METOVALEC. MroYan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno c. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire. družbeni tajnik. ..Kmetovalec1' izhaja 1». in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 eld. za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na Jeto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno Inserati (oznanila) zarafunjajo se po nastopni eeni: Inserat načeli strani 16 gld., na '/s strani 8 gld . na '/4 strani 5 gld. in na '/s strani 3 gld. Pri večili naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno . eneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien 1. Walltisehgasse Nr 10). •118im. e. fftef£*vcek iries'5, Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je e. kr kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovib ulicah štev. o. Št. 13. V Ljubljani, 15. julija 1888. Leto Y. Obsca;: O legi febelnjakovi. — Ptajalo za živino. — Ukrepi strokovnjaške komisije o zalaganji e. kr. vojske po produ^eiitih. — Deset nasvetov zastran zavarovanja. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske. - Inserati. 0 legi čebelnjakovi. Kdor ima s čim, stori najbolje, če postavi čebelam svoje stanovanje, čebelnjak ali uljnjak, kakor je po Kranjskem in Slovenskem sploh navada. Ni mu treba potem čebel preseljevati spomladi in jeseni. Prvo, na kar moraš, kadar odbiraš prostor čebelnjaku, gledati je, da izvoliš miren in pokojen kraj, da čebel ne nadleguje veter, zlasti da sapa ne vleče mimo ulj-njaka. Tudi drug ropot je treba po moči odvračati, n. pr. da ne bo blizu kovačniee ali drugih takih rokodelnic. Kako škodljiva je čebelam sapa, zlasti o mrzlem, vlažnem ali snežnem vremenu, ve vsak umen čebelar. Letošnji majnik nas je tega do dobra izučil. Tudi sicer topli panji se ne ustavljajo dolgo mrzli sapi, katera prepihuje panj pri žrelcih. Panj trpi škodo na čebelah in zalegi; lahko se tudi primeri, da izgubi matico. Dalje je treba skrbeti za odprt, prost izlet, da čebele lahko od daleč zagledajo in izpoznajo čebelnjak. Kam naj bo čebelnjak obrnen, določuje čebelna paša. Kjer imajo čebele dobro pašo jeseni, tam naj se obrne proti vzhodnemu jugu, t. j. pol proti jutru, pol proti poldnevi; proti vzhodno-severni strani pa tam, kjer imajo čebele slabo pašo, morda le spomladi in Podoba 29. nekoliko po leti. Navadno rojijo čebele v čebelnjaku, proti vzhodno-južni strani obrnenem, rajše proti vzhodno-severni strani pa imajo več medu. Roji nesejo več tam, kjer imajo spomladnjo in jesensko pašo, nego jalov panj; nasproti pa nanese tam, kjer je le ena spomladnja ali jesenska paša, sam močen panj več, nego izrojenec in zraven njega stradajoči roji. Nikoli pa naj se čebelnjak ne postavlja proti zahodu, ker od tam prihajajo čebelam najnevarnejši vetrovi in plohe. Tudi tik jezera, mlake ali sicer široke, velike vode naj se čebelnjak ne postavlja zarad vsakemu znanih vzrokov. Da ob kratkem ponovimo: 1. Lega čebelnjakova bodi zavarovana proti mrzlim vetrovom in prepihu; 2. čelo mu bodi proti vzhodnemu jugu ali severnemu vzhodu ali jutru; 3. naj ima odprt, prost izlet; 4. bodi najmanj 10 do 20 sežnjev od hlevov, podov in rokodelnic v stran; Podoba 30. 5- žrelca naj bodo varna dežja in plohe; 6. pred čebelnjakom naj seženj daleč ne raste trava, ampak pred njim bodi s peskom potreseno; 7. voda bodi blizu čebelnjaka, ker čebele je vedno potrebujejo. (SI. č.) Stojalo za živino. Ročnost in gotovost sta najvažnejši svojstvi, kateri mora imeti stojalo, v katero postavljamo goved, kadar se plemeni ali kadar jo podkavarno. V tem zmislu zadostuje popolnoma stojalo, katero kažeta podobi 29. in 30. Stojalo, katero se pritrdi k tlom in h kaki gredi v stropu, narejeno je iz dveh kolov. Eden kol se tako premice, da se odmakne, kadar govedo glavo pretika. Pre-mikljiv pa je kol le do neke mere, kakor to kaže na podobi pikčasta črta, in sicer zato, da se hrani prostor, in da se laže zapira. Gorenje počeznje bruno je daljše, nego je okvir širok, in sicer je ta podaljšek zarezan. V tej zarezi se premika prej omenjeni kol, katerega zapira dvojna zapora. Kako je zapora narejena, izpoznati je z podobe. Ukrepi strokovnjaške komisije o zalaganji c. kr. vojske po prochicentih. Poljedelsko ministerstvo je sklicalo dne 24. maja t. 1. komisijo strokovnjakov, ki bi imela preudarjati, kako bi možno bilo, da bi našo c. kr. vojsko s prirodninami zalagali producenti ali pridelovalci sami, a ne, kakor so jo do sedaj, trgovci. Dne 29. p. m. bila je poslednja seja, ter je komisija prvo posvetovanje svoje dokončala. Vender se je nadejati, da bodo strokovnjaki kmalu zopet poklicani. Predsedoval je komisiji poljedelski minister. Povabljene so bile in zastopane po svojih zastopnikih kmetijske družbe: bukovinska, gališka, goriška, koroška, kranjska, moravska, spodnje-avstrijska, salcburška, šleska, štajarska, tržaška in predarlska, deželni kulturni sveti: češki, gor-nje-avstrijski in tirolski, zastopana bila so tudi ministerstva: vojno, brambovsko in poljedelsko. Komisiji je bilo predloženih več vprašanj, sestavljenih po poljedelskem ministerstvu, sporazumevšem se z vojnim in brambovskim. Vprašanja smo uže zadnjič objavili. Uže v prvi seji se je pokazalo, da treba odbrati poseben odsek, čigar