UPORABNA INFORMATIKA 51 2023 - πtevilka 1 - letnik XXXI 50 let od uvedbe predmeta računalništvo v srednje šole: poskusni pouk in učbenik Ivan Bratko 1 , Iztok Lajovic 2 , Vladislav Rajkovič 3 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Ljubljana, Slovenija 2 Kreativni sistemi, Ljubljana, Slovenija 3 Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede bratko@fri. uni-lj.si, Iztok.Lajovic@kres-ks.si, Vladislav .Rajkovic@gmail.com Izvleček Letos mineva 50 let od uvedbe poskusnega pouka računalništva v slovenske srednje šole. V tem prispevku navajamo nekaj zgodovin- skih dejstev o projektu uvedbe pouka računalništva pred 50 leti ter opišemo naše lastne spomine na to, kako smo sodelovali pri poskusnem pouku računalništva in kako je nastal učbenik za ta predmet. Ključne besede: srednješolski pouk računalništva, poskusni pouk, učni načrt, učbenik Introducing Informatics in secondary schools 50 years ago: Experimental teaching and text book Abstract Fifty years ago, experimental teaching of informatics was introduced in secondary schools in Slovenia. In this paper , we present some historical facts about the introduction of the informatics course 50 years ago and describe our memories of our own involve- ment in the teaching of informatics at that time, and the writing of the textbook for this course. Keywords: T eaching informatics in secondary schools in Slovenia, experimental teaching, informatics curriculum, informatics text- book 1 UVOD Letos mineva 50 let od uvedbe poskusnega pouka ra- čunalništva v slovenske srednje šole. Projekt uvedbe tega pouka je začel Zavod za šolstvo Republike Slo- venije l. 1971. V nekaj letih, do š.l. 1974/75, je predmet Računalništvo zajel 65 srednjih šol in 2500 srednje- šolcev, izšel je učbenik, usposobljenih je bio 75 učite- ljev za ta predmet. S tem projektom je Slovenija močno prehitela druge republike tedanje Jugoslavije in bila po neka- terih ocenah v tem pogledu med vodilnimi v Evro- pi. Boris Lipužič, tedanji direktor Zavoda za šolstvo, je l. 2010 v opisu tega projekta zapisal [8]: »Poročilo Generalnega direktorata za izobraževanje in kultu- ro Evropske komisije na sedežu EU v Bruslju za leto 2000/01 navaja, da je Slovenija začela vpeljevati pouk računalništva v srednjih šolah že leta 1974, celo pred Zvezno republiko Nemčijo – ta je uvajanje zastavi- la šele v poznih sedemdesetih letih (Basic Indicators on the incorporation of ICT into European Education Systems, Facts and figures, Eurydice 2001, str. 17, Brus - sels ).« Omenimo, da gornji citat iz Lipužičevega član- ka ni povsem dobeseden prevod navedbe v original - nem dokumentu Evropske komisije. Tudi ni povsen * Prispevek je bil že objavljen v okviru konference Informacijska družba 2021. V reviji ga po-objavljamo zaradi vsebinske pomembnosti prispevka. STROKOVNI PRISPEVKI UPORABNA INFORMATIKA 52 2023 - πtevilka 1 - letnik XXXI Ivan Bratko, Iztok Lajovic, Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe predmeta računalništvo v srednje šole: poskusni pouk in učbenik jasno, kaj je točno mišljeno z letnico 1974. Vendar tudi originalno besedilo nedvomno uvršča pouk v Sloveniji med najbolj zgodnje v Evropi. V pričujočem prispevku navajamo nekaj zgodo- vinskih dejstev o projektu uvedbe pouka računalni- štva pred 50 leti ter opišemo naše lastne spomine na to, kako smo sodelovali pri poskusnem pouku raču- nalništva in kako je nastal učbenik za ta predmet. 