ftoSCnfnfl phbfll V Rototlufc Leto XIL, štev. 137 Ijnbljait*, sreSa i?. Junija 1931 Cena 2 Din Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Enseratnd oddelek: LJubljana, Selen« burgova oL 3 — TeL 3492 k> 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon »t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t 2. — Telefon 5t 190. Računi pri pošt ček. zavodih: tjob« l Jana St 11.842, Praha čislo 78 180. Wten St 105.241. Naročnina sute meeečno 25.— On. sa jpogemetvo 4tt— Din. UiedniStvo: l^obl^ana: Knafljeva ofcca 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Ter lefon St 2440 (ponoči 2582). Ce$e: Kocenova oL 8. Teief. it 190l Rokopisi se ne vračaja — Oglasi po tarifu. Demisija avstrijske vlade Zaradi odpora agrarcev proti načinu sanacije Kredit* anstalt je podala cela vlada demisijo Dima], 16. junija, s. Že par dni pričako* vana kriza avstrijske vlade je naposled no> coj izbruhnila. Prišla je nekoliko post fe* stum, to je potem, ko je bil polom Kre* ditanstalt v katerem je iskati glavni vzrok ostavke dr. Enderjeve vlade, že saniran in torej vzrok vladne krize že odstranjen, Kakor znano, so angleški in ameriški up* trki Kreditanstalt zahtevali, naj država prevzame jamstvo za kratkoročne kredite, izdane Kreditanstalt. Vlada se je prvotno tej zahtevi odločno upirala, včeraj ponoči pa so angleški in ameriški upniki postavili vladi ultimat in zagrozili, da bodo takoj odpovedali vse kredite v Avstriji, če do danes opoldne ne dobe zadovoljivega od= g0\'0ra. S tem bi bile prizadete tudi muc ge druge bamke in industrije. Se ponoči se .je vršila seja ministrskega sveta, ki je b" la zelo dolgotrajna in viharna. Naposled je bilo sklenjeno, da prevzame avstrijska dr* Kava jamstvo za 80 milijonov dolarjev. An* ■»leski in ameriški upniki so ee s tem zado* tvoljiK in se s svoje strani obvezali, da za dobo dveh let ne bodo odpovedali svojih kreditov, po preteku tega roka pa jth ne* tofcvezno podaljšali. Opoldne je finančni minister v smislu sklepa podnisal pogodbo takoj nato •pa ie notranji minister Winkler, pristaš Landbunda, podal demisijo. S to dermsijo ,i« položaj za ostavko celotne vlade dozo* rel Ob 6. zvečer se je zato sestal ponovno ministrski svet k seji, na kateri je bila skle* Kjena ostax'ka celotne vlade. Dr. Ender je Vafcof po seji vlade odšel k predsedniku^ re* )publike in mu predložil ostavko svojega 'kabineta. Predsednik republike je ostavko prejel in poveril dr. Ender ju začasno vod* bh>o vladnih poslov do sestave nove vlade. Kakor zatrjujejo v poučenih političnih krofih, bo sestavljena manjšinska vlada krščanskih socialcev z omejenim manda* tam. Od sedanjih članov vlade bodo izsto* »pili zunanji minister dr. Schober, financ* m,i minister dr. Juch in minister narodne obrambe Vaugoin. Z odstopom zunanjega ministra dr. Schoibra, ki je kot predstavni iVelenemcev sklenil avstrijsko*nemško ca« rinsko unijo, se bo položaj za Avstrijo pri pogajanjih s Francijo zelo olajšal. Fran* coska vlada je namreč pripravljena dati avstr. Narodni banki pod gotovimi pogoji večje posojilo, tako da bi rediskontiirala za 300 milijonov šilingov menic Kreditanstalt. S tem bi se finančni položaj Avstrije znat* no zboljšal. Popoldne sta posetila dr. Scho* Ibra angleški in italijanski poslanik in sta imela z njim daljši razgovor. Na kaj se je nanašal ta razgovor, trenutno še ni znano, vsekakor pa so v političnih krogih prepri» čani, da je bil v tesni zvezd s krizo vlade in načinom njene rešitve. Dunaj, 16. junija, s. O neposrednih vzro. kih za demisijo vlade ee doznavajo nasled* nje podrobnosti: Že v teku prejšnjega tedna je ministrski svet načelno sklenil prevzeti jamstvo za inozemske dolgove Kreditanstalt v zelo veliki meri. Sklep je bil stoTjen v odsot* nos ti notranjega ministra Winklerja, ki je bil takrat v Pragi. Ko je o njem zvedel, je bilo že prepozno, ker je med tem fi« nančni m;ni6ter podal zastopnikom angle* škosameriškega konzorcija že obvezne ob* ljube. Na sinočnji seji ministrskega sve* ta so razpravljali le še o pogojih, pod ka* terimi bi se izvršila ta kreditna transak* cija. Minister W;nkler je izrecno protesti* ral proti obliki in vsebini dogovora s kon* zorcijem ter je končno izjavil, da ne more sprejeti na znanje niti pogojev, niti za* ključka dogovora. Nato je zapustil sejo. Danes dopoldne je prišel v klub Landbun* da, kjer je poročal v položaju ter pros'l svoje strankine tovariše za pooblastilo iz« stopa iz vlade. To pooblastilo mu je bilo dano soglasno. Minister Winlder je nato poslal zveznemu ikancelarju obširno pismo, v katerem mu naznanja svoj odstop. Položaj Enderjevega kabineta je zaradi izstopa Landbunda iz vlade postal nevzdr* žen. Zato je bila sklenjena demisija celot, ne vlade. , ,, Kriza v Angliji preprečena Liberalci in vlada so se sporazumeli in preprečili padec delavske vlade London, 16. junfia, AA. Ko je zbornica pri razpravi o zakonskem načrtu o zemljiškem davku dospela do čl. 20., ie podpredsednik zbornice Dunnico de-ial, da se o tej določbi ne bo razpravljalo sedaj. Tako je bila preprečena po-jitična kriza, ki so jo pričakovali za no-coi. Popoldne je prišlo na konferenci med liberalnimi voditelji in ministri v sporni določbi zakonskega načrta o zemljiškem davku do popolnega sporazuma. . , Ministrski predsednik Macdonald Je kmalu nato obvesti! člane parlamentar- ne skupine delavske stranke, da so liberalci svoj dodatni predlog izpreme-nili tako, da je sprejemljiv za vlado. London, 16. junija. AA. Lordska zbornica je danes sprejela s 50 proti 14 glasovom v drugem čitanju volilno reformo. Po tej reformi bodo v okrajih, kjer bosta ko dva kandidata, alternativne parlamentarne volitve. Lord Passfield je izjavil, da določba o alternativnih volitvah ne bo veliko izpremenila moči političnih strank in da stranke ne bodo imele od teh reform velike koristi ali škode. Romunska politika ostane neizpremenjena Pri sedanji evropski situaciji ne more biti govora o drugačni orijentaciji - Predsednik Jorga hoče delati s parlamentom Bukarešta, 16. junija M. Po včerajšnji seji parlamenta so imeli poslanci vladne stranke konferenco, na kateri je ministrski predsednik Jorga razvil svoj program. Predvsem je poudarjal, da hoče delati s parlamentom, in sicer v duhu najmodernejšega. parlamentarizma. Ce bo vlada videla, da parlament kak njen predlog odklanja, g a bo brez nadaljnjega umaknila. Pri tem računa vlada tudi na podporo narodnih manjšin, kajti nobena dosedanja vlada ni tako spoštovala manjšinskih pravic kakor sedanja in zato sme upravičeno Tačunati na njihovo podporo. Novo izvoljeni parlament mora delati in po njegovem prepričanju bo tudi uspešno delal. Njegova vlada ima sicer desničarsko obeležje, ni pa reakcionarna. Bukarešta, 16. junija AA. »Neamtfl Romantik, poluradno glasilo rumunske vlade, prinaša tole pomembno vest: Smatramo za popolnoma odveč ponoviti, da Rumunija pod nikakršnimi okolno-stmi ni krenila s poti zunanje politike, po kateri je hodila doslej in s pomočjo katere je Rumunija uresničila svoje narodne težnje. Orientacija rumunske politike, ki jo hočejo perfidno označiti za nestalno, temelji na ideji pravice, zaradi katere je Rumunija šla tudi v svetovno vojno, tn na odnošajih v Evropi, ki so jih ustvarile mirovne pogodbe. Dokler obstoja solidarnost zaveznikov in dokler živi ideja revanže v nekaterih državab, Rumunija sploh nima izbire med namišljenimi raznimi politikami. Nemški odgovor Poljski Berlin. 16. junija d. Nemški poslanik v Varšavi je v soboto prejel odgovor nemšse vlade na poljsko protestno noto zaradi manifestacije »Stalhelma« v Vratislavi. Odgovor opozarja, da ie »Stahlhelm« zasebna organizacija, ki ne zasleduje vojaških čili e v. in da prireditev v Vratislavi ni imela nobenega službenega značaja. Zato tudi ne more vplivati na zadržanje nemških oblasti proti zasebnim nemškim organizacijam. Razen tega opozarja nemški odgovor na prireditve poljskih vstaških organizacij, katerih značai no njenem mnenju nikakor ni miroljuben. Tako se je vršilo 3. junija v poljski Gornji Šleziji zborovanje, ki so^ se ga udeležile regularne in iregularne čete bi ki 'e ostro nastopilo proti Nemčiji. Eksplozija porušila hišo Pariz, 16. junija. AA. Iz San Rema poro* čajo, da je v minuli noči nastala silna eks* plozija, ki je porušila neko hišo v mestu. Silna detonacija je prebudila prebivalstvo iz spanja in v cerkvi so začeli zvoniti zvo* novi. Preiskava je dognala, da se je nesre* ča dogodila, ker je_ neki stanovalec imel v svoji sobi eksplozivno snov, ki je nena* doma eksplodirala. Dotični stanovalec je bil Španec. Našla so ga težko ranjenega pod razvalinami. Prebivalstvo Italije Rim, 16. junija. AA. Listi poročajo, da je na osnovi zadnjega štetja bilo v Italiji 42,118.435 ljudi. Od L 1921. je število pre» bivalstva narastlo za 3 in pol milijona. Li« sti smatrajo, da je moč naroda odvisna ne samo od kvalitete, temveč tudi od števila. Razen tega je sedaj italijanski narod pre* sinje® z Mussolinijevim dtihom. Pogajanja Vatikana z italijansko vlado Vatikansko mesto, 16. Junija s. Pogajanja med Italijo in Vatikanom se nadaljujejo. Avditor pri nuncijaturi v Rimu msgr. Tesa je posetil italijanski zunanji urad, kjer je imel več razgovorov z vodilnimi osebami. Silna vročina v Kalifi Rim, 16. junija s. Silna vročina traja neizpremenjeno dalje. Ugotovili so temperature do 37 stopinj v senci. Vročina je zahtevala tudi več človeških žrtev, tako v Milanu, Bresciji in Forliju. Brezposelnost v Itafifi Rim, 16. junija AA. Dne 31. maja je bilo v Italiji 635.979 brezposelnih, za% 30 tisoč manj kakor 31. aprila t 1, GROZOTE MORSKE KATASTROFE Izletniški parnik se je potopil najbrž zaradi preobremenjenosti - Smrtnih žrtev je nad pet sto Pariz, 16. junija, d. Vzrok nesreče francoskega parnika >Saint Philiberta«, ki je ena največjih po katastrofi preko-oceanskega parnika >Titanica«, je bilo bržkone dejstvo, da je bil parnik za veliko množico potnikov premajhen. »Saint Philibert« izgleda po sliki kakor mal prevozni čoln, ki bi ga drugod uporabljali le za plovbo na mirnih rekah. Parnik, last paroplovne družbe v Nantesu, je bil sicer še >n-ov, zgrajen šele 1. 1927 v ladjedelnici Duhigeon v Nantesu, imel pa je le 189 ton prostornine, bil je 32 m dolg, 6.40 m širok ter se je pogre-znil v vodo 2.60 m globoko. Na to malo ladjo se je stlačilo okoli 500 ljudi, ne da bi poskrbeli za primerno razdelitev prostorov. Parnik je vodil v nedeljo star doslužen pomorščak 70 letni kapitan Olive, ki je bil že upokojen in ki se je sam ponudil v službo za vožnjo na izlet. Bil je znan kot dober poznavalec obrežne plovbe v okolici Saint Nazaira. Vzrok nesreče še ni popolnoma pojasnjen. Zdi se, da ne gre za kak tehnični defekt ali krivdo posameznikov. Bržkone se je parnik, kakor majhen čoln prevrnil v viharju. Ko se je okoli 4. popoldne vreme poslabšalo rn ko je izbruhnil močan vihar, so se nagnetli potniki na levi strani parnika, da bi se zavarovali pred visokimi valovi. Kapitan in maloštevilno moštvo nista mela napram velikemu številu potnikov zadosti avtoritete, da bi jih spravila z leve strani na nasprotno in tako zagotovila ladji ravnotežje. Ogromen val je nato, kakor pripovedujejo maloštevilni -preživeli, parnik prevrnil, ko je bil približno na polovici vožnje od izletniškega otoka Noirmoutier do luke v Saint Niazairu. Zaradi viharja, k? je 'divjal popoldne rn zvečer ob vsej obali, je bilo na morju le malo ladij, kar pojasnjuje, zakaj so bila početna reševalna dela tako slabotna in zakaj so imela tako majhen rrsoeh. Ko se Je približal prvi pristaniški parnik kraju nesreče, se je »Saint Philibert« že potopil. Trajalo je do 11. ponoči, da so dospeli pomožni čolni z rešen ci do obale. Parnik »Saint Philfbert« običajno m vozil do otokov pred obalo Bretagne in Vendeeje. Obratoval je le na neopas-ni rečni progi po Loiri med Nantesom in Saint Nazairom, kjer ni bilo zanj nobenih nevarnosti. Večkrat je ob lepih nedeljah sicer odplul na morje, vendar pa je bil to za moštvo vedno izreden doerodek. Vse kaže, 'da je bilo na krovu parnika tudi preveč potnikov. Iz Nantesa je potovalo na otok Noirmoutier 467 oseb. Očividno je, da je bil mali parnik preobremenjen z izletniki konzumnega društva v Nantesu. Katastrofa se je odigrala v nekaj trenutkih. Parnik je bil pač oskrbljen z rešilnimi napravami; pod vsemi klopmi na promenadnem krovu so bili rešilnj pasovi, vendar pa ni imel nihče več časa, da bi se jih poslužil. Čuvaj na svetilniku Sahrt Gildasa pripoveduje, da je videl, kako se parnik bori pred njegovo sa-motno pečino z valovi. Vedel je, da ima težko deo, in je v skrbeh zasledoval z daljnogledom njegovo vožnjo, nikakor pa ni mislil na nesrečo. Nenadoma pa je zagledal, kako se je parnik prevrnil m naenkrat izginil v valovih. Odložil je daljnogled, ga skrbno obrisal ter ga nato zopet naravnal. Ni namreč verjel svojim očem. vendar pa ni našel nobenega sledu več o parniku. Sprva je menil, da so mu odpovedali čuti, končno pa je vendarle prišel do prepričanja, da se je parnik potopil z vsemi potniki, ker s svojega svetilnika ni videl več nobenega predmeta. Nantes, 16. ftrnfa. 'AiA'. Dopoldne so nCTomne množice obiskale kapelo, v kateri leži na mrtvaškem odru 79 tru- Prvi naskok na Briininga odbit Za predčasno sklicanje parlamenta ni bilo zadostne ve- čine Berlin, T6. junija > 16. junija n. V procesa proti Hraniloviču in tovarišem so se danes nadaljevali govori braniteljev. Govorila sta ^zagovornika Križnjaka ln Soldina. Poslanica novega francoskega predsednika Potreba narodne sloge — Gospodarska kriza ne daje povoda za obnp SILNE NEVIHTE V VSEJ BANOVINI Neurje v mnogih krajih Slovenije povzročilo ogromno škodo - Uničujoča toča. vihar in strela Pariz, 16. junija, g. Lavalova vlada se je morala danes ponovno braniti v zbornici pred napadi Franklina-Bouillo-na in njegovih prijateljev. Maginotova skupina je namreč predlagala dnevni red. v katerem ji sicer izreka zaupnico, istočasno pa izjavlja svoje vznemirjenje nad tehniko zunanje politike Bri-anda. Kakor znano, je Franklin Bouil-lon izjavil, da ne bo prej miroval, pre-dfcn ne bo izpodnesel ministrskega stolčka Briandu. Vlado je branil osebno ministrski predsednik Laval, ki je najprej v imenu vlade izrazil sožalje povodom katastrofe na Loiri, pri kateri je našlo smrt nad 500 ljudi. Pred prehodom na dnevni red je nato Laval prečital poslanico novega predsednika republike Doumerja, ki naglasa med drugim: »Kot predsednik republike hočem pre*dvsem služiti interesom domovine in svojega naroda. Stal bom vedno nad strankarskimi borbami in biti hočem nepristranski sodnik. Strogo bom čuval in branil ustanove republike in ščitil svobodo slehernega pripadnika francoskega naroda.« V svojih nadaljnjih izvajanjih se bavi Doumer z gospodarskim položajem in Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne Laško, 16. junija. Danes se je ob lepi udeležbi vršil v dvo-ranihotela »Savinja« ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. Občni zbor je otvoril 'n vol'. pripravljal- nega odbora g. Ciril Majcen, restavrater ra Zidanem mostu, k.1 jc roz-'»>avil a-esk» ga. poglavarja g. Pinkavo, župana dr. Rosa io predsednika Zveze gostilničarskih zadrug g. Kavčiča. Poročal je, da je priprav-lialni odbor prejel v decembru preteklega, leta od banske uprave dravske banovine začasno koncesijo za ustanovitev družbe, 15. aprila pa je bila od strani trgovinskega ministrstva izdana stalna koncesija. Pravila družbe so morala biti na zahtevo ob-lastev predrugačena, na kar jih je banska uprava poirii'3. Nadalje j^ ugotovil, da je od 3.020 delničarjev, ki so vpisali delnice, prisotnih osebno ali s pooblastili 292, ki zastopajo 6040 delnic v nominalni vrednosti 3.985.000 Din, tako da je občni zbor sklepčen. G. Majcen je nato podal poročilo pripravljalnega odbora ter je uvodoma ozna čil motive, ki so dali povod za ustanovitev družbe. Pritožbe proti visoki ceni piva ."in proti metodam karteliranih pivovarn, ki so se leto za letom ponavljale, so ostale brez uspeha. Tako se je rodila mise!, da si jrostilničarji ustanovijo lastno pivovarno. Po prvotnih težavah in po prvotni omahljivosti je končno po težkem pripravljalnem delu uspelo .izvesti eubskripcijo delnic ln premagati vse zapreke; danes stoji za akcijo že 3020 delničarjev, po ogromni večini gostilničarjev. Zanimivo tajniško poročilo je podal g. Ognjeslav Trop, ki je orisal potek prizadevanj za osamosvojitev od kartela pivovarn. 2e v predsubskripciji je bilo vpisanih 2.120 delnic, ob priliki javne subskripcije od 1. do 31. marca pa sc je število vpisaah delnic povišalo na 22.696 delnic, kar odz<> varja 11.3 miliiona Din delniške glavnice. Pri tem je 2.007 delničarjev vpisalo manj kakor 10 delnic, 1.013 delničarjev pa nad 10. Pri ustanovitvi družbe je sodeloval najširši krog interesentov. Tudi pekovske organizacije in gostilničarji savske banovine so se pridružili akciji. Po zakonskih predpisih se sicer do leta 1935 ne smjjo izdajati nikake koncesije za tvornice kv--sa. vendar obstoji upanje, da bo navzlic temu mogoče pred potekom tega roka priti ■>» Vnnc^sMa Poročilo o blagajniškem poslovanju od bora je podal g. Pačnik, ki je navedel, da fle bilo doslej na delniški glavnici vplačanih 2,388.000 Din; od tega zneska je bilo izdanih 210.000 Din za nakup zemljišča, 25.000 Din za ustanovitvene takse. 55.000 dinarjev pa so znašali upravni stroški. Ves ostali denar je naložen. V imenu revizorjev računov je predlagal g. Kramar iz Celja pripravljalnemu odboru absolntorij, kar je občni zbor soglasno sprejel. Ustanovitev delniške družbe so nato zbo-rovalci odobrili soglasno in brez debate. Fri prejetju pravil nove družbe se je razvila daljša debata, ker so nekateri delničarji smatrali za potrebno, da se neke določbe. pravil spremenijo, kar pa ni bi'o mogoče, ker je moral ustanovni občni zbor sprejeti pravila kakor so bila že pn trjena od oblasti. Prt volitvah so bili Izvoljeni v upravni svet gg. Ciril Majcen, Zidani most; dr Fran Roš, Laško; Inž. Hugo Uhlir, rt.niv; Adolf Lakner, Črnomelj; Fran Miklič, Ljubljana; Josip Kramar, Celje: Ognjeslav Trop, Laško; Ivica Meštrovič, Zagreb in Miha?l černe, Bled; za namestnike so bili Izvoljeni gg. Avgust Dol'nšek, Hrastnik; Fria Germuth, Brezno ob Dravi in Gvido Počiva všek, Trbovlje. V nadzorstveni svet *o bili izvoljeni Fran Kavčič, Ljubljana; Fran Juvančič, Zidani most; Anton Wag-ner, Radovljica; Josip Vindišer, Novo mesto; Fran Kandušar, Mengeš; Martin R' tonja, Gornja Radgona; Kari Kovač, Stari trg; Jernej Mulaj. Bled; Filip Ogrič, No vo mesto in kot nmestnika gg. Ivan žumer. Cerknica; Dako Makar, Metlika in Janko Cirman, Medno. Pri naslednji točki dnevnega reda je pr!