udje naj bi posamezna vprašanja temeljito proučili in potem poročali. Tega dela so se udeležili tudi zastopniki državnega vojnega ministerstva in poročevalec poljedelskega ministerstva. Nasveti tega odseka bili so naposled vzprejeti soglasno. Učinek temu pogovarjanju so naslednji ukrepi. Da bi kmetski posestniki c. kr. vojsko zalagali z ovsom, s slamo, s senom, z drvi, z ržjo in s pšenico, to se priznava za umestno, nikakor pa ne, da bi tudi zalagali s kruhom in z moko. Zastopniki iz vinorodnih dežel so nasvetovali, naj bi tudi od vinogradnikov naročali, kolikor vina potrebuje vojaštvo, zlasti pa mornarica. Izrekla se je torej želja, naj bi za c. kr. vojaško mornar-stvo prejemalo se vino in olje od posestnikov oljk in vinogradov. Komisija strokovnjakov priznava, da sedaj najbolje kaže, ako dobiva vojska potrebnih prirodnin iz maga-zinov, kamor naj bi posestniki kmetski pridelke svoje prodajali in tako ž njimi zalagali. Seno in slamo kaže tudi po sedanjem arendovanji daiati v zalaganje, to je, da se komu izročita ti dve potrebščini, da ju dovaža po manje, pa v kratkih in določenih obrokih. Kar se namerava po arendovanji vojski priskrbeti, to se naj poprej javno razpiše, da se oglasijo potem ponudniki. Zastran tega se sklene: a) po upravnih šta-cijah, koder se dotični magazini nahajajo, naj se pri arendovanji po razpisu kolikor največ mogoče ozirajo na pro- ducente in gospodarske kmetske korporacije; b) vojska naj se še nadalje zalaga po arendovanji z javnim razpisovanjem, toda z ozirom na kmetske producente in korporacije; c) ker se navadno kmetski ljudje ne morejo poprijeti arendovanja, želeti je, naj oskrbovanje c. kr. vojske s prirodninami tako uravnajo, da jih bodo vzpre-jemali v 'magazine; v to svrho naj število magazinov pomnožijo. Okolišev, za katere naj bi se zalaganje razpisovalo, ni potrebno zaznamovati, ker se bode to samo po sebi udalo, kodar bodo začeli arendovanje razpisovati. Zastran I arendovanjskih okolišev naj se vojaška uprava dogovori z dotičnimi kmetskimi korporacijami. Zalaganje c. kr. vojske z gori navedenimi prirodninami po kmetskih producentih, korporacijah, društvih, klubih, zadrugah, občinah itd. naj se tako vrši, da ga j ne bodo razpisovali, ampak uprava vojaška naj razglasi, koliko bode prirodnin potrebovala. Ob enem naj določi, koliko ima hektoliter najmanj tehtati, in ceno, po kateri se plačuje po magazinih vzprejemano zrnje. To vse naj se vselej objavi, in kmetovalci pozivljejo, naj se vojaški upravi ponudijo s svojimi pridelki. Ceno naj tako nastavljajo, da bode razvrščena po teži hektolitra; čim več tehta zrnje, tem veča mu bodi cena določena. Želeti je tudi, naj bi vojaška uprava nastavljala cene večim množinam, nego je hektoliter, to pa porazumevajoč se s kmetijskimi družbami. Vojno ministerstvo je priporočalo, naj komisija sestavi nekak opra-vilnik, po katerem bi se nastavljale in določevale prirocl-ninam cene. Da temu ustreže, izvolila je komisija poseben odsek treh mož strokovnjakov. Naročila mu je pa naslednje: poljedelsko ministerstvo naj se porazume s kmetijskimi korporacijami, kako bi vojna uprava mogla posameznim prirodninam nastavljati prave cene. Kar bodo korporacije odgoverile, to naj ministerstvo izroči omenjenemu odseku, da more ta potem komisiji primernih nasvetov predložiti. Razprav v odseku imajo se udeležiti tudi zastopniki vojnega in poljedelskega ministerstva. Komisija naposled ukrene v skupni seji o prihodnjih vodilih, po katerih se bodo cene določevale. Vse to se dozdeva veliko boljše in zahtevam vojne uprave primernejše nego nasvetovano snovanje kmetskih zadrug v zalaganje c. kr. vojske s prirodninami, stavljenje skladišč, prirejanje mašin za čiščenje zrnja. Naposled izreče komisija, da bi zelo umestno bilo, ako bi kmetski ponudniki vselej z izpričevalom, podpisanim od dotične kmetijske korporacije, dokazali, da so res kmetovalci in da so sami pridelali vse, kar so za vojaški magazin ponudili. Kadar se bode poljedelsko ministerstvo porazumelo s kmetijskimi korporacijami, treba po oznanilih povsod najprimerneje razglasiti zalaganje c. kr. vojske s prirodninami, da bodo kmetovalci vse o pravem času zvedeli. Za vlaganje ponudeb naj vojna uprava nastavi obrok 4 tednov od tistega dne, ko se je oznanilo bilo razglasilo. Ponudbe naj se odpirajo vpričo ponudnikov. Končno je vlada prosila komisije, naj bi vsi opravki med vojno upravo in producenti o zalaganji c, kr. vojske s prirodninami bili prosti vsakeršnega obdačevanja. Deset nasvetov zastran zavarovanja. Nemški list „Wochenblatt des landw. Ver. in Gr. Baden" priobčil je deset nasvetov ali naukov, po katerih naj bi se ravnali ljudje, ki imajo kaj zavarovati proti nesrečam. Hočemo jih navesti tudi svojim čitateljem, to pa zlasti še zatega delj, ker se pri nas ljudje prav po-gostoma pregrešajo zoper šesti nasvet, ki zadeva zavarovanje zoper škodo po toči, katera časi v nekoliko tre-notkih uniči sad mnogega truda. Vsled tega so posestniki, ki niso zavarovani zoper takšne uime, hipoma berači. Vladni uradi opominajo zlasti sedaj ljudi, naj se zavaruje zoper točo. Zanikarni ljudje, ki sedaj zamudijo pravi čas za zavarovanje proti toči. naj bi ne prejeli po nesreči nobene podpore, nobene pomoči iz javnih