2 PROJEKT UVEDBE SREDNJEŠOLSKEGA POUKA RAČUNALNIŠTV A V tem razdelku so navedena dejstva o projektu uved- be pouka računalništva v srednje šole v Sloveniji. 5. 4. 1971 je bilo poslano prvo vabilo z Zavoda za šolstvo RS Slovenije za sestanek za pripravo projekta za postopno uvajanje pouka o računalništvu v sre- dnje šole. 13. 4. 1971 je potekal v direktorjevi pisarni na Za- vodu sestanek o pouku računalništva na srednjih šo- lah. S strani Zavoda sta sodelovala Milan Adamič in Branko Roblek, s strani Instituta »Jožef Stefan« Vla- dislav Rajkovič, Cveto Trampuž in Mira Volk, Fakul- teto za elektrotehniko je zastopal Jernej Virant, Re- publiški računski center Janez Lesjak, INFIM Egon Zakrajšek in Višjo tehniško šolo Maribor Milan Kac. Sprejeta sta bila dva sklepa: V šolskem letu 1971/72 se uvede poskusni pouk računalništva v štirih izbranih šolah. Pouk naj bi se odvijal v obliki izbirnega predmeta v okviru ur za praktična znanja. Treba je izdelati učni načrt in z njim v skladu pri- praviti ustrezni učbenik. Koncem aprila 1971 je Zavod pripravil Projekt uvajanja pouka o računalništvu v srednje šole. Pro- jekt je vodil Branko Roblek. Predvideno je bilo posto- pno uvajanje s sprotno evalvacijo v šolskih letih od 1971/72 do 1975/76. Postopno naj bi se povečevalo število šol. Posebej je bil izpostavljen problem učnega kadra. V začetku naj bi poučevali računalniški strokovnjaki iz okolja, ob sprotnem usposabljanju učiteljev iz šol. V ta na- men je bil organiziran tečaj za učitelje in pripravljeno gradivo »Računalništvo« sedmih avtorjev (slika 1). 12. 7. 1971 je Zavod razposlal vabilo petim gim- nazijam in dvema tehniškima šolama za pričetek po- skusnega izvajanja pouka računalništva. S pričetkom projekta se je pričela tudi priprava učnega načrta predmeta. Pri tem smo se v večji meri opirali na priporočila IFIP-a, ki je leta 1970 organizi- ral 2. svetovno konferenco Computers in Education. Posebno vzpodbudo je predstavljal tudi IFIP-71, sve- tovni računalniški kongres, ki je potekal v Ljubljani. Učni načrt je obsegal 52 ur. Od tega je bilo na- menjenih 8 ur pripravi problema in rešitve ter 22 ur programskemu jeziku fortran. Predvideno je bilo praktično delo na računalniku: izdelava in testiranje programa. Leta 1974 je izšel učbenik Uvod v računalništvo, ki je bil ponatisnjen še sedemkrat v več kot 20.000 izvodih [3]. Iz leta v leto se je povečevalo število šol, kjer se je poučeval predmet računalništvo, število učencev pa tudi število učiteljev, saj se izobraževanje na že omenjenem posebnem tečaju za učitelje. Ti podatki so prikazani v tabeli 1. Rezultati projekta so bilo objavljeni tudi na IFIP 2 nd World Conference Computers in Education leta 1975 [6]. Leta 1977 so se pričela tudi tekmovanja srednje- šolcev iz računalništva. Leta 1981 je v 3.000 izvodih izšla zbirka nalog [1]. Leta 1980 je izšel učbenik »Osnove tehnike in pro- izvodnje« v okviru skupnih izobraževalnih osnov v srednjih šolah. V tem učbeniku je bilo tudi poglavje »Informatika in računalništvo« na 38 straneh [4]. Uč- benik je bil še dvakrat ponatisnjen v skupnem številu 52.000 izvodov. Leta 1981 je založba Univerzum izdala mapo s prosojnicami in diapozitivi v pomoč učiteljem pri poučevanju informatike in računalništva. Že koncem sedemdesetih let se je začel poučevati programski jezik pascal. Temu je sledil novi učbenik Tabela 1: Rast obsega pouka po šolskih letih Š. leto Šol Razredov Dijakov Učiteljev 1971/72 7 12 200 - 1972/73 20 30 500 25 1973/74 40 75 1800 50 1974/75 65 100 2500 75 UPORABNA INFORMATIKA 53 2023 - πtevilka 1 - letnik XXXI Ivan Bratko, Iztok Lajovic, Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe predmeta računalništvo v srednje šole: poskusni pouk in učbenik Računalništvo s programskim jezikom pascal, ki je izšel 1984 [5]. Ta učbenik je bil ponatisnjen še štirikrat v skupni nakladi 24.000 izvodov. Zadnjič leta 1989. Z razvojem programskega jezika pascal, natanč- neje z razširitvami turbo pascala, se je pojavila tudi potreba po ustreznem učbeniku. Ta je izšel 1990 v na- kladi 5.000 izvodov [2]. 3 POSKUSNI POUK IN UČBENIK Jeseni 1971 se je začel poskusni pouk računalništva na izbranih srednjih šolah. Na gimnazija Bežigrad smo učili soavtorji tega prispevka. Ta pouk nam je bil vsem trem v veliko veselje, pravzaprav tako kot skoraj vse, s čimer smo se takrat ukvarjali. Bili smo eno leto po diplomi na Fakulteti za elek- trotehniko v Ljubljani. Kar nas je posebej kvalificiralo za ta pouk, je bilo to, da smo se med študijem, pravza- prav bolj ob študiju, naučili tudi nekaj računalništva, med drugim programirati v algolu in fortranu. Prve programerske korake smo naredili na računalniku Zuse na Fakulteti za matematiko in fiziko. Toda za delo na tem računalniku si moral z našim statusom študenta vstati ob 6h zjutraj, sicer pa je bil računalnik zaseden. No, ko smo prešli na fortran in začeli pro- gramirati za nekatere znane profesorje na Univerzi in Institutu Jožef Stefan, so se nam še pred diplomo pogoji za delo na računalnikih močno popravili. Slika 1: Gradivo za tečaj za učitelje Slika 2: Prvi učbenik Slika 3: Učbenik za Osnove tehnike in proizvodnje Slika 3: Učbenik iz l. 1984 Slika 4: Učbenik iz l. 1990 UPORABNA INFORMATIKA 54 2023 - πtevilka 1 - letnik XXXI Ivan Bratko, Iztok Lajovic, Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe predmeta računalništvo v srednje šole: poskusni pouk in učbenik Ko smo začeli s poskusnim poukom računalni- štva, se nam je iztekalo prvo leto naše zaposlitve v Oddelku za elektroniko na Institutu Jožef Stefan. Ob zaposlitvi so nam dodelili skupno »pisarno«, osamljeno sobo na sicer povsem neobdelanem pod- strešju. Takrat, ob navdušenju nad prvo zaposlitvijo v zanimivem raziskovalnem okolju skoraj niti nismo opazili, kako neprimeren delovni prostor je bil to. Pot do naše pisarne je vodila po neobljudenem pod - strešju med tramovjem in ovirami, ki so naključno ležale po podstrešju. Hoja do pisarne je zato bila svo- jevrstna pustolovščina, posebej v temi ponoči. Naša soba je imela le majhno strešno okno, pravzaprav strešno lino. Poletne temperature v tem prostoru so bile neznosne. Toda nič od tega nas ni posebej moti- lo, saj smo bili tako zaposleni s svojim raziskovalnim delom in aplikativnim delom, nenehnimi pogovori o novih in novih idejah, ves čas se je dogajalo kaj zani- mivega. Del tega vzdušja so bile tudi naše priprave na pouk računalništva. Temu je bilo namenjeno dopol- dne vsak torek v tednu, ko je imel tisto popoldne prvi od nas naslednjo uro pouka na gimnaziji. Takrat smo prediskutirali stanje pouka, izkušnje iz prejšnje- ga tedna ter naredili načrt, kaj bomo učili ta teden. Vseskozi smo bili trdno odločeni, da se držimo nekaterih osnovnih načel: da bomo spodbujali aktiv- no delo učencev, učili reševanje problemov z raču- nalniki z mnogimi primeri in da bomo veliko od tega dejansko sprogramirali ter kolikor bo možno tudi izvedli na računaniku. Za pouk nam je bil dosegljiv, sicer v zelo omejenem obsegu le računalnik IBM 1130 na Fakulteti za matematiko in fiziko na Jadranski ce- sti. Programski jezik je bil fortran. Mislim, da smo nazadnje vsi dosegli, da je vsak naš učenec napisal vsaj po en svoj program, ga spravil na luknjane kar- tice in izvedel na računalniku. Program na luknjanih karticah je izgledal kot paket kart, ki smo ga navadno speli z elastiko, da se kartice ne bi po nesreči pomeša- le. V tej zvezi se spomnimo zabavnega dogodka, ko je nek dijak v svoji raztresenosti vstavil v računalnik svoj paket lunkjanih kartic kar z elastiko vred. Čital- nik kartic je ob branju kartic elastiko takoj raztrgal in se ob tem pokvaril … Med našimi učenci pri takratnem pouku tistega leta ali kakšno leto kasneje so bila tudi imena, ki so kasneje postala dobro prepoznavna, med drugimi: prof. dr. Matjaž Gams, dr. Marko Gričar, prof. dr. Marko Petkovšek, prof. dr. Franc Solina. Poskusni pouk računalništva je bil deležen zelo pozitivnih odzivov in komisija za uvajanje pouka sklenila: zdaj potrebujem učbenik, kaj če bi poskusila Bratko in Rajkovič? Učbenik je nastajal ob izvajanju poskusnega pou- ka računalništva in je bil oblikovan po našem izvede- nem pouku v prvih dveh šolskih letih pouka. Knjiga je bila razdeljena v dva dela: (I) Zgradba, delovanje in uporaba računalnika, (II) Programski jezik fortran. Poglavja v I. delu so bila: 1. Uvod, 2. Osnovni pojmi o informacijah in njih predstavitvi, (3) Zgradba računalnika, (4) Odvijanje programa v računalniku, (5) Programski jeziki, (6) Reševanje pro- blemov z računalniki (vključno z značilnimi primeri konstruiranja algoritmov), (7) Uporaba računalnikov, (8) Računalniški sistemi. Poglavje 7 je vsebovalo dalj- ši razdelek o umetni inteligenci. Poleg tega pa tudi razdelek »Ali računalnik ogroža človeka«. Ta razde- lek se konča takole: »Morda je najbolj upravičena bo- jazen pred vmešavanjem računalnikov v človekove osebne stvari. Skrajno neprijetna je namreč zavest, da bi lahko obsežne datoteke z vsemi mogočimi po- datki, omogočile dostop do vseh osebnih podatkov o komerkoli.« Posebna skrb je bila v učbeniku namenjena ra- čunalniškemu izrazoslovju. Dolge so bile debate o prevodih posameznih pojmov, kot npr.: pomnilnik, računalniška beseda, naslov, adresa ipd. Marsikate- ro dilemo nam je pomagal razrešiti tudi jezikoslovec Tomo Korošec. Ko smo ga povprašali, kako naj zapi- šemo imena programskih jezikov, je dejal takole: »Če niste pogumni, jih pišite z velikimi tiskanimi črka- mi. Z malo poguma jih pišite z veliko začetnico, če pa imate dovolj poguma jih pišite z malo začetnico, kot pišemo imena jezikov v slovenščini«. In tako smo zapisali fortran, pascal in druge. Razen zelo redko uprabljanih jezikov in PL1, ki je kratica. Z veseljem lahko ugotovimo, da je skrb za sloven- sko računalniško izrazoslovje tudi danes zelo živa, na primer v Slovenskem društvu INFORMATIKA, kot tudi na univerzah in inštitutih. Društvo redno vzdržuje Islovar računalniških pojmov, ki je prosto dostopen na spletu. Številni pojmi v današnjem Is- lovarju so tudi v pojmovnem kazalu učbenika. Tudi programski jeziki zapisani z malo začetnico. 