£/či/eI/sJci tovariš Stanovsko politično glasilo J. V. U. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani m Mesečna priloga »Vrosveia« m Uredništvo In uprava: Ljubljana, Franiiikanska ulica 611. Rokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naročnina letno 60 din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J.U.U. plaiajo lisi s ilanarino. Oglasi po ceniku in dogovora, davek posebe. PoSt.lek.rai. 11.153. Telefon 45-86 as IZREDNE DOKLADE državnim nameščencem, delavcem in upokojencem Ob zvišanju naših prejemkov Že od 1. septembra 1939. se stalno dvigajo cene prav vsem življenjskim potrebščinam. Imeli smo že priliko z neizpodbitnimi dokazi ugotoviti splošen porast cen za približno 45% in prav zato smo tudi naglašali neodložljivo potrebo za sorazmerno povišanje prejemkov prav vsem državnim uslužbencem. Z uzakonitvijo novih dvanajstin so zvišani tudi naši prejemki. To zvišanje (tabelo priobčujemo na drugem mestu) pa ni v nikakem sorazmerju z zvišanjem cen prav vsem življenj skim potrebščinam. Zavedamo se sicer, da država nima na razpolago zadostnih sredstev, da bi istočasno z naraščanjem draginje sproti zviševala naše prejemke. Vemo tudi, da je sedanje zvišanje v prvi vrsti izraz dobre volje, toda kljub temu moramo k temu že izvršenemu dejstvu zavzeti svoje stališče in to z ozirom na način, kako se je to zvišanje izvršilo. Prav vsi se dobro zavedamo, da se niso cene na deželi dvignile nič manj nego v mestu in da je draginja naraščala v prav enakem iznosu širom vse naše banovine in tudi širom države. Ako je procent porasta cen povsod enak, tedaj tudi ne more biti za nižje uslužbence nižji nego za višje. In prav to so vzroki, ki so nam narekovali zahteve po poviša nju prejamkov po principu linearnega zvišanja, to je povsod enako. Zvišanje za III. dra-ginjski razred ne bi smelo biti nič manjše od zvišanja za I. draginjski razred in prav tako bi morali biti poviški nižjih uslužbencev enaki poviškom višjih uslužbencev. Še več, zahtevali smo izravnanje prejemkov med poedini-mi draginjskimi razredi, za katere danes ne vidimo več nikake UDravičenosti, kajti z neštetimi dokazi je že bilo ugotovljeno, da uslužbenec na deželi ne živi prav nič ceneje nego oni v mestu. Nasprotno — nekatere predmete, kakor manufakturo in specerijo, plača celo dražje in poleg tega prejme za dražje plačilo še blago slabše kvalitete. Za uslužbenca na deželi je dražje tudi zdravljenje, dražje šolanje otrok in večkrat je prisiljen zaradi nakupa ali drugih opravkov iti v bližnje mesto, kar vse je vedno združeno z precejšnjimi stroški. Vse to kaže, da uslužbenec na deželi ne živi prav nič ceneje nego uslužbenec v mestu. So celo kraji na deželi, v katerih je življenje mnogo dražje nego v mestu. In prav to so razlogi, zaradi katerih bi se morali, po naši že večkrat naglašeni zahtevi, prejemki uslužbencev posameznih draginjskih razredov povsem izravnati na višini prejemkov I. razreda. Pričakovali smo tudi, da se bodo razlike med posameznimi razredi vsaj omilile. Toda sedanje zvišanje je izvršeno po že obstoječem sistemu draginjskih razredov, zaradi česar je postala razlika med prejemki uslužbenca I. in onega iz III. draginjskega razreda še večja. To pa je ravno kardinalna hiba, ki jo kaže izvršeno zvišanje v obliki posebnih do-klad. Druga napaka sedanjega zvišanja, ki jo moramo tudi označiti, pa je v tem, da ostajajo te doldade na dosedanjem sistemu plač po skupinah in da se priznavajo nameščencem višjih skupin tudi višje doklade nego onim v nižjih skupinah. Edenino izjemo tvorijo v tem sistemu uslužbenci X. in IX. skupine, ki jim je priznala uredba večje doklade nego onim iz VIII. do V. skupine. V vseh nižjih položajih — v položajih kontraktualnih uslužbencev in dnevničarjev pa je konsekventno izveden princip progresivnega zviševanja navzgor, to je princip, ki je ob sličnih prilikah vzbujal vedno zagrenjenost v uslužbenskih vrstah. Tretji nedostatek izvršenega zvišanja, ki je ¡sicer rodbinam z otroki prineslo neznatno zboljšanje, pa je, da zboljšanje ne upošteva tudi žene uslužbenca in zato med samskim uslužbencem in poročenim brez otrok v prejemkih ni tudi danes prav nikake razlike, čeprav življenje samo terja zanjo veliko več izdatkov in povzroča med enim in drugim veliko razliko. Vsi državni uslužbenci upoštevamo izredno težak položaj države in priznavamo dobro voljo vlade, ki je izdala uredbo o zvišanju naših prejemkov, vendar čutimo, da smo dolžni opozoriti na nedostatke, ker smo mišljenja, da bi bilo treba pristopiti k linearnemu zvišanju, ki naj bi se izvršilo na ta način, da bi se dodelile posebne doklade vsem uslužbencem v enaki višini in to ne glede na položaj, ki ga kdo zavzema, in mesto, v katerem službuje. To je namreč potrebno zaradi tega, ker je praksa pokazala, da tudi odredbe, ki jih je izdala vlada, ne morejo preprečiti na-daljnega dviganja cen. In ker je nemogoče zatreti špekulacijo, smo prepričani, da bodo oni, ki diktirajo cene blagu, ob sedanjem zvišanju naših prejemkov upoštevali Dovišice onih. ki so dobili največ, in ne onih, ki so dobili najmanj. Uredba o izrednih dokladah za državne uslužbence in upokojence, ki jo je napovedal 1. avgusta finančni minister v svojem ekspo-zeju o proračunskih dvanajstinah, je izšla in določa: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Čl. 2.: Izredna doklada pripada tudi vojnim uradnikom, ki po uredbi ministrskega sveta iz septembra 1939. nimajo pravice do doklade na osnovi svoje kvalifikacije, kakor 1. 2. 