sredstev, ker sedaj se more vsak gospodar zavarovati, ker so premije zelo majhne. Tudi peti nasvet je pomisleka vreden, ker nalaga razumnejšim posestnikom dolžnost, opominati z besedo in zgledom sosede, naj se dade zoper škodo po toči zavarovati. Deseteri nasveti slovejo: Prvi: Zavaruj vse svoje imetje, hišo in druga poslopja zoper škodo po požaru ali ognji in po streli, kajti Bog ti je dal pamet, da se moreš braniti pretečih ti nezgod. Drugi: Ne zavaruj več, nego imaš; z zavarovanjem ne misli obogateti. ampak da vse ohraniš, kar si prigo-spodaril. Vedi, da brez težave ne ohraniš, kar si pošteno pripravil. Tretji: Ne zavaruj menj, nego imaš, ker bi vkljub zavarovanju proti ognju ob nesreči dobil premalo odškodnine. Kdor veliko izgubi, kmalu uboštvo trpi. Četrti: Kadar zavaruješ, ne govori in ne piši leh-komiselno, ampak izpovej vse pošteno in resnično, kar imaš, sicer si nakoplješ, če ti pogori, pravdo in slabo ime. Poštenost velja. Peti: Opominaj soseda, prijatelja, sorodnika, naj se dade zavarovati zoper škodo po požaru, da ne zabredejo v uboštvo. Šesti: Zavaruj tudi svoje sadeže kar jih je na polji, po vinogradih itd., zoper škodo po toči, da moreš mirno v svoji izbi spati, kadar razsaja uima. Pomisli, da te izgubljena žetev lahko spravi na beraško palico. Sedmi: Ne pozabi zavarovati svojega življenja proti raznim nezgodam. Vsak trenotek te utegne Bog poklicati s tega sveta, bodi vsled kakšne bolezni ali nesreče, ki se ti more pripetiti na poti, pri jahanji, vožnji td.. Tvoje življenje pa je velike vrednosti za tvojo ženo in otroke. Zatorej ti je zavarovati svoje življenje, da (lobodo od zavarovalnice pomoči v denarjih, kadar tebi smrt zabrani za nje še dalje skrbeti. ()smi: Ne obotavljaj se ter ne ugovarjaj zavarovanju, kajti oni, ki so tako lehkomiselni, da se nečejo zavarovati, pridejo radi v nesrečo in se potem nikomur ne smilijo. Deveti: Ne tarnaj zaradi zavarovalnih stroškov, kajti ti so ob tvojih razmerah majhni ; pij nekoliko kupic manj v krčmi, prihrani denarja, in prav zadosti ga bo, da plačaš zavarovalnino. Zvršuj povsod natančno, kar si storiti dolžan, in vze ti bode na dobro. Deseti: Zavarovalni stroški, misli, da so kakor za jed in pijačo. Jesti in piti nikoli ne pozabiš, kadar si lačen in žejen. Ne pozabi torej tudi zavarovati se, kakor je prav. Imel bodeš mir, tolažbo in pomoč. Razne reči. - Kako se izpravljajo madeži od češenj, črnega Vina itd. iz perila. V širokogrlato literčno steklenico se vlije pol kozarca vode, nad vodo pa done majhen, na drat obešen košček žvepla ter sežge. Mod sežiganjem treba steklenično grlo s kakim zamaškom rahlo zamašiti; ko je vse žveplo pogorelo, potegne se drat hitro iz steklenice, katera se nato hitro zamaši in dobro stresa. Tako narejena tekočina, voda, z žvepleno sokislino namešana, izpere vse češnjeve, vinske in druge ma-deče. Ako hočemo močnejšo tekočino napraviti, ponoviti je to delo večkrat. — Da železo in jeklo ne zarja vit a, namažeta se z mazilom, narejenim iz polovice belega voska in polovice ter-pentina. Vosek in terpentin je v ta namen pazljivo segreti ter zmešati Železne ali pa jeklene reči, katere se s to mažo tanko namažejo ter s suho platneno ruto nekako polikajo, ostanejo vedno svetle in brez rje, ako se ne odrgnejo. Posebne koristi je torej to sredstvo, ako hočemo različne dele železnih strojev rje obvarovati. — Kako zabranimo, da ne odpada malta z vlažnega zidovja. Postržimo vso staro malto, namažimo zid z vročim premogovim katranom, počrnimo ga ter ga potem, ko se je katrani že strdil, z novo malto omočimo. — Kako si gasimo po leti žejo? Mnogo ljudi misli, da si ugase žejo, če pijo po leti mrzlo vodo. Mrzla voda pa le še bolj oživlja žleze, in človek se še bolj poti in le še vedno bolj ga žeja. Prav nespametno je tudi piti alkoholike (špiritne) pijače. Take pijače res ugase za malo časa žejo, omamijo pa potem in razburijo srce. Nasprotno pa prav zelo hlade kisline. Ni boljše pijače po leti nego je dober kislikast jabolčnik, na pol z vodo pomešan. Izvrstna pijača je tudi limonada s kako kislo vodo, eukra pa ni smeti dodevati, ker dela vročino. — Shranjevanje mokrega sena. Spod deni plast slame, potem plast sena, potem zopet slame in tako dalje. Seno pa potresaj s soljo in sicer z ozirom na njegovo vlago z 1 do 3 kilogrami na vsakih 100 klgr. sena. — Škropljenje praznega satovja. Neki čebelar piše, da uže več let izkuša, kako čebele s strojem izpraznjeno sa-tovje veliko rajše snažijo, ako j« poškropi z vodo. Sploh uspevajo čebele v panji s takim satovjem veliko čvrsteje. — Čebelin ali kak drug pik ozdraviš kmalu in narediš, da sploh ne boli, ako precej izdereš želo ter odrgneš ! ranjeno mesto s koščekom čebule. — Znano je, da konji ob kakem požaru neradi za-puste hlev, iu da jih dostikrat ni mogoče z največo silo ven J spraviti. Skušnja pak uči, da se, ako jih osedlaš ali pa če : jim komat deneš na vrat. nič ne branijo, ampak gredo radi ! iz hleva. — Kako odpraviti sitne muhe, katere silno nadlegu-J jejo po leti ob vročini konje in tudi goved. Neki angleški kmetovalec priporoča prav preprosto sredstvo, to je kuhano orehovo perje. Z njim operi žival po vsej koži, posebno po repu in ob nosnicah Ta kuha ima tako zoprn duh muham, da beže od živine, pomori pa tudi mnšjo zalego po koži. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 75. Kje je dobiti stiskalnice za grozdje in ob enem za sadje? (Lj. šola v Starem selu.) Odgovor: Vsaka stiskalnica za grozdje je ob enem za sadje in tudi narobe. Stiskalnice morete dobiti na pr. pri Mavtartliu na Dunaji (naslov je med auonsami) ali pa pri „Administration der \Veinlaube in Klosternenburg". Cena je od 65 gld. do 600 gld. in tudi više. Mayfarth izdeluje majhne stiskalnice, v katere je moči dejati kakih 30 litrov sadja, po 40 gld. Stiskalnica imenuje se ,,trnom". Svarimo vas pa pri nakupu stiskalnice preveč hraniti, ker za majhen denar ne doboste nikdar kaj posebno rabnega. Vprašanje 76. Pri nas raste rastlina, kateri pravijo očur. Ako se je krava naje nekoliko pred sv. Ivanom, pogine gotovo v nekoliko dneh. Ali je katera pomoč zoper to? (Lj. šola v Starem selu.) Odgovor; Ime rastline „očur" nam ni znano in tudi po podobi, katero ste narisali, ne moremo je izpoznati. Odgovoriti vam moremo le tedaj, ako vemo, katero rastlino menite. Sporočite nam latinsko ali vsaj nemško ime, in če vam to ni mogoče, pa nam pošljite rastlino. To vam pa nže sedaj lahko zatrdimo, da se rastline glede strupenosti prav nič ne ravnajo po pratiki, in da je očur, ako je strupen pred sv. Ivanom, gotovo tudi škodljiv po sv. Ivanu. Res je pa, da je strupenost rastlin zavisna od letnega časa, t. j. od onega časa, v katerem je strup v rastlini narejen, oziroma ne še razkrojen. Vprašanje 77. Kje je dobiti kostanjevega drevja, in kedaj ga je najbolje saditi? (Županstvo ua Blokah.) Odgovor: Kostanjevo drevje ima marsikedo na Kranjskem na prodaj, ravno sedaj nam pa ni znan noben naslov. Morda ve kedo izmed naših č. bralcev? Prosimo poročil. Vsakovrstno drevje je najbolje saditi jeseni, kadar rast uže popolnoma poneha. Vprašanje 78. Zaplodili so se mi skoraj v novi hiši ščurki, katerih ne morem odpraviti. Poskušal sem z raznovrstnimi domačimi pripomočki, a nič ni pomagalo. Lekarnar mi je dal nekega prahu, katerega sem jim pokladal s cukrom, a niti dotaknili se ga niso. Kaj naj storim? (Kn. pri sv. Trojici tik Slatine.) Odgovor: Proti ščurkom imamo vsakovrstne pripomočke, kateri včasi pomagajo — včasi pa tudi ne. Izmed takih pripomočkov vam moremo zelo priporočati Zacherlov perzijski prašek. Potrosite ga po mestih, koder se ščurki sprehajajo, natresite ga pa tudi v luknje in raze. Praška sicer ne jedo ščurki, a vsi, kateri po njem lezejo, poginejo. Dobite ga v vsaki lekarni in tudi špecerijski prodajalnici. Lahko ga pa tudi naročite, ako ga pri vas nikjer ni dobiti, pri lekarnarji Trn-kozcvji v Ljubljani. Najboljše in najzanesljivejše sredstvo je pa to le: Vlijte v vse luknje in razpoke vrelega luga, da pomorite zalego. Potem izpraznite kuhinjo, če pa tega nočete storiti, vzemite iz nje vsaj, kar je platnene, volnene ali bombaževe tkanine. Nato postavite na tla ponev ali skledo z prav živo žarjavico, naspite na njo nekaj žvepla ter dobro zaprite vsa okna in vrata. Kuhinja naj bo tako zaprta, kolikor časa le mogoče, vsaj pa 3 do 4 ure. Žvepleni dim, ki je žveplena so-kislina, prošine po kuhinji vse luknje, raze in razpoke ter pomori vse, kar je živega po njih. Ko ste to storili, pa zamažite s svežo malto vse luknje po zidu. Platno ali kar je enacega v kuhinji, razje sokislina, zlasti ako je vlažno ali mokro. Vprašanje 79. Blagovolite naznaniti, kaj je početi z lepo. 5 let staro kravo, katera zadržuje mleko. Kadar se je bila otelila, dajala je pri eni molži po 5 do 6 litrov dobrega mleka, sedaj čez 8 tednov pa je pričela mleko zadržavati, če ravno ima vime napeto, da komaj hodi. Časi ne da niti '/2 litra. Lani je ravno tako delala in 20. teden je izgubila vse mleko. Kaj je vzrok temu? Krava je velika, lepa in dobrega plemena, da jo je škoda prodati. Kaj naj storim, da ne bo zadržavala mleka? (V. Ž. pri Sv. Kr. tik Slatine.) Odgovor: Pripeti se, da krava časi zadržuje mleko in sicer zaradi teleta. Ker je pa vimenski sesek sestavljen od takih mišic (muskulov), katerih nima krava v svoji oblasti, iz-kuša drugače zadržavati mleko. Iz srca se pretaka sveža kri po žilali odvodnicah po vsem životu, nazaj v srce se pa pretaka obrabljena temnordeča kri po žilah privodnicah. Ako obrabljena kri po privodnicah v sesku zastaja, skrči se seskova cev, in mleko ne gre ob molži iz vimena. Kri pa more krava po privodnicah seskovih zadrževati s tem, da stiska trebušne mišice in prepono, in tako zastaja kri posebno v mlečni žili pod trebuhom. S tem stiskanjem pa mora krava ob enem sapo zadržavati, zato pa ne more delati tega neprtrgoma in zato da vender nekaj, če tudi ne dosti, mleka. Ta neprilika da se odstraniti, ako se porine skozi sesek molzna cevka (Melkrohre), skozi katero potem mleko samo teče. Krava se da potem čez nekaj časa z roko mlesti. Molzne cevke prodaja A. Pfan-hauser na Dunaji, Strozzigasse. Vprašanje 80. Naša goved žre cunje in les. Kaj je vzrok temu in kako pomagati? (J. Fr. v Vitovščah.) Odgovor: Priobčili smo odgovor na tako vprašanje uže lani enkrat; ker je pa ta bolezen pri govedi zelo razširjena, bodi tu še enkrat odgovor: Da goved gloje lesene reči, lahko je razvada ali pa bolezen. Ta bolezen nastane vsled krmljenja s senom z močvirnih in blatnih senožeti. če je glodanje le razvada, dajte jasli obiti s ploščevino (plehom) in privežite goved tako, da ne pride blizu lesa, ki ga more obglo lavati. Ako pa prihaja obglodavauje od bolezni, morate pa kmalu pričeti zdraviti. Ta bolezen je dolgotrajna ter je vselej brez vročine ali mrzlice. Znamenje bolezni je nekako čudno poželenje, najrazličnejše predmete lizati, glodati ter tudi jesti. Sčasoma shujša goved, dobi vse slabe soke ter postane jetična. Ob začetku bolezni žival nerada je nava Ino krmo, brska raje po mokri, z blatom pomazani stelji ter skuša oblizavati ter ob-glodavati stene, zidovje, jasli in enake stvari. To poželenje postaja vedno veče ter govedo kar strastno išče starih cunj, obleke, vrvi, lesa, usnja, sosebno pa reči, katere imajo v sebi apno ali ilovico, n. pr. zidovje, opeka, kar vse skuša tudi požirati; to poželenje zaide celo tako daleč, da je govedo raje svoje in človeške odpadke nego najboljšo krmo, ter raje pije gnojnico nego pa dobro pitno vodo. Pri tem goved hujša ter peša. molze slabo, živina dobiva mršavo dlako, in slednjič more pritisniti tudi jetika, vsled katere mora govedo poginiti. Bolezen traja nekaj časa, pa tudi več let. Vzrok bolezni je največkrat krma. Posebno mnogokrat opazuje se bolezen po krajih, koder uimata krma in pijača dovolj apnenih spojin v sebi, to je največkrat po močvirnih pokrajinah s kislo travo ter oblačenim in pokvarjenim senom; zlasti škodljivo je pa seno s senožeti, kojih spodnja plast je šota. Ravno tako smatrajo za vzroke tej bolezni prepičlo krmo, nesnago v hlevu in preobilo polaganje soli. Vsled enega ali druzega teh vzrokov razdražijo se najprvo živci želo.lčevi, potem pride hujšanje, vodena kri in ; slednjič pokvarjenje telesnih sokov. Tudi vsled posnemanja se zatepe bolezen v hlev, in priporočati je odstranjenje take bolne govedi iz hleva. Zdraviti je tako bolno živino tako le: če je bolezen manj huda, zadostuje največkrat uže, če živina premeni hlev, na pr. če jo prodamo. Zdravila naj bodo taka, katera vežejo kislino ter živali vzbujajo gnus, posebno apnena voda, pepelika (potašelj, klorovo apno, stolčeno lesno oglje, saje, petrolej, katrani, solna kislina itd., pomešana z grenili, kakor so pelin, encijan, kalmus itd. K najboljšim sredstvom se prišteva apuena voda, koja se živini daje v velikih množinah. Profesor Rychner priporoča na dan trikrat apnene vode in sicer vselej po 8 litrov; če živina ne mara piti, vlije se pa vanjo; tretji dan je s to vodo prenehati, da se pa zato živini ta le prah: baldrijanove korenine 150 gramov, encijanovega prahu 150 gramov, kaluiusa 150 gramov in 15 gramov cveta iz jelenovega rogu (v lekarni se dobi z imenom ,,licpior cornus cervi" ali „liipior ammonii car-bonici pvro oleosr'); vse to se dobro skupaj zmeša ter da živini trikrat na dan te zmesi po eno dobro perišče. Profesor Haubner priporoča za zdravilo od te bolezni po 150 gramov pelina, krede, saj, potem 60 gramov finega žvepla, kar se vse skupaj zmeša ter dodajevši nekoliko soli daje živini po dvakrat na dan po dve žlici. Živinski zdravnik Feser priporoča zopet tretje sredstvo proti tej bolezni in sicer brizganje „apomorphina-' pod kožo po 3krat na dan dva dni vselej po 01 grama. Vselej je treba dati bolni živini dobre in tečne krme, snažiti jo ter sploh za snago v hlevu skrbeti. Homeopati priporočajo proti glodanju goveje živine: pul-satilo zjutraj in zvečer 8 dni, potem nux vomiea in natrum muriaticum. Vprašanje 81. Po Gorenjskem imamo veliko čebel, katere pošiljajo nekateri kupci v dalnje kraje. Kako naj ravnamo, da bi jih lahko sami pošiljali: po katerih časnikih naj bi prodajo razglasilil, in kod imajo gorenjske čebele največ veljave? (J. \V. v HI.) Odgovor: Najprvo vam svetujemo : ako nimate primerno dosti denarja, katerega lahko vtaknete v kupčijo, in ako nimate dovolj kupčijske znanosti, ne spuščajte se v čebelarsko kupčijo. Za tako kupčijo je treba veliko znanja, denarja, časa in — sreče. Kako ravnati, to je lahko povedano, a težko storjeno. Pripravite ob času vse potrebno orodje, panje za pošiljanje čebel i. t. d., potem razglasite po listih, da ste pričeli kupčijo s čebelami, no, in potem čakajte naročnikov. Ako hočete videti, kaj je vse potrebno za uspešno kupčijo s čebelami, pojdite pogledat k g. Ambrožiču v Mojstrano. Kranjske čebele slovijo povsod za dobre, ker so pridne in krotke. Največ kranjskih čebel hodi na Nemško. Po katerih časnikih naj bi razglasili svojo kupčijo? Po vseli boljših čebelarskih in kmetijskih časnikih po Nemškem, pa tudi po dunajskih listih. Tako dela tudi Ambrožič, njegove razglase nahajamo po vseh teh listih. To pa stoji več, nego so vredne vse čebele enega posestnika, to stoji nekaj stotakov na leto. Brez tega pa ne gre, kajti „kdor ne vaga, je brez blaga-'. Vprašanje 82. Kje se dobi stroj za lupljenje hrušek? (J. W. v HI.) Odgovor: Stroje za lupljenje sadja in sicer raznovrstne prodaja Fr. Schon na Dunaji, 11. Praterstrasse 78. Pišite mu, da vam pošlje cenik s podobami. Vprašanje 83. Imam dve teleti, kateri sta dobili drisko, precej kakor sem jih bil odstavil. Rabil in poskusil sem uže mnogo vrst zdravil, a nobeno ni pomagalo. Prosim vas sveta. (A. Pr. v Lepeneah.) Odgovor: Vzroki driski so lahko različni, na pr. pre- ! hlajenje vsled vlage, prepiha, pomanjkanja nastila i. t. d. Vzrok more biti pa tudi krma ali pa spomladi sveža zelena 1 klaja, ako ste jo začeli kar hitro pokladati. Na paši je pa lahko škodilo prehlajenje in ob enem tudi krma, saj je pij vas v Boliinji ob zdanjem vremenu trava zjutraj skoraj z ledeno vodo poškropljena. Pri teletih ne bodete nikdar veliko opravili z zdravili. Svetujemo vam to le: Obdrgnite tele dobro s slamo, pokrijte je s toplo odejo in postavite je na suho steljo v kot hleva, kjer je toplo in ni nič prepiha. Za zdravilo mu pa dajte pražene (skoraj žgane) moke z jajcem: če pa to ne pomore, potem pa zjutraj in zvečer po '/j litra mlačne vode, v kateri ste skuhali stolčenih šišk ali pa hrastove skorje. Gospodarske novice. * Gospod Josip Jerič, umirovljeni župnik, bivši predsednik kranjskega čebelarskega društva in bivši glavni odbornik kranjske c. kr. kmetijske družbe umrl je 12. t. m. v Št. Vidu na Koroškem, kamor je šel se zdraviti. Naj počiva v miru! * C, kr. deželni šolski svet kranjski je z odlokom z dne 13. junija t. 1. št. 130 priporočil vsem šolam na Kranjskem naš list, da si ga naroče. * Na vinarski razstavi v Trstu, ki je bila pretekli mesec, odlikovana sta bila s Kranjskega grof Lanthieri iz Vipave z dvema kolajnama za razstavljena vina in Uršič iz Št. Vida nad Vipavo za vinsko žganje. S Kranjskega ni bilo drugega razstavnika. Izmed goriških razstavnikov so bili odliko- ! vam: Dr. A. vitez Levi iz Villanove, grof Latour iz Kusiča, trgovinska in obrtna zbornica v Gorici, deželna kmetijska šola v Gorici, A. Zlobec iz Dutovelj, Černe iz Tomaja, Jacehia iz Rude, Kammel pl. Hardegger iz Zdravščine. J. Velicogna iz Gorice, knez Hohenlohe iz Gorice, Goljevšček iz Sežane, Lo-renzutti iti Klaus iz Rusiča, vinarsko društvo v Dornbergu, Rovis iz Vel. Žabelj in L. Gordoni iz Tržiča. * Peč za parjenje svilnih mešičkov za javno rabo postavilo je c. kr. kmetijsko društvo v Gorici. * Premovanje konj na Kranjskem bode od 3. do 12. septembra t. 1. Konjerejce opozarjamo, da se udeleže obilo tega premovanja. Pogoji se pozvedo pri vsakem županstvu, sicer je pa program objavljen tudi v današnjem listu med uradnimi vestmi. * Za premovanje konj na Primorskem določeni kraji in dnevi so: V Tolminu za sodne okraje Bole, Tolmin, Cerkno in Kanal 21. septembra: v Gradiški za južni del poknežene grofije goriške in gradiške in za tržaško okolico 22. septembra; v Pazinu za Istro razen kvarnerskih otokov 24. septembra. Komisija, deleča darila, snide se ob 10. zjutraj; kdor pripelje konja po tej uri, ne bode več se ozirala nanj. * V podkovski šoli o. kr. kmetijske družbe kranjske bile so 27. in 28. preteklega meseca izkušnje. Predsedoval je izpraševalni komisiji vodja podkovske šole, izpraševala pa sta gg. c. kr. deželni živinski zdravnik \Vagner in učitelj Slegel. Prvi dan so bili izprašani kovači, kateri niso obiskovali podkovske šole. Bilo jih je šest; 3 so prišli prvikrat, 3 pa so ponavljali izkušnjo. Štirje kovači so zadostili pri izkušnji in dobili izpričevala, dva pa nista bila zadosti izurjena; teh mora eden ponavljati izkušnjo drugo leto, eden pa priti v šolo, ako se hoče še dalje pečati s podkovstvom. Vsi so bili Kranjci, eden izmed njih pa zvršuje kovaški obrt v Dalmaciji. Drugi dan je bila izkušnja iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa za učence podkovske šole. Bilo jih je devet; izšolali so se 4 ob svojih stroških, 4 so prejemali podpore od c. kr. kmetijske družbe kranjske, 1 pa je dobil podporo od deželnega odbora goriškega. Vsi so prebili izkušnjo, in sicer 2 s prav dobrimi, 6 z dobrimi, 1 z zadostnim uspehom. Po narodnosti so bili vsi Slovenci: 7 Kranjcev, eden štajarski in eden goriški Slovenec. * Državne podpore za kmetijstvo na Goriškem. Visoko c. ki-, kmetijsko ministerstvo je podelilo, oziroma odločilo za tekoče leto naslednje državne podpore v prospeh kmetijstvu na Goriškem: Za nakup travnih semen 100 gld.; — za zatiranje strupene trtne rose ali peronospore 200 gld.; — za zboljšanje govedoreje 1500 gld.; — za podpiranje mlekarskih društev 200 gld.; — donesek k upravnim stroškom kmetijskega društva 100 gl.; — in za svilarske namene 300 gld. * Cena sviloprejskim mešičkom .je letos zelo nizka. V Gorici stoji kilogram 1 gld. 40 kr. do 1 gld. 60 kr. * Odbor kranjskega ribiškega društva je imel 2. julija sejo svojo v Ljubljani. Navzočni so bili predsednik dr. Vok, podpredsednik baron A. Wurzbach in odborniki dr. Kapi ar, Karinger, Regorseheg in Pire. Odbor se je posvetoval o jegulji zalegi, katero je dobil od vis. e. kr. kmetijskega ministerstva, o shodu avstrijskih ribičev, ki bode prihodnje leto na Dunaji, o letnem poročilu in o računskem sklepu za 1. 1887. Odbor je tudi ukrenil dati na merodajno mesto potrebna pojasnila o napačnem poročilu, katero je dobilo kmet. ministerstvo glede ribištva v cerkniškem jezeru. * Učiteljsko službo na slovenskem kmetijskem oddelku v Gorici podelil je deželni odbor začasno gospodu Viljemu Do-minku iz Koborida. * Trtna uš se je letos pokazala po mnogih krajih, koder je niso prav nič pričakovali. Komaj je bila konstatovana v kranjskem predelu vipavske doline, uže čujemo, da je tudi v goriškem predelu. Na Krasu jo neki tudi uže imajo; pravijo, da so jo zasledili v Stjaku. ,,Edinost" z dne 7. julija pa poroča: Mestni magistrat javlja, da se je trtna uš pokazala v Škoikolji v vinogradu t. št. 49. Zapovedalo se je zatorej, da se iz tega vinograda ne sme nič izvažati. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 1. julija 1888. Seji je predsedoval družbeni predsednik Jos Fr. Sennig, na-vzočni so pa bili odborniki: gg. Detela, Lenarčič, Murnik, Povše, Eobič, Šiška, \Yitschl, dr. M. pl. Wurzbach in tajnik Gustav Pire. Prvomestnik pozdravi novoizvoljenega odbornika gosp. J. Šiško ter ga prosi, naj blagovoli delovati na korist družbi ter za narodnogospodarski prospeli dežele naše. V zvršitev deželne sadne razstave v Ljubljani in državne sadne razstave na Dunaji izvoli glavni odbor odsek štirih udov: gg. Lenarčič-a, Murnik-a, Povšet-a ter tajnika Pirc-a. Ukrene se naročiti za družbeno knjižnico knjigo ,,Die deutsche Pomologie". Soblagajništvo s tajnikom vzpreime gosp. Eobič. Glavni odbor ukrene staviti si. deželnemu odboru primerne nasvete glede porabe deželne subvencije za kmetijstvo. Sest izvodov nemške kmetijske poučne knjige „Wie die Guten-dorfer reich wnrden" podari se okrajnemu šolskemu svetu v Kočevji, da jih razdeli tamošnjim knjižnicam ljudskih šol. Posestniku A. Preželinu v Lepencah dovoli glavni odbor, da sme prodati subvencijskega bika. Neki podružnici se odgovori, da družba nikakor ne more vzprejemati takih udov, ki nočejo plačati vzprejemnine, kajti izkušnja uči, da. taki udje tako ali tako kmalu izstopijo. Dunajska c. kr. kmetijska družba priporoča naši družbi, naj tudi ona. naredi vlogo do deželnega odbora, v kateri bi prosila, da bi ustanovili kmetijske prisilne in poboljševalne delalnice. Eeč se izroči v poročanje g. Deteli. Glavni odbor vzame na znanje, da je ministerstvo izjemno dovolilo prodajati subvenc-ijske bike tudi veleposestnikom, ako se zavežejo, da jih bodo pripuščali tudi k kmetskim kravam. Dalje se vzame na znanje govor državnega poslanca g. dr. Poklukarja. program premovanja konj na Kranjskem 1. 1888. in razglas c. kr. dež. šolskega sveta kranjskega, s katerim priporoča vsem ljudskim šolam po Kranjskem naj si naroče družbeni list „Kmetovalca". Tajniku se naroči, naj vse to primerno objavi v »Kmetovalci". Za nove ude se vzprejmejo nastopni gg.: Sušteršič Tomaž, posestnik v Kropi; Barbo Miha, župnik na Trebelnem; Marin Anton, posestnik v Bistrici; Zoro Ivan, posestnik v Prelesijah; Zupančič Franc, posestnik v Bakovniku : Majcen Anton, hišni posestnik v Mokronogu; Jamar Janez, grajšč. oskrbnik v Črnem potoku. Sore Ignacij, posestnik in občinski predstojnik v Smartnu pri Litiji; Lokar .Josip, posestnik v Ljubljani; Virant Janez, žnpnik v Mokronogu: Jurca Frane, blagajnik postojinske jame v Vel. Otoku; Žagar Franc, posestnik na Trebelnem: Marolt Janez, posestnik v Smartnu pri Savi: Perme Janez, posestnik v Gaberjih; vodstvo prisilne delalnice v Ljubljani; Žgur Lavoslav, posestnik na Gočah. Seja glavnega odbora dne 10. julija 1888. Seji je predsedoval podpredsednik Jos. Fr. Seunig, navzočni so pa bili odborniki gg. Goli, I aron Lazarini, Murnik, Povše, Eobič, Šiška. \Yitschl in tajnik Gustav Pire. Odsek za razstavo poroča o uspehu svojih posvetovanj ter stavi glavnemu odboru nasvete glede udeleževanja pri državni sadni razstavi na Dunaji in glede priredbe deželne sadne razstave v Ljubljani. Glavni odbor vzprejme te nasvete ter naroči njih zvršitev. Veseličnemu odboru, oziron a kmetijski podružnici v Logatci, dovoli glavni odbor kot donesek k loteriji, katero priredi na korist šolskim vrtom logaškega okraja. 20 gld. Za nove ude se vzprejmejo gg.: Janežič Matevž, posestnik v Domžalah ; Kuralt Janez, posestnik in mlinar v Domžalah: Juvan Janez, posestnik in mlinar v Domžalah: Humar Jurij, župnik na Primskovem pri Litiji; Knez Andrej, posestnik na Viču; Jeraj Janez, posestnik v Smledniku: Sajovic Janez, posestnik v Podkraji. Posnetek iz programa o delitvi denarnih premij in priznanjskih diplom za kobile in žrebice. katera se hode vršila na Kranjskem leta 1888. Na Kranjskem se bode za leto 1888. vršila delitev državnih premij in priznanjskih diplom: a) za kobile z žrebetom, b) za mlade, t. j. za 31etne do 41etne kobile, c) za lletne in 21etne žrebice po naslednjih šestih konkurznib postajah: V Radovljici za politični okraj: Radovljico, dne 3. septembra 1888. V Kranji za politična okraja: Kranj in Kamnik, dne 4. septembra 1888. Na Vrhniki za politične okraje: Litijo, ljubljansko okolico, Logatec in mesto Ljubijano, dne 6. septembra 1888. V Postojini za politični okraj: Postojino, dne 7. septembra 1888. V Ribnici za politični okraj Kočevje, dne 10. septembra 1888. V Št. Jarneji za politične okraje: Krško, Rudolfovo in Črnomelj, dne 12. septembra 1888. Na vsaki konkurzni postaji se začne delitev premij imenovani dan ob 9. uri dopoludne. V Kranji in v Radovljici smejo premij biti deležne samo kobile z žrebetom, mlade kobile in žrebice noriškega plemena; po drugih postajah ni zaradi plemena nobene omejitve. Posestniki triletnih, za pleme sposobnih žrebcev se pozivajo, naj jih, kadar bode premiranje, pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se popišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti. Vsak, kateremu • se je za vzrejenega konja prisodila premija, mora popisati reverz, s katerim se zaveže, da obdrži tega konja po delitvi premij še eno leto, in da povrne v denarjih prejeto premijo brez vsakega ugovora, če ne bi ostal pri tem mož-beseda. Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko. V Ljubljani, dne 15. maja 1888. C. kr. deželni predsednik : Baron Winkler s. r. ££5" INSERATE sprejema .,Kmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V „Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je lazširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je .,Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Kdor ima naprodaj 1> kostanjevo drevje za drevorede ponudi naj je županstvu na Blokah, pošta Nova vas pri Eakeku ter naj naznani najnižjo ceno. 51 »Ljubljanski zvon". Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15. Gospoda G. PICCOL1-JU, lekarju v Ljubljani. Angelu" Na Dunnj i Vaša žrlorirera esenca, knjo seui slučajno spoznal, ozdravila me je popolnoma nepreneli-ljive slabojuosti čreves in prebil »nika. kakor tudi neznano inu-čnče Irtfo-tHesnosti. Dolgo iskal sem lekn zoper to bolezen, ki mi je gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnjosti obešala; vse drugo za\živanje lečil bilo je zaman in edino le Vašej neprecenljivej i'M'iK'i se imam zahvaliti za po-polno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piceoli. za vse dni življenja zanjo najsrčneje ndan in Inaležen. Spii-i> za Ljubljano in okolico samo v prodnjnlnici železnine Albin C. Achtschin, v Ljubljani, Gledališke ulice lii.š. štev. 8. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Radgonska kisla voda (Radkersburger Sauerbrunn) in m m tn tn tn tn tn tn tn m tn tn tn tn tn tn tn tn s tn tn tn tn tn tn tn tn tn tn tn tn tn tn IMajčisiejsi alkalični kžslec Lastnina J. DELLEE-JA v Radgoni, Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena je edino le agenturni in komisijski trgovini J. LININGE R-J A Iiimska cesta, št. i) v Ljubljani (44—(i) kjer se sprejemajo vsa naročil a. Eiiotmi e o ii ti jo, :iK<> so kupi lOO bokalskili stekleni« v /.abojili po •zr> stekleni« H> jSi-lrt. iii lOO steklenic po i>ol l>olcal-4) Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti atroje od potovaleev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. _ Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne oozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatec. .Moj popotnik Ivini Gri-et>eiio ima mojo legalizo-vano, splošno pooblastilo, naj se morejo kmetovalci popolnomo zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugači pa prosim se pismeno in s zaupanjem na me obrniti. PROGRAM delitve premij za govejo živino ki bode v Dolenjem Logatcu v ponedeljek dne 23. julija 1888. Slavno e. kr. ministerstvo kmetijstva je na predlog e. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo dovoliti, da se v Dolenjem Logatcu za Notranjsko stran napravi dolitev premij za govejo živino, in je v ta namen dovolilo potrebni denar. Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejce te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbudijo v napredek živinoreje in o njem podučijo; y b) da se razvidi vspeh, ki se je vzlasti s pripomočjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji nase domače goveje živine; . . . . c) da se glede na postavo zoper govejo kugo od leta 1879 več goveje živine izredi in oživi kupčija z domačo živino ne le doma na Kranjskem, temuč tudi v vnanje v dežele. 1. Pravico do premij v Logatcu imajo vsi živinorejci pol. okrajev logaškega in postonjskega ter sodnij-skega okraja vrhniškega. 2. Na razstavo pripeljana živina se postavi na določeni prostor v Dolenjem Logatcu. Do 9. uri dopoludne mora pa vsa živina na mestu razstave biti, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže. 3. Živina, katera hoče premije deležna postati, mora najmanj uže pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva. 4. Možje, kateri bodo sodili premiranje živine, se izbero po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva kmetijstva in se morajo ravnati po propisih za to določenih. 5. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse kar imenovani mini-sterki predpisnik veleva ter da bode premirano goved najmanje eno leto za pleme obdržal. 6. V razstavo se pripuščajo junci (biki), ki so '/a tl° 3 leta stari' breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele ene, dve, tri, štiri ali k večem pet telet. 7. Za izvrne rodove so odločene državne premije tako-le: I. premija za bike II. III. IV. V. I. II. I. II. za k r a v e Goved sme biti izvirnega Marijadvorskega, Muriškega, Belansko - Pincgavskega plemena in pa mešana domača živina z gorej imenovanimi 3 rodovi ali pa tudi z drugimi žlahtnimi rodovi ali pa tudi domača živina. 8. Za lepo mešano živino in za domače 30 gld. 25 „ 20 „ 20 „ 15 „ „ 10 „ 20 „ 15 „ ......40 gld. I. premija za bike ......30 „ 11. !) D III. ......20 , IV. n ii ......20 „ V. !! » 25 I. ., za t e 1 i c e ......20 „ II. » » ......30 , I. „ za krave ......25 „ II. Skupaj . . .235 gld. 170 gld. Od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 7. julija 1888. Jos. F. Seunig, podpredsednik. Gustav Pire, tajnik.