4 ZAKLJUČEK Projekt pred 50 leti je potekal hitro in učinkovito. Deležen je bil pozitivne ocene tudi v mednarodnem UPORABNA INFORMATIKA 55 2023 - πtevilka 1 - letnik XXXI Ivan Bratko, Iztok Lajovic, Vladislav Rajkovič: 50 let od uvedbe predmeta računalništvo v srednje šole: poskusni pouk in učbenik merilu. Pozitivno ocenjujemo tudi težnjo po tem, da je v pouku bilo poudarjeno reševanje problemov z algoritmi ter razvijanje algoritmičnega razmišljanja. Kaj se je dogajalo s poukom računalništva ka- sneje, ko sta postajala računalništvo in digitalizaci- ja neprimerno bolj razširjena in pomembna in so se kazale nujne potrebe po spremembah učnih progra- mov za računalništvo? Ne bi mogli reči, da so bile spremembe vedno posrečene in pravočasne. Posebej pa je težko razumeti, zakaj je danes veliko teže do- seči spremembe učnega načrta, čeprav se o njihovi potrebnosti strinja praktično celotna računalniška stroka, doma in v svetu [7]. 5 VIRI IN LITERA TURA [1] Janez Benkovič, Aleksander Cokan, Mark Martinec, Robert Reinhardt, Branko Roblek. Računalništvo: Zbirka nalog 1. Dr- žavna založba Slovenije, 1981. [2] Ivan Bratko, Bojan Cestnik. Programski jezik pascal z razširit- vami turbo pascala. Državna založba Slovenije, 1989.  Ivan Bratko je profesor računalništva na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Je začetnik raziskav iz umetne inteligence v Sloveniji. Njegovi znanstveni prispevki so med drugim na področjih strojnega učenja, induktivnega logičnega programiranja in učenja kvalitativnih modelov , z uporabo v medicini, ekologiji in robotiki. Njegova bibliografija vsebuje okrog 250 objav , med katerimi je najbolj znana knjiga Prolog Pro- gramming for Artificial Intelligence (Pearson Education). Je redni član SAZU, IAS (Inženirska akademija Slovenije), Academia Europaea in EurAI.  Iztok Lajovic je bil samostojni razvijalec informacijskih rešitev . Pri tem se posebej posveča bazam podatkov in komunikacijam v okviru celovitih poslovnih informacijskih sistemov .  Vladislav Rajkovič je zaslužni profesor Univerze v Mariboru. Njegovo področje so računalniški informacijski sistemi s posebnim poudarkom na uporabi metod umetne inteligence v porcesih odločanja. [3] Ivan Bratko, Vladislav Rajkovič. Uvod v računalništvo, Držav- na založba Slovenije 1974. [4] Ivan Bratko, Vladislav Rajkovič. Informatika in računalništvo. V učbeniku Osnove tehnike in proizvodnje, Tehniška založba Slovenije, 1982. [5] Ivan Bratko, Vladislav Rajkovič. Računalništvo s program- skim jezikom Pascal. Državna založba Slovenije, 1984. [6] Ivan Bratko, Vladislav Rajkovič, Branko Roblek: What should econdary school studenta know about computers: Analysis of an experiment. IFIP 2nd World Conference: Computer in Educatio, 1975. [7] Andrej Brodnik s soavtorji. Snovalci digitalne prihodnosti ali le uporabniki? Poročilo strokovne delovne skupine za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol ter za pripravo študije o možnih spre- membah (RINOS). Ministrstvo za izobraževanje, 2018. [8] Boris Lipužič, 2010. Pionirski koraki: 40 let pouka računalni- štva. Šolski razgledi, številka 17/2010.