-. šlo v razpravo vprašanje povišanja delniške glavnice od 10 na 15 milijonov dinarjev. K temn vprašanju je podal poročilo dr. Roš, ki je ugotovil, da je pripravljalni cibor že v početku misl'1 zgraditi pivo1" no 7a vpčjo kanaciteto, kar bi stalo okro? 14 do 15 milijonov Din. Ker pa nI priča koval tako ugodnega uspeha subskripcije, je bila najprej določena glavnica le na 10 milijonov Din.Pripravljalni odbor je prejel tudi tri ponudbe za udeležbo iz češkoslovi-Ske; najbolj vpoštevanja vredna je ponud- poudarja, da gospodarski zastoj, ki se vse bolj čuti tudi v Franciji, ni toliko posledica notranjepolitičnih razmer, kakor posledica hude gospodarske krize, ki je zadela večino evropskih držav. Tudi v Franciji zahtevajo poljedelstvo, industrija in vinogradništvo vedno večjo podporo od države. Franciji ni treba biti v skrbeh za svojo bodočnost, vendar pa smatra za potrebno naglasiti, da je v sedanji dobi sloga francoskega naroda potrebna bolj ko kdaj poprej. Borba proti gospodarski depresiji je zaradi problemov povojnega časa in izvedbe pogodb precej zapletena. Da se bodo mogla rešiti vprašan ia, ki še obstojajo med državami nerešena, je potrebna volja za sporazum, svobodomiselnost in dobra vera. • Pariz, 16. junija g. Po prečitanju predsednikove poslanice se je v parlamentu nadaljevala interpelacijsba debata, ki je bila dolga In viharna. Končno je zbornica s 310 proti 267 glasovom izrekla vladi zaupnico. Pariz, 16. junija AA. Predsednik francoske republike Doumer ie danes prvič sprejel diplomatski zbor. Člani diplomatskega zbora so prišli pozdravit novega predsednika. ba praškega ndruženja gostilničarskih zi drug, ki je pripravljena vpisati delnice -'i pa dati 5 odst. posojilo do višine 5 milijonov dinarjev. Pri tej priliki se je dr. Roš dotaknil tudi nacionalizacije pivovarne Union s prehodom ljubljanskega Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v slovenske roke. Smatra pa, da to ne sme biti razlog, da se opusti namera gostilničarske pivovarne, saj bosta obe pivovarni lahko živeli druga poleg druge. Tvomica se im ■ zgraditi tako, da bo takoj v početku lahko proizvajala vsaj 20.000 hI letno, pozneje pi 50.000 do 100.000 hI. Predsednik g. Maje? t je izrazil mnenje, da bodo slovenski gostilničarji zbrali tudi še preostale 3 milijone, tako da ne bo potrebno iskati pomoči pri Čehih. Povišanje glavnice je bilo nato so giasno sprejeto. Pri emisij", novih delnic bodo imeli prednost stari delničarji, preostale delnice pa bodo lahko vpisali tud' drugi po isti ceni. Da dokaže razvojne možnosti našega p1-vovarništva, je na konen predsednik g. Majcen navedel zanimive številke o konsu-mu piva v posameznih državah. Tako odpade od skupnega konsuma na leto in pre bivalca v Nemčiji 70 1, v Angliji 70 1, v Belgiji 200 1, v Franciji 35 1, v češkoslovaški 75 1, v Avstriji 85 1, v Madžarski 131 litrov, v Jugoslaviji pa komaj 8 1. Zanimivo sliko razvoja slovenskega pi-vovarništva v predvojni dobi in njegov« propasti pod pritiskom mogočnega graške-ga kartela, je podal g. Kramar iz Celja. Navedel je, da so danes razmere povsem drugačne in da so današnje cene neprimerno višje kakor pred vojno, čeprav je obremenitev s trošarino približno ista kakor tedaj. Na konen zborovanja je občni zbor na predlog g. Dolinska izrekel zahvalo gg. Maj-cenu. Tropu in Uhlirn za veliko požrtvovalnost pri delu za ustanovitev družbe. Zborovanje je bilo zaključeno ob 14. Po končanem občnem zboru se je takoj sestal novo izvoljeni upravni svet, ki je izvolil za predsednika družbe g. Cirila Majcena, za podpredsednika pa dr. Frana Roša. Nadzorstveni svet je iz svoje srede izvolil gg. Kavčiča, Ogriča In Ivančiča, ki bodo menjaje vršili nadzorstvo nad poslovanjem družbe. Otvoritev rednega zračnega prometa Zagreb, 16. junija, n. Z današnjim dnem je bil otvorjen reden zračni promet na pro* gah Zagreb—Sušak in Zagreb—Sušak— Split—Sarajevo ter Sarajevo—Beograd. S prvimi letali na teh progah so dane« pok« teli zastopniki družbe za zračni promet in novinarji. Na zagrebškem letališču so po* zdravili prve potnike predstavniki Aero* kluba. Iz zdravstvene službe Beograd, 16. junija AA. S sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je postavljena za višjega pristava Doma narodnega zdravja v Mariboru dr. Amalija Šimenc, višji pristav šole za se-stre-pomočnice v Zagrebu. Odpuščeni delavec se je maščeval z nožem Llubliana, 16. Junija. Ko ie šel nocoj okrog četrt na 19. uro inž. Anton Kulhanek od tvrdke Siemens-Sctiuckert, kj gradi tramvajsko progo proti Viču. oo Kongresnem trgu, ga ie nenadno od zadaj napadel z nožem delavec Josip K. z Viča in mu prizadejal precej dolgo, vendar ne opasno vrezino. Napadalca so takoj aretirali. Kakor se zatrjuje, je predzgodovina napada naslednja: Delavec K- ie bil do vče-rajšnjeea dne uslužben pri omenjeni tvrJ-ki. Ko mu ie včeraj g. inž. Kulhanek zan-kazal kopat; neko jamo za drog. se je K. izgovarjal, da dela ne more opravljati sam. Inž. Kulhanek mu je na ta odgovor odvrnil, da bo vrhnje delo že lahko opravljal brez tovariša, a pozneje da bo dobil pomočnika. Delavec K. se s tem ni strinjal, nego ie dejal. da rajši pusti delo. nakar ie bil K. res tudi odpuščen. Pri zaslišanju na policiji se ie delavec K. izgovarjal, da ie napad na inženjerja izvršil zaradi tega. ker «a ie ta >?soval z besedami »Windischer Hund«. Ta očitek pa ie g. inž. Kolhanek odločno odklonil kot izmišljotino. Rana g. inž. Kulhaneka ni nevarna. Poklicani zdravnik ie ukrenil potrebno, da se bo rana kmalu zacelila. Dal je ranjencu, ki ie ostal v domači oskrbi, tudi injekcijo proti tetaimso. Orkan v blejskem kotu Ribno pri Bledu, 16. junija Včeraj okrog 13. so se naenkrat pojavili nad Jelovico težki, sivi oblaki, ki so se neprestano vrteli in mešali. Vsakih nekaj minut se je pognal proti zemlji del temnega oblaka ter se zopet naglo dvignil. Nastal je velik orkan, ki je na Jelovici ruval drevje, ga dvigal kvišku in potem metal naokrog. Po zraku so neprestano frčale odlomljene veje. Ta divji orkanski vrtinec je neprestano spremljal grom. Sem pa tja je padalo tudi nekaj kapljic dežja. Vrtinčev val se je vedno bolj bližal proti Ribnem. V zvoniku je začelo biti plat zvona. Ljudje so drli iz hiš ter z grozo opazovali divjanje orkana. Velik oblak se je pri Ribnem zagnal proti Savi ter je dvignil s seboj več sto metrov visoko veliko množino vode, da je pršala daleč naokrog. Izgledalo je, kakor da se dviga Iz Save dim. Grozeči oblaki pa so k sreči oplazili samo vzhodni del vasi, kjer so porušili več kozolcev ter polomili In i7.ru-vall mnogo drevja. Po zraku so frčale deske porušenih kozolcev. Od vsega, kar je orkan lomil ln razna-šal, je bilo več ljudi ranjenih. Posestnica Katarina Sodjeva iz Ribnega je ranjena od opeke, na posestnika Matevža Dežma-na pa se je zrušil kozolec. Trije otroci, ki so bili z njim, so še k sreči utekli, oče pa je bil precej poškodovan. Orkanski oblaki so se pomikali proti Bledu, a so se tam naenkrat razmahnili. V Lescah in bližnjih vaseh -pa je bila medtem huda nevinta s točo, ki je povzročila srecej škode. Cenil-na komisija je že na delu, da ugotovi škodo teh nesrečnih ur. Huda ura nad Kamnikom Kamnik, 16. junija. V ponedeljek popoldne se je pričelo ne« bo temni ti tako silno, da j s vse pričakovalo hudo uro. Zvon na Malem rtradu je žalost« no zvonil, ko se je vlilo. Med dežjem je nadala tudi toča, nebo pa se ie svetilo od bliskov in močno grmenje je naznanjalo, da je tu na tam treščilo. Nekako ob pol 19., ko je bilo neurje najhujše, se je s »Cital« enice« prav dobro videlo nad Brezjaani hud blisk, takoj za tem tresk in že visok plameneč steber — strela je vžgala. Ognjeni zublji so bili talko veliki, da je prvotno zgledalo, da je vsa vasica v plame«. nu. Na Malem gradu se je opazilo še dvoje požarov v smeri proti Zalogu in Cenkljam. Na trg se je zbralo polno Hudi, ki so opa« zovali divjanje ognja ki je bilo vidno nad eno uro. Proti večeru se je zaznalo, da je gorelo na Prelesju nri Primožu, in sicer pri posest« niku Preklet«u. Gasilci iz Stranj so prišli takoj na po« moč in rešili so hišo, dočim jc gospodarsko poslopie s hlevom in svinjakom vred pogo* relo. Skoda znaša 40.000 Din. Opustošena ihanska pokrajina Ihan, 16. junija Naš kraj s širšo okolico vred je zadela včeraj popoldne velika nesreča. Pri Pol-hovgrajskih Dolomitih so se zbrali veliki temni oblaki, zabesnel je vihar, okrog 16. pa je pričelo deževati. Sprva smo se dežja veselili po toliki vročini, potem pa se je začela vsipati toča. Ledena zrna sobila tako debela, da so razbijala opeko, okna in poljske pridelke. Strašen je bil pogled na opustošeno polje, sadovnjake in vrtove. Več centimetrov debela plast toče je pokrivala zemljo. Po njivah in po travnikih so se razlila jezera. Vse zgornje poganjke drevja je toča deloma osmukala ter listje razcefrala. Po tleh je ležalo vse polno odbitih vejic. Ječmen, ki je bil tik pred žetvijo, leži omla-čen na njivah, rž pa je vsa polomljena. Opoldne so še polja obetala veliko bogastvo, zvečer pa je bilo vse uničeno. Prebivalstvo je obupano. Borna so njegova polja, v tovarne in drugam se mora zatekati k sezonskemu delu, sedaj pa je uničeno še to, kar je bilo vsejano s toliko muko. Hudo prizadeti so tudi naši sosedje v Beričevem, Dragomlju in v Trzinu. Nad Litijo se je utrgal oblak . Litija, 16. junija. Po 13. ur v včerajšnjem 6oparnem dne« vu se je nebo prav zgoščeno piepregJo e težkimi, temnimj oblaki, pa se je zopet zjasnilo, v toliko da je 60lnce zvabilo ko« palce v Savo, poljedelce pa na njive. A trenutno se je vse zopet preokrenilo in okrog 17. je nastal tak vihar, kakor ga pri nas ne pomnimo. Utrgal se je oblak in lilo je kakor ;z vedra. Naliv je nanosil s seboj pesek in blato, požiralniki so se v trenut« ku zamašili, po cestah, zlasti po Frtioi, se je valila gosta reka. Tudi Sitarjevec je po« slal svojo vodeno zalego. Kaor bi se raz« lilo jezero, toliko je nenadoma prihrume« lo umazane vodene zaloge. Gorje onim, ki j;h je neurje prehitelo zunaj hiš, največ pri delu na polju. Premo« čeni so bili do kože, v neljub pozdrav pa jih je natreskala še toča, ki je prihrumela med dežjem, kasneje je tudi lomastila po sadnem drevju in poljskih pridelkih. Ven« dar v bližnjem našem okolišu ni naprav;la preveč škode. Divjanje toče in hudournikov v jablanški dolini Cerovca, 16. junija. V prvih večernih urah je prišlo v Litijo sporočilo o groznem delovanju elementa, ki se je znesel nad Jablansko dolino, 6kozi katero vodi banovinska cesta Litija—Sv. Križ—Dole—Radeče. Naš poročevalec je sinoči prisostvoval uradnemu ogledu nastale škode. V Jablanško dolino sta pohitela z avtom takoj po obvestilu okrajni cestni načelnik g. Lebinger in banovinski inspek« tor g. Stanko Gostiša, ki tukaj te dni likvi« dira okrožni cestn' odbor. V Cerovoi, ki Iež' ob koncu doline, so ljudje obupani zaradi uničenih polj. Pravi« jo, da 6o se grozeči oblakj privlekli iz litij« ske smen. Najprej je polomil veje sadne« mu drevju vhar, nato pa se je usula toča, kj je ropotal«- dobre pol ure. Take toče ljudje že več desetletij ne pomnijo. Mnogim je uničilo neurje v$s le« tošnji pridelek. Ko je privozil v najbol j pri« zadeti okoliš Jafolanške doline naš avto, nas je sprejela močno ohlajena temperatu« 1 ra. Zdelo se nam je, kakor bi privozili v kak visokoplan;nski kraj blizu ledenika. Komisija je strmela nad redkim prizorom v teh krajih. Pod ostreški so bili več ut po vremenski katastrofi zvrhani kupi ledenih zrn. Nasadi po vrtovih so zaradi udarcev toče vsi prebit: in polomljeni. Po več me« t rov se vlečejo kupi tooe, često visoki tudi čez gležnje moške noge. V grabnih pa so celi skladi toče. Polja in travnike pokriva« jo široke ledene plasti; pokrajina je vi« deti. kakor bi bila šele v marcu... Hudo« urniki so povzročili škodo na poljih, po« škodovali so na več krajih tudi cesto. Cest« no načelstvo je takoj odredilo vse potreb« no, da se nastala škoda kar najnujneie po« pravi. Strela brez Škode Novo mesto, 16. juniji. Včeraj popoldne okrog 15. ure je med na« livom in hudo nevihto udarila strela v hišo železničarja Antona Čampe, ki stanuje na Cegelnici pri Bršljinu. Strela je prebila 6treho, odletela po zidu v družinsko sobo ter nato odšla v przemlje. Sreča v nesreči je bila ta, da se ženi železničarja tampe ni zgodilo nič hudega, ki je bila v tem času v sobi in dojila svojega otroka. Razumljivo je, da je uboga žena prestala mnogo 6tra» hu, v ostalem pa 6trela ni napravila nikake znatne škode. Silne posledice neurja v celjskem srezu Št. peter v Savinjski dolini, 16. junija Po neznosni sopari in silni vročini zadnjih dni se je privalilo čez Trojane v ponedeljek popoldne silno neurje, ki je zavzelo obseg, kakor ga sicer nismo navajeni pri nevihtah. Med silnim treskom je lilo tri četrt ure kakor iz škafa, da je naliv kar izravnal visoke brazde pri obsu-tem hmelju, krompirju In koruzi. Pridružila se je nalivu in viharju še gosta, ko oreh debela toča, ki je hudo oklestila in mestoma uničila vse pridelke in povzročila v teh že itak hudih časih silno gorje v dolini. Savinja je napolnila vso globoko strugo, znak da je tudi v Gornji dolini divjalo neurje. Neurje je divjalo najhuje v dober kilometer širokem pasu na severni strani velike ceste vse do Celja in aaprej proti Vojniku in Dramljam, ki jih je najhuje zadelo. Padala je v tej okolici za jajce debela toča dobre pol ure in je uničila vse pridelke ter razbila mnogo, šip in opeke. Obupano ljudstvo je rotilo celjskega sreskega načelnika dr. Hubada, ki je danes z avtom obvozil v spremstvu sreskega kmetijskega referenta inž. g. Dolinarja vse prizadete kraje, naj poroča na merodajna mesta o tej silni nesreči. Oblastva naj ukrenejo vse, da jih obvarujejo pred gladom, ki jim neizogibno' ?fStI,' Tkb je uničena strn in koruza ter egjna nada dobre sadne le-tine. Jludo prizadelasta l^rompir. in svinjska piča. O škodi še ni mogoče zaenkrat navesti nfltaJrfh številk, vendar pa gre v milijone. Dva pofara zaradi strele Slov. Bistrica, 16. junija. Strela je zanetila požar pri Mart;nu Ačku v Smrečnem. Zgorelo je ostrešje nad hlevi in ubilo je lepega vola. Fred večjo škodo so kmeta obvarovali sosedje, ki so požrt« vovalno gasili in otelj večino goreče stavbe. Bolj pa je prizadet posestnik De Jean Pietro Furio na Visolah, kjer je istega dne strela zažgala stanovanjsko hišo ob tinjski cesti in jo uničila do tal. Od Vojnika proti št, Juriju Sv. Jurij ob južni železnici, 16. junija Včeraj popoldne so se začeli nad tukajšnjo okolico zbirati temni, nič dobrega obetajoči oblaki. Bilo je izredno vroče in soparno, toploler je v senci kazal 31 stopinj. Ob 15. je med silnim viharjem začela padati kakor jajce debela toča, ki je pobila vse poljske pridelke, od koruze ni ostalo ničesar, komaj se pozna, kje je ra-stla. Sadna letina je popolnoma uničena, polno sadja, odlomljenih veji in listja leži na tleh. Trava je tako zbita, da je n« bn-do mogli kositi. Od nevihte so bili deloma tudi težko prizadeti vinogradi. Najhuje so trpele vasi Dobje, Svetelka in Trnovec. Vihar je bil tako' močan, da je metal raz strehe opeko, toča pa je bila tako debela, da je razbijala celo opeko. Neurje je pridivjalo iz vojniške okolice in nehalo okrog Ponikve. Precej težko so bile prizadete tudi Dramlje, bila pa je tudi strašna nevihta nad okolico Šmarja. Nad Celje je nevihta s točo prihrumela v ponedeljek okrog 15.30. Padala je gosta, kakor Ješnik debela toča, ki je povzročila mnogo škode na poljih, vrtovih in sadnem drevju. Toča v Slovenskih goricah Gornja Radgona, 16. junija. V zadnjem času nam je že večkrat pretila huda ura, a nam je doslej še prizanesla, tako da so česte nevihte le blagodejno vplivale na polja in vinograde, ki obetajo to leto izredno dobro žetev. Huda soparica ponedeljkovega dopoldneva pa je nas tako rekoč že pripravila na nevihto, ki nam tokrat res ni prizanesla. 2e proti poldnevu se je zoblačilo in okrog 14. je postalo izredno temno, tako da je bilo treba marsikje prižgati luči. Gosti in temni oblaki so se vlekli nizko nad našimi kraji. Med bliskanjem in grmenjem se je vlila ploha in kmalu so bile vse ulice polne vode. Nekaj minut je naletavala tudi precej debela toča, ki je sicer po vinogradih povzročila nekaj škode, vendar pa ne prehude, ker je padala, dasi je bila za oreh debela, v času gostega naliva. Med dolgotrajnim in močnim treskanjem je udarila strela v razna drevesa in v električno in telefonsko omrežje. Grozno razdejanje tudi v Hrvatskem Zagorju in v Vojvodini Vihar, toča in voda so uničili poljske pridelke in porušili več hiš Škodo cenijo na 30 do 40 milijonov Zagreb, 16. junija, n. Hrvatsko Zagorje, Srem in Bačko je zadela snoči huda vremenska katastrofa, ki je povročila 30 do 40 milij. Din škode. Po naravnost pasji vročini je nastala silna nevihta. Padala je toča, ki je ponekod dosegla debelost kokešjib jajc ter je napravila nepregledno škodo. Najhuje je udarjena okolica Zlatara, kjer je padala toča nad četrt ure. Vihar je odnesel mnogo streh, naliv pa je bil tako silen, da so se ceste in ulice spremenile v vele-toke in so ljudje do pasu gazili po vodi in leševali živino in pridelke, ki jih je voda odnašala. Polja so popolnoma uničena. O pšenici, koruzi in krompirju ni ostalo niti sledu. Tudi vinogradi in sadonosniki so popolnoma opustošeni. Samo v Zlatarn cenijo škodo na 10 milijonov. V Krapini je nastala pravcata poplava in je škoda prav tako zelo velika. Pri Sv Križu je voda porušila celo več hiš. Velika aleja, ki vodi s postaje v mesto, je docela razdejana. Vihar je polomil in izruval skoro vse drevje. V Zaboku je večkrat udarila strela in hudo poškodovala cerkev in solo. V Mariji Bistrici so uničeni posevki do 50 odstotkov. Se hujša je slika pri Sv. Ivanu Zaleni, najmanj pa je prizadet Novi Marof, kjer je samo hudo deževalo. Rdeči križ je danes ukrenil potrebne korake, da se nudi hudo prizadetemu prebivalstvu prva pomoč. Skoro istočasno, kakor v Zagorju, Je bo-snelo slično naurje tudi nad Bačko in Sre-mom. Hud orkan je rušil hiše, ruval drevje, lomil brzojavne droge in ponekod odnašal celo zemljo. Takoj nato je sledil strašen naliv, tako da je nastala pravcata poplava. Po nekaterih ulicah je stala «oda meter visoko. Vse kleti v mestu in okolici so poplavljene, tako da so uničene dragocene zaloge živil. V Novem Sadu je nad 20 krat udarila strela. K sreči človeških žrtev ni bilo, pač pa ie materijalna škoda ogromna. Še huje ie prizadet Srem, zlasti pa kraji Beotin, Rakovac, Kamenica in Cerevič. Na obeh straneh Fruške gore so uničena vsa polja in vse setve. Cesta proti Petrova-radinu je popolnoma razorana. Voda ie odtrgala vse mostove, cesto pa spremenila v pravcati hudournik. Posebna komisija banske uprave je davi odpotovala v prizadete kraje, da na licu mesta oceni škodo in ukro-ne potrebno za prvo pomoč hudo prizadetemu prebivalstvu. Dve žalostni usodi Ljubljana, 16. junija. Slikarski vajenec Ivan B., zaposlen pri obrtniku Krmelju na Jesenicah, je v minili noči posetil lokal trgovca Rotarja na Jesenicah. Fant je hotel krasti, pri vlomu ga je pa zasačil gospodar baš v trenutku, ko je lezel skozi okno. Rotar je pograbil želez -o palico ln udaril vlomilca tako močno po desni nogi, da mu jo je zdrobil. Mladeničo so morali z vlakom prepeljati v Ljubljano, ob 12.27 ga je pa reševalni avto s kolodvora prepeljal v bolnico. Kakor nam poročajo, je noga tako poškodovana, da mu jo bodo morali najbrže amputirati. Ob 14.32 je bila reševalna postaja pozvana pred gostilno Maver na Ahacljevi cpstl, kjer so našli pasanti skoro nezavestno neko mladenko. Ugotovili »o. da gr» za brezposelno natakarico Roziko, doma iz Mirne na Dolenjskem, ki je v samomorilnem namenu zaužila neki strup. Dekle so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovil!, da je užila večjo količino morfija. V bolnici se je Rozika kmalu onesvestila in se vse popoldne ni zavedla. Njeno stanje je brezupno. Kaj je gBalo 19-letno- mladenko v smrt, ni znano, baje pa gre za nesrečno ljubezen. Rozika se je že nedavno zastrupila z oetovo kislino, pa so ji takrat v bolnici Izprali želodec in jI rešili življenj* Avstrija : Švica 3:0 (0:0) Dnnaj, 16. junija s. Na Rapidovem igrišču se je danes vršila meddržavna tekma Avstrija : Švica. Kljub temu, da je zaradi potčvanj prvih, dunajskih mpštev manjkalo v avstrijski reprezentanci nekaj najboljših igračev, so Avstrijci z lahkoto zmagali s 3:0- Smrtni padec otroka Bostanj, v juniju. V četrtek se je dogodila v Logu nesreča, ki je edinstvena v kroniki tukajšnjih do« godkov in '"e imela za posledico smrt eno« letnega otroika. Posestnikova žena S. M. iz Loga št. 30, občine Boštanj ie imela ooravka s kosilom. Poleg štirih nedoletnih otrok, ki so biH do» ma, je držala v naročju malo enoletno hčer, ki pa ;e bila na usodni dan zaradi reakcije po cepljenju proti kozam zelo bolehna in jokava. Nihče pa ni pričakoval, da bi znala postati nemirnost usodna za otrokovo živ« ljenie. Mati je imela polne roke dela in je za hip posadila otroka na vrhnji del šte« diilnika, med tem pa se je obrnila, da bi zajela vodo iz bližnjega škafa. Toda tisti hip je otročiček izgubil ravnotežje in ie padel s štedilnika približno 1.20 cm visoko na lesena tla. Padec ie bil smrten, kajti nesreča je hotela,, da je otrok udaril ravno 7. glavo ob tla in se ubil. Pač nesrečno na« ključje... Z užaloščeno materjo sočustvu« je vsa okolica. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved sa «lan*s: Stalneiše. zmerno, toplo vreme s spremenljivo oblačnostjo. — Situacija -vžerajšnjesta dne: Precej močna barometerska depresija se je formirala nad srednjim delom Atlantika in je sla včeraj preko centralnega dola kontinenta. S svojim južnim robom ie zasegla tudi naše kraje. Sedaj je prišel ponovno visoki pritisk, kar je izzvalo ponekod močna neurja z gromom in dežjem Dunajska vremenska napoved za -redo: Sedanje vreme se bo le malo spremenilo, možnost neviht Naši kraji ln ljudje Morilec Lakner obsojen na 20 let Ker so Lakner In dva njegovih pajdašev Se mladoletni, so bili sojeni v tajni razpravi Ljubljana, 16. junija. Danes se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava proti Ivanu Laknerju, ki je letos dne 13. februar- Pokojni nad župnik Košar ja zvečer ti moril nadžttpnfka Frana Kaša rja v Mengšu in oropal h župnijske blagajne okoli 30.000 Din. Skupaj ž njim so se zagovarjali tudi trije njegovi pajdaši, obtoženi, da so sporazumno z Laknerjem izvršili več tatvin v Ijub-Ijaski okolici, na Gorenjskem m Dolenjskem. Razprava se je vršila pred senatom petorice, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, dočim so bili člani senata s. o. s. gg. Anton Avsec, dr. Bogdan Petelin, Janko Muller in dr. Dolinar. Obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilca g. dr. Hinko Lnčovntk, Laknerja je zagovarjal ex offo odvetnrk dr. Ahačič, njegove soobtožence pa odvetnik dr. Aleš Peršin. Razprava se je pričela ob 8.30 tn je z dveurnim opoldanskim odmorom trajala do 19. ure. Ivan Lakner Je bil obsojen na 20 let robije, v najvišjo kazen, ki Je po zakonu dopustna za mladoletnika, njegovi soobtoženci pa so bili obsojeni na manjše zaporne kazni in še to sta dva prestala že s preiskovalnim zaporom. Ker so Laikner sam in dva soobto-ženca še mladoletni, se je razprava vršila tajno, zato o njenem poteku in o drugih podrobnostih ne moremo poročati. Tragedija obupanega brezposelnega delavca V popolni duševni depresiji se je ustrelil 21-letni mladenič Maribor, 16. junija. Včeraj popoldne je pol med nevihto, ki 'je divjala nad Mariborom, brezposelni de« lavec Blasutto Konstantin, star 21 let, ro» jen v Lescih pri Celju, pristojen pa v Vi* dem v Italiji, samskega stanu in stanujoč pri svojem očetu Pavlu Blasutti v Celju, v restavraciji »Maribor« v Vetrinjsiki ulici. Mladenič je bil v gostilni zelo pobit in čud« no otožen. Govoril je ponovno sam s seboj ter se večkrat ghsmo zasmejal. Pripoved o« val je o težkih razočaranjih, ki jih je doži« vel v življenju dn napovedoval, da bo kima« URo j3 zagledal znano popularno vedeže« valko gospo Kos;čevo, jo je naprosil naj mu prorokuje iz kart bližnjo usodo. Uspeh prerokovanja je bil, kakor navadno, zelo optimističen. Karte so pokazale, da se bo fant kmalu poročil in da ima več deklet, ka se zanj pulijo. Po teh besedah se je fant bridko nasmejal in mislil na to, kar je stalo že v napisanem poslovilnem pismu na nje» govo majko Alojzijo Blasuttovo, stanu jočo v Cigoncih pri Slovenski Bistrici. V pismu se je namreč oorostil s toplimi besedami od matere ter jo prosil, naj mu oprosti dejanje, ker da ne more več prestajati tega, da mu ni bilo mogoče poročiti izvoljenke Tonike, ker je bil brez posla in v vedno težjih gmotnih neprilikah. Ko e zapustil restavracijo »Maribor«, se je nesrečni mladenič najbrže potikal dolgo v noč po mariborskih ulicah in se slednjič zatekel pod obok železniškega viadukta na Pobreški cesti, kjer je okoli polnoči rezko jeknil v temno noč ostri revolverski strel. Na prizorišču nočne tragedije obupanega brezposelnega mladeniča so našli kmalu po» tem pasanti njegovo truplo s prestreljenimi desnimi senci. Poleg njega je ležal mali re« volver « koščenim ročajem, močno porja< vel din z dvema nabojema. Eden mu je bil odpovedal očividno pri prvem pritisku na netelina, drugi na je nrebil glavo. Revolver ima že žalostno zgodovino, ker se je z njima pred dobrim letom poslovil od življenja tudi Blasuttov starejši brat Pri pokojniku niso našli razen poslovilnega pisma materi, naslova njegove izvoljenike, ogledalca in treh robcev dn prazne listnice nobenih 1» stin. Po komdsijislkem ogledu so prepdjan trap. Io « mrtvašnico mestnega pokopališča na P obrežju. Učiteljsko zborovanje na Pohorju Slovenska Bistrica, 16. junija V soboto je slovenjebistriško učiteljsko društvo ob lepi udeležbi članov zborovalo na Tinju, visoko na južnem pobočju našega Pohorja. Predsednik g. Miloš Tajnik je v uvodu poudaril, da se je zbralo učitelj-stvo tokrat v Tinju zategadelj, ker praznujejo Tinjčani 50-letnico obstoja svoje šole. Predvsem je pozdravil navzočega župana Ferka, ki že nad 25 let uspešno deluje na čelu svoje občine za napredek domače šole. Spomnil se je tudi bivšega nad-učitelja g. Janeza Tomažiča, ki je celili 42 let preživel na tej šoli in je z ljubeznijo skrbel za napredek pohorskega živila. Njegov sin Jože je danes kot upravitelj tinjske trirazrednice vreden naslednik svojega očeta. Nato je pozdravil zborovalce župan g. Ferk in jih povabil na slovesno proslavo 50-letnice, ki bo 29. t. m. V oficielnem delu zborovanja je poročal predsednik o seji širšega sosveta UJU, ki Danes ob 4*, % 8. in % 10. zvečer Govoreči film, ki nam podaja živo sliko pariškega velemestnega življenja! ,Pod pariškimi krovi" ff Sons les foits de Pariš Film, M je vzbudil po vsem svetu pravo senzacijo! — Pariške pesmi, pariška dekleta, pariško življenje! Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA KULTURNI PREGLED Tridesetletnica smrti Aleksandrova Dne 18. junija 1. 1901 je umrl v stari nik rami ob Ljubljanici komaj 22 letni slovenski pesnik Josip Murn, bolj znan ped pesniškim imenom Aleksandrov. Mi bo torej tridesetletnica njegove smrti kar nam daje priliko, da mu posvetimo trenutek tihega, zvestega spomina. ..... Murn je bil nezakonski sin služkinje; zrasel ie v ljubljanskem predmestju; Po-liane in šenteter, to je bil njegov svet Odtod ie rad zahajal na ljubljansko polje in gledal vabljivi i>blesk gora«. Usoda mu ?;i bila nikdar posebno naklonjena; s težavo se ic prebil skozi gimnazijo, ki JO J® bil dovršil 1. 1898, Potem je odšel na Dunai, kjer je hotel študirati na eksportm akademiji, a je kmalu prestopil na pravno fakulteto. Ze v gimnaziji, ko je stanoval v stari cukrarni, je ujel kal tuberkuloze, te nevarne zajedavke mladih, revnih Z Dunaja se je kmalu vrnil šibek in bolan- malo se ie zdravil o Ljubljani, pisaril po advokatskih kanclijah in sanjal o zdravem življenju na kmetih, na poljih m v gozdovih, zavedajoč se svoje bridke ra-puščenosti v boju za vsakdanji kruh. P? mučnem hiranju je izdihnil v oni isti sobi, kjer ie umrl Dragotin Kette. Pokopali so ga pri Sv. Krištofu; danes počiva skupaj 8 Kettejem in Cankarjem pri Sv. Križtt. Murn je začel pisati zgodaj v dijaških le- tih; L 1987 »e je jel oglašati tudi v »Ljubljanskem Zvonu«, kjer so sodelovali Župančič, Kette in Cankar. Pesmi Aleksandrova so vzbujale pozornost po svoji posebno mehki noti in preprosti, čeprav že notranje uglašeni besedi; opeval je v prvi vrsti kmečko življenje, polja, travnike, škrjančke; v duhu je vasoval pri dekletih in oral na njivah, zahajal na proščenja ter prinašal dekletom šopke in srčeca. Iz njegovih pesmi je zvenela ona topla pesem domači zemlji, ki ji je pozneje Oton Zupančič dal z mojstrsko roko najvišji izraz v tistih časih pri nas ni imel primere. V pesnik poet slovenske zemlje in naše kmečke domačnosti, naš Koljcov. Zato je zapustil v slovenski poeziji vidne sledova. Poleg pesmi o zemlji in pridodi ter o kmečkem življenju je gojil tudi erotično liriko, odmev neutešene ljubezni do Alme. Pred smrtjo se je pripravljal, da izda zbirko svojih pesmi, vendar mu ni bilo dano, da bi doživel prvo materinsko srečo avtorja: svojo prvo knjigo. To zbirko je izdal nekoliko razširjeno dr. Ivan Prijatelj in ji napisal krasen, topel predgovor, ki vtistih časih pri nas ni imel primere. V njem je orisal okolje, iz katerega je izšel Aleksandrov, njegovo mladost, njegovo življenje in zgodnji konec- Doslej ni š"> nihče povedal o Murnu toliko klen-iga in lepega. Knjiga Murnovih pesmi je že zdav- ee je vršila 31. maja ▼ Mariboru in na kateri so se obravnavale razne podrobnosti novega uradniškega zakona. Po najnovejših določilih bo dosedanja pokrajinska zveza UJU likvidirana, in sicer že na letošnji glavni skupščini v začetku julija v Ljubljani. Po zakonu bi moralo likvidirati tudi slovenjebistriško učiteljsko društvo, ker ni na sedežu sreza. To vprašanje se bo dokončno rešilo na ljubljanski glavni skupščini. Nato so zborovalci izvolili delegate, in sicer za skupščino v Ljubljani gg. M. Tajnika, J. Stoparja in J. Tomažiča, za beograjski kogres pa prva dva in J. Ko-viča iz Poljčan. Ob koncu je kratko poročal Z. Kristan o vtisih, dobljenih na ekskurziji učiteljev za obrtne nadaljevalne šole na Dunaju. Po zaključku zborovanja je učiteljstvo odšlo k skupnemu obedu v Pristovnikovo gostilno, kjer je bilo izvrstno postreženo. Učitelji, ki jim je bilo zborovanje obenem dobrodošel izlet na Pohorje, so pozno v večer posedeli med prijamimi domačini v neprisiljeni medsebojni zabavi. Ljubljanski akademiki geografi v Prekmurju Dolnja Lendava, 15. junija. Pod vodstvom svojih profesorjev gg. dr. Antona Melika in dr. Ivana Rakovca so napravili ljubljanski akademiki geografi ekskurzijo v Prekmurje. Načrt potovanja je izdelal akademik Prekmurec g. Maučec iz Bogojine. Izletniki so v Ljutomeru stopili iz vlaka in se napotili peš čez Muro v Beltince in potem v Mursko Soboto, od koder so napravili izlet v Pečarovce. V soboto so bili gostje gostoljubne Bogojine. Iz Bogojine so se pripeljali s poštnim avtobusom v Dolnjo Lendavo. V- Dolnji Lendavi so jih sprejeli v imenu občine gg. župan Šiftar, dr. Pikuš in upravnik pošte žgur. Pod vodstvom teh gospodov so se podali gostje na dolnje-lendavsko gričevje in si ogledali med drugim kapelo Sv. Trojstva s Hadikovim truplom. Dolnjelendavska občina je goste pogostila in v pogovorih o zgodovini Lendave in Prekmurja sploh so hitro potekale ure. Ni manjkala pri obedu niti lendavska ciganska godba. Gostje so v spremstvu domačih gospodov todšli na popoldanski vlak, ki jih je popeljal na domove. Tako gg. profesorja kakor gg. akademiki so zatrjevali, da so v Prekmurju doživeli lepa presenečenja. Poudarjali so, da so jim bili dnevi bivanja v Prekmurju zelo prijetni in jim bodo ostali v lepem spominu. Zlasti so naglašali prekmursko gostoljubnost. Izredno jim je ugajalo v Dolnji Lendavi. Nas iskreno veseli, da so se naši geografi počutili dobro v naši sredi in to tem bolj, ker je bil to zopet nov korak za spoznavanje našega lepega Prekmurja. Tako spoznavanje in zbliževanje sta nam nujno potrebna, da se zabrišejo čim prej stari sledovi in se pozabijo bajke o prekmurski Sibiriji. 2rtev nesrečnega alkohola Konjice, 16. junija. V vinotoču gtembergerja Leopolda v Gabrovljah pri Konjicah so 13. t. m. zvečer pili pri eni mizi Bezovnik Jože in Karel ter Lajler Alojzij in Katarina, vsi iz Gabrovelj, pri drugi mizi pa Albin, Jože, Alojzij in Liza Obrul, tudi iz Gabrovelj. Ko so zadnji štirje že izpili okrog 5 litrov vina, so se začeli medseboj nekaj prepirati, pa so kmalu nato vstali in odšli proti domu. Za njimi je odšla domov tudi druga družba. Ko so Obrulovi prišli mimo Lajlerjeve hiše, so baje nepričakovano skočili iz nje Lajlerjevi in Bezovnikova, napadli Jožeta Obrula z motiko in s koli, ga pobili na tla in mu je eden izmed napadalcev porinil v hrbet tudi nož, katerega je pozneje iz hrbta odstranila Liza Obrul. Jože Obrul je dobil poškodbe na glavi, na očesu in globoko rano v desnem plečetu. Ker je padel v nezavest, ga orožniki niso mogli zaslišati. Dejanski stan se je ugotovil po zaslišanju Lize Obrulove, Albin in Alojzij Obrul pa nista vedela ničesar posebnega povedati, češ da sta zbežala s pozorišča. Orožništvo je aretiralo Bezovnika Jo žeta in Karla ter Lajlerja Alojzija in jih oddalo v tukajšnje zapore, Katarina Laj-lerjeva pa je ostala v prostosti, ker ima doma skrbeti za 3 majhne otroke. Osumljenci zanikajo vsak napad in trdijo, da je Jožeta Obrula poškodoval najbrž njegov brat Albin, s katerim se je že prej prepiral v vinotoču. če je njegov zagovor resničen, bo dognalo sodišče. Jože Obrul se nahaja v tukajšnji bolnici naj razprodana in bi zaslužila novo izdajo. Na Parnasu pa je Aleksandrovu postavil trajen 9pomenik 0. Zupančič s svojim ciklom »Manom Josipa Murna Aleksandrova«, ki sa začenja s tistim težkim vzdihom mladega rodu: »Grobovi tulijo...« V cukrarni ob Ljubljanici, mrki hiši. ka tere okna še danes strme v umazano vodo, se je rodila slovenska moderna poezija, plod mladih ljudi, ki so znova prisluhnili utripu našega narodnega srca. Ujeli so toplo noto narodne pesmi in zaeno iskali pri simbolistih in impresionistih Zapada vzorov svoje poetike in svojega idejnega pogleda na svet Danes vemo, da je njihov čas bil lepo in plodovitno razdobje v našem slovstvu in da v marsičem še zdaj nismo preko njega. Za Murnom-Aleksandra vim je ostala v naši duhovni kulturi trajna brazda in delo tega tihega, otožnega mladeniča bo še dolgo živelo z nami. —o Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Sreda, 17.: Evangeljnik. A, Kuponi. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sreda, 17.: zaprto. Četrtek, 18.: Vijolica z Montmartra«. D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sreda, 17-: »Evangeljnik«. A. . Kuponi. štedi fino perilo V 30 metrov globokem vodnjaku Dolnja Lendava, 16. junija. Marton Jožef iz Centibe je zaposlen v Kobilju kot nočni čuvaj lesne tvrdke Na-šička in pazi na les in drva v skladišču v Kobilju. Marton je v tej svoji službi zelo vesten in strog, kar pa ni po godu Kobiljčanom, ki bi radi po ceni prišli do kuriva. Budno oko nočnega čuvaja Martona je onemogočalo vsak poizkus izmikanja drv in so zato neki nepridipravi sklenili maščevanje. V noči na soboto se jih je zbralo nekoliko in so Martona kaznovali za njegovo vestnost. Ponesli so ga k vodnjaku na vreteno z dvema vedroma, ga naložili v vedro in spustili v 30 m globok vodnjak. Potegnili so ga seveda tudi kmalu ven, vendar pa ima ta hudobna šala zle posledice: Marton se je močno pobil po vsem telesu, poleg tega pa je od presta-nega strahu skoro izgubil um. Ko so ga v soboto prepeljali domov v čentibo, je večkrat padel v nezavest. Oblastvo naj z lopovi temeljito obračuna. Najdba starodavne sulice Jesenice, 16. junija. Poročali smo že pred leti, da je našel posestnik g. Ivan Hafner pri prekopavanju svojega vrta kamenito sekiro, ki so jo rabili pred davnimi časi ljudje kot orožje in jo zanesli v te kraje. V ponedeljek 15. t. m. pa sta kakih 70 metrov stran od tega kraja dva delavca, ki kopljeta elektromehaniku g. Alojziju Pretnarju temelje za gradnjo trgovinskega lokala, našla pod ogromnimi skalami globoko pod vrhnjo plastjo lepo ohranjeno bronasto sulico, ki je tehnično prav lepo izdelana. Poleg tega orožja sta našla delavca tudi človeško kost, seveda popolnoma strohnelo. Iz tega bi se dalo sklepati, da so morda v bronasti dobi za-kule skale, ki so se privalile z gore Me-žaklje, človeka, ki se je morda nahajal v tem kraju na lovu. Vsekakor sta najdbi g. Hafnerja in g. Pretnarja prav zanimivi. Dve žrtvi brezobzirnih kolesarjev Zagorje, 16. junija, že ponovno smo na tem mestu grajali brezobzirno dirkanje kolesarjev. Prav priljubljeno dirkališče je klanec od farne cerkve do Sokolskega doma. V soboto zvečer je tod pridirkal neki kolesar in podrl triletno Pavlico, hčerko čevljarja g. Tomlja, da je deklica obležala s pretresenimi možgani nezavestna. Kolesar se je kmalu za tem sam javil orožnikom trdeč, da mu je deklica nenadno stekla čez cesto pod kolo. Prvo pomoč je otroku nudil g. dr. Gram in je upati, da bo ostala deklica živa brez resnih posledic. V zvezi s to nezgodo so začeli sedaj še neznani ljudje širiti zlobno vest, da je neki učitelj zagorske šole tako pretepel otroka, da mu je zlomil hrbtenico. Vse to je le prostaška izmišljotina. Proti obre-kovalcem, čim bodo dognani, bo upravi-teljstvo postopalo po sodnem potu. Druga nezgoda se je primerila v nedeljo popoldne. Pri Draganijski žagi nad Bregarjem je podrl motociklist okrog 60 letnega Pragerja Lojzeta iz Kisovca in se je, ne meneč se za ponesrečenca, z veliko naglico odpeljal proti Zagorju.. Oči- vidci menijo, da je nosil motoclkel številko 123. Ponesrečencu je g. dr. Gram obvezal potolčeno glavo in pretrgano levo uho. Pri padcu si je možak poškodoval tudi nogo in si strgal obleko. Huda nesreča rudarja Trbovlje, 16. junij«. Rudar Centrih Feliks je bil zaposlen na dnevnem kopu na Neži. Pri delu mu je padel z viš;ne kakih 10 m težak kamen na glavo in ga 9mrtnonevarno poškodoval. Ima prebito lobanjo in 60 mu izstopni možgani. Prvo pomoč mu je nudil rudniSki zdravnik g. dr. Jenšterle v rudniški ambo* lanci, od koder so ga prepeljali v rudniško bolnico. Bil je še toliko pri zavesti, da je obupani ženi še lahko ponudil roko in ee od nje poslovil. ^^ Centrih je star 39 let in je doma i* Pre« voj pri Brežicah. Zeni zapušča pet nepre« skrbljenih otrok. Njegovo stanje je brez« upno. _._ Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« grenčice, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.___ Nasilen kaznjenec Maribor, 16. junija 28-letni Anton Arh iz Vrbanje mora odsedeti v mariborski kaznilnici pet let robije zaradi poskušenega umora, ropa, noskušenega požiga in nekaj sličnih dejanj. To pa mladeniču še ni bilo dosti ter se je moral danes zagovarjati pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zaradi težke telesne poškodbe, ki jo je prizadejal delovodji kaznilniške mizarske delavnice g. Kancu. Senatu je predsedoval sodni svetnik Lenart, prisednika pa sta bila dr. Kotnik in Kolšek, dočim je zastopal obtožnico državni tožilec dr. Zorjan. Obtoženi Arh je zelo nasilen mladenič. Najprej je bil v zaporih v Sari Gradiški, pozneje pa je moral v mariborsko kaznilnico, kjer je bil prideljen mariborskemu oddelku. Za časa odmora v mariborski kaznilnici je bil nič manj kakor 16-krat disciplinsko kaznovan. Ko je 11. marca stopil delovodja Kane v delavnico, je opazil, da je Arh razstavil stružnico za les. Pozval ga je, naj stružnico zopet sestavi in nadaljuje z delom. Arh pa se za poziv ni zmenil, nego se je mirno vlegel na klop ter je čakal z železno palico na Kanca. Ko se je ta vrnil v delavnico, še ni utegnil Arha pozvati, naj nadaljuje z delom, kajti Arh se je bliskovito pognal nanj m začel z železno palico udrihati po njem. Paznik je bil težko poškodovan na glavi, gotovo pa bi mu predla še hujša, da mu niso drugi kaznenci priskočili na pomoč. Zaradi težke poškodbe je bil . za delo dalj časa nesposoben. Senat je Arha obsodil na dve leti ječe, tako da t>o sedaj vsega skupaj presedel 7 let. ? Ali ste ie naročnik slovenske llnstrovane denske revije ^življenje in svet"? >JUTRO« St 137 (Pohitite x naŠeupotn srečfc I. razreda 2Z. kola državne razredne loterije, ker imate le ie nekaj dni do žrebanja, ki bo v soboto ZO. junija. Srečke dobite v vseh podružnicah „ Jutra" in pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv: Petra a 19 življenje. Košutnjak. priljubljeno izletišče Beograjčanov, je videl poleg veselih dogodkov že marsikatero tragedijo. Včeraj so šetalci že zgodaj zjutraj videli mladega moža ki je blizu železniške Droge sedel na nekem kamnu, pušil cigareto in nekaj Dišal. Ko je s toočiderske Dostaje Drivozil vlak. j<» mož naglo vstal ter se vrgel na tračnice. Strojevodja je videl njegovo početje. a ko je ustavil vlak, je bilo že prepozno. V samomorilcu so sooznali Dngo-mira Nikoliča, delavca v sladkorni tovarni v Cukarici. * Pretepi. Te dni je M. Jagrič v Slovenski Bistrici nadziral grajske delavce, ni pa našel vseh na odrejenem mestu in ie to javil upravitelju. Neki prizadeti delavec se je zategadelj maščeval in pretepel Jagriča s kamnom po glavi ter mu je prizadel dokaj hude poškodbe. — Nedavno je 211et-nesra kmečkega fanta Viktorja Leskovarja iz Kalš napadel njegov tekmec in ga pretepel s kolom tako. da ima več notranjih poškodb. Oba sta morala iskati pomoči pri zdravniku dr. Černeju. * Nasilen cigan. V okolici Broda se je dog>dil grd primer podivjanosti, ki ga je zagrešil cigan Stevo Mihajlovič- S svojo ženo se je vozil iz vasi Trnjan v Vrhovino in se med potjo z njo skregal. Med prepirom jo je tudi pretepal s palico, nazadnje pa je navalil na njo z nožem. Ženine klice na pomoč je slišal 161etni cigan Josip Nikolič ter priskočil, da ji pomaga. Podivjani Stevo je dečka takoj naskočil ter mu prizadel težke rane z nožem. Ko je ležala njegova žrtev na cesti v krvi. je naglo spravil tudi precej ranjeno ženo na voz in pognal konja v dir. Mladega, težko ranjenega cigana, so našli kmetje in od-premili v bolnišnico. Dečko bo ranam najbrž podlegel, zločinca pa zasleduje oblast s tiralico. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plislra tovarna Jos Reich. PAZITE NA MOJE IME, NI VSEENO, KAJ UPORABLJATE ! ljanskem velesejmu paviljon »K«. Razstava je odprta do IS. t. m. dnevno od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. — Dvomimo, da bodo ljubitelji umetnin imeli kdaj boljšo nri-ložnost za nakup kakor ravno ob priliki te razstave, na kateri sodeluje 45 umetnikov s nreko 300 deli u— Sklepne produkcije gojencev konser-vatorija se bodo vršile: 1- v petek 19. t m v Fiiharmonični dvorani; 2. v torek 23. t. m. v unionski dvorani; 3. v sredo 24. t. m. v Fiiharmonični dvorani in zadnja 4. v Petek 26 t. m. v Fiiharmonični dvorani. Pri-četek produkcij vsakokrat ob 20. uri. u— Odbor Akademskega podpornega fonda se po tem potu najtopleje zahvaljuje vsem darovalcem denarnih prispevkov in se obenem priporoča vsem onim, ki so prejeli zadevne orošnje. u—Sokol Šiška prosi gospode, ki so v nedeljo fotografirali slavnost polaganja temeljnega kamna, da pošljejo po eno sliko od vsakega posnetka na naslov predsednika gradbenega odbora br. Dolinska v Jugoslovensko banko na Dunajski cesti. Pošiljatelji naj prilože v Dismu tudi svoje naslove. u— Podružnica bolniško - podpornega društva privatnih nameščencev »Merkur« opozarja vse člane, da je pisarna podružnice odprta vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. v sobotah pa samo od 11-do 14. ure. Ob istih urah se sprejemajo tudi novi člani. Pisarna se nahaja na Dunajski cesti št. 29-1. (hiša Gospodarske zveze). Od 20. t m. bo imela telefon štev. vesti * KraH kupil slovensko umetnino. Iz Beograda nam poročajo, da je kupil Itralj Aleksander na razstavi, ki io ie priredilo umetniško društvo Cvijete Zuzorič, brona-sto glavo, katero je sijajno izdelal profesor celjske gimnazije g Ivan Sajevic. Na darjenemu umetniku isreno čestitamo! * Promocija honoris causa na zagrebški univerzi. V soboto 20. t. m. bo v avli zagrebškega vseučilišča svečana promocija honoris causa profesorja dr. Jovanoviča -tfatuta iz Beograda. To je tretja promocija te vrste na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča. Prvi je bUpromoviran dr. Milan Roje zaradi velikih zaslug pri ustanovitvi medicinske fakultete, njemu je sledil učenjak svetovnega slovesa Gorjano-vič - Kramberger, dr Jovanovič pa je sedaj tretji zaradi svojih zaslug na področju higijene. * 501etnica osnovne šole na Tinlu. V prijazni pohorski vasi na Tinju pod Velikim vrhom bodo 29. t. m. slovesno praznovali 501etnico obstanka sedaj že trirazredne osnovne šole. Ob tej priliki bo blagoslovljen novi šolski prapor, šola pa priredi razstavo ročnih del in dvoje diletantskih predstav. V priznanje zaslug za ustanovitev in obstoj šole bo občina te?a dne izročila diplome častnega občanstva gg dr. Ferdu Attemsu, ki je vedno podpiral šolo z izdatnimi darovi in čegar pokojni oče je za zgradbo daroval gradbeni materijal, upokojenemu nadučitelju Janezu Tomaži-ču. ki je celih 42 let prebil na Tin:- se trudil za napredek zapuščenih Pohorcev, upokojenemu župniku Lenartu, zaslužnemu županu Ferku in upokojeni učiteljici cdčni. Fizoličevi, ki je službovala na Tinju 30 let. * O Meštroviču in Dolinarju prinaša »Politika« zanimiv članek izpod peresa znanega književnika Nika BartuLoviča. ki ugotavlja frapantne sličnosti v novejših umetninah obeh mojstrov, posebno ori portretih kralja Petra Osvoboditelja. Bartulovič se posebno zavzema za Dolinarja m dokazuie. da je sličnost zgolj čudno naključje, ori katerem ne more biti govora o kakem posnemanju. Članek je opremljen tudi s slikami, ki v sličnosti presenečajo. * Okrožni zlet dravinjskega sokolskega okrožja v nedeiio 21. t. m. v Konjicah bo velika manifestacija sokolske in s tem državne misli v Dravinjski dolini. Po prijavah od raznih sokolskih in drugih društev je pričakovati velike udeležbe. Na zletišču so priprave v najboljšem teku. Želeti je samo lepega vremena. Seveda so morali zopet nekateri pokazati, kako jim je pri srcu Sokolstvo. ko so določili na isti dan in točno ob isti uri kakor bo javna telovadba, po znižani vstopnini proslavo mladinskega dne v Katoliškem domu v Konjicah. * Plačevanje pavšalirane banovinske trošarine na pnevmatiko za tovorne avtomo- I bile. Ban dravske banovine g. dr. Marušič ie podpisal ta-le razglas: »Dodatno k razglasu od 4. maja 1931, WI. št. 9400-1, objavljenem v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« dne 30 maja 1931. št. 1/9-33, odrejam, da se plačuje za leto 1931-1932 pavšalirana banovinska trošarina na pnevmatiko za tovorne avtomobile do vključno 1500 kg kritne teže (pol-tovorni avtomobil; v znesku 1200 Din.« * Pogoji za sprejem v pletarsko šolo v I tuju. Pletarstvo more nuditi kot domača obrt mnogim lep zaslužek, posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. S to obrtjo so pa dani življenjski pogoji tudi vsem onim osebam obojega spola, ki zaradi svoje pohablje-nosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenjski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti in občin. Pletarska šola v Ptuju ima predvsem namen, izvež-bati praktično in teoretično v pletars*vu in vrboreji učence(ke), ki so uspešno dovršili osnovno šolo, in jih usposobiti za pletar-eke pomočnike. Po dovršeni dveletni učni dobi jim pomaga tudi do zaslužka, ako ne bi mogli pletarstva izvrševati na svojih domovih. šolsko leto se bo pričelo 1. sept«n-bra 1931. V prvi letnik se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili z dobrim uspehom osnovno šolo. Prijave se lahko izvršijo pismeno in morajo vsebovati: 1- krstni lisi: 2. domovnico; 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. izjavo staršev (varuha), s katero se zavezuje vzdrževati gojenca. Šoli je priključen internat, ki se nahaja v Dijaškem domu v Ptuiu. Pridnim, ubožnim učencem se bodo po možnosti iz- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Uublianl Številke za označbo kraja pomenijo: I. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura prve številke najvišjo druge najnižjo. 16. junija. Ljubljana 7, 767.5. 16.7. 81. SEl. 10. dež. 9.5: Maribor 7. 766.6. 17.6, 78. NNE4. 6. dež. 3.2; Zagreb 7. 767.1. 19.2. 74. vVSWl. 1, dež. 1.2: Beograd 7. 765.3. 19.8. 82. W4, 6, dež 6.1; Sarajevo, ni depeše; Skoolje 7. 770.3. 23.6. 53. tiho. 0. —. —: Kumbor 7. 762.3. 252. 76. tiho. 0, —, —; Split 7. 762.3, 27.8. 50. NE6. 0. —, —; Rab 7. 763 8. 26.9. 41. tiho 0. —, —; Vis 7, 761.9. 27.0, 54. NElO 1; -. -. Temperatura: v Ljubljani 26.2. 14.2: Mariboru 25.4. 12.3; Zagrebu 31.6. 16.3; Beogradu 31.8. 16.2; Skoplju 33.0, 17.9; Kumboru 312. 21.8; Splitu 32.4, 23.1; Rabu 31.4, 22.3; Visu 31.8. 23.2. Solnce vzhaja ob 4.12. zahaja ob ^9.49. Luna vzhaja "ob 3:31. zahaja ob 21.9. Iz Ljubljane u— Povratek jugoslovenskih bojevnikov iz Francije. Bivši jugoslovenski bojevniki I in rezervni oficirji, ki so te dni obiskali Francijo, so se včeraj vrnili v domovino. I Vlak s 400 udeleženci je prispel ob 17.20 s oolurno zamudo v Ljubljano. Ko ie zavozil na postajo, je zaigral odde:ek godbe dravske divizije pozdravno koračnico, ko se je pa ustavil, so pohiteli k vagonu francoski konzul Neuville v spremstvu tajnika g Detele ter zastopniki udruženja rezerv-I nih oficirjev, odbornika gg. Turel in Lor-ger ter tajnik Pavlin. Med prvimi, ki so I izstopili, je bil tudi vodja jugoslovenskih boievnikov g. Radosavljevič. katerega so konzul in zastopniki UROJR pozdravili, nakar se je prisrčno zahvalil. Vlak z gosti je ostal na postaji samo šest minut. Ob sviranju godbe in živahnem pozdravljanju občinstva so se kmalu nato odpeljali bojevniki proti Zagrebu. u— Pevski zbor »Echo« iz Krakova, ki bo koncertiral v Ljubljani v ponedeljek 22. t- m„ je prvovrsten moški zbor. ki je dosegel na tekmovanjih v Varšavi. Poznanju in v Amsterdamu prvo nagrado. V svoji domovini je na glasu kot eden najboljših poljskih zborov. Na ponedeljkovem koncertu nas bo seznanil z moškimi zbori poljske literature Zapel bo 16 del najrazličnejših avtorjev na umetno in narodno besedilo. Na koncu sporeda ima tudi značilen in prekrasen plesni motiv iz Krakova ki je znan pod imenom »Krakovjak« Ker je to prvi večji nastop bratskega pevskega zbora iz Poljske, opozarjamo vse prijatelje lepega petja na ta koncert. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Operna produkcija naših konserva-toristov. Drevi ob 20- bo v dram. gledališču javna produkcija gojencev operne šole ljubljanskega konservatorija. Nastopijo gojenci učiteljev ge. Škerlj - Medvedove ter kapelnikov Neffata in dr. Švare. Na sporedu so naslednje točke: 1.) Humper-dink: Janko in Metka.. Scena iz I. dejanja. Izvajajo: Arkova, Mezetova. Dolenčeva. 2.) Thomas: Migtion. Scena iz III. dejanja Izvajata Vedralova in Juvanec. Lortzing: Wormski orožar. sklepna scena I. dejanja. Izvaja Mlekuševa. 4) Gounod - Faust: Scena in arija iz HI. dejanja Izvaja Arkova. 5.) Čajkovski: 3. Slika Onjegina. Izvajata Mezetova in Vedralova. 6.) Puccini: Plašč. Izvajajo: Švigelj, Arkova in Burger. 7) Smetana: Prodana nevesta. Scena iz II-dejanja. Izvajata: Dolenčeva in Krmpotič. Tej točki sledi kratek odmor, v II delu produkcije pa se izvaja H. dejanje Mozartove opere »Figarova svatba«. V posameznih vlogah nastopijo: Švigelj kot grc-f Al-maviva. Mezetova — grofica Rozina Suzana Arkova. paž: Obemaiderjeva. Figa-ro: Magolič. Marcelina: Mlekuševa. Bar-tolo: Sekula, Bazilio: Sancin in Antonio: Franko. Podrobni spored se dobi v predprodaji in pri biljeterjih. Opozarjamo, da Se vrši predprodaja vstopnic ves dan pri dnevni blagajni v operi in od pol 20. dalje v veži dramskega gledališča. Vstopnice so od 10 Din navzdol. Brez dvoma bo to zek> interesantna produkcija, ki nam bo jasno pokazala intenzivno sliko dela naše operne šole. u— Zanimiv globe troter v Ljubljani V Ljubi jano je prispel v ponedeljek zvečer I perzijski dijak Abunlvhassan Khan Maha-zheghi. Je slušatelj filozofske fakultete, a že od leta 1928. na poučnem potovanju po svetu. Prepotoval je že skoro vso Er po, iz Jugoslavije pa pojde na Grško in odted v Egipt Kakor pripoveduje, so — v Milanu brez povoda zaprli in ga tako pretepali. da so mu nalomili hrbtenico. Perzijec ima še sedaj ves gornji del telesa v »Kavču in povojih. Mahazheghi je nadarjen slikar in se je poprej preživljal s nrodajo lastnih slik. sedaj pa ne more več ?luiti in prodaja svoje fotografije. u— Kupujte umetnine! Vse ljubitelje umetnin opozarjamo, da ne zamude priložnosti in da obiščejo umetniško razstavo na Ijub- u— »Zlati šah«, mladinska igra Marije Grošljeve, ki je pri premijeri tako lepo uspela, se na občo željo ponovi v korist Podmladka 19. t- m. ob pol 6. v Ge- ne sedežem od 3 do 10 Din. stojišča Din 1.50. Vabimo deco, starše in Šole. u— V mestni klavnic; ljubljanski se bo v četrtek 18. t. m. ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso. Iz Maribora Koncert »Drave« v Mariboru O priliki 13. kongresa »Udruženja jugoslov. nar. železničarjev in brodarjev« v Mariboru je priredil pevski zbor »Drave« prošlo soboto prav dobro uspel koncert. Mogli smo ugotoviti, da je zbor od zadnje prireditve sem pod svojim vodjo, g. A. Horvatom, v marsičem napredoval. Glasovi so bolj enotno ubrani; zamisel kompozicije je mnogo jasneje izdelana. Trdoto I, basov je treba še ugladiti. Posebno lepo učinkujejo vpleteni soli. ki kar nežno iz-rastejo iz pesmi, in skrbno upoštevana in uravnotežene dinamika. Obča kriza ' zbornem petju se pa kar zrcali v programu, ki je bil v zbornih točkah preenoličen. Sooranistinja. ga. Antoniia Skvarča. je v dobrem glasovnem razpoloženju z iskreno presrčnostjo odpela z zvonkim, dobro šolanim glasom Lhotkovo »Kiša pada«, vso milo »Mati poje« od Mirka jn Lajovičevo »Bujni vetri« Naš znanec, tenorist g. A. Živko. je zelo samozavestno in v kipečem razmahu podal Hatzejevo »Da sam bogat«. Pavčičevo »Mlado pesem« in mikavno Adamičevo »Ribce oo vodi plavajo«. V duetu sta oba solista odpela Dvofakova dueta (sopran, tenor) »Zadnja želja« in »Namenjeno Je nama«. Vse točke je spremljal na odličnem, novem klavirju Glasbene Matice z vso priznano skrbnostjo g. prof. V. Mirk. Gosp. Faganeli je zapel v prvem delu melanholična Mirkova Djaurko mila. Jereb: Pelin roža. Kimovec: Oj zbogom ti planinski svet) uglajeni bariton-soli. Čuvati pa se mora pretiravanj, ki kazijo vzorno orednašanje. V II. delu je zbor zapel Mirkovo »Oj slovenska žemljica«. Mi-chlovega »Atilo« in »Moravsko« od Pro-chazke. V zadnjem delu pa tri Adamičeve (Serenada, Vse najlepše rožice. Šel sem po t zelenem travniku). Številni tuji in domači gostje ter odlič-niki naših uradov in ustanov niso štedili s priznanjem, ki so ga bili posebno deležni sobsti. A—c. a— Iz gledališča. Ker je g. Edo Grom j nenadno obolel, je proslava njegove 25-letnice odgodena na poznejši čas. — Namestu predzadnje dramske premiere prejmejo abonenti še enkrat Kienzlovo opero »Evangeljnik« v abonmanu. Vršili se bosta pa le dve predstavi in to za ab. A in B. Med ta dva abonmana bo razdeljen ab. C. Tozadevne nakaznice, ki bodo veljale za opero »Evangeljnik« ter za zaključno predstavo, bodo prejeli abonentje C pri nocojšnji predstavi >Evangeljnika«. a— Zaradi priprav za zlet mariborske sokolske župe in zleta samega bo ue;pot med Samostansko in Koroščevo ulico za I starim pokopališčem zaprta od 20. do :nki. I 30. t. m. a— Prodaja cenenega mesa. V četrtek 18. t. m. se bo ob 7. zjutraj prodajalo na I stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 200 kg govejega mesa po 7 Din za kg. Prodajalo se bo največ 2 kz za o-?bo. a— Prezaposlena je bila včeraj reševalna postaja, ki je morala na telefonske pozive 15-krat nastopiti s svojim avtomobilom za prevoz ponesrečencev in bolnikov. Moštvo je bilo skoro dan in noč nepresta- I no na nogah ter zasluži polno priznanje I javnosti za požrtvovalno službo. a— Poskus samomora. Včerajšnji dan je divjala v Mariboru prava samomorilska I mrzlica, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi, J dočim je tretja obupanka bila v zadnjem I hipu rešena. Je to 40-letna žena železni- I škega delavca Ivana Skaze iz Laznice pri I Limbušu, ki si je prerezala vrat. K obupnemu dejanju se je odločila baje zavoljo težkega socialnega položaja Prepeljali so I jo z reševalnim avtomobilom v splošno bol- I nico in je njena poškodba zelo težkega I značaja. a— Samomor mladega dekleta. Ko 'e davi ob 3.15 privozil dunajski brzovlak sk?zi pesniški predor, je strojevodja opazil, da je skočila na progo tik za ovinkom neJ:a I mlada ženska. Hotel je v zadnjem hipu * Občutek sigurnosti In popolne negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za vsakdanjo intimno toaleto samo preizkušeno mi-lovonjivo sol za izpiranje (ISLA SPOL-SALZ). Nenadkriljivo sredstvo za vsako v istini ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. zalo posebno pri zadnjS tekmi, ki se je kot prva vršila na novem igrišču. Tekmi je pri« sostvovalo mnogo obcinskva, med drugimi tudi g. župan Vodušek z gospo. Bil se i« boj za okrožno prvenstvo med kluboma SK Trbovlje in SK Atletik iz Celja. Igra sama je nudila zelo lep užitek, ker 6e je moštvo obeh klubov pokazalo kot zelo d;scipMnirano tn nd prišlo ves čas igre med igralci niti do najmanjšega incidenta. Igral« ci obeh klubov so se pokazali kot pravi športniki. SK Trbovlje pa mora gledati na to, da prepreči dostop na igrišče njemu sovražnih zastonjkarjev s tem, da oim prej m pravi okrog igrišča plot, v kar mu je po« trebna podpora vseh pravih prijateljev športa. t— Družinski prepir. Delavec F. H. se je spri s svojo ženo. Ker je zelo nagle jeze, se je je lotil dejansko in jo tako pretepel, da je dobila težke poškodbe po glavi. Pre« peliati so jo morali z reševalnim avtom v rudniško bolnico. Iz Novega mesta n— Ženska CM podružnica priredi v ne« deljo 21. t. m. »dan bonbončkov« v korist družbe. ' * n— 7001elnico smrti sv. Antona Padov-sjicea je praznovala kar najslovesneie naša dekanija v Prečni, kier imaio sv. Antona za farnega zaščitnika. Velike množice vernikov iz vse dekanijeso se udeležile proslave. Šport Še enkrat državno prvenstvo moštev v lahki atletiki V včerajšnji! številki Vašega cenjenega dnevnika je konstabiral g. D. S., da Ilirija ni več konkurent v lahki atletiki Primorju. K tej konstataciji si dovoljujem pripomniti naslednje: Termin za letošnje prvenstvo je določil kot običajno savez ki kot prireditelj je bila določena Ilirija. Ker je Primorje moralo na ta dan odigrati nogometno tekmo s Concor« dijo, je zaprosilo pri savezu, da se tekmo« vanje prenese na drug termin, tako da bi bili prosti tudi nogometaši, ki bi startali na prireditvi. Ilirija na to ni pristala, toda ne zato, da bi sebi koristila oz. nasprotniku škodovala. Ilirija smatra lahko atletiko kot športno panogo zase in je na dan, ko se je vršilo gornje tekmovanje, odigrala tri nogo« metrne tekme, dasi ji tega ne bi bilo treba in bi lahko poslala na start močno gardo nogometašev »lahkoatletov«, vsaj tako moč« no. kot je ona Primorja. Pri ilirijanskih tek« movalcih smo opazili samo aktivne atlete, t. j. take, ki resno goje lahko atletiko, dočim ie nastopila v Primorju vrsta tekmovalcev, ki nastopa enkrat v letu, t. j. ob tej priliki, ko gre za točke. Ilirija goji kvalitativno lahko atletiko, ne ps kvantuma. (V tem po« Sledu je tudi način tekmovanja popolnoma zgrešen.) Rad bi videl dvom »teh med obe« ma kluboma in rad bi poznal tistega, ki bi trdil, da Ilirija ni več konkurent Primorju. Na koncu kalkulira g. D. S., katero me« sto v prvenstveni tabeli bi moralo prav za T>rav zavzeti Primorje im navaja razne vzro> ke. Naj navedem še jaz enega. Na 10.000 m ie prijavilo Primorje 34 atletov, startal pa ni nobeden ... Karba Drago. še ena zmaga zagrebških hazenašlc na češkoslovaškem. V nedeljo je gostovala družina zagrebške Concordije v Kyjovu na Moravskem proti tamošnji družini, ki je prvakinja češkoslovaške. Tudi to igro je Concordia s 14:9 (7:3) odločila v svojo korist. Zagrebčanke je občinstvo sprejelo 6 frenetičnim aplavzom. Concordia je pokazala igro, kakršne v Kyjovu še niso videli. Najboljša igralka je bila vratarica, ki je držala serijo zelo težkih in nevarnih strelov. V napadalni vrsti je bila najboljša Kunstekova, Jugoslovenkam se ni poznalo. da so že odigrale več napornih tekem po republiki. Igra je bila izredno živahna in do konca napeta. S svojim nastopom so si simpatične hazenašice iz Zagreba pridobile nove simpatije. Gole so zabile: Kunstek 4, Bobinska 6 in Zlata Tonkovič 4 Razpis Lahkoatletskega mednarodnega mitinga, ki ga priredi SK železničar, Maribor, dne SI. t. m. ob 9. dopoldne ra agrišeu SK Rapid s programom: tek 100 metrov, met krogle, tek 1500 m, skok v višino z zaletom, met diska, tek 400 m, 6kok s palico, tek 200 m, tek 5000 m, štafeta 4X100 m, skok v daljavo z zaletom. Tekališče je dolgo 428 m in ima dva ne-dvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Prijave s prijavnino 5 Din za osebo in 10 Din za moštvo štafete naj se pošljejo na naslov: Fischer Josip, delavnica drž. žel. Maribor. Zadnji rok prijave je izjemno do 19. t m. ob 12. Prvi trije v vsaki disciplini. kakor tudi moštva štafete prejmejo ipriznanice. Tekmuje sa po pravilniku JLAS- Sportni klub Zagorje (kolesarska sekt cija) razpisuje prvenstveno kolesarsko dir« ko za nedeljo 21. t. m. Proga: Zagorje— Trojane—Domžale—Ježnca in obratno. Do-1« žina proge 100 km. Start: Točno ob 5.30 zjutraj vis a vis gostilne Ernejc. Zagorje. Obrat na Ježnci, cilj kjer start. Nagrade: Prvi prejme^ naslov »Prvak Športnega klu« ba Zagorje — Kolesarska sekcija 1931« in srebrno kolajno, drugi .in tretji bronaste kolajne, vsak nadaljnji vozač SK Zagorje, kateri prispe na cilj 15 min. za prvim, prej« me časovno kolajno. Protesfti se vpošteva« jo 15 minut po izvršeni dirki z vplačilom 30 Din, kateri znesek se vme. ako je protest odobren. Prijave sprejema predsednik klu« ba L. Mrnuh ter se iste zaključijo v soboto, 20. t. m. ob 18. Prijavnino za dirkača 5 Din .ie izročiti do zaključka prijave klubovemu blagajniku, Start ob vsakem vremenu. — Polževa dirka se vrši isti dan takoj po iz« vršen:h prvenstvenih dirkah. Proga: 20 m. Start: Prostor pred rudniško restavracijo ob pol 10. uri. Za tri najboljše ocenjene vo« zače so razpisana darila. Prijave sprejema tajnik ter se iste zaključijo v soboto dne 20. t. m. ob 18. Prijavnino 5 Din za vozača je do tega časa izročiti blagajniku. Dirke se lahko udeleži vsak kolesar Zagorja in okolice, tudi nečlan. V primeru prav sla« bema-liom tujih proizvodov. Pozivajo se vse zbornice na čim živahnejše delo za stvarjanje nacionalno orijentirane konzumentske mentalitete v zvezi s krepitvijo domačega tržišča. V resoluciji se dalje zahteva izprenem-ba v zakonu o prisilni poravnavi, in sicer tako, da bi se odstotek povišal na 60, s čimer bi se onemogočile dosedanje zlorabe s 40 odstotki. Naposled se v zvezi s konferenco med zastopniki gospodarskih zbornic in zavoda za zunanjo trgovino o vprašanju gospodarskega adresarja izraža posebno zadovoljstvo s to najnovejšo panogo zavodove aktivnosti. V resoluciji se prosi, ker inozemstvo ni zadosti informirano o virih naše domače produkcije, da se čimvečje število adresarjev pošlje večjim inozemskim gospodarskim zbornicam, našim trgovinskim zastopništvom in večjim gospodarskim organizacijam v inozemstvu- = Borzno razsodišče v Ljubljani. Gl'de na sodne počitnice se v času od 15. julija do 25- avgusta pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe. = Splošna gospodarska zadruga v Sevnici je imela občni zbor v nedeljo v zadružni pisarni. Iz poročil društvenih odbornikov je bilo razvidno, da šteje zadruga 640 članov s 717 deleži. Udeležilo se je občnega zbora ie 25 članov. Skupni denarni promet v 1. 1930 je znašal 5,341.757.79 Din. Stanje hranilnih vlog ob koncu leta je bilo 1,961.776.35 Din. Posojila so se izdala v skupnem znesku 1,525.738.95 Din. Čistega dobička ie bilo 9985.25 Din. Na-čelstvo zadruge in odbor je ostal isti kakor dosedaj. Načelnik je g. Trrpej, posestnik in gostilničar v Šmarju pri Sevnici- Zadruga je darovala 20 hranilnih knjižic z vlogami po 100 Din najpridnejšim revnim učencem narodnih šol v Sevnici, na Blan-ci, v Boštanju, v Podgorju in Zabukovju. Narodni šoli v Zabukovju je poklonila zadruga 2 knjigi z vlogama po 100 Din namestu venca na grob pokojnemu Antonu Gračnerju. = Ustanovitev Hranilnice primorske ba> novine. Primorski ban dr. Tartaglna je ime« noval .upravni odbor imenovanega zavoda. Predsednik bo minister v pokoju dr. Tre« sičaPavičič, podpredsednik pa odvetnik v Splitu dr. Niko Ljubic. Prvo sejo bo imel upravni odbor 20. t. m., poslovati bo pa za« čel zavod s 1. julijem letos. — Skupščina Zveze lesnih Industrijcev in trgovcev v Zagrebu se je vršila v ne« deljo pod vodstvom predsednika Alberta Deutscha»Maceljskega, ki je podal poročilo in naglasi! omejeno delovanje lesne indu« strije. Pri tem je poudarjal, da obstoje pri« zadevanja za zboljšanje položaja. Naposled je menil, da je rumu-nskcjugoslovenski les« ni sporazum prav pomemben. Zvezno po* ročilo. ki so ga dobili zborovala' tiskano, se peča s svetovno gospodarsko krizo gle« de na težave lesnega trga in omenja med drugim tudi rusko konkurenco na medna« rodnih lesnih tržiščih. Ob koncu zbora so se vršile volitve nove uprave. — Likvidacija starejšega denarnega zae voda. Srpska štedionica v Okučanih., ki ob« stoja že 33 let, bo stavila na glavni skup« ščini 27. t. m. predlog za likvidacijo. = Povišanje francoskih žitnih in lesnih carin. Francoski kmetijski minister Tardieu je predložil francoski zbornici zakonski na« črt, ki določa podvojenje vseh žitnih carin brez izjeme in povišanje carin na sladkor, sladkorne izdelke, suho sočivje, les in ne* katere druge predmete. = Emisije inozemskih posojil na ameriškem trgu so padle na minimum. Za plasiranje inozemskih posojil danes ameriški kapitalski trg ne prihaja več v poštev. Ta trg, ki je Še pred leti financiral skoro ves svet, je danes skrajno rezerviran. Ce ne upoštevamo emisij za Kanado (ki jih je bilo letos za 83.8 milijona dolarjev) tedaj je bilo letos v petih mesecih plasiranih na kapitalskem trgu Zedinjenih držav le za 2.8 milijona dolarjev zunanjih posojil, dočim je še lani v istem času znašal ta plasman 400 milijonov dolarjev. To pa ni morda znak slabosti kapitalskega trga, kajti vse domače emisije so pokazale v zadnjem času velik uspeh, je to le rezerviranost nasproti inozemskim vrednotam, ki bo morda trajala še dalj Č&S3* =" Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave ca 8000 kg raznega železa; do 22. t. m. glede dobav« 250 parov cokelj za pepelarje; do 23. t. m. glede dobave 12.000 kg portlandskega cementa, 5 zvitkov strešne lepenke in 1500 kilogramov mavca; do 24. t. m. pa gleda dobave 440 kg tesnil. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t m. ponudbe glede dobave krede papirja, 5000 kg ovsa; do 30. t m. pa glede dobave 48 komadov ključavnic (žabic). Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave cevi, direkcija državnega rudnika Sen.i=?v.i Rudnik do 30. t. m. ponudbe glede dobava 3000 kg dinamskega. olja in do 6. julija gle-de dobave 500 m električnega kabla in direkcija državnega rudnika Kreka do 9. julija ponudbe glede dobave nosilcev, zidnih telefonov, aparata za brušenje železa in magnetnih induktorjev. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled. Dne 25. t ni. bo pri Intendanturl III. pomorske obalske komande v Kumobru (Boka Kotorska) licitacija glede dobave 5000 kg usnja, 3. julija pa pri komaadi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave jedilnega orodja. Oglasa sta na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani. — Oddaja de! pri popravilu fasade na poslopju železniške direkcije v Sarajevu bo po ofertalni licitaciji 6. Julija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Oglas na vpogled v zbornici za TOI v Ljubljani. Borze 16. junija. Na ljubljanskem deviznem tržišču ni bilo posebnih izprememb. Na zagrebškem efektnem tržišču je oslabela Vojna škoda, ki se je trgovala za kaso po 404, za junij po 406 in za julij po 405-5 (včeraj po 407 — 410). Investicijsko se je zaključilo po 87.5 in 87, begluške po 63 do 64. 8% Blair po 91 in 7% Državna hipotekama po 83. 8% Blair je bil čvrstejsi. Od bančnih vrednot beležijo zaključke Union po 167, Jugo po 67.5, Praštediona po 950 in Zemaljska po 120, od industrijskih pa Sla-veks po 25. Slavonija po 200, DubrovaČka po 300 in Trbovlje po 230 — 232- Tudi ob vročih dneh negovani lasjel " Za to je potreben Elida Sham- poo. Čisti, da nobena reč ne 'tako ... dela lase mehke kakor ^ svila in človeka čudovito osveži! Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO De rit«. Ljubljana. Amsterdam 22.74, Berlin 13.39 do 13.42 (13.405), Bruselj 7.8674, Budimpešta 9.874, Curih 1095.3 — 1098.3 (1096.8), Dunaj 7.9204 — 7.9504 (7.9354), London 274.38 — 275.18 (274.78), New York 56.38, Pariz 220.23 — 222.23 (221.23). Praga 160-87 do 167.67 (167.271 Zagreb. Amsterdam 22.71—22.77, Dunaj 792.04—795.04, Berlin 13.39—13.42, Bruselj 786.74 bi., Budimpešta 985.90-988.90, London 274.38 — 275.18. Milan 29L63 do 296.63, Newvork Ček 56.28—56.48. Pariz 22(f.E3—222.23, Praga 166.87—167.67, Curih 1095.30—1098.30. Curih. Zagreb 9.1150, Pariz 20.1725, London 25.05375, Newyork 515.05, Bruselj 71.7250, Milan 26.94, Madrid 52, Amsterdam 207.35, Berlin 122.19, Dunaj 72.37, Sofija 3.73, Praga 15.25375, Varšava 57.75, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.07625. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 91 bi., 7% Blair 81 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni zavod 195 den., Vevče 120 den., Stavbna 40 den.. Ruše 220 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in kasa 4o4 — 406, junij 405 do 406, julij 405.5 — 406 5, december 405 do 406, investicijsko 86.75 — 87.5, agrarne 49.5 blago, begluške 62.75 — 63.5, 8% Blair 90.5 — 91, 7c/o Blair 80.5 — 81, 7% Drž. hipotekama 81 — 83: bančne vrednote: Poljo 53 — 55, Kreditna 119 — 124, Union 167 — 168, Jugo 67 — 75, Ljubljanska kreditna 120 den-. Narodna 6500 den., Praštediona 950 — 960. Zemaljska H8 — 121; industrijske vrednote: Gutmann 120 — 124, Slaveks 26 — 30. Slavonija 200 — 205, Še-čerana 245 — 255, Vevče 120 den., Isis 50 blago, Dubrovačka 30o — 305, Jadranska 512 _ 540, Trbovlje 230 — 239. Beograd. Vojna škoda zaključki 404.75, 405, 406.50, investicijsko 86—87, agrarne 48*50—50, 7% Blair zaključek 80.3750. 87o Blair zaključek 90. 7% posojilo Državne hipotekarne ponudba 82, begluške zaključek 66.25, Narodna 6900—6700. Blagovna tržišča žito + Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za deželne pridelke stalna. Brez zaključkov. Nudi se (fco slov. postaja, mlevska vozni-na, plačljivo v 30 dneh): pšenica: potiska, 80 kg po 267.50—270, srbobranska, 80 kg po 265-267-50, okolica Subotica, 79/80 po 262.50—265, okolica Sombor, 79 kg po 252.50—255, baranjska, 79 kg po 242.50—245; koruza: baška, rešetana po 155—157.5 (pri navadni voznini po 160—162.5); oves: ba-ranjski po 225 — 230; moka: banatska »0< po 375 _ 380. baška iO< po 360 — 365. + NoTosadska blago rna borza (16. t. m-). Tendenca mirna. Promet: pšenice 14 vagonov, turščice 6 vagonov, moke 1 vagon in otrobov 5 vagonov. Pšenica: srednje-baška, 79/80 kg 180—185; okolica Novi Sad 79,80 kg 180—185; okolica Sombor, 79/80 kg 1«—170; baška potiska, 79/80 kg 190 —196; gomjebaška, 79/80 kg 190—195; sremska, 78 kg 162.5 — 167.5; okolica In-djija, 78 kg 167.5 — 172.5. Turščica: baška, Dunav, Sava 101—102: okolica Jambor 100—102. Moka: baška >0< in »00< 260—280, >2« 250—260; >5« 240—250; >6« 225—230; »8« 120—130. — Otrobi: baški, sremski in banatski 110 — 115. + Sombcrska blagovna borza (16. t. m.). Tendenca stalna. Promet 60 vagonov. Pšenica: baška, potiska, šlep, 80 kg 190-195, baška, okolica Sombor, 78/79 kg 167.50 —172.50, gomjebaška, 79/80 kg 180-185, sremska, 78 kg 162.50—167-50, slavonska, 78 kg 160—165. Turščica: baška 98— 100, za junij 100—102, ladja Dunav lOl— 103. Moka: baška, >0< in >00c 260-280, >2< 245—260, >5< 235-250, >6f 225—235, >7< 175—190, >8< 120—135. Otrobi: pšenični, baški 110-115. Oves: baški 155—160. sremski in slavonski 165—17o + Budimpeštanska terminska borza (16. t m.) Tendenca prijazna in promet miren. Pšenica: za junij 1485—14.90. Turščica: za julij 13.73-13.75, za avgust 13.82—13.84, za maj 1932 11.70-11.72, tranzitna za julij 11.15—11.20. LES -f- Ljubljanska borza (16. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključki: 3 vagoni tesana ielovine, 1 vagon oglia in 8 vagonov tramov (eksekutivno). Eksekutivna prodaja tramov v merkantilnih: 11 /ll, 4 m 220, 5 m 158, 6 m 360, 7 m 147, 8 m 81, 9 m 18, 10 m 9, 11 m 1, 12 m 1; 11/13, 4 m 43, 5 m 50, 6 m 74, 7 m 29, 8 m 13, 10 m 14, 12 m 1; 13/16, 4 m 37, 5 m 146, 6 m 78, 7 m 10, 8 m 14, 9 m 12, 10 m 6, 11 m 7, 12 m 1; 13/19, 4 m 4, 5 m 22, 6 m 25, 7 m 12, 8 m 1, 9 m 2, 10 m 1, 11 m 1; 16/19, 4 m 27, 5 m 52, 6 ra 39, 7 m 29, 8 m 25, 9 m 8, 10 m 8, 12 m l; 16/21, 4 m 9. 5 m 22, 6 m 5, 7 m 10, 8 m 6, 10 m 6, 11 m 3, 12 m 1; 19,24, 4 m 1, 5 m 1, 6 m 2, 8 m 1, 9 m 1, 11 m 1; 21/27, 4 m 2, 5 m 4, 6 m 4, 7 m 5, 8 m 2, 9 m 2. Cena franko vagon meja via Postojna, tranzitno Lit 70. Dobava v teku 14 dni; plačilo po dospetju blaga v Italijo. Iz službenih objav Prt okr. sodiščih se bodo vršile te - le dražbe nepremičnin: V Kostanjevici 6. jul. ob 9., hiša z gospodarskim poslopjem. 2 vinograda. 1 vrt 8 niiv, 3 gozdovi. 3 travniki in 1 hram, zemlj. knj. Gradišče vi št. 109 in 241, 1 trinadstropna zemlj. knj. Št. Jernej vi. št. 200. Cenilna vrednost 148.696.06 Din. najmanjši ponudek 91.250.70 Din. V Metliki 30. jul ob 9. zemlj. knj. k. o. Pribišje vi št. 105 in zemlj. knj. k. o. Semič vi. št. 1067; cenilna vrednost 23.710 Din. najmanjši ponudek 15.806.66 Din. V Mnrskl Soboti 27. t. m. ob 9. dražba nepremičninskih deležev do hiše, niiv in travnikov, zemlj. knj. Murska Sobota ena šestina vi. št. 244, ena desetina vi. št. 407, ena štiridesetina vi- št 241 in ena petina vL št 727. Cenilna vrednost 17.735 Din. najmanjši ponudek 11.824 Din. V Mariboru 13. julija ob 10. zemlj. knj. k. o. Pobrežje, vi. št 404. cenilna vrednost 57.800 Din. najmanjši ponudek 38.533 Din. — Istotam 22. jul. ob 10. zemlj. knj. k- o. Veliki Boč. vi. št. 45. cenilna vrednost 72.000 Din. najmanjši ponudek 48.000 Din. Na Vranskem 24. jul. ob 10.: hiša. gospodarsko poslopje, gostilna in zemljišča zemli. knj. k. o. Grajska vas, vi. št. 195. Cenilna vrednost 85.108 Din. najmanjši ponudek 47.406 Din. — Istotam istega dne ob 11. oosestvo zemlj. knji. k. o. Oistrška vas vi. št. 33. k. o. Prekopa vi. št. 279. Cenilna vrednost 27.561 Din, najmanjši ponudek 18.380 Din. V Kranju 31. jul. ob pol 10. zemli. knj. Tupaliče vi. št j36, parcela št. 970. vrt s hišo št. 27. Cenilna vrednost 39.300 Din, najmanjši ponudek 31-234 Din. V Mariboru 27 jul. ob 10. zemlj. knj. k. o. Spodnje Radvanje, vi. št 462 prvi del, cenilna vrednost 96.618 Din. najmanjši ponudek 64.412 Din. — Istotam isteea dne ob 11. zemlj. knj- k. o. Kamnica. vi. št 151. Cenilna vrednost 64.830 Din. najmanjši ponudek 43.200 Din. — Istotam 8. jul. ob 10. z. knj. k. o. Šomat vi. št 80. cen. vrednost 16.178 Din, najmanjši ponudek 8-096 Din. V Marenbergu 10. jul. ob pol 11. zemlj. kni Sv. Jernej, vi. št. 31. Cenilna vrednost 45.818 Din. najmanjši ponudek 30.454 Din. V Brežicah 2. jul- ob 10. njiva v Gornjem Obrežu parcela št. 174-1 zemli. knj. Gornji Obrež. vi. št 51. Cenilna vrednost 4769 Din, najmanjši ponudek 3179 Din. V Celju bo na predlog zahtevajoče stranke Hranilninega in posojilnega društva v Ceiju 7. jul. ob 9. dražba nepremičnin vi št. 472 k. o. Spodnja Hudinja, vlož- šte*. 183. 186 in 275 k. o. Zagrad in vložna št. 283 d- o. Teharje v petih različnih skupinah. Gre za razne stavbe, zemljiške parcele in gozdne parcele. V Ljubljani 14. jul. ob 9. a) hiša v Ma-teni 30. gospodarskih poslopij, travnikov, niiv, pašnikov, gozdov; b) hiša v Mateni 32, travnika, dvorišča, zemlj. knj. Ljubljana k. o. Iška Loka a) vi. št 127; b) vi. št 176. Cenilna vrednost a) 273.000 Din. b) 4800 Din, naimanjši ponudek a) 182.000 Din, b) 3200 Din. V Marenbergn 14. jul. ob 9. zemli. knj. Vuzenica vi. št 31 in 43 ter zemli. knj. Št Janž II. vi. št. 22. cenilna vrednost 189.172 Din. naimanjši ponudek 124.853 Din. V Kozjem 16. jul. ob 10. zemlj. kni. Lastnic, vi. št. 77 do ene polovice, cenilna vrednost 37-176 Din, najmanjši ponudek 9000 dinarjev. V Sevnici 7. avgusta ob pol 11. zemlj. knj. Metni vrh vi. št. 203. 218, zemlj. knj. Podvrh. vi. št- 210. Cenilna vrednost 19.246 Din, najmanjši ponudek 12.831 Din. V Trebnjem 7. avg. ob 10. zem. knj. k. n. Cešnievk vi. št. 175. cenilna vrednost 69-732 Din. naimanjši ponudek 46.488 Din. Preklicana sta bila in sicer posestnik Anton Oprešnik v Veračah 22 zaradi zaprav-liivosti, Karel Zupančič, posestnikov sin v Trebčah št 57. zaradi slaboumnosti. Banska uprava razpisuje prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za prevzem in izvršitev gradnje uradnega in skladiščnega noslonia ter štirih enakih uradniških dvo-družinskih stanovanjskih hiš carinarnice na Rakeku, na dan 1. julija ob 11. dopoldne. Banska uprava razpisuje prvo iavno pis-menu ponudbeno licitacijo za prevzem ln izvršitev gradnje stanovanjskih poslopij za zdravnike, strežnike in usmiljenke ter gradnje infekcijske barake in vratarjeve hišice, hiralnice za umobolne v Novem Celju pri Žalcu na dan 26. t m. ob 11. Proračun znaša 1.774.140 Din. Tiskarna Sava d. d. v K ran ki bo hneta 26 t. m. ob 13. v tiskarniških prostorih svoj 11. redni občni zbor. Sresko načelstvo v Litiji razpisuje pri uradnem poslopju v Litiji težaška, zidarska. tesarska, kleparska dela, dobavo in pofaganie narketov in nreureditev odpadnih straniščnih cevi. Interesenti dobijo načrte in pogoje ori sreskem načelstvu ▼ Litiji. V Litiji 16. iul. ob 10. zemlj. kni. Dole vi. št. 56, cenilna vrednost 29.109 Din. najmanjši ponudek 19.406 Din. + V globoki bolesti naznanjamo, da nas je prerano zapustil ljubljeni soprog, skrbni oče, svak in stric, gospod vrtnar in posestnik Spravljenega, z Bogom ga je danes neizprosna smrt iztrgala iz naše srede. Pogreb se bo vršil dne 18. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Tržaška cesta 34, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. junija 193L GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Geografski načrti za bližnjo prihodnost Polarno leto 1952—1933 — Solnčni mrk v Kanadi — Novo izmerjenje zemeljskih meridianov Tri velika znanstvena pod jetja zaposlu« jejo ta čas mednarodni znanstveni svet. Prvo podjetje je organizacija polarnega leta 1932.—33., tedaj 50 let po prvem polar« nem letu 18S2.—83. Mednarodni meteoro« logični odbor je prvi 'zdelal načrt za to novo polarno leto in Mednarodna geodezij« ska in geofizična zveza v Stockholmu ga je sprejela že lansko leto. Načrt pravi, da bi celo leto izvrševali obsKrna geofizična in meteorologična opa. zovania na čim večjem štev;lu krajev obeh polarnih pasov, a ker nam ta opazovanja ne bi zadostovala, se bodo raztegnila na V60 zemljsko površino. Sodelovale bodo seveda vse že obstoječe postaje, osnovale pa se bodo številne nove v krajih, ki jih še nimajo in to je predvsem v polarnih de> lih zemlje. Ker so današnnje znanstvene metode in instrumenti neprimerno bolj po« polni nego pred 50 let5, bodo tudi uspehi drugega polarnega leta neprimerno večji, tem boli, ker se bodo zanje potrudili uče« njaki 26 narodov. Praktične posledice znanstvenih uspehov pa tudi ne bodo iz* ostale. Drugo veliko znanstveno podjetje v le« tu 1932,—33. bo opazovanje totalnega solnenega mrka 31. avgusta 1932. v Kanadi. Ta solnčni mrk se bo izvršil predvidoma v najugod« nejših okoliščinah, čeprav bo trajal le kra« tek čas. Opazovalci bodo imeli najboljšo priliko proučiti, spektralno analizirati )n fotografirati solnčno krono. Učenjaki pri« čakujejo, da bodo tudi tu znanstveni uspe« h.5 večji nego ob priliki popolnega solnčne« ga mrka 1. 1929. na Sumatri in razume se, da bo tudi takrat prihitela v Kanado cela vrsta znanstvenih ekspedicij iz vseh delov sveta. Tretje podjetje geografskega leta 1932.— 33. se bo nanašalo na novo Izmerjenje zemeljskih poldnevnikov (meridianov), ki ga bo vodila nalašč za to imenovana posebna mednarodna komis'ia. Takšo velikopotezno izmerjenje, ki rabi v prvi vrsti čim točnejši reviziji prejšnjih merjenj, je bilo prvič predlagano 1. 1920. ln se je v manjšem obsegu izvršlo 1. 1926. Sedaj bo imelo vse večji obseg in ee bo pozneje tudi periodično ponavljalo, prav tako kakor se bo ponavljalo n. pr. »polar« no leto« vsakih 50 let. Geografi hočejo po« večati točnost podatkov glede zemeljskih dolžin, obenem pa ugotoviti ^morebitne spremembe v geografskem položaju posa« meznih kopnih točk. Tako se bodo dale prekontrolirat; \Vegenerjeve, Venigove in Meineszove teorije o premikanju zemeljske skorje itd. Opazovanja bodo trajala naj« mani dva meseca in se jih bo udeležilo do 60 observatorijev in astronomskih postaj. Nevarna krvna bolezen Agranulocitoza po najnovejših dognanjih ozdravljiva preiskave pri anginskih obolenjih Važnost krvne Odkar so ameriški zdravniki odkrili sijajni zdravilni učinek jetrne diete za najtežjo obliko malokrvnosti (Biermerscho-vo bolezen), so krvne bolezni v splošnem izgubile nekaj svojega slabega glasu, da spadajo med najbolj neozdravljive bolezni. To novo naziranje se je še bolj utrdilo, ko je odkril Werner Schultz 1. 1922. vzrok za drugo, dotlej vedno smrtno bolezen krvi, ki so ji pozneje nadeli ime agranulocitoza. > To bolezen označuje popolno nedostaja-nje tako zvanih granulocitov, belih krvnih telesc, ki nastajajo v kostnem mozgu. Bolniki, ki kažejo takšno kri, obolijo skoro vedno tudi na zlatenici, v ustih ter v želodcu in črevesju se mu pojavijo težki prisadi, dostikrat tudi zastrupljenje krvi, in v kratkem času zapadejo smrti, še leta 1927. so smatrale mnoge medicinske učne knjige to bolezen za absolutno neozdravljivo. Baš v tistem času pa so jo začeli pobijati s tem, da so bolnike obsevali z majhnimi dozami Rontgenovih žarkov. Te doze ne uničujejo organskega tkiva, temveč dražijo kostni mozeg, da prične pro-ducirati granulocite. Prisadi se ne pojavijo več, če se to obsevanje izvrši še pravočasno. V najnovejšem času priporoča profesor Friedmann v Berlinu pri vsaki sumljivi angini preiskavo krvi, da li ne kaže morda znakov agranulocitoze. Pravočasno ugotovljena bolezen se da naravno najlažje ozdraviti in se sploh ne razvija dalje. Napoleonova knjižica Doslej neznana umstvena zakladnica genialnega Korzičana, ki ni bil le velik vojskovodja, ampak tudi strasten ljubitelj knjig V prostorih Pruske državne knjižnice v Berlinu so otvorili te dni ob navzočnosti mnogoštevilnih odličnih in uradnih osebnosti razstavo knjig, ki so bile last cesarja Napoleona in njegove druge žene Marije Luize. Razstava obsega v celoti okrog 12,000 zvezkov, ki so jih hranili neznani bibliofili, samo 426 zvezkov je last držav- Knjlga o bitki pri Marmgu t velikim originalnim akvarelom. Vezava slovitega knjigoveza Bizonarda ne knjižnice. Skrbno sestavljen katalog z bibliografskimi podatki omogoča obiskovalcu, da se seznani podrobneje z vsakim posameznim delom. Razstava pa nudi res interesanten vpogled v psiho velikega Korzičana kot bi-bliofila in ljubitelja štiva. Vsi zvezki so sijajno opremljeni, tiskani na najfinejšem papirju in deloma na svili, vezani v najdragocenejše platnice, ki so bogato okrašene z zlatimi okraski in opremljene s cesarskim orlom, z aliansnim grbom vladarske dvojice ali s cesarjevim knjižnim žigom. V vezavi prevladuje rdeči maroken, poleg tega tudi okusno žolto usnje. Formati so vsakovrstni, od miniaturnih do atlantnih. Najboljši tiskarji in knjigovezi tistih časov so storili tu svoje najboljše. Mnoge knjige nosijo posvetila in poklonila avtorjev cesarski dvojici. In vsebina knjig? Ni je stroke človeškega umstvenega ustvarjanja, ki bi se z rjo po vsebini te knjižnice ne bavil Kor-zičanov duh. Poleg 27 gracioznih zvezkov v malem oktavu in rdečem marokenu. ki eo ga spremljali na njegovih potih in ki vsebujejo glavne klasike in filozofe, najdeš tu s koloriranimi bakrorezi opremljen opis Egipta, literature skoro vseh kulturnih narodov, 70 zvezkov Beaumarchaiso-ve izdaje Voltairea, ki je požrla imetje pisatelja >Figarove svatbe«, sploh najvažnejše knjige vseh strok, napisanih do Napoleonovih časov. Knjižnica Marije Luize obsega nekaj knjig, ki izvirajo iz časa po Napoleonovem padcu do njene smrti, v ostalem pa prvo izdajo Bornejevih spisov in prvo izdajo Dumasovih. Gandyja, E. T. A. Hoffmanna. Viktorja Hugoja, Platona, Plutarha, Schillerja, Saphirja, razpravo o nemškem sadju. »Maksime mladim možem, posvečene vsem materam« itd. itd. V celoti ogromen pregled čez najboljše tiske empirske in restavracijske dobe in neprecenljiv zaklad za zgodovino vezave ter knjižne ilustracije v 18. in začetnem 19. stoletju, neprecenljiv zaklad za literarne historike in znanstvenike. Samo, ta hip ni znano, kakšna bo nadaljnja usoda tega bogastva, ki se je pojavilo tako nenadoma od bogvekod! Okno zamenjal za posteljo V nedeljo zjutraj so našli na dvorišču neke hiše v Ottakringu na Dunaju nezavestnega moža. Ležal je na tleh težko poškodovan. Ko so ugotovili, da gre za 51-letnega Matevža Dufko, ki stanuje v III. nadstropju hiše, ki gleda na dvorišče, se je dogodek polagoma pojasnil. Dufka se je bil zvečer pošteno napil. Prišedši domov je bil tako vinjen, da je zamenjal okno s posteljo. Nagnil se je s hrbtom navzven, izgubil ravnotežje in padel na dvorišče, kjer je obležal z natrto lobanjo. Pretresel si je tudi možgane in dobil težke notranje poškodbe. Upanja, da bi okreval, skoro ni. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! Wilkins ne odstopi Kakor smo že poročali med brzojavnimi vestmi, se je primerila Wilkinsovi podmornici sredi Oceana neljuba nezgoda. Pokvarili so se stroji, da je obtičala v vodi in ni mogla dalje. To je dalo nekaterim poročevalcem povod za preuranjene pesimistične kombinacije, češ, da bo Wilkin3 odgodil vožnjo na severni tečaj. Sir Wilkins je nad temi vestmi Belo ogorčen in pravi, da nikakor ne namerava opustiti svojega načrta. Podmornico bodo najprej odvlekli v kakšno irsko pristanišče, v Londonu pa jo bodo popravili, da bo zopet sposobna za vožnjo, že pred odhodom iz Amerike je Wilkins izjavil, da bo vožnja čez Ocean do Londona mnogo težavnejša kakor vožnja pod ledom na severni tečaj. Njegov namen je ostati pri tem, kar se je sklenilo in ne spremeniti programa v nobenem oziru. James Clerk Marxwell Te dni pred 100 leti se je rodil v Edinbur-gu na Angleškem J. C. Marxwell, eden največjih fizikov 19. stoletja. Marxwell je bil tisti, ki je dal Faradyjevemu nauku o elektriki matematičen izraz in je s tem ustvaril Farady-Marxwellovo teorijo. Tudi njegova dela o toplotni in plinski teoriji so odprla tema panogama nova pota- Stari leki za duševne bolezni Docent dr. Aschner je nedavno poročal o uspešnem zdravljenju motenj seksualnih funkcij v zvezi z duševnimi motnjami, in sicer s pomočjo lečil, ki izvirajo delno iz ljudske medicine, delno iz terapevtične prakse pretekle šolske medicine. Gre za splošne vplive na organizem, zla« 6ti za spremembe v izmenjavi snovi, ki učinkujejo ugodno na motene seksualne funkcije in ž njimi zvezane težke duševne defekte. Dr. Aschner je z uspehom zdravil celo dementio praecox, eno izmed najtežje ozdravljivih duševnih bolezni. Njegova sredstva pa so bila: puščanie krvi, pijavke, prastara odvajala, razne zeli itd. V diskusiji, ki je sledila njegovim izva« janjem, so izjavili zdravniki, da 60 zdravil« ni usehi s takšnimi sredstvi nesporni, toda se dado doseči le v poedinih primerih. Vse« kakor pa bi jim bilo treba posvečati več pozornosti pri zdravljenju duševnih bo« lezni. Ena služba in 340 prosilcev Pri dunajskem Kreditnem zavodu je raz« pisana služba glavnega ravnatelja, mc.-to ki jc zvezano z velikansko odgovorrosfjo navzgor in navr:'ol. O.so.ho, bi bila pri« merna za to 6lužbo, 'šnejo na vse naline, zaradi lepšega so jo ti i razpisali v časo« p;sih. No, liudje si predstavljajo, da so za vse rojeni. Kako je avstrijski finančni mi« nister dr. Juch ostrmel, ko je videl, da pri« hajajo za novo službo v ogromnil k'ip;h Oni din so jih našteli nič manj ko 340 — ampak kakšnih! Za razpisano službo se potegujei) v prv: vrsti nešteti aktivni in umirovljeni bane« niki, bivši ravnatelji in osebe podobnih strok. Vsak izmed teh prosilcev je natanč« no popisal svoje življenje in izrekel na kon« cu nado, da mu bo podeljeno mesto, za katerega prosi. Oglasili pa so se tudi drugi. Med temi je n. pr. neki zelo znan zobni zdravnik, več odvetnikov, cclo nek; gleda« liški ravnatelj, nek; tvorničar za kravate in mnogo, mnogo drugih, ki se jim niti ne sanja o bančem poslovanju. In vsi ti bi ho« teli postaji generalni ravnatelji enega naj« I večjih zavodov, ki se je jedva izmotal 'z ' opasne krize... Požar uničil trgovsko hišo v Kraljeve« Pred dvigom za polet v Kelmorajn se je prošle dni ponesrečilo v Saarbriickenu letilo >Merkur« tipa Dornier. Treščilo je na zemljo in popolnoma zgorelo. Pilot Weichardt (v desnem kotu zgoraj) in radiotelegrafist Kampfmeier ter dva potnika so se pri padcu ubili. Beda odvetniškega stanu na Dunaju Samomor advokata' Id ni zaslužil niti tofiko, da M mogel plača fl edino strojepisko V Kraljevcu je prošle dni izbruhnil velik ogenj, ki je uničil eno največjih trgovskih hiš v mestu. Vogalni stolp, ki je bil 5 nadstropij visok, se je zrušil na kup. Pri tej priliki so bile močno poškodovane tudi električne naprave za razsvetljavo in tramvaj. Te dni je izvršil samomor dunajski odvetnik dr. Hans Mittler. Časniki so zabeležili njegovo smrt v dveh. treh vrsticah. Poročali so, da si je vzel življenje v svojem stanovanju. Lakonična vest pa ima dolgo 1n mučno zgodovino, tem pomembnejšo, ker se ne tiče samo osebe pokojnika, marveč vsega odvetniškega stanu. Dr. Mittler, brat nekdanjega dunajskega liberalnega občinskega svetnika dr. Alfreda Mittlerja, je bil izvrsten kazenski zagovornik in sijajen advokat. Malo stanovskih tovarišev se je moglo z njim meriti v pogledu govorniških sposobnosti. To so pred vojno ljudje dobro vedeli in so se zatekali k njemu ob vsaki potrebi. Takrat je bila njegova advokatska pisarna živo mravljišče dobro situirane gospode, ki se je ne le pravda-la, ampak tudi plačevala sravdne stroške. Dr. Mittler je imel več odvetniških konci-pientov, polno uradnikov in strojepisk. Na Passauerplatzu, kjer je imel pisarno, je bil vedno velik promet. Telefoni so zvonili neprestano, vrata so se odpirala in zapirala brez prenehanja, klientov kar ni NajnovejSa nesmrtnika Kakor smo pisali, sta bila prošle dni izvoljena za nova člana Francoske akademije general Weygand (zgoraj desno) in pisatelj Pierre Benoit (spodaj levo). I' Pisatelj, ki je v mladosti ukradel 25.000 dolarjev Pred časom smo poročali, da je izbruhnil med ameriškim pisateljem Theodorom Dreiserjem in režiserjem Sternhergom. ki je snemal in popačil DreiseTjev roman »Ameriška tragedija« v f:Imu. spor, v ka« terem sta rabila oba nasprotnika zelo ostre besede. Dreiser je označil film po svojem romanu kot spako. kateTe ga je sram. Na to je odgovoril režiser Sternhcrg z grož« njo, da bo »javno stekel« brezpomembne« ga gospoda, ki se mu je nekoč -posrečilo napisati pomembno delo«, t. j. Th.^ Drei« serja. DreiseT pa ni čakal, da ga sleče nje« gov nasprotnik, ki je namigaval na nepo« šteno dejanje, ampak je pogumno raizgla* S:1 sam, da se skriva za Sternbergovo grož« njo tatvina 25.000 dolarjev, ki jih je on, isatelj Dreiser, ukradel v pisarni tvrdke, jer je bil zaposlen v mladih letih. Dreiser objavlja to dejstvo v magazinu »Oosmopolitan« in pripominja, da so ga pri činu zasačil.', da pa niso uvedli proti nje« mu kazenskega postopanja. Umor ameriške lepotice O umora ameriške lepotice Stair Faith« sufl poročajo "z New Yorka nastopne po« drobnosti: Pokojnica je bila pastorka zna« nega m^nnhattanskega lekarnarja Stanleva Faithsulla. Preiskava je ugotovila, da je iz« ginil potem, ko se je na prekomomiku »Mauretania« poslovila od nekega bogate« ga prijatelja, lei se je odpeljal z ladjo. Tam so ji postregli z alkoholom, ki se ga ni bra« nila. Zadnja oseba, k; je videla pokr>ju:co. preden so jo našli na Long Islandu. je bil neki šofer, ki jo je vozil. Njemu je Faith« sull izjavila, da nima pri sebi več nego 50 centov. Preiskavo vodi okrajni sodnik Edvard, fci je izjavil, da predstavlja ta zloč:n eno najstrašnejših tragedij v nevvvorški boljši družbi. Podoba je. da so zapleten-; v to mrežo celo najuglednejši Newvorčani, či« ph imena pa se trenutno še prikriva io, da ne bi postal škandal še večji kakor je. V Ameriki je letos zaprtih 8000 zločincev več nesro lani Po statist;ki. ki jo objavlja vrashington« ski justični departement. je število oseb. ki so zaprte zaradi zločinstev, močno na« raslo v zadnjem letu. Zaporno kazen trpi doslej 8000 oseb več kakor lani do tega časa. Oblasti pripominjajo, da se zločin« stva niso pomnožila, ampak da so to te no* sledice energičnejše akcije prori zajedal* ccm in zastrupi jevaloem družbe. hotelo zmanjkati. Ko je minila vojna, se je slika sprem«** nila. Promet se je nenadoma skrčiL A mož, ki je bil vse svoje življenje vajen velikih pisarniških prostorov in mnogo dela, se ni mogel sprijazniti z novimi razmerami. Na policah za akte so se pražile stare listine. Le redkokdaj je kdo potrkal na Mittlerjeva vrata in prišel vprašati za pravni nasvet ter ga pri odhodu plačal. To je starega advokata zelo bolelo. Vendar je držal pisarniške prostore, dočim je njegovo mnogoštevilno pisarniško osobje izza pred vojne zastopala samo še skromna, strojepiska, ki se ni hotela izneveriti svojemu šefu. Ona je edina dajala dr. Mitt-leirju iluzijo, da še živi in da ima njegovo življenje neki smisel. Toda njegov finančni položaj se je slabšal iz dneva v dan. Slednjič je tako obubožal, da ni mogel več plačati niti strojepiske. To in pa dejstvo, da se Je pridružila slabemu gospodarskemu položaju še žolčna bolezen, ga je tako potrla, da si je vzel življenje. Njegova smrt je napravila na pokojnikove dunajske tovariše porazen vtis. Razdražene čebele Nenavadna nesreča se je te dni primerila posestniku Francu Ftirstlingu v bližini Steyra. Mož, ki je doma is Losen-steina, je bil naložil na voz sedem panjev čebel. Peljal jih je 2 dvema konjema proti domu. Ko se je že približal domačiji, pa so se čebele v enem izmed panjev tako razdražile, da so izletele v velikanskem roju ter napadle kmeta, ki si ni vedel pomagati. Napad pa ni veljal samo FOrstllngu, ampak tudi konjema, ki sta vlekla voz ln je kmeta tako razburil, da je izgubil oblast nad živalmi. Konja sta se splašila tn zdirjala čez drn in strn. Na tej poti se je voz prevrnil in so popadali z njega še ostali panji. S tem je nastala pravcata revolucija čebel, ki so zdaj v še gostejših rojih napadle kmeta tn konje ter jih opi-kale. Ljudje, ki so videli nezgodo in pritekli kmetu na pomoč, so takisto postali njih žrtve. Videč, da še ne bo konca, je nekdo izmed gledalcev tekel po gasilce. Požarna bramba se je pripeljala na mesto nezgode z dvocevno brizgalno in začela brizgati vodo najprej v konje. Po dolgem času se je posrečilo osvoboditi Fiirstlinga iz tega pekla. Oddati so ga morali v bolnišnico, ker mu domači zdravnik ni mogel pomagati. Konja pa sta bila tako opi-kana, da jima ni bilo rešitve in sta poginila. čebele, kolikor jih je ostalo, so pozneje vzeli in jih spravili nazaj v panje. Ječa - raj za Eskime V »New York Times« stoji vest, da mora ameriška vlada v Pointu Hope v severm Alaski nujno zgraditi jetnišnioo, ker so do« sedanji zapori postali premajhni Eskim« skih zločincev je vedno več in sicer ne za« to, ker bi se zločinska nagnjenja v njih množila, ampak zategadelj, ker je captain Marshall, šef ameriških oblasti v Pointu Hope, prošlo zimo zaprl dva Eskima zara« di malenkostih prestopkov. Obsodil ju je na več mesecev ječe. V zaporu sta se po« polnoma udomačila in se počutila tako do« bro, da jima je bilo močno žal, ko so jima naznanili, da gTe n juna kazen h koncu. Se« veda. v ječi je bilo toplo, hranili so ju ka« kor vse druge jetnike dovolj tečno, delati pa niti ni bilo treba. Ko so ju 'izpustil' do« mov, sta pripovedovala, da sta živela ka kor v raju. Odtlej prihajajo k Marshai-u vedno nove trume Eskimov, ki 6e obtožu« jejo vseh mogočih reči, samo da bi lahko sedeli. Življenje Eskimov v svobodi e namreč pravcati pekelj, ameriška ječa, ki človeka žK-i brez dela, pa pomeni Esk;mu raj na zemlji. ^ Vsak dan ena »Ali je vaša žena doma, gospod Pavel?« »Ne vem, bom pogledal! Čita jte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Iz življenja sveta I Velika letalska nesreča v SaarbrSckenn P. Rosenbayn: (Dagabund v fraieu Roman Evelyn je gledala kvišku. S tisto neizogibno počasnostjo, ki jo je zahteval nevarni položaj, se je Clifford zavihtil okoli treh slemen-skih napuščev; tam je šla strelovodma žica v globino. Spuščač je brnel. »Clifford!« je rekla Evelyn. Cascapol je pokazal v daljavo: zadaj je brizgala kvišku megla, zavijala vso širino ceste, se večaJa, zgoščevala, drevila naprej. »Hajdimo!« Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Evelyn je odprla vratca in skočila ven. V naslednjem trenutku je zbrzel avto rz mesta. In v njem je sedel Cascapol. Sam. To, kar se je zdaj zgodilo, je šlo s takšno blazno hrtrico vse vprek, da moremo zajeti le najbolj odločilne podrobnosti — približno tako, kakor letijo reci mimo človeka, ki se vozi na parnem vrtiljaku. Prah tam zadaj se je približal in prešel v tresketanje, ki je hrumelo proti Evelyni. Ob slemenu je zdrknilo človeško telo nizdol. Spodatj se je oddaljeval Cascapolov avtomobil. Vrata banke so se odprla — tucat ljudi je planilo ven, nemara jih je bilo kar petdeset — morda priklicanih po kakem signalu, morda samo pod vplivom strahu, ki ga je bil poln ves tisti večer. Nato je nekaj lopnilo ea tla — vrv se je utrgala, telo je priletelo na granitni tlak. Evelyn je z vzkrikom planila k njemu; prijela je ležečega za glavo in jo vzdignila. Odprl je oči, a rzpregovoriti n5 mogel, in njegov obraz je bil siv kakor kamni, ki je ležal na njih. »Živi!« je rekel glas, ki ga je poznala. Vzdignila je pogled; zraven nje je stal državni pravdnik Mac Coy in gledal proti obzorju, kjer je ugašala rdeča zadnja luč Casca-polovega avtomobila. »In tak človek sme imenovati Evelyn Barclayevo svojo ljubico!« je tiho dejal. Zmajala je z glavo. >Ne več!« je odgovorila. Cez deset minut je bil Cascapol onkraj meje. 4. Velikomestne noči. Avtomobil je prišel iz 50. ceste in zavil na Madisonovo avenijo. Cascapol se je ozrl v lesketajočo se zgradbo hotela "Plaza«; med tem, ko je njegov voz zavil na desno, se je porinil mimo drugi, ki je prihajal iz Centralnega parka. Oba sta morala za trenutek zmanjšati brzino. Ta trenutek je Cascapolu zadoščal, da je spoznal moža, ki je sedel v onem vozu: bil je državni pravdnik Mac Coy. Redar je vzdignil roko. Cascapol je hitro nekaj rekel šoferju; ne meneč se za peklenske kazni, ki mu jih je obetal dolgi Irec, je predrl verigo in odbrzel proti severu. Voz za njim je obrnil; Cascapol je to videl, ko je pogledal nazaj. Videl je tudi, da je Mac Coy redarju nekaj pokazal, najbrže svojo legitimacijo; da je redar z zanimanjem gledal v smer, v katero je ušel Cascapolov avtomobil — in da je avto Maca Coya nastavil zadnjo brzino. Cascapol se je sklonil naprej: »Mount Morris Square!« Šofer je spet obrnil na desno, na 77. cesto; pri Nemški bolnici je zavil na sever; Lexingtonova cesta se je nedogledno iztezala do ondod, kjer je Harlemska reka nalik višnjevi megli rezala puščavo hiš. Cascapol se je ozrl: pri Nemški bolnici se je bil pokazal avto Maca Coya. Čudno: na vogalu 81. ceste je obstal. Cascapol je takoj videl, zakaj. Mac Coy je mignil dvema redarjema in jima pokazal svojo legitimacijo; redarja stfa salutirala, skočila na desno in levo vsza, vsak na svojo stran, in avtomobil je nadaljeval svojo pot. Pri tej priliki je Cascapol opazil, da je bil avtomobil Maca Coya hitrejši od njegovega. Iz sosednjih ulic so prihajale zapreke: od East Riverja so škripali težko obloženi tovorni vozovi, Cascajpolu ravno čez pot; avtomobil jih je za las prehitel in odbrnel dalje, spremljan po simfoniji kletvic. Od nekod se je pokazala procesija, duhovnik v beli obleki je dal vernikom svarilno znamenje; toliko da je še utegnil odsko-čiti, če ne, bi bilo po njem. Nekaj pijanih mornarjev je priklobuštra-lo mimo; enega izmed njih je blatnik odbil, da je po dolgem telebnil na asfalt; zmerjaje je vstal, migaje z rokami, kakor da bi si z namišljenim svinčnikom zapisoval številko avtomobila. Cascapol se je zasmejal. Pri 117. cesti je voz zavil proti zahodu, do 5. ceste; odtod jo je z vso brzino ubral naravnost proti severu. Sirena avtomobila, ki jih je zasledoval, se je že oglašala. Voz se je ustavil pred hišo ki je bila podobna vsem drugim na 120. cesti; na desni in levi strani vhoda so bile v pločniku rešetke — znamenje, da je imela hiša skladiščne kleti. Cascapol je počasi stopil z voza; obširno se je razgovarjal s šoferjem; in v trenutku, ko se je pokazal avtomobil Maca Coya, je stopil v hišo, med tem ko je njegov prazni voz odpeljal po Leno-xevi cesti. Radio Izvleček iz programov Sreda, 17. junija. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Portreti iz svetovne literature. — 19.30: Ruščina. — 20: Koroški večer. — 20.45: Griegov večer. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek, 18. junija- LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plosce, borza. — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Srbohrvaščina. _ 19.30: Gimnastie- vaje. _ 20: Časnik in časnikarstvo. — 20.30: Koncert na orgle. — 21.30: Koncert akademskega pevskega zbora. — 22: Prenos z Bleda. — 22.30: Napoved časa in poročila. _ BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert narodne glasbe. — 17.30: Lahka glasba _ 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. 02 30- Poročila. — 22.50: Koncert orke-stra"~balalaik. - ZAGREB 12.30: Plošča. __<>0 30: Prertos koncertnega večera iz Ljubljane. — 22.40: Lahka glasba. — PRA-O \ 17.15: Plošče. — 19: Prenos opere iz gledališča v Brnu. — BRNO 17: Plošče- -19- Prenos \Vagnerieve opere >Siegfrisd< iz crledališča. — 22.35: Plošče. — Varšava 18:° Koncert solistov. — 19.20: Plošče. — 2015- Orkestralen in pevski koncert. — 2[ 30: Veseloigra. - 22.20: Večer arij m pP«mi — 23: Koncert lahke in plesne rf.asbe. - DUNAJ 11: Plošče. - 12:_Kon-cort kvarteta. — 21: .Ppenos. simfoničnega koncerta iz Gradca. — 22.15: Lahka g•> 20- Koncert komorne glasbe. — 2315: Godba za ples, _ BUDIMPEŠTA 915: Plošče. — 16.45: Popoldanski koncert- {g- Orkestralen koncert. — 19.45: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Orkestralen koncert. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Mešan glasbeni program in veseloigra. Iz življenja na dežel? BLED. Slovenska Matiča ima Dri nas 43 članov, med temi enega ustanovnika (Pao-leria). Člani dobe knjige Dri Doverjeniku v ZaHRU5ICA PRI JESENICAH. Agilno gasilno društvo na Hruški je zgradilo pred časom s pomočjo jeseniške občine prepotrebni Gasilni dom, ki je bil v nede« ljo slovesno otvorjen. Po sprejemu _ go* s to v na jeseniški postaji so korakali ga« s le: v sprevoda, ki je štel okrog 160 mož v gasilskih krojih, z godbo na čelu na Plavi, kjer je v ondotni kapelici bral sv. mašo g. dr. Gregor Žerjav, profesor bo=> goslovja v Ljubljani in jeseniški domačin. Po sv. maši je krenil sprevod proti Hru* šici kjer se je vršila slovesna otvoritev in blagoslovitev Gasilnega doma. Pri tej priliki so govrili g. dr. Žerjav, župni na* čelnik g. Josip _.us z Bleda, mestni župan jeseniški g. Andrej Čufer. Vsem gasilcem, govornikom in podpornikom se je v lepih besedah zahvalil zastopnik domačega ga« silnega društva. Po otvoritvi in blagoslo« vitvi doma sc ji razvila animirana zabava, ZAGORJE. Pretekla nedelja je bila ze« lo razgibana. Mladi pevci zagorskega Glas* benega društva so pohiteli na Vransko, kjer so v hotelu »Slovanu« pred številno publiko dosegli lep moralen in gmoten uspeh. — Sokolski oddelki so odšli na javni nastop bratskega društva v Hrast«, nik. — Ob 6.30 so startali kolesarji na zvezdno dirko v Celje, kjer so dosegli lepe uspehe. — Velika množica je odšla v hribe na izlete, a kljub temu se je zbra« lo kakih 350 gledalcev k nogometni tekmi med SK »Zagorjem« in SK »Reko« iz Ljubljane. Rezultat 2 : 1 za domače mo« štvo. — Izpite za železniški obrat je s prav dobrini uspehom napravilo 6 stroje« vodij in 6 zaviračev. SV. JURIJ 0'B JUŽ. ŽELEZNICI. Ob« činski odbor je na svoji redni seji 14. t. m. soglasno izvolil svojega rojaka dr. Po« valeja, finančnega direktorja v Ljubljani, za častnega občana in župan g. Martin Klajnšek je v uvodnem govoru orisal veli-> ke zasluge g. dr. Povaleja za okolico Sv. Jurij, zlasti za svoječasno postavitev osnovne šole pri Sv. Juriju.. Dr. Povalej kot iinicijator je sam napravil načrt za šolo, nato pa moralno in gmotno podorl akcijo. Le njemu se je zahvaliti, da se je načrt uresničil. Stavba stoji že desetletja in šele danes se je pokazalo, kako potreb« na J- bila tako prostorna šola. Dr. Povalej si je s to šolo postaviti sam spomenik in občina okblita S^. Jurij je hotela s tem, da je imenovala dr. Povaleja za častnega občana, pokazati, da j© vredna svojega Tojaka in da mu danes po mnogih letih prizna s hvaležnostjo njegove zasluge. Vsak občan, ki gre mimo te krasne stav« be, se mora spomniti očeta te stavbe. Ob« enem z g. dr. Povalejem pa je bil sprejet za častnega občana tudi sedanji župan Martin Klajnšek, ki si je poleg dr. Po vale« j a stekel mnogo zaslug za zgradbo po« slooia osnovne šole. KONJICE. Naša občinska uprava je imela 5. t. m tretjo redno sejo, na kateri so se rešile tekoče zadeve. Škropljenje ce« ste in ulic se odda najugodnejšemu nonud« niku g. Potočniku Francetu za 4500 Din. Za nadzorovatelja škropiienja se je določil odbornik g. Hrastnik. Občinska pešpot v Šajbah se bo za v^zni promet delno za« prla in se bo tozadevno v kratkem vršil na licu mesta ogled po cestnem odseku, ki bo sklical interesente. Temu odseku se ad hoc dodeli odbornik g. dr. Mejak. G. župniku Vajdi Juriju se je določila katehetska na» grada v znesku 2090 Din Hermanu Perše« noniku se je dovolila po predložitvi načr* tov takojšnja postavitev cvetličnega pavi« ljona nasproti prodajalni »Tivar«. vendar se mora reflektant brezpogojno obvezati, da odstrani na vsikokratno zahtevo občine paviljon v 14 dneh. V domovinsko zvezo se je sprejel mizar g. Višner Josip. Glede sprejema trga Konjice v seznam letoviških, oziroma turistovskih krajev se je sklenilo zbrati potreben materijal in ukreniti po« trebno, da se Konjice sprejme v ta seznam. Vprašanje rednih tržnih dnevov in posta« vitve klopi na raznih mestih v trgu se je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev od« ložilo. Občinsko kopališče se bo dalo osna* žiti. Na poštno direkcijo bo vložila občina prošnjo, da se poštni telefoni v Ločah, Zre« čah in Konjicah spojijo z železniškim, kar je zlasti potrebno za naše lesne trgovce. Pri tej priliki se jc tudi ugotovilo, da je dostava pošte zaradi manjkajočega četrte« ga dostavljača zelo otežkočena, in se bo tudi tozadevno posredovalo pri poštni d'« rekoiji. Vsi sklepi 60 biLi sprejeti eoglas« no. — Okrožni zlet dravinjskega sokolske« ga okrožja v Konjicah v nedelio 21. t. m. bo velika manifestacija sokolske ideje in državne misli v naši Dravinjski dolini. Od 6. do 9. ure bodo okrožne tekme, od 9. do pol 11. skušnje, ob 11. sprevod in govori na glavnem trgu. ob 15. javna telovadba na letnem telovadišču pri Narodnem domu, po telovadbi prosta zabava istotam. Sode« fovala bo pri zletu inženjerska podoficir« ska šola iz Maribora. Svirala bo 9okolska godba iz Središča. Na vlakih bo polovična vožnja. Za povratek je dovoljen poseben vlak z odhodom iz Konjic ob 20.50 z zvezo proti Mariboru in Celju. Zleta 6e udele* žijo obvezno vse sokolske edinice iz okrož« ja in odposlanstva sosednjih sokolskih dru« štev. ČRNA PRI PREVALJAH. Dne 14. t. m. se je poslovil od nas naš splošno priljubljeni g. Anton Koren, agilen režiser ljudskega odra v Črni. Gosp. Korenu želimo na začasnem službenem mestu mnogo uspeha. Pričakujemo, da se bo kmalu zopet vrnil v našo sredo. SURBAN PRI PTUJU. Sokolska četa priredi v nedeljo 21. t. m. telovadni na« stop na sejmišču s sodelovanjem matič« nega društva-iz Ptuja. Krajevna lepota bo. gotovo tudi zvabila marsikoga r, da bo pri« hjtel .k nam in si ogledal delo čete. Po nastopu bo ljudska veselica s srečolovom in prosto zabavo. Preskrbljeno bo za iz* vrstna okrepčila. Pridite 21. t. m. Ptuj« čani in sosedje, k prijaznem Sv. Urbanu. Od gostilne g. Zupančiča bo od 13. ure naprej avtobus po nizki ceni na razpola* go. Istotako zvečer za povratek. LJUTOMER. V četrtek 11. t. m. zvečer je prispelo v Ljutomer 22 dijakov ljubljanske univerze, ki sta jih vodila profesorja gg. dr. Melik in dr. Bahovec. Bili so na geografski ekskurziji in so si med potjo iz Ormoža ogledali tudi jeruzalemske gorice. Po prijetnem večeru v gostilni »Triglavu« so drugi dan odšli preko Mote in Gornje Bistrice v Beltince, Lipovce in Mursko Soboto. — železniški uradnik g. Omahen je premeščen na Verd. Udej-stvoval se je vsa leta svojega bivanja v Ljutomeru v Sokolu. Na novem službenem mestu mu želimo vso srečo! — V hudi vročini se je v petek 12. t. m. pod večer pripravilo na nevihto, ki ni obetala nič dobrega. Preden pa se je vlilo, je zapihal tak vihar, kakršnega ne pomnijo v naših krajih niti stari ljudje. Na srečo je vihar hitro minil, ko je polomil nekaj vej, nakar se je ulila kratka ploha. Nevihta je odbrzela v Medmurje, kjer je potem pošteno razsajala. — Pred kratkim je obrtna nadaljevalna šola zaključila šolsko leto, ki je zaradi podaljšanih počitnic trajala letos dalj časa kakor druga leta. Vpisanih je bilo v celem 100 vajencev, oziroma vajenk, na koncu jih je ostalo 82 v dveh razredih. Učni uspeh je v prvem razredu: izdelalo je 30, zaostalo pa 18 go- jencev, v drugem: izdelalo 27, zaostalo 7. Lahko bi bil uspeh mnogo boljši, ako bi mojstri bolje skrbeli za reden obisk šole in ako bi sprejemali v uk samo učence, ki dokažejo z odpustnico osnovne šole, da so jo z dobrim uspehom dovršili. Potrebna je torej boljša izbira učencev, ako hočemo, da se bo obrtniški stan dvignil. K nam prihaja vrhu tega precej vajencev iz nižje organiziranih šol sosednega Med-murja, kjer je veljala dosedaj krajša šolska obveznost in je bil šolski obisk tudi slabši. Nagrado Obrtne banke v Ljubljani za najboljše vajence sta dobila letos mizarski vajenec Felika Pihlar (100 Din) in slaščičarski vajenec Štefan Celeč (50 Din). GORNJA RADGONA. Tukajšnji kazenski sodnik g. Levstek Andrej je preme« ščen začasno, in sicer do 1. avgusta k okrožnemu sodišču Mariboru, kjer bo nadomestoval odsotnega sodnika g. Leona Štuklja. — Pešizlet naše sokoJske , de» ce in vsega članstva (članstvo v civrlu z znaki) bo prihodnjo nedeljo 21. t. m. po* poldne v Slatino Radence in ne v Apače, kakor je bilo prvotno zamišljeno. V Apa« če bo pešizlet 2. avgusta: Za Radence bo zbirališče dece in vsega članstva v nede« ljo 21. t. m. na Spodnjem Grisu pred go« stilno »Pošto«. Odhod točno ob 13.30. Z Jesenic s_ Šport. V nedelio popoldne se ie vršila na sokolskem igrišču na Jesenicah nogometna tekma med SK Rapidom iz Celovca in SK Bratstvom z Jesenic, ki se ie končala z zmago gostov v razmerju 6:0. Domačini so imeli zelo zlab dan. Občin-* stva je bilo zelo. malo,. ker so-gostje na-, javili svoj prihod šele zadnji trenotek. Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 22. junija 1931 ob 11. uri nabavo: 5.000 kg ovsa Pogoji se dobe pri podpisani Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. 8427 SREZKE NADZORNIKE nameščamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2.400 in superproviziji. Nadalje pouča-vamo in zaposlujemo v vsakem srezu spretno žensko osebo zaradi nadaljnjega poučevanja v atrojnem pletenju kot domači obrti. S prilogo znamke za odgovor pošljemo obširna navodila. Zadruga jugosl. pletača, Osijek. 8219 Po s to | in čitaj! Iz uslužno« (J, torej povsem brerpla2.no, dajemo vam, ▼ kolikor tu to ranima, poMižnje informacije o sledečih 4 stvarib: Kje zamorete dobiti stalno hišno zapo-slenje za pisme«no delo. Kje se zamorete nanfiitj dobičkan-oeeo domač obrt. Ali, ako se želite baviti proti primernemu mefcčncmu pavšalu 8 prodaj« mnogo iskanega predmeta. Ako želite prevzeti po srezih zastopstvo neke ugledne velike tvrdke. Pišite prou prilogi znamke za odgovor. Oskar Lustig, ravnatelj, Osijek. Kremžma ulica. 8231- Velika posest v Sloveniji v velikosti okrog 25.000 m«, s stalno mesečno rento, dvoje poslopij z nadstropji, z izdatno stanarino, za kupca stanovane štirih sob, kuhinje in garaža, vse popolnoma meblirano, NAPRODAJ. Posestvo ima lep park, poleg sadovnjak in gozd. Najlepši kraj slovenske štajerske v bližini Rogaške Slatine. Proda se zelo ugodno. — Obrnite se na go. Todorovič, Podčetrtek, srez šmarski. 8294 Penzion Ivana Sitar In hčerke v dolenjskih Toplicah se priporoča cenjenemu občinstvu s točno in aolidno postrežbo in z dobro domačo ter angleško kuhinjo. — Celokupna dnevna oskrba znaša od 35 do 45 Din. 8428 (Pero, (ci se zan; vsafedo odloči, ker \e za vsako roko Sijajen nov izum je obdal z novo slavo že itak vsestransko priljubljeno pero. Ker ima Eversharpovo polnilno pero svojstvo, da mu lahko izmenjate konico, ga kupuje ves svet. Vsaktero izmed 14 konic od največje do najmanjše lahko pri-vijete na vsakega od 24 peresni-kov. Pomnite — edino Eversharpovo pero je tako individualno I , , EVERSHARP PERESNna — SVINČNIKI Zahvala Vsem, ki ste izkazali čast in spoštovanje na zadnji poti našega nepo« zabnega očeta in dedeka, gospoda osipa Benedeka nadučitelja v pokola izrekamo najglobokejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. Lovru Perku _ za slovo ob odprtem grobu, stanovskim tovarišem in tovarišicam, »Učiteljski tiskarni«, občinskemu zastopstvu »Planine«, odboru za Vilharjev spomenik, vsem Planincem, pevskemu društvu »Grafika«, uradriištvu železniške direk« cije ljubljanske,' narodnemu železničarskemu glasbenemu društvu »Sloga« in darovalcem venccv in cvetja. V LJUBLJANI, dne 16. junija 1931. 8426 Globoko žalujoči Benedek — Kačičevi »REKORD" Originalni dalmatinski bolhač iz motornega mlina Franca Halbartha v Trogiru uničuje zajamčeno vse vrsti golazni in insektov. Dobiva se v vseh trgovinah z živili in materijalnim blagom, v lekarnah in drogerijah. Glavno zastopstvo za Slovenijo v Liubliani. Jegličeva cesta L Zahtevajte izrecno samo znamko REKORD. NaJnovejSe dvo-kolo z motorčkom, 1% R. S., dvoko- lesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posa- _____— — mezni deli najceneje. Cenild frankai »TRIBUNA« F. B. I*, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA* KarlovSka c. 44 D a D □ a a a a 0 1 D a a D D D □ D O 83 Q D B D V podporo prodajnemu šeSu TEKSTILNE TOVARNE DUGARESA sprejmemo mlajšo izvrstno moč ki Je izurjena v prodaji bombaža in tkanin, ki pozna i dobro jugoslovanske odjemalce in ki je po možnosti že i več let delovala v kaki tekstilni tovarni. Samo pismene ponudbe z životopisom, plačilnimi O a a D D D zahtevami in referencami naj se naslovijo na ravna* teljstvo tvomice Dugaresa. 8359 a a a D □ a 0 0 □ □ □ 1 D 0 D D D D D D a PRVOVRSTNA PUCH KOLESA ICr^.TOE, Ljubljana* Tavčarjeva nI* PO SOLIDNIH CENAH IN TUDI NA OBROKE Podružnice: Kranj, Glavni trg št. 104, Novo mesto Cetf« tttaHttf oj/asotM * ženttve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Dtn. Pristojbina za Ufro S.— Din. Najmanjši znesek 10.— Dtn. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina aa šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutrar, ja plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 Malivglosi oVas/ore malih oglasov dobite takoj po izidu lista, v podružnicah 9Jutra* 9 •Harifccru, o v •Vooettt mestu, 9 fSfbovljah in »o Gemerticah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Učenca • prejme veletrgovina M Sipreitzer ▼ Ljubljani. 263®-! Stalno gospodinjo Mne postave in poštenega značaja, ki zna meščansko kuho, likati rn prati, išče za takoj samostojen ločenec brez otrok. Hrana dobri, vodstvo samostojno, Plača po dogovora. Lahko j« samska ali vdova brez otrok, izpod SO let. Cenj ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna gospodinja«. 26711-1 Avtomehanika kvalificiranega monterja dobro prakso išče »Da d Eubrovačko avtobusno dru Stvo. Mesečna plača 3000 Din. Na«top takoj. 26785-1 Mlinar, pomočnika poštenega, pridnega, treznega in neomenjenega sprej nem takoj ali 6 1. julijem Kari Goidsctonig, umetni »lin, Frani pri Mariboru. 26791-1 Kot postrežnico sprejmem boljšo, snažno žen »k« za pospravljanje bolj št}) parketiranih sob. za do poldanske ure na Celovški eesti 14, 'pritličje. 