3. Čl. 3.: Vsem aktivnim državnim uradnikom, zvaničnikom, služiteljem, pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem in dnev-ničarjem v službi države, aktivnim oficirjem, vojnim uradnikom, podoficirjem in pogodbenikom v vojski in mornarici, aktivnim orožni-škim podoficirjem, kaplarjem in redovom graničarskih čet, cestarjem in stalnim cestnim delavcem pripadajo na vsakega otroka, rojenega v postavnem zakonu, pozakonjenega ali adoptiranega, izredna rodbinska doklada po 50 din mesečno. Ta doklada pritiče, dokler otrok ni prekoračil 16. leta starosti. Po dovršenem 16. letu starosti pripada samo otrokom, ki se redno šolajo, a to naj dalje do dovršenega 23. leta starosti. Če sta mož in žena v državni službi, pripada doklada samo enemu izmed njiju. Določbe prednjega odstavka veljajo tudi za one, ki so v aktivni službi direkcije rečne plovbe, državnega posestva na Belju in državne sladkorne tovarne na Čukarici, kakor tudi za upokojence in osebe, navedene v 11. členu uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev iz januarja 1940. Čl. 4.: Izredne osebne in rodbinske doklade po tej uredbi se bodo pričele plačevati s Čl. 1.: Aktivnim državnim uslužbencem, za katere veljata zakon o uradnikih in zakon o državnem prometnem osebju, pripadajo poleg rednih prejemkov naslednje 'izredne osebne doklade: v draginjskem razredu I. II. III. ično din 120 80 120 100 120 80 100 70 80 50 80 50 100 70 120 80 kontrole tudi uslužbencem direkcije rečne plovbe, državnega posestva Belja in državne sladkorne tovarne na Čukarici in sicer: v draginjskem razredu I. II. III. mesečno din 200 160 100 150 120 80 200 160 100 150 120 80 150 120 80 120 100 70 100 80 50 100 80 50 120 100 70 150 120 80 1. septembrom 1940. Kdaj se bodo ukinile, bo določil finančni minister v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta. Čl. 5.: Izredne doklade po tej uredbi niso sestavni del rednih dohodkov, nego posebni prejemki začasnega značaja tako, da se ne vštejejo v osnovo za določitev pokojninskih prejemkov ter se bodo izplačevale brez vsakih odtegljajev za davke, izredni prispevek, verski davek, prispevek za fond narodne o-brambe, prispevek za uradniški in pokojninski fond, prispevek za podporni fond pomožnega osebja v državni službi itd. Čl. 6.: V pogledu ureditve izrednih osebnih in rodbinskih doklad delavcev in dnevničarjev, zaposlenih pri državnih uradih, ustanovah in podjetjih, bodo v skladu z določbami te uredbe izdali resorni ministri v svojem kompetenčnem območju potrebne odredbe, kolikor se to že ni zgodilo. Čl. 7.: Izplačevanje doklad se bo vršilo iz presežkov v okviru državnega proračuna za leto 1940./1941. Čl. 8.: Uredba bo uveljavljena, ko bo objavljena v »Službenih novinah«. izplačilo osebnih prejemkov državnih uslužbencev. Ker je vlada vključila v to povišanje tudi peto skupino, znaša sedaj skupno povišanje 690 do 700 milijonov din. Uredba je gotova in bo pojutrišnjem, ko se vrnem v Beograd, objavljena, izplačevanje te izredne doklade pa se bo pričelo 1. septembra. Naglasiti moram, da to povišanje ne gre v okvir prejemkov, ki se štejejo za pokojnino, prav tako pa je ta izredna doklada prosta vseh taks in odbitkov za razne fonde in davke. Ta doklada ne tvori sestavnega dela rednih prejemkov, marveč posebno izredno do-klado, od katere se niti ena para ne sme odbiti. Ta izredna doklada se bo izplačevala vse takodolgo, dokler bodo trajale sedanje izredne razmere. V tej zvezi moram naglasiti, da spada naša država v vrsto uradniških držav. Če pa pogledamo z druge strani, pa vodimo, da smo kmečka država. Zato se moramo vprašati, kaj ima naš lačen kmečki narod od tega aparata. Vlada se že bavi s tem, da uredi to vprašanje. Ob priliki nedavnih izjav v listih sem naglasil, da nisem prišel na to mesto zato, da bi vršil funkcijo najvišjega uradnika, marveč zato, da ustvarim druge predpogoje in druge osnove za pospeševanje splošne narodne proizvodnje. Brez tega ne more biti zdrave politike. Kaj bomo storili, to boste kmalu slišali. Pripravljalna dela so že v teku, a vse to zahteva tudi velika denarna sredstva. Ta sredstva ne morejo biti v proračunu, marveč jih moramo iskati izven proračuna, upam pa, da jih bomo našli. »Ali s posojilom?« je vprašal neki novinar. O tem se ne govori. Mi smo marsikaj pustili tako, da ni povoda za krik in vik. Mi ne uničujemo gospodarstva, nego ga podpiramo. Je pa mnogo razlogov, ki zahtevajo, da postavimo splošno proizvodnjo na popolnoma drugo osnovo, a za to so potrebna sredstva. Pri delu za dvig splošne proizvodnje ni dolžna delati samo vlada, marveč mora sodelovati ves narod, oni, ki imajo več, bolj, oni, ki imajo malo, pa temu primerno. Še nekaj bi želel povedati Mi smo država, ki ima dovolj delovne sile, ki išče zaposlitve ali je ne more najti. Smo tudi država, ki ima dovolj surovin, a vendar dosedaj nismo storili vsega, kar bi bili mogli, da se ta delovna sila zaposli. To pa samo zaradi tega, ker nismo imeli kredita. Po mojem globokem prepričanju operiranje s predpostavko »Nema kredita« pomeni siromaštvo duha za one, ki so na vladi in upravljajo državo. Če je oblast v stanju, da upravičeno zajame vse socialno - ekonomske odnošaje svojih državljanov, potem ne sme nikdar odgovarjati, da nima kredita za tisto, kar je nujno za bitne interese in razvoj naroda, za pospeševanje splošnega gospodarstva in po njem za okrepitev države in njenega obstoja. Prizadeval sem si, da storim vse, kar je mogoče za stabilizacijo cen. Vlada je izdala potrebno uredbo, toda jaz sam ne morem vsega urediti. Vprav državni uradniki bi bili pozvani in dolžni, da budno kontrolirajo cene, kajti sicer je iluzorno vsako zvišanje plač, če se cene še nadalje povišujejo. Vabilo na IZREDNO ČLANSKO SKUPŠČINO UČITELJSKE' SAMOPOMOČI V LJUBLJANI zadruge z o. j., ki bo v nedeljo, dne 3. septembra 1940. v II. deški mestni ljudski šoli na Cojzovem grabnu v Ljubljani. — Začetek ob 9. uri. Dnevni red: 1. Nova pravila — prilagodena zakonu o gospodarskih zadrugah 2. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ta skupščina ob napovedani uri ne bila sklepčna, se bo vršila čez pol ure druga v zgoraj omenjenem prostoru in z navedenim dnevnim redom, ki bo sklepala v smislu § 36. brez ozira na število zastopanih zadružnikov. Predsedstvo Učit. somopomoči v Ljubljani, dne 15. avgusta 1940. Ivan Kocijančič s. r. Juraj Režek s. r. predsednik. podpredsednik. Vsebina: Ob zvišanju naših prejemkov. Izredne doklade. Izjava finančnega ministra g,, dr. Šuteja. Nerešeno vprašanje. Otvoritev podružnice Učiteljske knjigarne V Celju. LISTEK: Kako je učitelj Beda odfrčal v nebesa. Otvoritvene šol. konference in § 145. šol. z. Strokovni tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol. Tretji počitniški tečaj za učitelje strokovnih nadaljevalnih šol. Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Iz listov. — Učiteljska tiskarna. — Književnost. Izjava finančnega ministra g. dr. Suteja Po ekspozeju o novih proračunskih dvanajstinah za 1. 1940./1941. je dal finančni minister za tisk naslednjo izjavo: V novem proračunu sem zahteval od vlade, da mi dovoli znižanje materialnih izdatkov za 20 odstotkov. V proračunu 1939./1940. so bili materialni izdatki znižani za 10 odstotkov, v dvanajstinah za prve štiri mesce tekočega proračunskega leta za 15 odstotkov, v dvanajstinah za naslednjih osem mescev pa imam pravico, da zadržim pri materialnih izdatkih 20 odstotkov. Jaz sem moral poskrbeti, da najdemo na kakršen koli način potrebna sredstva, da se končno uredijo prejemki državnih uslužbencev. Na drug način se to ni moglo doseči. Vse, kar smo dobili, smo morali tudi izdati. Od 1. aprila dalje smo morali izdati za izredne izdatke (za podpore rodbinam vpoklicanih) 200 milijonov, sedaj zopet nadaljnjih 100 milijonov za nepričakovane izdatke. S prihranki, ki bodo doseženi pri materialnih izdatkih, bo ustvarjena rezerva, s katero bomo mogli izboljšati prejemke državnih uslužbencev. Najtežji mesci so minili in sedaj prihajajo boljši časi. Sedaj lahko objavite, da bo jutri ali pojutrišnjem izšla uredba, ki je že podpisana, o izredni dokladi državnim uslužbencem in upokojencem. Po uredbi bodo znašali efektivni izdatki 700 milijonov, za katere bomo našli pokritje s prihranki. Izredne doklade niso velike. Od njih so izključeni vsi državni usluž- benci od četrte skupine navzgor, dobivali pa jih bodo vsi državni uslužbenci do vključno pete skupine Izredne doklade so namenjene delavcem, nižjim in srednjim kategorijam državnih uslužbencev Za vsakega otroka bodo dobivali po 50 din mesečno izredne doklade, kar znaša skupno 285 milijonov po približni kalkulaciji. Izredne doklade za posamezne uslužbence bodo znašale 100 do 200 din; srednji in najnižji, ki jih je največje število, dobe več, višje kategorije pa manj. Znano mi je, da je mnogo državnih uslužbencev, ki so dobivali na roko komaj 600 do 800 din, a so oženj eni in imajo lepo število otrok. Znan mi je primer v Sarajevu, kjer je družinski oče 9 otrok, katerih enemu sem jaz celo boter in od katerih je najstarejši star komaj 16 let, dobival na mesec kot mojster v železniški delavnici komaj 740 din. S tem ni mogel živeti. Sedaj bo dobil 9 krat 50 din za otroke in še sam 200 din izredne doklade, tako dolgo, dokler bodo trajale sedanje izboljšan Tega nisem smel prej povedati, ker sem zahteval od vlade, da izda najstrožje u-krepe glede stabilizacije cen, da bi to malenkostno zvišanje prejemkov drž. uslužbencev vsaj nekoliko zaleglo. Jaz sem prvotno izključil tudi peto skupino, toda vlada je sklenila, naj se pri tem povišanju upošteva tudi peta skupina. Tako znaša sedaj povišanje letno 691 milijonov din. To pomeni, da moram vsak mesec dobiti novih 60 milijonov za uradnikom cd 8. do vključno 5. pol. skupine 150 uradnikom v 9. in 10. pol. skupini 200 uradniškim pripravnikom, ne glede na šol. kvalifikacijo 150 zvaničnikom 120 služiteljem 100 pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem, dnevničarjem, cestarjem in stalnim cestnim delavcem a) z mesečnimi bruto dohodki do 1000 din 100 b) z mesečnimi bruto dohodki od 1001 do 1400 din 120 c) z mesečnimi bruto dohodki od 1401 do 2600 din 150 Določbe prednjega odstavka ne veljajo za uslužbence finančne nižjim vojnim uradnikom 4. razr. nižjim vojnim uradnikom 3., 2. in 1. razr. ter višjim vojnim uradnikom 4. razr. uslužbencem direkcije rečne plovbe, državnih posestev na Belju in državne sladkorne tovarne na Čukarici a) uradnikom, pogodbenim uradnikom in honorarnim služiteljem s skupnimi mesečnimi dohodki do 1650 din, ne vračunajoč rodbinske doklade b) uradnikom, kontraktualnim uradnikom, honorarnim uradnikom s skupnimi mesečnimi dohodki od 1651 do 2600 din, ne vračunajoč rodbinskih doklad c) urad. pripravnikom, ne glede na šol. kvalifikacijo d) zvaničnikom e) služiteljem f) dnevničarjem z meseč. bruto nagradami do 1000 din g) dnevničar. z mes. bruto nagradami 1001 do 1400 din h) dnevničar. z mes. bruto nagradami 1401 do 2600 din Nerešeno vprašanje Ena izmed najprimitivnejših teženj v človeku je težnja po pravici. Največje nesreče med človeštvom so povzročila čustva zapostavljanja in krivice. Vojne, upori, revolucije, uboji iz maščevalnosti imajo svoj zarodek v krivici, ki je tlačila poedince ali cele narode. Vsa zgodovina je boj, je težnja k enakostne-mu, za vse enako pravičnemu življenju. Vsa književnost služi borbi med dobrim in zlim. Težnja k pravici je torej elementarna, nagonska sila v človeku, ki ga vodi preko predsodkov in najbrezobzirnejših borb k utešitvi užaljenega čuta. Vsa zadnja zgodovina nam kaže usodnost nenravnostnih in nesocialnih ukrepov. Države, na zunaj ogromne trdnjave, so se zrušile po nekaterih udarcih sovražnikovih. Kakor v mesečni bajki so se odigrali dogodki, nerazumljivi, a kruto resnični. Stvarnost je bil narod. Stvarnost je bil narod, ki je želel več pravice, a stvarnost je bil tudi narod, ki se je presitil. Takšen ni mogel in ni hotel držati orožja. Največji krivci pa so bili njegovi vodniki — oni, ki mu niso hoteli pravočasno dati plačila za delo, kot ga je zaslužil in ker mu radi lastne nenravstve-nosti niso mogli prikazati in ga napotiti k načrtnemu in pravemu delu ter k višjim, čed-nostnim idealom. Ako so vodniki »sol« naroda, potem mora biti »sol« dobra, a ne pokvarjena. Ako je pa »sol« slaba, zastruplja narod. Odkar je državno uradništvo izgubilo avtomatično napredovanje, so se zgodile poedi-nim državnim uslužbencem težke krivice. Že duh uredbe, s katero se ureja napredovanje po možnosti proračuna in po osebnem prev-darku resornega starešine, je nosil v sebi kal krivice in zapletov, ker ni bil obče pravičen in je bil namenjen v partizanska plačila. Tako se je tudi zgodilo. Dočim so nekateri uslužbenci, dobro ocenjeni, dobri narodni delavci in očetje številnih družin, čakali po 3, 4 in več let na zasluženo napredovanje, so mnogi mlajši, samski, mogoče tudi nedelavni, a partizani, napredovali po nekaj mescih čakanja. V resnici, tudi tem se ne more ničesar očitati. Dosegli so določeno število let v skupini in napredovanje je bilo upravičeno. Kajti duh uredbe je bil tak, da je dovoljeval izbirna napredovanja. Tako je uredba dosegla svoj smoter in radi svoje nenravstvenosti tudi zavajala uslužbence v nečednostno koristolovstvo, neznačajnost in strankarstvo. Ako so danes vsi čakajoči napredovali, s tem krivica ni popravljena. To nam pove čisto navaden račun. Ako je na pr. uslužbenec v 9. skupini čakal 3 leta dalje na 8. skupino, je zamudil leta za višjo skupino. Protežiranci, ki so v redu dosegli 8. skupino, imajo pravico že na 7. skupino, ko ima čakajoči komaj pravico na 8. skupino. Tako se danes dogaja, da bodo nekateri državni uslužbenci, ki so 2 ali 3 leta pozneje vstopili v državno službo ter jmajo manj službenih let, imeli višjo skupino, kakor pa uradnik, ki je po starosti, po šolanju ter službenih letih pred njimi. Tako bo uradnik z več službenimi leti gledal tovariše z manj službenimi leti, a v višji skupini. Rangna lista ni mogla in ne more v celoti popraviti storjenih krivic. Resnično, krivice so bile izvršene in dovoljene v duhu uredbe, ki jo je sprejelo narodno zastopstvo in ki so se vršile dolgo število let pod izmenjanimi resornimi vodji. A, ker krivica peče in žge, dokler ni popravljena, in ker tragična sedanjost žarko osvetljuje usodepolno odgovornost državnikov za narod, in ker mora biti vsem ideal pravica zmeraj in povsod^ je upravičena zahteva, da se to nepravilno stanje predrugači. Ker nikakor ne more biti, da bi imel mlajši po letih višjo skupino in ker rangna lista dosedanjih zapletenih napredovanj ne more povsem pravično rešiti, je edino umesten predlog, da naj se izda uredba, ki bo dovoljevala takojšen prestop v tisto skupino, ki po letih službe od praktičnega izpita dalje pripada, ne glede na to, kdaj je prizadeti dosegel sedanjo skupino. Tako bi se prešlo iz sedanjega abnormalnega podeljevanja napredovanj nazaj k avtomatičnemu napredovanju, ki naj stopi zopet v veljavo. To velja seveda za one, ki so brez lastne krivde in le radi slabosti odgovornih starešin čakali po krivici dolgo število let v nižji skupini. Priznati se mora, da bi ta ukrep izval v uradništvu zopet zaupanje v oblast in eksistenco, da bi uravnovesil in okrepil mnogo značajev, da bi s svojim pravičnim duhom vsem stanovom naroda dal moralno čvrstost, veselje in vero v pravičnost oblasti. Tako bi vsi, kakor jim po letih službe pripada skupina, imeli ustrezajoče mesto in plačilo ter ne bi bilo več toliko zavisti, strahu, sramu in laži v tovariških vrstah. Ko danes Francija išče v vrstah živih nad mrtvimi neštetimi trupli krivce poraza, se kakor pošast povsod reži dejstvo, da je živel narod svoje življenje, neznano njegovim vodnikom. Naj bosta sloga in pravica naše življenje v teh in bodočih dneh! Db. Otvoritev podružnice Učiteljske knjigarne v Celju Že več let je minilo, ko je bila prvič izražena želja, naj Učiteljska knjigarna otvori svojo podružnico v Celju. Toda bilo je preveč ovir, ki niso dovoljevale, da bi se takoj pristopilo k realizaciji izražene želje, a pozabljena ni bila. Učiteljska tiskarna je naše najmočnejše stanovsko gospodarsko podjetje in že to dejstvo samo ji daje pravico, a nalaga tudi dolžnost, da skuša z otvoritvijo svojih podružnic širom Slovenije olajšati stališče vsemu učiteljstvu, ki želi nakupovati v lastnem gospodarskem podjetju. In tako prihaja po letih za Mariborom tudi Celje. V soboto, 11. avgusta, ob /411. uri je bila v lepo urejenem lokalu celjskega Narodnega doma intimna otvoritvena svečanost nove podružnice Učiteljske knjigarne. Prostore nove podružnice je napolnilo učiteljstvo iz Celja in okolice. Prisotni so bili tudi predsednik upravnega odbora Učiteljske tiskarne tov. Michler, podpredsednik nadzorstva tov. Vr-hovec, predsednik sekcije tov. Kumelj, predsednik celjskega učiteljskega društva tov. Roš, zastopnik profesorskega zbora celjske gimnazije g. Stante. Celjsko gospodarsko in kreditno zadrugo je zastopal tov. Gobec. Otvoritvi sta med drugimi prisostvovala tudi upravnik Učiteljske tiskarne tov. Mrmolja in poslovodja knjigarne Mayr. Predsednik tov. Michler je ob otvoritvi pozdravil vse prisotne, predvsem tov. Kumlja, zastopnika profesorskega zbora g. Stanteta, tov. Roša in Gobca in je imel nato sledeči nagovor: Tesne gospodarske razmere, v katerih sc> živeli naši stanovski predniki, so jim že zgodaj narekovale, da so začeli misliti na samo-pomočne akcije ter na ustanove socialnega ter gospodarskega značaja. Vzporedno z razvojem idejne poglobitve v organizaciji, se je razvijala tudi gospodarska stran našega stanu. Bilo je pred 34. leti, ko so naši predniki ustanovili Učiteljsko tiskovno društvo ter še istega leta kupili bivšo Kleinovo tiskarno v Ljubljani in tako položili gospodarski temelj naši stanovski organizaciji. V zavesti in spoznanju, da je le v gospodarstvu moč, je zadruga stremela za napredkom tiskarne ter že leta 1910. sezidala v Ljubljani v Frančiškanski ulici enonadstropno tiskarniško poslopje, v katerem obratuje Učiteljska tiskarna še danes. Zavednost zadružnikov je stopnjevala razvoj tiskarne od leta do leta tako, da jo danes mirno štejemo med največja grafična podjetja Slovenije, ki ima tudi lastno izdelo-valnico zvezkov, lastno knjigoveznico ter fo- totehnični oddelek za izdelovanje svetlopis-nega papirja. Po končani svetovni vojni, ko je vse gospodarsko življenje tudi pri nas zaplulo z neverjetno silo in brzino, je tudi tedanje vodstvo tiskarne razumelo duh časa ter otvorilo v Ljubljani leta 1921. trgovino za knjige ter šolske in pisarniške potrebščine. Gospodarske razmere ter prilike so že 11 let pozneje zahtevale ter narekovale, da se je v drugem največjem mestu Slovenije, v prelepem Mariboru otvorila podružnica Učiteljske knjigarne. Da vsa ta podjetja uspevajo tudi danes kljub težkim gospodarskim prilikam, gre v prvi vrsti zasluga zrelosti organiziranega uči-teljstva, ki se je oklenilo svojega podjetja z vso ljubeznijo in skrbjo za njegov napredek. V zavesti, da bo tiskarna kot največja gospodarska ustanova organiziranega učiteljstva Slovenije res lahko služila občim interesom učiteljskega stanu in naroda ter v izdatni meri podpirala gmotno in moralno našo stanovsko organizacijo, iz katere potrebe je izšla, je vsakokratno vodstvo delalo z viso silo za napredek in razvoj podjetja. Tudi sedanji upravni ter nadzorni odbor sta v istem stremljenju sklenila na skupni seji meseca maja, da se pristopi k otvoritvi podrtlznice Učiteljske knjigarne v Celju in to iz razlogov, ker so podani zadostni gospodarski pogoji in drugič, da se ugodi dolgoletni želji tukajšnjega kakor tudi okoliškega učiteljstva. Po ugotovitvi teh dejstev mi je danes kot tačasnemu predsedniku Učiteljske tiskarne dana prijetna dolžnost in čast, da v prelepem mestu Celju otvarjam podružnico Učiteljske knjigarne z željo in v pričakovanju, da bo to naše novo podjetje našlo v učiteljskem stanu kakor tudi v celjskem občinstvu ter v okoliškem ljudstvu prijeten odmev v zavesti, da smo in tudi vedno bomo učitelji delali za gospodarski in kulturni dvig našega naroda, iz katerega smo izšli in kateremu dajemo prve temelje znanja in omike. Takoj nato je povzel besedo predsednik sekcije tovariš Metod Kumelj, ki je izvajal nastopne misli: »Z otvarjanjem svoje knjigarne v Celju zaključuje Učiteljska tiskarna pomembno razdobje svojega dela. Otvoritev podružnice ni pomemben dogodek samo za Učiteljsko tiskarno, nego tudi za učiteljsko organizacijo in za celoten učiteljski stan. Učiteljske gospodarske in socialne ustanove so tako tesno povezane z učiteljsko organizacijo in ta z njimi, da občutimo vsak uspeh in napredek teh ustanov za organizacijski uspeh in napredek in obratno. Današnja slovesnost ni tiste vrste slovesnost, ki jo obhajajo ob otvarjanju svojih lokalov zasebna trgovska podjetja, kajti Učiteljska tiskarna ni podjetje, ki bi služilo po-edincu. Tudi Učiteljska tiskarna ni sama sebi namen. Kot javna ustanova služi javnosti in prispeva znaten delež k slovenskemu kulturnemu življenju. V prvi vrsti pa je njena naloga, služiti učiteljskemu stanu s tem, da dviga njegov ugled in pomaga pri delu in stremljenju za njegovo socialno okrepitev in gospodarsko osamosvojitev. Zato pomeni današnji dan za nas važen stanovski praznik. Ni politike brez gospodarske politike, zato tudi ni stanovske politike brez trdne gospodarske osnove. To spoznanje je vstalo zelo zgodaj tudi v učiteljskih vrstah. Delo učiteljske organizacije je bilo problematično, dokler se ni naslanjalo na stanovske gospodarske ustanove. Te so začele zato rasti druga za drugo že kmalu po ustanovitvi skupne slovenske učiteljske organizacije. Danes imamo slovenski učitelji lepo vrsto gospodarskih in socialnih ustanov. Najpomembnejša med njimi pa je Učiteljska tiskarna. Kakor vse druge naše ustanove, se je tudi Učiteljska tiskarna rodila v boju učiteljske organizacije za boljšo usodo stanu. Tiskarne, v katerih je organizacija po letu 1900. tiskala svoje glasilo, so si jele bolj in bolj lastiti pravico vpliva na smer organizacijskega tiska. Organizacija je bila ovirana, v lastnem listu opredeljevati do učiteljskih in šolskih vprašanj svoje stališče po svojih pogledih. Te razmere so jo prisilile, da je začela misliti na lastno učiteljsko tiskarno. Odkar učitelji to tiskarno imamo, smo postali glede organizacijskega tiska popolnoma ne-zavisni. Tiskarna znači zato za nas tudi svobodo v borbi. Tiskarna je naše največje in najjačje gospodarsko podjetje. Učiteljska organizacija in učiteljski stan stavljata prav radi tega nanjo največje upe. Njena naloga bo, da bo po okrepitvi svojega lastnega gospodarstva neposredno služila organizaciji pri njenem stremljenju za socialno zavarovanje stanu. Učiteljstvo potrebuje zdravstvenih domov, okrevališč in zdravstvenega zavarovanja. Iz lastnih sredstev si poedinci in stan kot celota tega ne moremo oskrbeti, od drugod pa nam ni pričakovati pomoči. Pri ustvarjanju tega smotra nam bo morala služiti Učiteljska tiskarna. Zaradi tega, in da ta smoter čim prej dosežemo, je stavila učiteljska organizacija ves svoj aparat v službo tiskarne. Sekcija, sreska društva in vsi člani delamo požrtvovalno za njen prospeh. Današnji dan pa je pomemben še v nekem drugem pogledu. Otvarjamo podružnico Knjigarne v Celju, v mestu, ki je imelo v učiteljski organizaciji važno vlogo in ima v njeni zgodovini poseben pomen. Iz Celja je izšla iniciativa za skupno slovensko učiteljsko organizacijo na zvezni osnovi, celjsko učiteljsko društvo je bilo, ki je izvršilo vse priprave za njeno ustanovitev. Po 52 letih dobiva to društvo z otvorjeno podružnico viden spomenik dolgoletnega vzajemnega in naprednega dela slovenskega učiteljstva, ki naj ga sprejme kot zunanji vidni znak naše zahvale. Podružnica je ustanovljena, prvo razdobje dela je s tem končano, začenja pa novo razdobje in s tem nove skrbi. To so skrbi za uspevanje podjetja. Delo prehaja sedaj v prvi vrsti na vas, tovarišice in tovariši iz Celja in njegove bližje in daljnje okolice. Bodite temu novemu, najmlajšemu skupnemu podjetju zvesti, navežite se nanj, kot bi bilo naša osebna last. Doslej ste požrtvovalno delali, delajte še v bodoče tako. Vsa naročila naslavljajte nanj, vse osebne nakupe izvršite pri njem.« Kako je učitelj Beda odfrčal v nebesa Učitelj Beda je bil skromen človek. Životaril je v svojih dveh sobah, od katerih mu je ena služila za učilnico, druga pa za stanovanje. Čez dan so v učilnici skakali razposajeni in neumiti otroci, ponoči pa so se podile in cvilile lačne miši, ki so zaman iskale hrane v prazni hiši. Ženo je imel mirno in pohlevno, ki je samo od časa do časa razbila na njegovi glavi kak cvetlični lonec ali zlomila kako ku-halnico. Pa je bila gospa blagega srca in je izbrala le manjše lončke in lomila na možičku le stare in trhle kuhalnice. Sploh je bil dom učitelja Bede nad vse prijazen in idiličen. Pa se je kljub temu nekega dne oglasil pri učitelju — o groza — vaški policaj in rekel: »Hop, Cefizelj!« Mož postave je z mrkim očesom premeril zbeganega učitelja, na čigar glavo se je vsula toča primernih psovk in očitkov, ki jih je oko postave tako rekoč kar sipalo iz rokava. Obdolžilo ga je neznosnega škripanja, ki da prihaja iz njegovega stanovanja. »Kaj iz...?« Da, iz njegovega stanovanja. Pa ne samo podnevi! O ne! Tudi ponoči! Vedno! Brez prestanka! In ta hrup se stopnjuje. Postaja tako nezhosen, da se bodo celo sosedje morali izseliti iz svojih domov. Saj to ni tak navaden ropot, recimo, kot razbijanje, vpitje, neugnano, razbrzdano petje ali podobno nedolžno kaljenje miru. O, Bog varuj! To je tako nekako kot škripanje, moreče, nepretrgano, ubijajoče škripanje, kot bi nekdo brez prestanka in nehanja vlekel iz globokega vodnjaka vedro, na stari, zarjaveli verigi, pripeti na nenamazan škripec, ali kot bi grešne duše škripale z zobmi o peklenskih mukah. In temu mora biti konec! In basta! Po vseh pravilih in paragrafih. Naj gospod učitelj ukrene, kakor ve in zna, to bodi njegova skrb, a nehati se mora! Če ne...! Beda se je medlo nasmehnil in ponižno pokimal. Mogoče bi nekoč, pa temu Je že dolgo, prijel stražnega moža postave lepo za ramena in mu dejal: »Veš, bratec, tebe to prav nič ne briga! V svojem stanovanju jaz počnem, kar se mi zljubi, pa zbogom«, toda gospod Beda je bil učitelj. Zelo discipliniran! Mnogo bolj kot trop njegovih neugnanih učencev, nad katerimi je vihtel svojo koščeno pest v razcefra-nem rokavu. Molčal je, ker se je pač čutil krivega. Ponižno in z neko medlo obljubo o poboljšanju je odpustil oko postave. Hm, škriplje. Seve, kaj ne bi škripalo. Pa on, Beda, se je temu že privadil. On tega ne sliši več. Kot zdravnik, ki stopi v bolniško sobo s tridesetimi posteljami ne čuti smradu, tako on ni več čutil in slišal tega škripanja. Človek otopi. Otopi mu sluh, okus, tip in vonj, no, da ni tudi vest. Seveda škriplje. Ljudje božji, kaj ne bo škripalo? Samo poslušajte, prosim. Škriplje omara tam v kotu, škriplje v njej ženin plašč, ženina nedeljska obleka. Škrip-ljejo njegove pumparice, zapestna ura in goj-zerice. Škriplje njegov klobuk in kravata. In mesečne knjižice raznih dobaviteljev škripljejo z mamutovskimi zobmi. »Plačaj, plačaj, plačaj!« Če ne, na čistem poletnem nebu se namesto zloglasnega bombnika prikaže — paragraf. In da bo mera polna, škriplje stara, podarjena zofa, a ta le zaradi izrabljenih vzmeti. Škripljejo nenamazana vrata, škriplje postelja in škripljejo stara, polomljena pol-kna, zibajoč se v nočnem vetru. Še osemmesečno dete škriplje, čeprav še nima zob, saj še krst ni plačan. Da, če se na vse to spomni učitelj Beda, ga prime sveta jeza, da bi še on začel škripati z zobmi, če bi jih imel. Ves nemiren se obrača v postelji. Pa se oglasi nežen glasek na drugi strani postelje: »Kaj je zopet?« »Davi je bil pri meni policaj. Veš, zaradi škripanja.« »Bah, da le ni bil eksekutor. Škripanja smo že vajeni.« »Da, toda baje se zaradi tega škripanja že vsa vas jezi.« »Tepci. Ali smo mi krivi, da smo na svetu?« Vsak dan je hodil mimo njenega okna, kjer se je gospodovalno košatila ona kraljica njegovih sanj. Požiral jo je z lačnimi očmi. Nešteti vzdihi so se mu vili iz upadlih prsi, da, celo odo je spesnil o njej v tistih bridkih, neskončnih nočeh. »O, ti najslajša, ti krasna, edinstvena«, je stokal v svoji zaljubljeni blodnji. A ona je ostala ista, toga, brezčutna, hladna, vedno enako oddaljena od njega. Vedno nedosegljiva. In zopet se je ponoči premetaval po postelji in v spanju blebetal: »Tebe dobiti, tebe imeti in zate umreti.« »Babjek nemarni!« se je oglasil zopet mili glasek onkraj postelje, da se je Beda stresel in prebudil iz svojih rožnatih sanj. »Že zopet ti kakšno žensko krilo po glavi hodi, ti sestradani osel.« In učitelj Beda je sedel na posteljo in žalostno odkimal: »Oh, saj ni punca, saj je — šunka.« Čudo prečudno! V učiteljevem stanovanju je škripanje počasi ponehavalo. Po malem. Najprej so nehale škripati obleke, ker so se pač raztrgale. Potem je nehala škripati omara. Ker je ni bilo več, zato. Učitelj Beda je dejal, da jo je prodal, ker je bila črviva. V resnici so mu jo prodali na dražbi. No, potem so se vrstile druge stvari. Tako je šlo lepo počasi, vsaka stvar ob gotovem času. In kmalu je z majhnimi izjemami nastal v učiteljevem stanovanju blagodejen mir. Vaščani so se oddahnili in oko postave se je pri maši bahato nastavljalo občudujočim pogledom, češ: »Vidite, kaj jaz zmorem!« Nastalo je splošno zadovoljstvo, le učitelj Beda je hodil še nadalje s pobešeno glavo in drsajočimi koraki. A bil je že tako suh, da je izgledalo, kot bi hlače same hodile. In istega dne, ko je v šoli poginila poslednja miš zaradi lakote, se je učitelj Beda odpravil na svoj križev pot. Najprej je stopil k trgovcu s špecerijskim blagom. Dejal mu je: »Poglejte, gospod, tako in tako je, lakota je huda stvar, saj bom poravnal vse do^ zadnje pare«, itd. Trgovec se je namrdnil, puhnil vanj dim fine cigarete in narisal s prstom po zraku veliko ničlo. »O«, je vzdihnil učitelj Beda in se je napotil naprej. Prišel je k mesarju in mu tako govoril: »Poglejte gospod. Tako in tako je. Lakota je huda stvar. Saj bom vse ...« Še preden je končal, je gospod mesar narisal s prstom po zraku veliko ničlo. »O«, je zastokal učitelj Beda in se napotil dalje. Prišel je k peku in mu začel tako: »Poglejte gospod, tako in tako. Lakota je .. !« In že mu je strašna roka gospoda peka pred nosom narisala tretjo ničlo. »0«, je zavzdihnil in zašibila so se kolena učitelju Bedi. In ko se je zvečer vrnil domov, ga je dočakala žena. »No, kaj si opravil? Kaj so ti dejali?« »O, o, o, o, o, o«, je zatulil Beda kot sibirski volk, kadar voha plen. »Kaj, kako? Vprašam te, kaj so ti dejali naši liferanti?« »O, o, o, o, o, o, o, o, o, o«, je zadonelo še bolj turobno iz izmučenih prsi. »No, sedaj si še znorel pa pri tej draginji«, je hladnokrvno dejala žena in se odpravila spat. Zunaj je bila zelo viharna noč. Učitelj Beda ni mogel spati. Ko je v hiši utihnilo, se je dvignil z ležišča in zbežal v gozd. Kmalu je našel zapeljivo vejo. Odpel si je jermen in ga potegnil iz hlač. A v tem se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Zatulil je veter, dvignil našega ubogega junaka, ki je bil pozabil, da zaradi nenavadno majhne teže ne sme na burjo, in ga ponesel s seboj živega v nebo. . « * ___r— . ■ —— USTANOVNO SKUPŠČINO delniške DRUŽBE »UČITELJSKA TISKARNA D. 2>.« s sedežem v Ljubljani, ki se bo vršila v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, dne 15. septembra 1940, ob 10. uri dopoldne DNEVNI RED: 1. Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in končnoveljavni določitvi družbenih pravil, kakor jih je odobrila kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, 2. volitev članov prvega upravnega odbora, 3. volitev članov nadzornega odbora in dveh namestnikov, 4. slučajnosti. Za: Učiteljsko tiskarno, r. z. z o. z.: V Ljubljani dne 2. avgusta 1940. Mic&ler Ivan, G rum Rado, Napakof Josip, Likar Jela, Štraus Karel Svoj govor je zaključil predsednik sekcije s kratkim nagovorm na predsednika tiskarne tovariša Ivana Michlerja. Izrekel je njemu in vsemu vodstvu Učiteljske tiskarne v imenu sekcije in v svojem osebnem imenu zahvalo in priznanje za dosedanje delo in čestitke k otvoritvi podružnice. Čestitke je končal z željo, naj se podružnica, ki je danes zaživela, razvije, raste in cvete v čast in korist učiteljskega stanu. V imenu profesorskega zbora celjske gimnazije je pozdravil otvoritev g. prof. Stan-te. V svojem nagovoru je poudaril prepričanje, da bo z otvoritvijo podružnice Učiteljske knjigarne v Celju ugodeno tako celjskemu občinstvu kakor tudi mladini. Še prav posebno bo ta nova trgovina priročna gimnazijskim dijakom, ker je prav v neposredni bližini gimnazije. Predsednik Celjskega učiteljskega društva tov. Roš je poudaril, da je baš Celjsko učiteljsko društvo za Ljubljanskim najmočnejše. In tudi to ni najmanjši vzrok, da je bila že pred leti izražena želja po otvoritvi podružnice Učiteljske knjigarne v Celju. Danes, ko je ta podružnica odprta, je izpolnjena tudi dolgoletna želja učiteljstva iz Celja in vse okolice. Zato je pa tudi prepričan, da se bodo podjetja oklenili prav vsi z ljubeznijo, kar bo tudi zagotovilo podjetju uspeh. Toda otvoritev nove podružnice ni pomembna samo iz gospodarskega, marveč tudi iz organi-začnega stališča, kajti nova podružnica v Celju bo tudi viden dokaz visoke stanovske zavesti med učiteljstvom. V odsotnosti predsednika Voglarja, je v imenu Celjske učiteljske gospodarske in Učiteljski sveti se bodo sestajali k otvoritvenim konferencam večinoma že koncem avgusta ali pa najpozneje 1. septembra. V smislu § 145. šol. zakona je naloga učiteljskega zbora, da pripravi takrat vse potrebno za šolsko delo. Izbira šolskih potrebščin, določevanje šolskih knjig in učil — vse to spada v kompetenco učiteljskega kolektiva. Potrebno je, da to posebno poudarimo, kajti vedno se dogajajo še primeri, da se vse priprave izvedejo ex presidio, t. j. po svobodni volji šolskega upravitelja. Smo načelno za svobodni izraz posameznika, vendar priznavamo večjo važnost skup-nostnemu sklepu, kar je vplivalo odločilno tudi na zakonodajalca. Iz konkretnih primerov preteklega šolskega leta vemo, da kljub določbam v šolskem zakonu kolektivno mišljenje učiteljskih zborov ni prišlo do svoje veljave. To velja zlasti za naročilo šolskih knjig! Zgodilo se je, da je bil učiteljski zbor odločno za uvedbo šolskih knjig iz Učiteljske tiskarne, ki je del naše stanovske organizacije. Šolski upravitelj X. je zagovarjal uvedbo knjig iz B. založbe, kar mu kot neorganiziranemu članu stanovske organizacije ne more nihče zameriti. Pač pa ni bilo pravilno, da je kljub večinskemu mnenju kreditne zadruge pozdravil otvoritev podružnice tov. Gobec, ki je naglasil, da je to druga učiteljska gospodarska ustanova v Celju. Prepričan je, da se bo tudi ta prav tako lepo razvijala in uspevala kot prva. Končno je ponovno povzel besedo tov. Michler, ki se je zahvalil tov. Pogačniku in Gobcu, kajti na njiju ramenih je ležalo glavno breme vseh predpriprav za otvoritev te nove podružnice Učiteljske knjigarne. Nato se je obrnil k poslovodkinji podružnice gdč. Brenkovi s sledečimi besedami: Gospodična poslovodkinja! Izročam Vam ključe nove podružnice ter Vas prosim, da posvetite prospehu in razmahu knjigarne v Celju vso svojo ljubezen in sposobnost. Bodite uverjeni, da Vam bo stala centrala v Ljubljani ob strani ter Vaše delo vsestransko podpirala, da bo kupujoče občinstvo zadovoljno s postrežbo, blagom in cenami. Vsi prisotni so si nato ogledali lepo in moderno urejeni lokal in vso bogato zalogo blaga ter izrazili prepričanje, da spada nova trgovina med najlepše trgovske lokale v Celju. Iz posameznih govorov, kakor tudi iz pripomb mnogih tovarišev, ki so prisostvovali otvoritvi nove podružnice, je bilo slišati, da je s to otvoritvijo ugodeno že večkrat naglašeni želji in potrebi učiteljstva iz Celja in vse okolice, kakor tudi onega iz Savinjske doline. Prepričani smo zatorej, da bo prav to tudi spodbuda, da bo vse učiteljstvo to novo podružnico tudi podpiralo in v njej nakupovalo, kajti le na ta način bo mogoč razvoj in obstoj tega našega novega stanovskega gospodarskega podjetja. učiteljskega zbora sam uveljavil mnenje manjšine, t. j. uvedene so bile knjige iz B. založbe. To je proti določilu § 145. šol. zakona in je pritožba učiteljskega zbora povsem upravičena. V nekem srezu je odločilno vplival na naročila šolskih knjig celo sreski šolski nadzornik. Tega šolski zakon ne predvideva! Vsak tak primer je iz šolsko-pravnega stališča — nepravilen. Naša organizacija si je nadela nalogo, da smatra »Učiteljsko tiskarno« kot sestavni del stanovske skupnosti. Zato se bo vedno zavzemala za enakopravnost z drugimi založbami ! Nikdar in nikoli ne moremo dopugtiti, da bi naj slovensko šolstvo »uži-malo« monopol kakšne privilegirane založbe! Enaka pravica za vse! Ne zahtevamo pred-pravice zase, zahtevamo le upoštevanje zakonskih predpisov, ki delijo pravico enakomerno in pošteno! Našim članom priporočamo, da ob otvoritvenih konferencah dobro premotrijo razloge za uvedbo novih knjig. Pri tem naj poleg pedagoško - didaktičnih razlogov upoštevajo tudi svojo stanovsko zavest po načelu »Svoji k svojim!« UČITELJSKI DOM r. z. z o. z., MARIBOR VABILO na VIII. redni letni občni zbor Učiteljskega doma, r. z. z o. z. v Mariboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. septembra 1940., ob 9. uri v penzionatu v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o lanskem občnem zboru. 2. Poročila uprave o delu v letu 1939./1940. 3. Poročilo kuratorija penzionata za leto 1939./1940. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku za leto 1939./1940. 6. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 7. Volitve načelstva, nadzorstva, kuratorija in razsodišča. 8. Predlogi. 9. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil po § 33. pravil četrt ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število zastopanih članov. Maribor dne 15. avgusta 1940. Miloš Ledinek, načelnik. Štefan Blažič taj. HRANILNI IN POSOJILNI KONZORCIJ, kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljani, javlja, da bo v ponedeljek, 2. septembra 1940., ob 19,30. uri v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani izredni občni zbor s temle zborovalnim redom: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Sprejem novih pravil po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. IX. 1937. 3. Sprejem pravilnika o spremembah obstoječih zadružnih predpisov z ozirom na prilagoditev novim pravilom. 4. Reševanje pritožb in prelogov, ki se morajo pismeno sporočiti upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom. 5. Slučajnosti. Če občni zbor ob 19,30. uri ne bo sklepčen, bo pol ure pozneje v istih prostorih za rešitev istega zborovalnega reda nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih zadružnikov. — Pedagoški tečaj za učitelje bo od 19. do 24. t. m. v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Pričetek tečaja bo v ponedeljek, 19. t. m., ob 9. uri. Pred pričetkom naj se vsak udeleženec prijavi pri vhodu v dvorano in plača prijavnino. Odbor pedagoškega društva. — Enoletni tečaj za otroške vrtnarice se bo vršil v prihodnjem šolskem letu na državnem učiteljišču v Ljubljani. V tečaj bo sprejetih 20 do 30 kandidatk, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da so stare najmanj 17 let; 2. da so dovršile 4 razrede srednje ali meščanske šole in opravile nižji tečajni izpit oziroma završni izpit; 3. da so lepega vedenja; 4. da so zdrave; 5. da imajo lep glas in dober posluh. Pogoje pod točkama 4. do 5. se ugotovi pri zdravniškem pregledu ob sprejemu. Prvenstveno bodo sprejete kandidatke, ki so dovršile gospodinjsko šolo. Kandidatke, ki tri mesce po sprejemo pokažejo, da niso primerne za otroške vrtnarice, se odpustijo iz tečaja. — Prošnje za sprejem, kolkovane s kolkom za 10 din, je poslati ali osebno vložiti na ravnateljstvu državnega učiteljišča v Ljubljani do 11. septembra t. 1. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list; 2. izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu oziroma završnem izpitu v izvirniku; 3. nravstveno izpričevalo'; 4. kratek življenjepis. — Kandidatke, ki so dovršile še kake druge šole ali tečaje, naj priložijo potrdila tudi o tem šolanju. Vse priloge morajo biti kolkovane s kolkom za 4 din, ako niso že od izdajatelja višje kolkovane. — Ravnateljstvo. —^ Sprejem v I. letnik državnega učiteljišča v Ljubljani. V I. letnik drž. učiteljišča v Ljubljani bo sprejetih po naknadnem odloku ministrstva prosvete 80 učencev in 40 učenk. Vabimo posebno učence gimnazij in meščanskih šol, da se prijavijo za sprejem na učiteljišče. Prošnje, kolkovane s kolkom za 10 din, s priloženim krstnim listom in izpričevalom o opravljenem nižjem tečajnem izpitu oziroma završnem izpitu je vložiti osebno ali po pošti pri ravnateljstvu do 14. avgusta. Sprejemni izpiti bodo pričeli 28. avgusta ob pol osmih zjutraj po razporedu, ki bo objavljen 27. avgusta na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo. — