skladu z zakonom o Upravah za družbene prihodke opravljala naloge določene s predpisi in sicer: — ugotavljala davčne obveznosti občanov, pobirala davke in prispevke, nadzorovala pravilnost davčnih napovedi ter izpolnjevanje davčnih obveznosti občanov, pri tem pa bo poseben poudarek dan vsebinski kontroli ter realnim davčnim osnovam — ugotavljala in analizirala delovanje davčnega sistema, davčne politike ter pripravljala predpise s področja davkov — s službo izterjave si bo prizadevala za dosledno izterjavo vseh odmerjenih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v skladu z družbenim dogovorom o splošni porabi — z inšpekcijsko službo bo izvajala tudi neposredno terensko kontrolo in zagotavljala izvajanje predpisov v sodelovanju s tržno inšpekcijo, PM in drugimi organi — se zavzemala za stimulativno davčno politiko na področju drobnega gospdarstva. , Uprava za družbene prihodke POROČILO O DELU ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE V LETU 1987 Občinski upravni organ za notranje zadeve je v letu 1987 opravljal naloge iz svoje pristojnosti, katere opredeljuje 44. člen zakona o notranjih zadevah. Te naloge se nanašajo na upravne zadeve prometa, potnih listin in tujcev,( prijavno-odjavne službe, osebnih izkaznic, državljanstva ter matične službe. Ocenjujemo, da je delo potekalo zadovoljivo, čeprav smo med letom imeli dokaj težav s kadri. Med letom sta namreč bili zaradi bolezni za daljši čas odsotni referentki za javni red in mir ter pri-javno-odjavno službo. Slednja pa je odšla že pred koncem leta na porodniški dopust. Že nekaj let pa je oddelek tudi brez oddelčne administratorke, kar se tudi odraža pri delu. Oddelek je namreč med najbolj obremenjenimi z strankami v občinski upravi in pri tem bi administratorka lahko v marsičem razbremenila referente, da se bi lažje posvetili strokovnemu delu. Velik problem nam ostanejo še naprej uradne ure, ker se jih občani enostavno ne držijo. Specifika občine je namreč velika razsežnost in logično je, da če pride občan iz oddaljenega kraja, mu urediš zahteve, ne glede na uradne ure. Vendar pa tovrstni občani sploh niso problem, problem so tiste vrste občani, ki sploh nočejo spoštovati neke dogovorjene predpise. Namreč, delo referenta ni samo v neposrednem stiku z občanom, ampak vsaj še dvakrat toliko z izpeljavo posamezne zadeve. Kljub prej povedanemu pa smo na posameznih, področjih dela, kontizmirano nadaljevali z izboljšanjem kvalitete dela. Zadovoljni smo, da smo na vseh področjih uspeli dokaj ažurno in pravočasno reševali zadeve tako, da z redkimi izjemami zamud v rokih sploh ne beležimo. Pa šq te so bile posledica, ko smo bili odvisni od podatkov iz drugih občin ali republik. Kratek pregled problemov in statističnih podatkov ha posameznih področjih pa je naslednji: 1. UPRAVNE ZADEVE PROMETA V letu 1987 je bilo na novo, oziroma iz drugih občin registriranih 469 vozil, obnov registracije in sprememb pa 82. Podaljšanj registracije vozil na oddelku je bilo 750, v pooblaščeni organizaciji AVTO Kočevje pa 3650. Z uslugami te delovne Organizacije so občani zadovoljni. Odvzetih, vrnjenih in komisijsko uničenih je bilo 1009 registrskih tablic. Izdanih je bilo 225 tablic »PREIZKUŠNJA«. Za odvzem tablic je bilo izdanih 110 odločb zaradi poteka registracije. Ob vseh spremembah, bodisi prekoračitve roka podaljšanja registracije, prodaje na drugo registracijsko območje, je nujno tablice vrniti. Ker pa lastniki pogosto tega ne storijo, bodisi zaradi neznanja, bodisi zaradi drugih interesov, nastopijo velike težave. Tako imamo nekaj primerov nerešenih že več let. V letu 1987 je bilo izdanih 450 novih vozniških dovoljenj, Uspeh na izpitih za voznike motornih vozil se giblje nekje okrog 50 % na teoriji in okrog 70 % na vožnji. Procentualno je na ravni prejšnjih let ter tudi v primerjavi s SR Slovenijo. Izpitna komisija dela za občino Kočevje in Ribnica. Šteje štiri člane in kaže še potrebe po tem, ker je za sedanje preveč dela. Tajniške posle za komisijo vodi referentka na oddelku. Kritik nad delom komisije tako v zakonitem kot strokovnem smislu nimamo ne na oddelku kot tudi ne s strani kandidatov. Ne moremo se pa pohvaliti s pogoji dela komisije, ki še zmeraj dela kot podnajemnik v prostorih Avto šole. Poseben problem pa je v zimskih mesecih neosvetljen parkirni prostor, kar pa izgleda, da se bo v nekaj mesecih uredilo. Avto šola dela v sklopu AMD in tudi njeno delo ocenjujemo kot dobro. Med letom smo odpravili kontrolni pregled zakonitosti dela avto šole in nismo ugotovili napak, ki bi vplivale na kvaliteto dela. Res pa je, da je danes šoferski izpit že hudo draga zadeva. Varstvenih in varnostnih ukrepov prepovedi vožnje motornih vozil smo beležili 150 in je nekoliko v porastu v primerjavi z letom prej (141). Kot zanimivost naj povemo, da je glavni vzrok prepovedi vožnje v vseh primerih alkoholizem. 2 2. JAVNI RED IN MIR A) Potni listi V letu 1987 je bilo na novo izdanih 979 potnih listov, podaljšanj 843. Oboje je na ravni prejšnjih let, pa če pav so potni listi za občana že kar draga zadeva. Namreč, med letom so se podražili obrazci potnih listov kar za dvajsetkrat, v kratkem pa lahko pričakujemo še občutno povečanje ostalih pristojbin. Pri občanih pa tudi opažamo boljši odnos do potnih listin, saj smo imčli prijavljenih le deset pogrešanj. B) Orožje in eksplozivne snovi Kakšnih posebnih težav na obeh področjih dela nismo zabeležili. Primeri nabave in odprodaje lovskega orožja rešujemo po že ustaljeni metodi, enako to velja za nabavo in promet eksplozivnih snovi. Večji problem nam predstavlja varnostno orožje, po katerem povpraševanje ne pojenjuje. Seveda pa pri tem velja izredno strog kriterij, oziroma je stališče, da nabavnih dovoljenj praktično ne bi izdajali. C) Javni shodi in javne prireditve Posebnih problemov nismo imeli, kar pa jih je bilo, mislimo da smo jih demokratično rešili. Še zmeraj nam predstavljajo problem prepozni roki prijav z strani organizatorjev, tako da smo jih nekaj s sklepi zavrnili. Večkrat pa to ne moreš storiti, posebno takrat, kadar je za tako prireditev širši družbeni interes. Manj smo beležili tudi negodovanj občanov zaradi nočnega kaljenja, javnega reda in miru. Verjetno je to posledica, da smo med letom pridobili nekaj zabaviščnih kapacitet (disco) v samem Kočevju ter okolici in ni koncentracije na enem mestu. D) Prijavno odjavna služba, osebne izkaznice in register prebivalstva Prebivalstvo v občini Kočevje zelo počasi narašča in nas je po podatkih v februarju nekaj manj kot 1900 (žensk več kot moških). Pri priselitvah je največ priseljencev iz naših južnih republik, predvsem iz ekonomskih razlogov. Žal je to v večini nekvalificirana delovna sila in prava redkost je da se priseli kakšen strokovnjak. Priseljenci pa pri prijavah največkrat nimajo urejenega ne stanovanjskega kot tudi ne prvotnega pogoja bivanja, iščejo razne možnosti pri sorodnikih, znancih, navezujejo se eden na drugega, kar vse nam predstavlja obilico težav. Samo želimo si, da se bi enkrat začelo uresničevati tisto, kar smo si zapisali v družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini in končno tisto, kar je zapisano tudi v samoupravnih aktih delovnih organizacij. Glede Romov tudi ni bistvenih premikov na boljše. V okviru možnosti in denarja se sicer nekatera naselja urejujejo, nekatera so pa še vsa po starem (Trata, Mestni log). Največ govorimo o Romih takrat, ko so aktualna zelišča, ker se takrat največ gibljejo, pot ha. 3. OSEBNA STANJA IN MATIČNA SLUŽBA Na področju osebnih stanj in matične službe je delo potekalo brez večjih težav. Obe zaposleni svoje delo strokovno in vestno opravljata. Občani niso negodovali nad dolgim reševanjem nalog, ker so te bile rešene v zakonito najkrajšem možnem roku. Na področju matične službe smo uveljavljali občinski odlok o matičnih območjih, ki je bil sprejet na zborih občinske skupščine z veljavnostjo od 1. 1. 1987 dalje. Po tem odloku ima občina pet matičnih območij s po eno matično knjigo rojstev in smrti. Racionalizacija je očitna, saj se je prej vodilo 79 knjig za eden in drugi namen. Enoletna praksa je pokazala smotrnost tozadevne racionalizacije. ' x Sklepanje zakonskih zvez se vrši v dvorani KS Kočevje mesto. Čas porok je v odvisnosti želja mladoporočencev, največkrat pa je to v soboto popoldne. Glede dvorane pa moramo reči, da je zelo primerna manjka pa nam denarja za še boljšo opremo. Na zaključku naj omenimo, da smo se v poročilu dotaknili le najvažnejših vprašanj iz programa dela. Nič nismo rekli o krajevnih uradih v Predgradu, Fari, Psilnici in Dragi, ki delajo v okviru oddelka za notranje zadeve. Zaposleni na krajevnih uradih opravljajo dela iz pristojnosti notranjih zadev, nekatera opravila za ostale upravne organe kot tajniške posle za krajevne skupnosti, kjer imajo sedež. S strani RSNZ smo imeli v letu 1987 opravljen inšpekcijski pregled poslovanja na področju osebnih stanj in matične službe, JRM in PL. Zaposleni pa so se tudi udeležili vseh oblik izobraževanja, posebno ob spremembah zakonskih predpisov. V planu dela za leto 1988 imamo, še posebej izpostavljene naslednje naloge: - nadaljna krepitev kvalitete dela na vseh področjih - dopolnilno izobraževanje zaposlenih, še posebej ob zakonskih spremembah - varnostne in obrambne priprave, še posebej varnostne, saj smo odgovorni za čim boljšo kvaliteto varnostnih načrtov v OZD in KS - nadaljna težnja po pozabitvi opreme, posebno računalniške, saj naj bi oddelek prešel v roku dveh let na računalniško vodenje vseh postopkov. NAČELNIK Miha Majerle, 1. r. | :m pa se postopoma vse pozabi in miruje do naslednjega izbru-Voditi evidenco v neurejenih naseljih je pa izredno težko. POROČILO O DELU ODDELKA ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA Oddelek za inšpekcijske službe opravlja nadzor na področju inšpekcije dela, sanitarne, veterinarske, urbanistične, vodnogospodarske, kmetijske, tržne in požarne inšpekcije. V inšpekcijskem nadzoru prevladuje preventivno delovanje, ki ga v večini primerov ocenjujemo kot pozitivno. Še vedno pa se pojavljajo primeri nespoštovanja našega delovanja, predvsem na področjih, kjer je potrebno za izvedbo določenih ukrepov zagotoviti znatna finančna sredstva. Materialno-tehnična opremljenost ne sledi potrebam, zaradi česar bo kljub omejitvenim ukrepom potrebno zagotoviti potrebna sredstva za učinkovito inšpekcijsko nadzorstvo. Usklajen inšpekcijski nadzor za zmanjšanje onesnaženosti in ogroženosti okolja se je izvajal po programu republiških inšpektoratov, ki je v preteklem letu zajel predvsem največje že obstoječe in potencialne onesnaževalce. OZD so dolžne izdelati sanacijske programe. Ker seje v preteklosti premalo posvečalo tej problematiki, so za izvedbo sanacij potrebna ogromna finančna sredstva, ki sedaj kljub angažiranosti posameznikov predstavljajo glavno oviro. Za odpravo negativnih posledic na okolje, predvsem pa na podtalnico, je v teku izgradnja komunalnih objektov — kanalizacijskega omrežja Stara cerkev - Kočevje in v pripravi Rudnik - Šalka vas. Pri nadzoru pa se ugotavlja dotrajanost že obstoječega omrežja (Cankarjeva, Šeškova), ki ga bo potrebno sanirati. Neugodna epidemiološka situyeija v preteklem letu je posledica dveh pojavov zastrupitve s hrano pri 54 osebah (Slaščičarna Mur-tezani. Hotel Pugled). V prvem primeru je bila povzročitelj Salmonella enteritidis, v drugem pa koagulaza in stafilokok. Takšna epidemiološka situacija je posledica higienskih in sanitarno-teh-ničnih pomanjkljivosti. Higiensko stanje v objektih za proizvodnjo in promet živil ter turi$tično-goštinskih objektih je v večji meri odvisno od zaposlenega osebja. Določen premik na tem področju bo dosežen s ponovitvami tečajev higienskega minimuma, katerega morajo 'živilci permanentno obnavljati. Sanitarno tehnični in higienski pogoji se z rekonstrukcijami oz. adaptacijami trgovin izboljšujejo, izjema so podeželske trgovine, kjer se te pomanjkljivosti prepočasi odpravljajo. Neugodna epizootiološka situacija v občini je zahtevala večje angažiranje veterinarske inšpekcije na preventiranju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, ki se zatirajo po zakonu (steklina, goveji lišaj, kuga čebelje zalege, salmoneloza, tuberkuloza, fascioloza, svinjska rdečica, trihineloza, svinjska kuga in mastitis pri kravah). Od teh bolezni so bile posebnega pomena številni primeri stekline, goveji lišaj ter preventivni ukrepi prašičje kuge in trihineloze. Vnos trihineloze in prašičje kuge nam preti iz drugih republik in je pogojen s prometom prašičev iz okuženih krajev Jugoslavije. To pa lahko preprečimo le tako, da bi krhetijska organizacija dobavljala za zasebne rejce prašiče iz preverjenih področij in pa z ustreznim programom izobraževanja vseh rejcev živali. Razvoj kmetijstva na kočevskem (živinoreja, kmetijska zemljiška politika, kvaliteta repromateriala) je v celoti odvisen od ekonomske situacije. Kontrola uveljavljanja in porabe interventnih sredstev (premije, regresi, nadomestila) v proizvodnji hrane je,pokaza- la, da ta sredstva ne predstavljajo posebne stimulacije za razvoj, ampak, da le deloma pokrivajo izpad dohodka v vseh panogah kmetijstva. Ugotovljene nepravilnosti pri uveljavljanju teh sredstev so prav gotovo posledica negativne ekonomske politike v kmetijstvu. Za odpravo teh nepravilnosti bi bilo potrebno že pri obravnavi in sprejemanju dogovorov konkretno predlagati realne pogoje, za katere so proizvajalci upravičeni do interventnih sredstev. • Izvajanje kmetijske zemljiške politike v občini, katere nosilec je kmetijska zemljiška skupnost je v veliki meri odvisno od finančnega položaja te skupnosti. Zato bi bilo potrebno, da se za skupnost zagotovi stalen vir financiranja v skladu z Zakonom 0 kmetijskih zemljiščih (odlok). Na področju požarnega varstva je bila posebna pozornost namenjena OZD s povečano požarno nevarnostjo preko rednih in kontrolnih pregledov ter v sklopu različnih akcij (NNNP. mesec požarnega varstva ipd.). Stanje na področju varstva pred požarom v DO LIK se je v preteklem letu izboljšalo, saj so odpravili večino pomanjkljivosti iz leta 1986, poleg tega pa še poostrili kontrolo pri vzdrževalnih delih, pri katerih se uporablja odprti plamen oz. iskreče orodje. V DO Melamin je poostrena kontrola opremljenosti s sredstvi za gašenje začetnih požarov, vzdrževanju le-teh. urejenost proizvodnih in skladiščnih prostorov ter prehodnosti transportnih in evakuacijskih poti. V DO Itas še vedno ni urejeno skladišče tehničnih plinov, čeprav je postopek že začel. DO mora za obstoječo lakirnico in sušilnico izvesti kontrolirano ventilacijo in označiti cone nevarnosti. V drugih DO je stanje zadovoljivo, izjema so dotrajani objekti in elektroinštalacija v kmetijstvu. Na področju inšpekcije dela - delovnih razmerij se na podlagi pritožb ugotavljajo nepravilnosti pri nespoštovanju trimesečnega roka za objavo prostih del in nalog, ko delavec izpolni pogoje za polno ospbno pokojnino; napake pri internih razpisih znotraj DO, ko zasedejo določena delovna mesta delavci z neustrezno strokovno izobrazbo; nepravilnosti pri sklepanju kooperantskih razmerij. Na področju varstva pri delu se ugotavlja nespoštovanje predpisov novega zakona o varstvu pri delu. Na področju tržne inšpekcije je bil poudarek na kontroli blagovnega prometa; to je med drugim kontrola cen (označevanje in kalkulacija), minimalni tehnični pogoji; pri teh se opaža, da je precej trgovskih poslovalnic izven mesta potrebnih adaptacij. Opaziti je naraščanje prekrškov iz blagovnega prometa (označevanje cen). Preskrba prebivalstva je v mejah normale. Pri kontrolah obrti in gostinstva je pri gostinstvu trend upadanja kakovosti ponudbe. Gostinci opuščajo hrano. Pri obrti ni večjih odstopanj; opaziti je na nerednost pri pošiljanju cenikov v spremljanje. Vse take prekrške se je dalo v kaznovanje. Poleg preventivnega dela so se vršile tudi akcije kontrole avtoprevoznikov (med Vožnjo). V letu 1987 je opaziti porast pritožb strank. Večina pritožb se je rešilo pozitivno za stranke. Poleg rednega dela po programu so bile tudi akcije, ki jih je organizirala RTI (akcije ob povišanju cen, ob ukrepih ZIS). ODDELEK ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA POROČILO O DELU ODSEKA ZA URBANIZEM IN UREJANJE PROSTORA Odsek za urbanizem in urejanje prostora opravlja naloge v zvezi s planiranjem v prostoru, vodi postopke pri izdelavi in sprejemanju prostorkse dokumentacije, pripravlja predpise s tega področja, odloča o upravnem postopku, ureja premoženjsko-pravne zadeve. Na odseku opravljamo tudi strokovna, delno tehnična in administrativna dela, ki so potrebna za delovanje Sklada stavbnih zemljišč. Nova zakonodaja o urejanju prostora, o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, zakon o stavbnih zemljiščih (izšli 1. 1984) so nam naložili veliko nalog v zvezi z usklajevanjem in pripravo dokumentacije po novi zakonodaji. Prvi dokument je prostorski plan, pri katerem vsi udeleženci v prostoru še premalo konstruktivno sodelujejo. Zato se hitro nakopičijo spremembe^ ki imajo enako pot sprejemanja kot osnovni plan. Sprejeli smo pripravo prostorskih izvedbenih aktov, ki pa jo uresničujemo počasi; z enim ali dvema izvedbenima dokumentoma na leto. Vzrok za to je pomanjkanje sredstev, dolgi postopki in razdrobljenost manjših posegov v občini. Lahko trdimo, da je zakonodaja za urejanje podeželja prezahtevna. Zakonsko obveznost po ustanovitvi upravne organizacije vletu 1987 še nismo uresničili. V slovenskem prostoru so namreč bila izoblikovana različna irinenja o smotrnosti le-te. Ker zakonodajalec vztraja pri .prvotni zasnovi, se naša obveza prenaša v leto 1988. Na referatu za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja je bilo v letu 1987 izdanih 793 raznih dokumentov za posege v prostoru. Delo referata je otežkočeno zaradi neizdelanih in nesprejetih prostorskih in urbanističnih aktov po novi zakonodaji. Poleg velikega števila rešenih spisov se pojavlja tudi veliko število nerešenih spisov, ker stranke v postopku - investitorji - ne dostavijo vseh potrebnih dokumentov za odločanje upravnega organa (kljub urgencam). Prva in glavna naloga Sklada stavbnih zemljišč y letu 1987 je bila, da se izvrši prenos pravice razpolaganja na zemljišču v naselju ' Mestni log-Dolga vas C1 iz občine na Stanovanjsko zadrugo ter da sc prične s komunalnim opremljanjem tega naselja. Sklad stavbnih zemljišč je kot investitor sekundarnih komunalnih vodov in naprav sklenil pogodbo za ta dela z izvajalcem TOZD TGV. Pogodbena vrednost investicije je bila 126.413.504,- din; s 100 % avansom izvajalcu smo si zagotovili fiksne cene po predračunu. Ker je bil dotok sredstev manjši od planiranega priliva, glavni vzrok za izpad sredstev je bil v neorganiziranem poslovanju Stanovanjske zadruge, na žiro računu smo imeli 46.413.504,- din lastnih sredstev, zato smo najeli kredit pri HKS v višini 80.000.000,- din. Tako smo pokrili vrednost celotne investicije. Izvajalec del je imel pri svojem delu velike težave, ker so bili na gradbišču prisotni poleg izvajalcev tudi individualni graditelji. To je bil eden od vzrokov, da se je rok za dokončanje investicije prekoračil, vzrok za zamik pa je tudi v zahtevnosti same investicije. Gradila se je celotna mreža komunalnih objektov in naprav, tako primarnih in sekundarnih. Izvajalec je dela zaključil konec decembra 1987; ko bo dostavil skladu končno obračunsko situacijo, se bo izvršil tehnični prevzem. Vzporedno s prvo, smo pričeli v okviru finančnih možnosti uresničevati tudi drugo zastavljeno halogo in sicer pripravo zemljišča na področju ZN Dolnje Ložine. Po sprejetem ZN je bila izvedena obodna parcelacija zemljišča, tej pa je sledil sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice na področju, ki ga zajema ZN. Prenos zemljišča se v letu 1987 ni izvršil, ker se bo prenos vršil odplačno, sredstev za odškodnino pa Sklad ni imel. Ravno tako je bilo pomanjkanje sredstev vzrok, da se niso naročili izvedbeni projekti za to področje. Sočasno s pripravo in opremljanjem zemljišča, si je Sklad prizadeval pridobiti potrebna sredstva za svoje delo in zagotoviti stalen dotok sredstev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zadeve, ki sodijo v delovno področje upravnega organa, pristojnega za premoženjsko pravne zadeve so bile v preteklem letu zelo obsežne in raznolike. Delo je vezano na sodelovanje z organi v občini in zunaj nje. Sodelovanje z Geodetsko upravo je bilo zadovoljivo, enako s KZŠ občine Kočevje, tudi s krajevnimi skupnostmi, katerih predstavniki se udeležujejo komisijskih ogledov, razen predstavnika KS Kočevje—mesto. Največji obseg sodelovanja je s Temeljnim sodiščem v Ljubljani—Enoto v Kočevju—zemljiško knjigo, kjer potekajo zadeve tekoče. Občanso prihaja do nesporazumov pri sodelovanju z DO (le-te bi morale najkasneje do 1. 1979 odstopiti neodplačno vso zemljo, ki je ne potrebujejo za svojo dejavnost občini ali KZS), ko nepravilno odločajo o prenosu zemljišč na občino. Najbolj obsežno sodelovanje oz. največ zadev zahteva skupno reševanje z občinskim javnim pravobranilstvom v Ljubljani. Največ problemov počasnega in dolgotrajnega reševanja zadev v letu 1987 je prihajalo pri potrjevanju pogodb s strani Občinskega javnega pravobranilstva. Pogodbe je potrjevalo v razponu najmanj mesec dni do tri mesece, večje število pa preko 6 mesecev (v preteklem letu). Nasploh pogrešamo več strokovne pomoči pri reševanju premoženjsko pravnih zadev s strani Občinskega javnega pravobranilstva.. Februar, 1988 Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora — odsek za urbanizem in urejanje prostora Premoženjsko pravne zadeve (ESA — 153) Predlagatelj: Izvršni svet PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE Skupščini občine Kočevje — zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti predlagamo, da v skladu s 102. in 103. členom ustave Socialistične republike Slovenije, na podlagi 187. člena statuta občine Kočevje ter na podlagi sklepa Izvršnega sveta, sprejme naslednje SKLEPE: 1. Zemljišče pare. št. 4901/2 travnik 5. r. v izmeri 3 a 79 m2 in del pare. št. 4901/1 št. vi. seznam 01 k. o. Trava DRUŽBENA LASTNINA v splošni rabi, se prenese iz javne imovine v sklad družbene lastnine in določi pravico razpolaganja v korist občine Kočevje. 2. Zemljišče pare. št. 4068 (del) k. o. Livold, pot št. vi. 1 za k. o. Livold, družbena lastnina v splošni rabi, se prenese iz javne imovine v sklad družbene lastnine in določi pravico razpolaganja v korist občine Kočevje. 3. Na SOZD GK Kočevje se neodplačno prenese pravico razpolaganja na zemljišču pare. št. 78, 205, 260, 261,267, 256, 276 vse vi. št. 39 k. o. Smuka. 4. Zemljišče pare. št. 1016/2 k. o. Stara cerkev, pot, vpisana v seznam I. za k. o. Stara derkev, družbena lastnina v splošni rabi, se prenese iz javne imovine v sklad družbene lastnine in določi pravico razpolaganja v korist občine Kočevje. 5. Na KZS se neodplačno prenese pravico razpolaganja na naslednjih nepremičninah: a) pare. št. 58 travnik 3. r.; v izmeri 2 a 59 ni2; vi. št. 17 k. o. Črni potok b) pare. št. 204/1 njiva 5. r.; v izmeri 23 a 56 m2 pare. št. 248 travnik 6. r.; v izmeri 20 a 43 m2 pare. št. 249 njiva 5. r.; v izmeri 2 a 55 nr vi. št. 239 k. o. Črni potok c) pare. št. 2384/1 travnik 4. r.; v izmeri 15 a 43 m2 vi. št. 16 k. o. Črni potok. 6. Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje je z vlogo z dne 26. 11. 1987 predlagala, da se ugotovi, da je graditev kanalizacije Osilnica-Sela—ČN v splošnem interesu. Glede na to, da so podani pogoji za ugotovitev splošnega interesa za graditev kanalizacije Osilnica—Sela—ČN, predlagamo zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela Skupščine občine Kočevje, da sprejmeta odločbo/s katero se ugotovi, da je graditev kanalizacije v splošnem interesu. TEKST ODLOČBE: Na podlagi 1. odstavka 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (uradni list SRS, št. 5/80), 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) in 226. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne ............ spre- jela naslednjo ODLOČBO, s katero se ugotovi splošni interes za graditev kanalizacije Osilnica—Sela—ČN L - Graditev kanalizacije Osilnica—Sela—ČN je v splošnem interesu. II. V korist družbene lastnine za razlastitvenega upravičenca Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje, se omeji lastninska pravica oz. pravica razpolaganja z ustanovitvijo služnosti prekopa zemljišča, položitve kanalizacijskih cevi in jaškov ter vzdrževanje le-teh na zemljišču pare. št. 750, 751, 754, 755, 758, 761, 780, 786, 787, 789, 790, 791, 792, 798, 799, 814, 815, 3532-1, 766/11, 766/12, 766-13, 765, 764, 763, 762, 779-1,779-2, 778-2, 805, 807,808, 809, 810, 811, 812-1.812-2. 812-3, 3532, 678, 677, 680, 687, 688, 689, 676, 675, 693, 674, 673, 612-3, 611-1, 611-2, 610, 605, 604, 606, 602, 603, 600, 599, 598-2, 597-2, 3530, 892, 888, 887, 886, 885, 884, 655, 654, 653, 649, 644, 643, 633 -2, 638, 631.629, 627, 632, 628, 627, 626, 619. 618, 617, o. p. 1820. 592, 596, 590, 589, 587. 584, 583, 582, 581, 597-2. 578, 577, 576, 575, 572, 565, 564, 558, 557, 550, 549, 584-1, 543, 542, 535, 533, 532, 531, 524, 521, 520, 517, 3531, 694-2, 698, 699, 707, 709, 710, 545, 539, 537, 538, 529, 530-1, 518, 527, 526, 527, 520, 519, 518, 511,512, 509, 510, 507, 499, 500, 495, 497, 488, 487, 493, 494, 487, 488, 484, 486, 479, 477, 470, 475. 464, 474, 463, 456, 448; 447, 473, 460, 457-1, 459-2, 343, 339. 434, 338, 433, 432, 337, 339-1, 431, 333-2, 332, 331, 330, 328, 327, 3527, 326, 325, 324, 3524, 90, 89-3, 89-1, 89-4, 89-2, 89-5, 321-1, 319, 320, 318, 317, 316, 308, 3534- 2, 93, 94- 2, 95, 99, 100, 101, 102-2, 102-1, 94-1, 229, 228, 223, 225, 224, 222, 218, 217, 215, 216, 211.209, 210, 204, 208, 207, 202, 206, 201,200, 195, 196, 194-1, 183-1, 194-2, 193 -2, 188, 192, 187, 184, 185, 186, 182, 176, 177, 175, 174, 170, 172, 169, 167, 162, 163, 164,161. 158, 156, 153, 149, 147, 138, 139, 135, 120, 128, 123, 118, 111-1, 116-2, 114, 105-2, 104, 3530, 96 vse k. o. Osilnica. III. Zoper to odločbo ni pritožbe v upravnem postopku. Stranke lahko sprožijo upravni spor oz. vložijo tožbo na Vrhovno sodišče SRS v roku 30 dni po prejemu odločbe. Tožba se vloži lahko pri kateremkoli temeljnem sodišču ali direktno na Vrhovno sodišče. IV. Ta odločba velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 464-9/87-3/3 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Stane ing. LETONJA 7.. Župnijskemu uradu iz Kočevja se neodplačno prenese del parcele št. 958/3 k. o. Koprivnik oz. se vknjiži pravica razpolaganja v korist »Rimokatoliškega župnijstva«; Obrazložitev: Ad 1. KS Draga je predlagala, da se ukine del poti v naselju Stari kot. Pot v naravi ne obstoja, ni več potrebna. Zemljišče se uporablja za druge namene. Zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, se predlaga ukinitev dela poti. S tem je sklep utemeljen. Ad 2. KZS občine Kočevje je predlagala, da se ukine del poti v naselju Dolga vas. Gre za del poti, ki v naravi ne obstoja, ni potreben in je kmetijsko zemljišče. KZS občine Kočevje zemljišče potrebuje zaradi ureditve premoženjsko pravnih zadev na tem območju. S tem je sklep utemeljen. Ad 3. .SOZD GK> Kočevje je predlagala, da se na njihovo delovno organizacijo neodplačno prenese naštete nepremičnine. Na navedenem zemljišču ima TOZD Gojitveno lovišče Medved na Smuki svoje poslovne prostore. Z zemljiščem dejansko že vsa leta razpolaga SOZD. S tem je sklep utemeljen. Ad 4. V naselju Mlaka je zemljišče pare. št. 1016/2 - po katastru pot. V naravi ni vidnih znakov poti. Zaradi ureditve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, predlagamo, da se ta pot ukine. S tem je sklep utemeljen. Ad 5. KZS občine Kočevje je predlagala, da se nanjo prenese več parcel v k. o. Črni potok. KZS zemljišče potrebuje zaradi vodenja kmetijske politike na tem območju ter ureditve površin z uporabniki teh zemljišč. S tem je sklep utemeljen. Ad 6. Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje je z vlogo z dne 26. 11. 1987 predlagala, da se ugotovi, da je graditev kanalizacije Osilnica—Sela-ČN v splošnem interesu, Graditev obsega odvajanje odpadnih voda s celotnega zazidalnega območja naselij Osilnica in Sela do obstoječe ČN. Sedaj je odvjanje odpadnih voda le delno urejeno. Na obstoječo ČN se priključujejo objekti v ozkem središču naselja Osilnica. V obstoječi meteorni kanal so speljane tudi fekalne vode, v sušni kanal do ČN pa delno meteorne vode. Sanitarne odpadne vode iz stanovanjskih hiš so speljane večinoma v pretočne greznice, manjši del pa v obstoječi meteorni kanal ali pa direktno na polja. Pretok odpadnih voda iz greznic je speljan v odprte jarke in naprej v vodotok Čabranke. Zaradi neurejenega stanja" kanalizacije se je pojavila potreba po izgradnji kanalskega sistema, ki bi zbiral in odvajal odpadne vode do obstoječe ČN. Lokacija kanalizacije je vsklajena z obstoječim, projektiranim in predvidenim stanjem kanalizacije, terenskimi pogoji ter zahtevami investitorja in krajanov. Glavni zbirni kanal »S« bo zbiral vodo iz naselij Sela in Osilnica in jo odvajal do ČN. Glede na' zgoraj navedeno in v nadaljnjem ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno: 1. Da je predlog za ugotovitev splošnega interesa za graditev kanalizacije Sela—Osilnica vložila upravičena oseba (razlastitveni upravičenec) Komunala Kočevje. 2. Da za gradnjo na tem območju ima sprejeti ustrezni urbanistični dokument in je zato potrebno ugotoviti splošni interes z odločbo. 3. Da je graditev kanalizacije Sela predvidena ?. Dogovorom o temeljih družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986-1990 (31. člen dogovora). Glede na to, so podani pogoji za ugotovitev splošnega interesa za graditev kanalizacije Osilnica-Sela-ČN. Ad 7. Na pokopališču v Koprivniku, na pare. št. 958/3 vi. št. 69, je zgrajena cerkvica sv. Jakoba. Župnijski urad iz Kočevja je prčdlagal. da se zemljišče, na katerem stoji cerkev, prenese na Rimokatoli-ško župnijstvo. Zemljišče je DL s pravico uporabe občine Kočevje. S tem je sklep utemeljen. Februar 1988 Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora - odsek za urbanizem in urejanje prostora Ref. za premoženjsko pravne zadeve DO KOMUNALA objavlja Na podlagi 8. člena Odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz parovodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje (Ur. list SRS št. 16/87) so delavci Komunalnega podjetja KOMUNALA Kočevje na 43< redni seji delavskega sveta v razširjeni sestavi dne, 29. 4. 1987 sprejeli. POGOJE za oskrbo s toplotno energijo iz parovodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Pogoji za oslcrbo s toplotno energijo iz parovodnega in vročevodnega ter toplovodnega omrežja (v nadaljnem besedilu pogoji), urejajo razmerja med dobavitelji, investitorji, upravljalcem in uporabniki, oblike urejanja razmerij pa so soglasja, pogodbe, sporazumi, naročila in računi. ■ 2. člen Dobavitelji toplotne energije so DO LIK, DO MELAMIN, DO KOMUNALA. Investitor je tisti, ki gradi nove toplotne naprave in naroča priključitev naprav na toplovodno omrežje, ter zagotavlja sredstva za izvajanje teh del. Upravljalec je DO KOMUNALA Kočevje, ureja vse odnose med dobavitelji in uporabniki toplotne energije, upravlja s parovodnim, vročevodnim in toplovodnim omrežjem in razvija ter načrtuje širitev proizvodnje in oskrbe s toplotno energijo. Uporabnik je tisti, ki sprejema toplotno energijo s svoje toplotne naprave, priključene na toplovodno omrežje primarnega parovoda oziroma vročevoda. 3. člen Dobavitelji dobavljajo toplotno energijo, porabniki pa jo sprejemajo v svoje interne toplotne naprave. 2. NAPRAVE ZA PRENOS TOPLOTNE ENERGIJE 4. člen Naprave za prenos toplotne energije od dobavitelja (kotlovnice, toplarne) do porabnika so: — parovodno, vročevodno in toplovodno omrežje, — toplotne postaje, — interne toplotne postaje. 5. člen Naprave za prenos toplotne energije glede na njihov pomen so: 1. PRIMARNO OMREŽJE: to je parovodno, vročevodno ali toplovodno omrežje, namenjeno oskrbi širšega obstoječega ali predvidenega območja in poteka od kotlovnic do toplotnih postaj upravljalen oziroma uporabnika. 2. SEKUNDARNO OMREŽJE: to je vročevodno ali toplovodno omrežje namenjeno oskrbi določenega obstoječega ali predvidenega stanovanjskega ali drugega območja in poteka od toplotnih postaj upravjlalca s funkcijo napajanja internih toplotnih naprav. 3. PRIKLJUČNO OMREŽJE: namenjeni so oskrbi posameznega odjemalca in poteka od kupcev do toplotnih postaj. 4. RAZDELILNA POSTAJA: namenjena je za pretvorbo primarnega v sekundarni sistem. 5. TOPLOTNA POSTAJA: sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplotne energije v interne toplotne naprave. 5.1. Priključna postaja je lahko sestavljena iz zapornih, toplotnih menjalnikov, razdelilnih sistemov, regulacijskih, varnostnih in merilnih elementov. 5.2. Hišna postaja je lahko sestavljena iz razdelilnih sistemov, regulacijskih naprav, varovalnih naprav in naprav za pripravo tople potrošne vode in služi za razdelitev toplotne energije za različne sisteme internih toplotnih naprav. 6. INTERNE TOPLOTNE NAPRAVE: nahajajo se izza hišne postaje in služijo za odjem toplotne energije za različne načine ogrevanja: — radiatorsko ogrevanje, — klimatizacija prostorov, — ogrevanje tople potrošne vode, — drugi načini. 6. člen Upravljalčeve toplotne naprave so: — naprave za proizvodnjo toplotne energije, s katerimi upravlja, — primarno omrežje, — sekundarno omrežje, — razdelilne postaje. 7. člen Toplotne naprave, s katerimi upravlja uporabnik toplote so: — priključni cevovodi, — toplotne postaje, — interne toplotne-naprave.. 12. člen Ogrevalna sezona se začne po 1. oktobru, ko znaša po ugotovitvah Meterološkega zavoda v Ljubljani zunanja temperatura treh zaporednih dni ob 21. uri +12 °C ali manj, konča pa se pri 15. aprilu, ko prekorači zunanja temperatura po ugotovitvah istega zavoda v treh zaporednih dneh ob 21. uri +12 °C. Tri dni po začetku sezone iz prvega odstavka tega člena morajo biti oskrbljeni s toplotno energijo vsi porabniki, ki so priključeni na vročevod in imajo toplotno postajo ter toplotne naprave obratovalno usposobljene. 13. člen Oskrba s toplotno energijo za tehološke potrebe se vrši tudi izven ogrevalne sezone. O dobavi toplotne energije izven ogrevalne sezone za ogrevanje potrošnje vode oziroma za posebne primere se dogovorita upravitelj in uporabnik posebej. Na osnovi pismenega naročila pa upravitelj oskrbuje z energijo za ogrevanje izven ogrevalne sezone tiste uporabnike, za katere po zakonu ne velja omejitev ogrevanja (šole, vrtci, zdravstvene ustanove, domovi). 5. PRIKLJUČITEV NA PAROVODNO IN TOPLOVODNO OMREŽJE IN DOBAVA TOPLOTNE ENERGIJE 14. člen Priključek na parovodno in vročevodno omrežje se lahko izvede na osnovi soglasja in po navodilih upravitelja toplotnih naprav Komunalnega podjetja KOMUNALA Kočevje. Investitor ali uporabnik, ki želi priključiti svoje toplotne naprave na parovodno ali na toplovodno omrežje ali spremeniti priključno moč obstoječega priključka, mora upravljalca zaprositi za izdajo soglasja. Soglasje vsebuje tehnične in finančne pogoje za priključitev ali spremembo priključne moči. Upravljalen je dolžan dati investitorju ali uporabniku v primernem roku pismeno soglasje, če izpolnjuje zahtevane pogoje. V primeru zavrnitve soglasja poda upravljalen pismeno obrazložitev, zakaj ne soglaša s priključitvijo oziroma katere pogoje mora investitor ali porabnik še izpolniti, da bo dobil soglasje. 15. člen ' 8. člen Dobavitelj oddaja v toplovodno omrežje toplo odnosno vročo vodo s temperaturo od 60 do 130 °C, odnosno paro v parovodno omrežje s temperaturo 130 do 195 °C (tlak pare 3 do 14 bar). Dobavitelj zagotavlja uporabnikom dogovorjeno ali zakonsko določeno temperaturo ogrevanja s toleranco plus ali minus 1 °C, če so priključni vod, toplotne postaje in interne toplotne naprave pravilno dimenzionirane, obratovalno usposobljeno in pravilno nastavljene. Določilo prejšnjega odstavka vel ja tudi za porabno toplo vodo na odjemnem mestu v toplotni postaji, le da tu velja toleranca plus ali minus 5 "C. Tlak dobavljene pare za tehnološke namene ne bo nihal več kot —0,5 bar. 9. člen Priključna moč je maksimalna poraba toplotne energije porabnikovih toplotnih naprav v eni uri pri računski najnižji zunanji temperaturi minus 24 "C. Priključna moč se določi v watih (W) ali večjih izvedenih enotah kilovatih (KW), megavatih (MW). 10. člen Soglasje upravljalen izda pod naslednjimi pogoji: Soglasje k lokaciji objekta, ko je predložena naslednja dokumentacija: — situacija objekta, — ocena priključne moči objekta Soglasje k gradnji objekta, ko je predložena naslednja dokumentacija: — lokacijsko dovoljenje ali potrdilo, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno, — situacijo objekta, — projekti za pridobitev gradb. dovoljenja (PGD) in projekti za izvedbo toplotnih naprav (PZI), — projekti PGD oziroma PZI toplotnih postaj, — projekti PGD ozitoma PZI priključnega voda, — spremembe navedenih projektov. Soglasje k izdaji uporabnega dovoljenja, ko je predložena naslednja dokumentacija: — zapisnik o tlačnem preizkusu instalacij, — zapisnik o pravilni nastavitvi parne in toplotne postaje ter internih toplotnih naprav, — dokazilo o plačilu pristojbine za priključitev na parovodno odnosno toplovodno omrežje, — projekte izvedenih del ali izjavo, da ni bilo odstopanj od predloženih projektov za izvedbo. Priključna moč je praviloma določena s projektom za izvajanje del izgradnje toplovodnih naprav, kolikor projektov ni, jo je treba izračunati v skladu s prvim odstavkom 9. člena teh pogojev za industrijske in poslovne objekte, za stanovanjske objekte se določi tako, da se računa 70 W na m3 prostornine tistih prostorov, ki so predvideni za ogrevanje. Za industrijske potrošnike se priključna moč ugotovi sporazumno s pogodbo. 4. ODJEMNO MESTO IN ČAS DOBAVE 11. člen . Odjemno mesto je mesto, kjer uporabnik prevzame od upravljalca odn. dobavitelja toplotno energijo, to je v priključni postaji, kjer je vgrajen tudi merilec porabljene energije: Odjemno mesto je merilno mesto v toplotni postaji za zapornimi elementi, kjer odjemalec prevzema dobavljeno toplotno energijo. V industrijskih in poslovnih objektih mora biti merilec praviloma vgrajen na primarnem vodu, v stanovanjskih, kjer je izmenjalna postaja grajena za več stanovanj ali stanovanjskih objektov, pa na sekundarnem vodu. 16. člen Soglasja predstavljajo upravljalčevo obvezo za dobavo toplotne energije, vendar šele takrat, ko je investitor oz. uporabnik izpolnil vse pogoje iz soglasij. 17. člen Investitor ali uporabnik in upravljalen skleneta pred pričetkom izgradnje toplotnih naprav pogodbo o priključitvi na toplovodno omrežje. Pogodba poleg obojestranskih obveznostih vsebuje tudi določila o nadzoru izgradnje in priključitve toplotnih naprav ter znesek pristojbine za priključitev na. toplovodno omrežje. 18. člen Izgradnjo parovodnih odnosno toplovodnih naprav na objektih porabnikov lahko izvaja vsak strokovno usposobljen izvajalec, vendar pa mora priključitev na parovodno odnosno toplovodno omrežje, vgraditev merilca toplote in nastavitev naprav potekati izključno pod nadzorstvom upravjlalca. Stroške nadzora in priključitve plača investitor po upravljalčevem veljavnem ceniku. Za vgradnjo toplotnega števca mora investitor ali uporabnik pridobiti posebno pismeno soglasje upravitelja. Vlogi za soglasje mora investitor ali uporabnik priložiti projekt PZI za vgradnjo toplotnega števca, ki mora biti izdelan v skladu s tehničnimi navodili Komunalnega opodjetja KOMUNALA Kočevje. 19. člen Pristojbina za priključitev na parovodno odnosnti toplovodno omrežje se določi na osnovi izračunane priključne moči ter veljavne tarife na en W priključne moči. Priključna moč se ugotovi v skladu s 9. in 10. členom teh pogojev, tarifa za 1 W (Watt) pa je od 1. 7. 1987 naslednja: — za stanovanjske investicijske in poslovne objekte 60,- din - za stanovanjske objekte individualne rabe 20,- din Tarife se valorizirajo kvartalno (tromesečno) v skladu z INDEX-i za obračun razlik v ceni gradbenih storitev splošnega gradbeništva in IGM Slovenije, pod postavko »OSTALA VISOKA GRADNJA«. 20. člen Poslovno razmerje upravljalec - uporabnik nastane z dejanskim pričetkom dobave energije. Tako razmerje upravjlalec ter uporabnik zapisniško ugotovita, skleneta pogodbo o dobavi toplotne energije. 21. člen Upravljalec prevzame odjemalčeve toplotne naprave v redno upravljanje in obratovanje po končanem najmanj 14 dnevnem obratovanju za preizkus delovanja vseh toplotnih postaj in ko so izpolnjeni vsi pogoji izdanih soglasij, pogodb, sporazumov ter potem, ko je izdano uporabno dovoljenje za odjemalčeve toplotne naprave. Investitor je dolžan za objekte, katerim je bilo izdano uporabno dovoljenje v času izven ogrevalne sezone, opraviti v naslednji ogrevalni sezoni najmanj 14 dnevno obratovanje za preizkus delovanja vseh toplotnih naprav. 22. člen Uporabnikove toplotne naprave lahko pričnejo z rednim obratovanjem po končanem najmanj 14 dnevnem preizkusnem delovanju in ko so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasij in pogodb. 23. člen Upravljalec toplotne energije s priključitvijo na toplovodno omrežje ne prevzame jamstva za brezhibno delovanje internih toplotnih naprav, razen če so motnje v delovanju posledica napak upravljal-ca. 6. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN ODJEMALCA OZIROMA INVESTITORJA 24. člen Obveznosti upravljalca — dobavitelja so predvsem tele: — da dobavlja uporabniku dogovorjeno količino toplotne energije- — da seznani uporabnika oziroma investitorja z obratovalnimi navodili, — da obvešča uporabnika o predvidenih prekinitvah dobave energije, — da odpravi nepredvidene prekinitve dobave energije v najkrajšem času, — da nadzira- delovanje naprav na'primarnem toplovodnem omrežju, — da odgovarja za povzročeno škodo, ki bi po krivdi dobavitelja nastala na internih toplotnih napravah uporabnika, — da skrbi za redno vzdrževanje in popravila naprav, s katerimi upravlja. 25. člen Obveznosti porabnika oziroma investitorja so predvsem tele: — da skrbi za normalno obratovanje svojih toplotnih naprav, — da ne dela sprememb na toplotnih napravah brez soglasja dobavitelja, — da do 20. septembra vsakega leta poskrbi, da so njegove toplotne naprave za ogrevanje prostorov pripravljene za obratovanje, — da so toplotne naprave na primarnem vročevodnem omrežju zaščitene pred okvarami in vsak čas dostopne upravljalčevim strokovnim delavcem, — da sproti obvešča upravljalca o motnjah pri dobavi toplotne endrgije, — da s svojim obratovanjem ne moti drugih porabnikov ali upravljalca, ■> — da ne posega v naprave na primarnem vročevodu brez vednosti in soglasja z upravljalcem, — da odgovarja za škodo, ki bi nastala zaradi njegovega nepravilnega obratovanja ali kakšnega drugega njegovega nepravilnega ravnanja, — da omogoči priključitev toplotnih naprav drugim uporabnikom na svoje toplotne naprave, kolikor to dovoljujejo zmogljivosti naprav, kar oceni upravljalec in izda ustrezno soglasje. Drugi uporabniki so lastniku naprav dolžni kriti del stroškov izgradnje toplotnih naprav. 26. člen Upravjlalec v času od 20. septembra do 1. oktobra pregleda uporabnikove toplotne naprave in ugotovi obratovalno usposobljenost naprav. Kolikor naprave niso usposobljene za brezhibno delovanje, upravljalec predpiše ukrepe za odpravo napak in ne prične z dobavo energije prej, predno niso napake odpravljene. 7. OBRATOVANJE TOPLOTNIH NAPRAV UPORABNIKOV 27. člen. Investitor oziroma uporabnik preskrbi shemo svoje toplotne postaje in shemo električne vezave naprav v toplotni postaji. Sheme morajo biti primerno zaščitene in nameščene na vidnem mestu v prostoru priključne postaje. 28. člen Uporabnik sme brez predhodnega obvestila, toda po predhodno prejetih navodilih upravljalca zapreti glavne zaporne elemente samo v naslednjih primerih: — če so v okvari uporabnikove toplotne naprave, — če grozi nevarnost okvare na toplotnih napravah. Uporabnik lahko sam izprazni svoje toplotne naprave le v primeru, ko nastopi izliv ogrevane vode. V obeh primerih mora porabnik TAKOJ obvestiti upravljalca. 8. VZDRŽEVANJE TOPLOTNIH NAPRAV UPORABNIKA 29. člen Vzdrževanje toplotnih naprav uporabnikov zajema redno in izredno vzdrževanje. 30. člen Upravitelj je po prevzemu priključnega cevovoda in priključne postaje v redno obratovanje in po izdanem uporabnem dovoljenju odgovoren proti plačilu mesečnega pavšalnega zneska za njuno redno — tekoče vzdrževanje. Redno vzdrževanje priključnega cevovoda in priključne postaje obsega: — stalno kontrolo stanja in delovanje naprav, — zamenjavo mašilk ih popravilo ventilov, — čiščenje in mazanje gibljivih delov, — nastavljanje regulacijskih naprav, — vsa popravila, ki ne zahtevajo zamenjavo celotnih elementov ali rekonstrukcije toplotnih naprav. 31. člen Uporabnik je dolžan skrbeti za izredno vzdrževanje svojih toplotnih naprav. Izredno vzdrževanje obsega: remont, odprava okvar, zamenjava pokvarjenih elementov in podobno. 32. člen Izredno vzdrževanje toplotnih naprav uporabnikov izvaja upravitelj samo po pismenem naročilu uporabnika. 33. člen Vzdrževanje toplotnih naprav sekundarnega sistema pri uporabnikih lahko opravljajo vsi strokovno usposobljeni izvajalci. Vsa vzdrževalna dela morajo biti izvedena v skladu z navodili in vednostjo upravljalca. / 34. člen Upravljalec izvede po naročilu in na stroške uporabnika periodične preglede merilnih naprav in popravilo ter zamenjavo pokvarjenih merilnih naprav. Uporabnik mora imeti v toplotni postaji obratovalno knjigo, v katero vpisujejo vzdrževanja, periodične preglede, vsa zapažanja in razne nepredvidene dogodke, ki so se pripetili v zvezi z obratovanjem. 9. PREKINITEV - USTAVITEV DOBAVE TOPLOTNE ENERGIJE 35. člen Prekinitev dobave toplotne energije lahko nastane zaradi naslednjih vzrokov: 1. Izrednega' vzdrževanja oziroma odstranitve obratovalnih motenj na toplotnih napravah, 2. Priključevanja novih vej omrežja oziroma novih uporabnikov na parovodno odnosno vročevodno omrežje, 3. Višje sile. V primerih prekinitev dobave pod točko 1. in 2., člena 30. je upravljalec dolžan obvestiti porabnika z neposrednim pismenim ali ustnim obvestilom vsaj 24 ur pred prekinitvijo. Dolžnost upravljalca je, da za take prekinitve izbira najpriklad-nejši čas (toplejši dnevi, proste sobote ali nedelje in nočni čas), če to dopušča narava okvare. Y vseh teh primerih upravljalec ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi nastala uporabnikom. 36. člen Kot višja sila. ki vpliva na dobavo toplotne energije, se štejejo dogodki, ki jih ni bilo mogoče predvideti, se jim izogniti ali jih odvrniti, zlasti pa: . — izpad električne energije pri napravah za proizvodnjo in prenos toplotne energije, — težje okvare na toplotnih napravah, ki onemogočajo proizvodnjo ali prenos toplotne energije, — nepredvideni dogodki po splošnih uzancah. V primeru nastopa višje sile začasno prenehajo pravice in obveznosti dobavitelja, upravljalca in uporabnikov, ki jih zaradi nastopa višje sile ni mogoče izvrševati. 37. člen Ustavitev dobave toplotne energijp po predhodnem pismenem opominu se izvede v naslednjih primerih: — če uporabnik moti dobavo toplotne energije drugim uporabnikom, — če uporabnik ne omogoči dobavitelju dostopa v prostore, kjer so locirane toplotne naprave, — če odjemalec izgubi obratovalno knjigo, dokler ne preskrbi nove, — če uporabnik ne obvesti upravljalca o vseh spremembah na svojih toplotnih napravah, — če uporabnik ne izpolni plačilnih obvezitosti do upravljalca in ta do dobaviteljev, — če uporabnik ne skrbi za vzdrževanje toplotnih naprav tako,'da so sposobne za nemoteno obratovanje, — če uporabnik ne predvzame nikakršnih ukrepov za racionalno rabo toplotne energije, kljub temu, da zakonski predpisi to od njega zahtevajo. i 38. člen Upravljalec ustavi dobavo toplotne energije takoj, brez predhodnega opomina v naslednjih primerih: — če uporabnik poškoduje naprave primarnega sistema tako, da je ogrožena redna dobava, — če uporabnik odvzema toplotno energijo brez upravljalčevega soglasja, — če uporabnik sam posega v merilne naprave, ki so pod nadzor- stvom zavoda za kontrolo meril, oziroma odstrani plombe z naprav, , — če uporabnik sam spreminja fizikalne ali kemijske lastnosti vode odnosno pare v sistemu, - — če obratovanje porabnikovih toplotnih naprav predstavlja nevarnost za okolico, — če uporabnik v primeru pomanjkanja toplotne energije ne upošteva odredb omejevanja odvzema, — če uporabnik ne vzdržuje svoje toplotne postaje tako, da zagotavljajo nemoteno dobavo toplote. 39. člen Dobava toplotne energije prične po odpravi vzrokov ustavitve in ko so poravnani vsi stroški od strani povzročitelja vzrokov, ki so nastali z ustavitvijo. 10. UGOTAVLJANJE DOBAVLJENIH KOLIČIN TOPLOTNE ENERGIJE 40.' člen Dobavljene količine toplotne energije se merijo z merilnimi napravami parnimi in toplotnimi števci, vodomeri ali določajo pavšalno. 41. člen Dobavljene količine toplotne energije se izražajo praviloma v KWh (kilovatnih urah). Pri KWh se vrednost zaokroži na celo število, pri MWh pa na dve decimalki. 42. člen Pri pavšalnem obračunu se za posamezno obračunsko obdobje dobavljena količina toplotne energije izračuna za ogrevanje po naslednjem obrazcu: Q = PM . H . X pri čemer pomeni: Q = dobavljena količina toplotne energije v KWh PM = priključna moč porabnika v KW H = odgovarjajoče število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav s polno priključno močjo. Mesec H 1. Januar 398 2. Februar 354 3. Marec 321 4. April 226 5. Maj 76 6. Junij , — 7. Julij — 8. Avgust — 9. September ■ 25 10. Oktober 225 11. November 304 12: December 339 2268 X = korekturni faktor za posamezne namene porabe toplotne energije: - pri porabi toplotne energije za ogrevanje industrijskih in poslovnih objektov ter tehnološko porabo je faktor 1, - pri porabi toplotne energije za ogrevanje industrijskih in poslovnih objektov brez tehnološke porabe je faktor 1 - pri porabi toplotne energije za ogrevanje stanovanj je faktor 0,75. 43. člen Količino dobavljene toplotne energije za ogrevanje porabne tople vode se ugotovi na osnovi meritev z vodomerom, ki je vgrajen pred napravo za pripravo porabne vode. Za porabnike tople vode, ki nimajo vgrajenega vodomera ali je ta v okvari, se porabljena količina vode oceni, na osnovi letnega povprečja ali po normativih glede na število oseb, ki vodo uporabljajo (normativ 50 I tople vode na osebo na dan). 44. člen Količina dobavljene toplotne energije se ugotovi preko toplotnega števca porabnika in velja, če je pomožnih števcev pri enem porabniku več, izključno na osnovi odčitka glavnega toplotnega števca. Za obdobje, ko je števec v okvari, se dobavljena količina določi: — za ogrevanje in tehnološko porabo toplotne energije na osnovi pavšalnega obračuna (38. člen), — za ogrevanje porabne vode pa po normativih glede na število oseb. 45. člen Če uporabnik, upravljalec ali dobavitelj menijo, da merilne naprave ne delujejo pravilno, lahko vsak od njih na svoje stroške zahteva, da ustrezna strokovna organizacija preizkusi merilne naprave. Če preizkus merilnih naprav pokaže odstopanja za več kot ±5 %, se popravijo prevzete ali oddane količine za tisto časovno obdobje, za katero se dokazano odstopanje nanaša, toda največ za obdobje zadnjih šest mesecev pred ugotovitvijo odstopanja. Upravljalec ima pravico biti navzoč pri.preizkusu merilnih naprav, o času preizkusa meritev ga morata uporabnik odnosno dobavitelj obvestiti. 46. člen Če se dobavljene količine toplotne energije ne da ugotoviti z odči-tanjem merilne naprave niti dovolj točno s pavšalnim obračunom, jih upravljalec določi na osnovi dobavljenih količin v zadnjem pravilno merjenem enakem časovnem obdobju ob upoštevanju okoliščin, ki vplivajo na porabo. (Energija za potrebe tehnologije). 47. člen Ob ugotovitvi, da porabnik odjema toplotno energijo ali porabno toplo vodo brez soglasja upravljalca, ali če namerno vpliva na merilne naprave v upravljalčevo škodo, je upravljalec upravičen računati že porabljeno toplotno energijo po največjem možnem odjemu ter do izpolnitve vseh pogojev za priključitev na toplovodno omrežje prekiniti dobavo toplotne energije. 48. člen Če se trajanje nekontroliranega odjema ne more točno ugotoviti, nekontroliran odjem zaračuna dobavitelj za dobo šestih mesecev. Uporabnik mora upravljalen plačati tudi vse druge stroške, ki so nastali z nekontroliranim odjemom ali poseganjem v merilne naprave. 11. OBRAČUN IN PLAČILO RAČUNOV 49. člen Predlog cene toplotne energije pripravi upravljalec vzporedno s planom porabljenih količin v naslednjem poslovnem letu na osnovi planiranih stroškov predvidene proizvodnje, pri čemer so upoštevana z Zakonom določena merila za oblikovanje cen, ukrepi ekonomske politike in politike cen. Predlog cene obravnava in potrjuje delavski svet Komunalnega podjetja KOMUNALA Kočevje, odobri pa jo skupščina SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje. Izračunana in odobrena cena toplotne energije velja za ogrevanje, tehnološko porabo in ogrevanje porabne vode industrijskih, stanovanjskih in poslovnih objektov ter objektov družbenega standarda. 50. člen Pri obračunu dobavljenih količin po parnem odnosno toplotnem števcu in vodomeru upravljalec izvrši obračun na dan odčitka števca, to je zadnji dan v mesecu za tekoči mesec. Isto velja pri pavšalnem obračunu dobavljenih količin toplotne energije. V obeh primerih nastane na dan obračuna dolžniško-upniško razmerje, do katerega1 teče rok za plačilo. Storitve vzdrževanja primarnega dela toplovodnih naprav v objektu uporabnika, ki se opravijo po predhodnem naročilu uporabnika, se obračunajo po zaključku del, kar porabnik potrdi s podpisom v prevzemnem zapisniku. 51. člen Pri pavšalnem obračunu se dobavljene količine toplotne energije zaračunava na naslednje načine: - do prevzema toplotnih naprav uporabnika v redno obratovanje in izdaje uporabnega dovoljenja se dobavljena količina določi na osnovi mesečnih ekvivalentnih obratovalnih ur iz 42. člena ter se mesečno zaračunava uporabniku, — po prevzemu odjemalčevih toplotnih naprav v redno obratovanje in izdaji uporabnega dovoljenja se dobavljena količina obračuna odjemalcu na način iz prejšnjega odstavka še do 31. decembra tekočega leta. 52. člen Pri obračunu po toplotnem števcu se dobavljena količina toplotne energije zaračunava na naslednje načine: - za poslovne in druge prostore v stavbi, ki ima svoj merilec toplotne energije, se obračunava odjem mesečno med kurilno sezono na osnovi dejansko porabljenih količin toplotne energije merjenih po števcu - za stanovanja, poslovne in druge prostore, kjer je v hiši več porabnikov in le en merilec porabljene energije, se obračunava porabljena energija interno po m: mesečno prek celega leta. 53. člen Cene toplotne energije so akontacijske in se zaračunavajo uporabnikom v obračunskem obdobju od 1. 6. tekočega leta do 30. 5. naslednjega leta, veljajo pa za tekočo kurilno sezono. 54. člen Na koncu kurilne sezone se izvrši obračun stroškov kurjenja in poračun porabljene energije. 55. člen Uporabnik toplotne energije lahko upravljalen reklamira: — količino in kvaliteto toplotne energije — obračun toplotne energije — druge storitve Reklamacije so lahko finančne, ustne ali pismene. Telefonične in ustne reklamacije mora porabnik pismeno potrditi. Reklamacije- lahko javljajo izključno pooblaščeni predstavniki porabnika. 56. člen Utemeljene reklamacije zaradi zastojev in motenj pri krivdi upravljalca odnosno dobavitelja upošteva u pravljalec sorazmerno s časom njihovega trajanja in jih upošteva pri obračunu toplotne energije in storitev. 57. člen Reklamacije zoper obračun so pismene in jih mora uporabnik sporočiti takoj po prejemu računa. Upravljalec je dolžan odgovoriti na reklamacijo v 15. dneh. Reklamacije ne podaljšajo roka plačila računa, utemeljene razlike pa se upoštevajo pri prvem naslednjem obračunu. 58. člen Okvare na uporabnikovih toplotnih napravah, ki onemogočajo normalno delovanje in niso nastale po krivdi upravljalca odnosno dobavitelja, ne morejo biti predmet reklamacije pri upravljalen. 59. člen Pri pavšalnem obračunu porabljene toplotne energije se prekinitev ali motnje v dobavi upoštevajo od časa, ko je uporabnik poslal pismeno obvestilo. Prekinitve krajše od 12 ur se pri reklamaciji ne upoštevajo. 12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 60. člen Uporabnik toplotne energije je dolžan pismeno obvestiti upravljalca o lastniških in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med uporabnikom — upravljalcem in dobaviteljem. 61. člen Naprave za proizvodnjo, prenos in izkoriščanje toplotne energije predstavljajo nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Dobavitelji, upravljalec in uporabniki so za ravnanje z napravami iz prejšnjega odstavka odgovorni po veljavnih predpisih. Kočevje, april 1987 Delovna organizacija Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje Predsednica DS: MARIJA PEČJAK, l.r. Na podlagi 8. člena Odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz parovodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje (Ur. list SRS št. 16/87) so delavci Komunalnega podjetja KOMUNALA Kočevje na 43. redni seji delavskega sveta v razširjeni sestavi dne, 29. 4. 1987 sprejeli NAVODILA za ravnanje v sistemu ogrevanja v kriznem obdobju na območju mesta Kočevje 1. UVOD Na zadnji seji komisije za energetiko smo dobili nalogo, da pripravimo osnutek PROGRAMA delovanja sistema ogrevanja v kriznem obdobju na območju mesta Kočevje. Program je namenjen racionalizaciji in optimizaciji delovanja sistema v obdobju izredno nizkih temperatur, eventualne okvare posameznih elementov sistema in izpada zaradi pomanjkanja goriva. Za pravočasno ukrepanje v omenjenih primerih skrbi ŠTAB delovanja v kriznem obdobju, ki izvaja aktivnosti po prikazanih poglavjih. 2. IZVAJANJE PROGRAMA 2.1. Kotlovnice: LIK, MELAMIN, TEKSTILANA 1. Krizno obdobje nastopi lahko v treh primerih: a) pri ekstremno nizkih temperaturah b) pri okvarah na kotlih ali toplovodu c) izpad zaradi pomanjkanja goriva a) ekstremno nizke temperature 2. Po daljšem hladnem obdobju /manj kot 363 K (- 10 °C) zunanja temperatura/, ko delujejo kotli v Melaminu in Liku s polno močjo in je odvzem pri porabnikih izredno velik, se naj celotna količina pare, ki prihaja iz kotlovnice na LIK-u preusmeri v razdelilno postajo v Melamin. V tem primeru začne DO Tekstilana uporabljati svoje kotle. 3. Pri polni obremenitvi kotlov v vseh treh delovnih organizacijah in še vedno premajhni količini potrebne energije, preidemo na zmanjšanje temperature ogrevanja v stanovanjih vendar do takšne mere, da temperatura ne pade izpod 283 K (+ 10 "C). 4. Pri takšnem odvzemu pare se takoj sestane ŠTAB, ki se dogovori o nadaljnem poteku kurjenja in eventualnem odklapljanju posameznih potrošnikov (tako v DO, kot pri odjemalcih). b) pri okvarah kotlov ali toplovoda 5. ' Okvare kotlov ali toplovoda je potrebno odpraviti v najkrajšem možnem času. 6. V primeru, da pride do občutno zmanjšanih potrebnih količin toplotne energije se takoj sestane ŠTAB, ki določi način ogrevanja posameznih potrošnikov. 7. Za večje okvare (zlasti na cevovodu) je potrebno takojšnje sodelovanje delavcev DO KOVINAR za takojšnjo odpravo napake. 8. V primeru, da je okvara večjega obsega je potrebno paziti, da v zimskem času ne pride do še večjih poškodb na instaliranih napravah (npr. zamrznitev cevovoda). c) izpad zaradi pomanjkanja goriva 9. V kotlovnicah je potrebno skrbeti, da je na zalogi vedno zadostna količina surovin — goriva za potrebe ogrevanja. Ta količina naj zadostuje za deset (10) dnevno nemoteno ogrevanje. 10. V primeru, da potrebna količina pade na zalogo za pet (5) dni, se sestane ŠTAB in se dogovori o nadaljnem režimu v kotlovnicah. 11. V primeru višje sile (daljšega izpada električne energije in podobno), ne moremo omogočiti delovanje sistema. 2.2. Lastne kotlovnice Krizno obdobje nastopi v treh primerih: a) ekstremne zunanje temperature b) okvara kotla ali cevovoda c) pomanjkanje goriva a) Ekstremne zunanje temperature L Kotli delujejo v kotlovnicah s polno močjo in je količina potrebne energije manjša, preidemo naz manjšano ogrevanje (263 K). b) okvare kotla ali cevovoda 2. V primeru, da je en (1) kotel v okvari in rezervni ne more proizvajati zadostne količine potrebne energije za ogrevanje, preidemo na zmanjšano ogrevanje. 3. Za odpravo napak na kotlu in zlasti cevovodu takoj angažiramo za popravilo DO KOVINAR Kočevje. c) pomanjkanje goriva 4. V kotlovnicah mora biti zaloga za deset (10) dnevno nemoteno obratovanje. 5. V primeru hude zime in onemogočene preskrbe z gorivom je potrebno zmanjšati ogrevanje. 6. V primeru, da je potrebno odklapljati posamezne porabnike se določi vrstni red le-teh. 7. Vedno je potrebno v kotlovnicah obdržati določeno količino goriva, da se ogreva sistem in ne pride do zamrznitve cevovodov in še večjih okvar. 8. V primeru višje sile (daljšega izpada električne energije), ne moremo omogočiti ogrevanja. 2.3. Splošno V vseh primerih je potrebna redna koordinacija med kotlovnicami v posameznih DO. 2. Ob nastopu večjih okvar in zmanjšani ali prekinjeni dobavi toplotne energije je potrebno o tem obvestiti tudi potrošnike. 3. FORMIRANJE ŠTABA ZA DELOVANJE SISTEMA V KRIZNEM OBDOBJU Štab je sestavljen iz predstavnikov delovnih organizacij, proizvajalk in predstavnika potrošnikov toplotne energije in sicer: - DO KOMUNALA ' predsednik - DO MELAMIN (TOZD STORITVE) 1 član - DO LIK (TOZD VIO) 1 član - DO TEKSTILANA 1 član - SIS za KCD 1 član - PETROL 1 član - KOVINAR 1 član ZAKLJUČEK NAVODILA se objavijo v lokalnem glasilu KOČEVSKE NOVICE v smislu obveščanja porabnikov komunalne storitve ogrevanja. , Kočevje, april 1987 Delovna organizacija Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje Predsednica DS: PEČJAK MARIJA, l.r. 1 f t