26834-1 Poslovodinjo sa vrnarno fn delikatee« tsvežbano, pošteno in agil-no sprejmem za Ljubljano. Jamčevina potrebna. — Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod »Lep nas-top«. 26833-1 Pridno dekle »tfravo tn ubogljivo, skrb »rib starše*, ki ima veselje dr> pospravljanja finih sob, kuhinjskega dela, pranja in likanja malega perila, takoj (•prejme boljSa rodbina Ljubljani. Ozira se le na nepokvarjena m dostojna dekleta. 26835-1 Več krojaških po močnikov n wa!e in velike ko*«. s brano in stanovanjem v hiši »prejme Ivan Černe, modno krojaštvo, Slov. Ja 26ra>i PoBria za gradnjo novi?) eo»t sprejmem takoj. Pismene pnondba na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »PoliT«. 26784-1 Mirno, stalno osebo sprejmem v čedno opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centra mesta. Naslov pov« oglasni oddelek »Juta«. 26812-1 Blaga jničarko •prejme večja trgovina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Poštena in zanesljiva«. 36811-1 Učenca s primerno šolsko izobraz-bo sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje v hiši. — Istotam sprejmem tudi dekle »tar« 94—33 let, ki raztune knho. Ivan Ban, trgovec, Brežice. 26795-1 Šivilje! Krojaški mojster in trgovec vdovec, v lepem letoviškem kraju na Gorenjskem, išče šiviljo za dam-sfci salon. Pogoji: Perfekt-Bo znanje v delu tn krojenju; znanje nemščine, če mogoče znanje glasovirja ali vsaj posluh, prikupljive zunanjosti in simpatičnega občevanja e strankami, ne-omadeževane preteklosti, stare od 25 do 40 let. — V.lo-ve brec otrok niso Izključene. PlaSa po dogovoru. Tajnost zajamčena. — Ponudbe s sliko je poslati »a eglasuri oddelek »Jutra« pod šifro »Veseli značaj«. 26178-1 Dekle pridno, pošteno in snažno (ne Gorenjko) sprejmem ta koj ia »talno na deželo k tričlanski družini. Ponudbe z navedbo starosti na naslov: Milica Weinberger. trgovka, Moste, p. Žirovnica 26790-1 Frizer, pomočnika prvovrstnega za sezono sprejme T a r k, Rogaška Slatina. 268001 Dobro službo f« eksistenco dobi v Ljubljani tisti, ki zamore takoj vložiti v gotovini od 30—<0.000 Din, za otvoritev filialke. Denar sigurno vložen z obrestmi. Sigurna eksistenca in samostojna služba. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Chicago«. 26779-1 Šivilj, pomočnico pridno, ne pod 35 let staro sprejme takoj damski atelje v Celju. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »C-hic«. 26782-1 Učenca s primerno šodsko izobrazbo »prejme trgovina M. Tičar, Šelenburgova ulica. 26318-1 Natakar, vajenca sprejme hotel »Meran« Mariboru. v 26883-1 Natakarico pridno in pošteno, ki zna tudi nekoliko šivati, z Din 1000—2000 kavcije sprejmem takoj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 26873-1 Natakar ki govori hrvatske, nem šfefl> in madjarsko, želi na meščenje. Gre tudi v provinco. Nastopi lahko takoj Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 26783 ~ Prodajalko lepega vedenja ter zmoSno slovenščine in nemščine, sprejme večja ma.nufaktnr-na in modna trgovina. — Oferte na poštni predal 66 Celje. 268741 Fanta za skladišče in druga domača dela sprejmem stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 267034 Natakarica mlada in poštena, vajena tudi vsakega drugega del išče za takoj nameščenje Celju ali bližnji okolici. Naslov pove podruž. Jutra v Celju. 26778-~ Pošteno dekle stara 24 let, zmožna nem ščine in nekaj kuhe, želi službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26882-2 Pek. pomočnika mlajšega sprejme Požar, Moste pri Ljubljani. 26823-1 Krof. pomočnika za boljše delo »prejme takoj Franc Koželj, Primsio-vo 48 pri Kranju. 26860-1 Kroj. pomočnika dobro izurjenega sprejme takoj Resetič, Skofja ulica št. 10. 26851-1 Dober onduler obenem tudi dober v postrežbi gospodov, dobi stalno mesto v prvovrstnem salonu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26858-1 Manufakturista sposobnega, z lepim vedenjem, zmožnega slovenščine in nemščine, sprejme večja manufaktur. in modna trgovina. — Oferte na poštni predal 66 — Celje. 26876-1 Šiviljo perila za popoldanske ure iščem takoj za na dom. Naslov oglasnem oddelku Jutra 26869-1 potniki Potnikom nudimo 7500 Din mesečnih dohodkov za samostojno lahko delo. — Ponudbe z znamko 2 Din za odgovor na naslon: Rembrand. Zagreb, Petrova 83. 26793-5 Agilne potnike ki si hočejo pridobiti dobro pozicijo pri svetovni tvrdki, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Steigender Verdienst«. 268715 i i Prodajalce agente, potnike, prodajalke sprejmem. Vsakodnevni » užefc 100 Din. Alabastrit, Komemskega ulica štev. 17. 310-3 500 Din nagrade dobi kdor preskrbi pošteni in pridni gospodični stalno službo blagajničarke v kavarni ali slično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 1931«. 26844-2 Glavnega zastopnika iščem za neobhodno potreben in dobro idoč gospodinjski predmet dnevne porabe. Predstaviti se je v hotelu »Union« v Ljubljani zeleni dvorani v sredo in četrtek med 9. in 11. ter 16. in 18. uro. 26831-3 Perica prejme perilo v pranje na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26852-3 nc Čameraflcova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 (Jogo • Anto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijotrirana Prospekt 1S zastonj — piši to ponj! 851 Dekle vajeno vseh hišnih del, želi službo gospodinje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26777-2 V pisarno skladišče ali kot blagajnik v kako podjetje ali restavracijo želi mladenič v mesto ali na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožen«. 26855-2 Pek. pomočnik samostojen ali ikupni de lavec, išče službo. Jelušič, Maribor. Pobrežje — e-b gozdu 19. Mesto trg. učenke v mešani trgovini, kjer bi imela vso oskrbo v hiši iščem za deklico z malo maturo. Ponudbe prosim na podružnico »Jutra« Celju pod značko »Vdova« 26877-2 Pek. pomočnik skupni delavec, išče stalno zaposlenje. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Pek 42«. 26872-2 Avto-limuzina 4—5sedežen, vožen 24.000 km, v dobrem stanju, vsled preselitve poceni naprodaj. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Amerikanec 30«. 26041-10 Kupim avto dobro ohranjen, v brezhibnem stanju, 4—6sedežen. s kovčegom. Cenj. ponudbe pod šifro »Novejša tipa na oglasni oddelek »Jutra 36861-10 Ugodna prilika! Frod dobavni voz v dobrem stanju 8000 Din, Fiat 503 osebni 18.000 Din ter več dragih osebnih, tovornih, avtobusov in motocik-lor odda po najnižjih cenah 0. žužek, Ljubljana. Tavčarjeva 11. 26870-10 Moško kolo za 800 Din naprodaj v garderobi pri Figovcn. 26867-10 Kupim Divan dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Diran«. 26826-7 KupiUU S 150.000 Din pristopi inteligenten trgovec k dobremu in solidnemu podjetju. Sodelovanje pogoj Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec ali tovarnar«. 26792-15 100 % čistega dobička Vam nosi breskonkurenčno podjetje, katerega proizvodi se prodajajo proti takojšnjemu plačilu. Naprodaj vsled prevzema večjega podjetja iste stroke v drugi banovini. Le resni interesenti naj se javijo pismeno na oglas, oddelek Jutra pod šifro »Potreben kapital 500.000 Din«. 26836-16 »1» f« 2 tanka za bencin ali petrolej po 1000 litrov prodamo po zelo ugodni ceni. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 26373-6 Puhasto perje Sleto, JSuhamo, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, čtsto, Sobano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb Plahto proti solncu ca 18 m* veliko, skoro novo, z vsemi potrebnimi deli xa takojšnje montiranje, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26737-6 Štedilnik rabljen in otroška postelja naprodaj v Slomškovi ulici št. 6/1. 26842-6 Otroški voziček (Korbwagen) dobro ohranjen naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26830-6 2 otroški postelji kompletni poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26802-6 Obvestilo pomnim damam m trgovcem! — Moderna barvasta vezenin« se prodaja mnogo pod tovarniško ceno samo danes, jutri in v petek v Kapiteljski nI. 8, dvorišče, levo. 26859-6 Zaboje proda tTgovina M. Tičar, Šelenburgova ulica. 26319-6 Enonadstropno hišo novozidano, eno štirisobno parketirano, 2 manjši sta novanji, elektrika, vodovod kanalizacija, 1AO0 m2 vrta z nad 50 sadnimi drevesi prodam globoko pod pravo vrednostjo Pod Rožnikom (pri posestvu g. Kolmana), Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26739-20 Gostilno dobro uvedeno na prometni točki v Ljubljani vzamem takoj v najem. Po nudbe z vsemi predpogoji poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Premožen gostilničar Celje«. 26429-17 Hišo s trg. lokalom in stanovanjem, pripravno tudi za večjo obrt, oddam v najem ali tudi prodam Marija Konštantin, Skofja loka. Kapucinsko pred mestje 13. 26453-17 Hiša v Rog. Slatini poleg kopališča, s 6 sobami in pritiklinami ter gospodar. poslopjem, 3600 m' vrta naprodaj. Naslov pove Publicitas d. d.. Zagreb Ilica 9, pod br. 27199. 26708-20 Stavbišča približno za 100 hlS, pri Dunajski cesti, nekaj malo višl. vse skupaj ali na drobno je naprodaj. Več pove: Podmiljšča-kova ulica št. 4, pritličje .LJubljana 7. 26493-20 Enonadstr. hotel 17 tujskimi sobami, na Dolenjskem za 700.000 Din proda Posredovalnica, Ma ribor, Sodna ulica štev. SO. 26797-20 Posestva, hiše gostilne, pekarije in mline prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica št. 30. 26798 20 Novo vilo S sobami in pritiklinami, 1000 mJ vrta, 3 sobe in kuhinja opremljeno, takoj prosto, med postajama Jesenice in Javomik prodam za 175.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Je-enicah pod šifro »Št. 42«. 26794-20 Hišo v Laškem prodam. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 26781-20 Majhno posestvo lepo urejeno po ui7.ki ceni Moda Tkalčič, Celje, Mariborska cesta 20. 26875-20 Industrij, podjetje mlin, žaga in pekarna na parni in električni pogon, na najlepšem kraju v Mariboru naprodaj. Informacije daje advokat dr. Hnjmk Mariboru. 26884-20 epo spalno opravo Tožnat jesen, moderno jedilnico (oreh. korenina) ter kuhinjsko opravo proda ~ože Žagar, mizar, Dravlje 26843 12 OM&tiUi Ugodna prilika nakup moške obleke. Komur m za modo in široke hlače, lahko dobi res dobro obleko za mal denar, ker sem se odločil 'oddati take obleke za polovično ceno. A. Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7. 25976-13 Bukovega oglja prvovrstnega večjo množino prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Oglje«. 26699-6 Novo barako primerno za skladišče ali stanovanje, prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Nizka cena«. 26483-6 3 pletilne stroje prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 26838-6 Oranžado in druge soke nndi stalnim strankam z 10 % popustom vsako množino Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3. 218-6 Stare obleke dobrem »tanju naprodaj Interesenti naj se javijo med 1. in 2. uro na Aleksandrovi cesti 10/111, levo 26725-13 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod ia Vidovdan-ske eeste, pri gostilni Mo-ttaa. 70 Mizarsko delavnico veliko, event. z vsem orodjem, ob državni ceeti blizu Ljubljane, 5 minut od kolodvora oddam v najem. Velikost 17 X 9. Lahko se uporabi tudi za skladišče. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiffo »Ugodno mesto«. 26776-17 Hotele, gostilne kavarne, restavracije in vi notoče prodaja in daje t najem po-slovmica za gostll-ničarstvo M. S. Pavlektnvič, Zagreb, Ilica 146/1. Informacije proti poslani 6 Din znamki pošljemo franko. 25859-19 Trgovino z m«8. blagom na prometnem križišču v Ljubljani radi preselitve ugodno prodam. Najemnina nizka. — Koncesija na razpolago. Inventar po nabavni ceni Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika 95«. 26395-19 Lokal na prometnem kraju, pripraven za trgovino mešanega blaga, odda takoj Mura, Sv. Križ pri Litiji. 26764-19 Poslovni prostori primerni za pisarne se oddajo za julij oziroma avgust v 1. ali H. nadstropju nasproti pošte. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 26516-19 Parno pekarno prodam v Zagrebu na prometnem mestu na Ilici z trgovino poceni vsled od-potovanja iz Zagreba. — Vpašati: Vjekoslav Ln.Ia?. Zagreb, fl;i» 100. 26480-19 Podjetje br«* konkurence, zelo do-bičkanosno, katerega proizvodi se prodajajo samo pro ti takojšnjemu plačilu, prodam. Resni interesenti »e naj javijo pismeno na -ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Za domačina zlata jama«. 36848-19 Gostilno S velikimi prostori, dvema vrtoma. veliko verando, poleti in pozimi dober obrat. pri Savi, radi odhoda prodam. Gostilna »Savski mlin«, Zagreb, preko savskega mosta. 26709-19 Vinotoč na prometni točki v Ljubljani ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Promet dober«. 26817-19 Namiznega vina zelo dobrega, 10° jakosti, vinograda Mandičevac, 150 hI, v sodih kupca postavno kolodvo r Djakov-o (Slavonija) po Din 2.50 liter proda Eva Geiger, Diakovo 26454-35 Večji gozd podiranje in izdelav« okroglega lesa za žago, drv, žel. pragov, dog in event. tudi spravilo prevzamem s partijo delavcev, kjerkoli. Anton Koren pri Josipu Novak, Slov. Bistrica. 26796-15 Suhe deske smrekove, malo jelke, od 13—50 mm debele, 4 m dolge kupim. Ponudbe na naslov: Lt. T., Domžale — poštni predal .19. 26849-15 fUmvvania Zakonca brez otrok iščeta dvo ali trisobno stanovanje v mestu ali kje bližini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Snažen, točen plačnik«.- 26553-31 Stanovanje I Opremljeno sobo lepo in solnčno. tik nore I lepo in snažno, pri mirni električne postaje oddam s |6tranki s (L julijem oddam 1. avgustom. Naslov v ogl. (solidni osebi. Naslov pove oddelku »Jutra«. 26502-21 I oglasni oddelek »Jutra«. - I 26805-23 Stanovanje podstrešne sobe in kuhinje I Sobico oddam. Naslov v oglasinem I poceni oddam boljšemu »Jutra«. 26808-21 | ves dan odsotnemu gospodu oddelka Stanovanje lepe sobe z elektriko, pri-tekline, uporabno za kuhi- I Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 26828-"" Opremljeno sobo njo odda 1 ali 2 osebama I lepo, zračno in solnčno, Šinkovec, Vič št. 148 — | elektr. cesta na Brdo — na levo. razsvetljavo, raz gledom na ulico ter upo-26818-21 | rabo kopalnice, sredi mesta takoj oddam 1 ali 2 go stanovanje I «r>odoraa oddelku »Jutra«. 26803-23 Trisob. h kabinetom in pritiklinami oddam z julijem mirni stranki po dogovoru. Ogledati v Frankopamski nI. 9, Istrogo separirano, oddam Ljubljana VH, postajališče [za pisarno ali slično. Na Sobo v centru tramvaja Keršič. 26816-21 Komtort. stanovanje 3 sob, v novi vili oddam | takoj ali s 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26804-21 slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26827-23 Opremljeno sobo z električno lučjo in hrano takoj oddam v Gosposk" ulici št. 10/1. 26822 23 Trisob. stanovanje solnčno, s kopalnico in verando oddam takoj pri Boljšo sobo Is poseb. vhodom, elektriS I no razsvetljavo in souporabo kopalnice, v centru me- Stadionu, Dunajska c 99 Vaslov v ogl 268»7-21 | oddelkn »jutra«. 26829-23 Prazno sobo Stanovanje v novi hiši oddam in-1 ^tf nesta oddam « teresentl za večje solnč- jnlijem. Nm1ot t ogla« no stanovanje s petimi ^^ »j^tra«. 96854-33 ali šestimi lepimi soba ■ mi, vse pritikline, mo- ■ _ ... , dernl komfort, central- I (jOSpOOICnl na kurjava v vseh pro- I oddam sobo s posebnim štorih, naj se oglasijo I vhodom. Naslov v oglas, do 25. junija t. 1. pri | oddelku »Jutra«. 96862-23 arhitektu Josip Costa-peraria, Knafljeva ulica 15. 26514-21 Stanovanje Pvpisi Ločenec S »ob, kuhinje in pritfttm 188 l«t star trgovec, tn po-oddam takoj v vili. Na- Ietilničar, želi znanja s losi n v pove oglasni oddelek I čenko. Izključena tudi ni »Jutra«. 26868-21 I vdova z malim kapitalom. Naslov pove oglas, oddelek Stanovanje 2 «11 8 »ob in pritiklin, v centra mesta ali kje v bližini centra išče * d. avgustom stalna stranka — ena oseba. Ponudb« na oglasni -oddelek »Jutra« ped šifro »Center«. 26866 21 »Jutra«. 36878-24 Črn klavir »PrflBiberger« poceni pro-dam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 26806-26 Sostanovalko ali 2 gospodični sprejmem v centru mpsta v čedno opremljeno sobo » posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Nasl oglasnem oddelku Jutra. Klavir I radi preselitve prodam »a Din 2500.—. Naslov v ogl. odedlku »Jutra«. 96621-26 SivtUi Belega špicla mladega, čistokrvnega kupi 26075^23 IPekarek, Gaštej-Kranj. 26789-27 Opremljeno sobo čisto, čedno in zračno, blizu kolodvora in Tabora oddam. Naslon v oglasnem oddelku »Jntra«. 36774-23 Sostanovafto a0 2 gospodični sprejmem v centru me*ta v čedno _ opremljeno sobo -s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 26761-23 Opremljeno sobo lepo io solnčno takoj oddam v Dermotovi ulici 33. 26503-23 Psico ruske volčje paame, 3 mesece staro prodam na Sv. Petra ce6ti žt. 81. 26598-27 Izijubtjtnc Indeks na tee Stana Vlasta Per-ko sem izgubila dne 16. t. m. od Salendrove ulice do Gjuda. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne pri vratarju na univerzi. 26865-28 Sobo separatnim vh odera kabinet ter Pisalni stroj znamke »Mercedes«, dobro ohranjen po nizki ceni prodam Ponudbe n« po- takoj oddam. Naslov pe-re Idružnico »Jutra« v Celju oglasni oddelek »Jutra«. I pod značko »Mercedes«. 26839-23 1 35780 09 Opremljeno sobo 2 nova čevljarska stroja poseb. vbodom in elektriko oddam na Mestnem 1 __,_ trgu štev. 17/H, vr,ta8 *V ^'^amTItev^ 'Vodmat. 2685839 Prazno sobo zračno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam. Naslov v oglasnem oddelku »JntT*«. 26840-33 | Sostanovalko sprejmem v Rožni dolini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26845-23 Cfrt+t Modroce predeluje io Siati Simo prahu na specialnem stroju samo Rudolf Sever, Marijin trg št. 2. 129-30 žične 1 dobite Veliko prazno sobo posebnim vhodom iz »top- I tvrdki Pavel Štrgulec. Pozor! posteljne vloge najceneje pri Stanovanje 2 »ob, kuhinje, kopalniee, terase in pritiklin oddam s 1. avgustom majhni družini Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26801-21 Stanovanje sobe, kuhinje, pritiklin in nekaj vrta za 300 Din oddam s 1. julijem na Celov ški cesti — Kosovo polje št. 157- 26847-21 Stanovanje mirno, 4—5 sob in pritiklin iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno in udobno«. 26810-21 Višji drž. uradnik oženjen, brez otrok, išče 2—Ssobno stan o v a n j e vsem komfortom, v bližnji periferiji mesta. Plača po dogovoru. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Komfort«. 26775-21 nji« oddam v Filipovem dvorcu. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 36837-23 Gosposvetska c. 13 (ko-ltzej). Sprejemam Jih tudi v popravilo ln sicer vložke v lesenih in železnih okvirjih ter železne zložljive postelje. 26635-30 Pozor, filatelisti! Zbirka z namk naprodaj. Samo Evropa 1850 —1890, 900 različnih znamk. Cena 5000 Din. Gregorič Milan, PtuJ-Vičava št. 9. 26521-39 Knrja očesa NajboljSe sredstvo proti kurjim očesom »dav&n« je mast 1 Dobite ▼ lekarnah, drogerijah ali naravnost h tvor-nioe in glavnega skladišča Čuvajte m ponaredb! 361 M. Hrnjak lekarnar — Sisak tfe*Mff Ifotottl Najnovet« IloSteska pa-tetna železna cele. praktična složtjiva postelja- e tapecirania'4 madracom — EraCtična ta vitko bilo, otele, za' putojuče oto-be in nočne službe.. Stane Dia' 3N—< Razpošiljam poitom in Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi x Liubliani.