1° Nadučitelj Josip Zemljič Ravno na novega leta 1933. popoldne smo spremili našega vetcrana, upokojencga nadučitelja g. Josipa Zemljiča iz pobreške mrtvašnice na magdalensko pokopališče, kjer počivata sin Josip in žena Elizabeta. Sprevoda se je razen sorodnikov udeležilo mnogo stanovskih tovarišev, bivš'h učencev, veliko število uradnikov, prijateljev in znancev. Ob odprtem grobu je spregovoril g. P. Gabrijel, ki ga je tudi previdel, ginljive besede v slovo. Poudarjal je njegovo delavnost in vestno izpolnjevanje učiteljske težavne službe, mnogoletno oskrbo organistne službe posebno v čast Marije Device, in velikodušno podporo in nabiro darov za tukajšnjo dijaško kuhinjo. Z molitvijo je končal svoj lepi govor. Tovariš šolski upravitelj g. A. Hren pa se je poslovil v imenu učiteljstva. Poudarjal je: kjerkoli je pokojnik služil, je imel dobre prijateljc in tovariše, vzgojil je število generaoii n rnnogi učenci so danes vrli gospodarji pa tudi čislani inteligenti. Posebno se je vedno rad udeleževal učiteljskih zborovanj in sestankov, ter bil vedno naToden slovenski -:čitelj. Kakih pet mesecev pa ga je bolezen položila na bolniško posteljo in 30. grudna 1932. je Bogu vdan mirno zaspal. — Pevci so pod >odstvom učitelja g. Nerata zapeli dvc ža> lostmki. Svojih 5 otrok je lepo preskrbel, starejša hči Avgusta omožena Žohar je soproga pisarniškega sod. uradnika, Elizabeta omož. From, učiteljica in soproga šol. upravitelja, Maks upok. učitelj, Milan pa višji poštni kontrolor, najmlajši Jožef, ki je leta 1912. z odliko maturiral in bil učitelj v Selnici, je moral 1914. leta v vojno-ter zbolel kot častnik plan. lovcev, prišel v bolnico v Gradcu in se tam ponesrečil: njegov tovariš Nemec je namreč z revolverjem v šali nanj pomeril, nehote. Od tam je bil pripeljan in z vojaškimi^častmi pokopan v Mariboru. Od tega časa je mati hirala in umrla 18. decembra 1928. Pokojni Jožef Zemljič. nadučitelj v pok. se je rodil 29. julija 1846. pri Mali nedelji kot sin posestnika in tkalca Antona in Marije Semlič. Studiral je na normalki (spod. realka) in dvoletni preparandiji v Mariboru ter sprejel 1. avgusta 1866. s štirimi drugimi tovariši (Kocmut J., Kovačič Štef., Moge M., Wesjak U.) pod ravnateljem Fr. Janežičem in viš. šol. ogledi dr. L. Vogrinom, preparandijsko izpričevalo kot začasni podučitelj na slov. in nemških trivijalkah. (Uč"telji so mu bili še J. Krajnc, R. Honig, Iv. Miklošič in G. Stopper). Njegovo prvo mesto je bilo od 1. febr. 1867. pri Sv: Lovrencu na dr. polju kot 2. podučitelj; od 1. maja 1867. pa Ormož, od 3. nov. 1869. Limbuš, od.3. junija 1880. kot šolski voditelj pri Sv. Križu nad Mariborom, od 28. julija v Ulimlju in od 20. okt. 1894. oz. 1895. je postal nadučitelj v Marija Brezje pri Mariboru, kjer je bil po preobratu 12. junija 1919. upokojen po 52 letih službovanja. Kot podučitelj v Ormožu se je udeležil meseca sept. 1868. telovadnega tečaja na učiteljišču v Gradcu. Od leta 1874. je bil poročen z Elizabeto roj. Rosenstein, s katero je pridobil lastno hišo, ki je danes prenovljena in lepi dom, last g. tovariša A. Godca. V Gradcu si je 7. okt. 1878. pridobil spričevalo uč. sposobnosti in bil imenovan s 1. jan. 1879. za def. podučitelja, toda z dekretom 3. junija 1880. je že postal stalen šol. vodja pri Sv. Križu. Tukaj je leta 1884. dobil pohvalno priznanje od okr. šol. sveta za pospeševanje sadjarstva. Kot šolski vodja v Ulimlju je imel šolsko sobo in stanovanje v samostanu, kjer je bil pouk že od leta 1821. Z ozirom na število učencev, čez 130, je tirjal dež. šol. svet, da se postavi novo šolsko poslopje. Temu so se farani upirali in leta 1893. se je pouk ukinil, učitelj Zemljič pa je bil eksponiran na enorazrednico v Pečico. Družina pa je ostala v Ulimlju. Leta 1894. je bil J. Zupančič stalno nameščen na Pečici, zaradi tega je bil Zemljič premeščen na enorazrednico Marija Brezje. Dne 31. julija 1919. je bil kot kronski upokojenec razrešen službe, a služil je do konca šol. leta 31. okt. 1919. S tem ni bil zadovoljen, zato je po § 4. novega zakona 23. julija 1919. tirjal dinarsko plačo. Več let ni bilo rešenja. Tedanji župan dr. Pirkmajer mu je izposloval, da je bil leta 1925. anuliran prvi odlok in je bila njegova penzija prevedena na dinarsko penzijo letno 5000 Din. Vnetemu narodnjaku in vzglednemu vzgojitelju časten spomin, rodbini pa iskreno S0žalje. K. P.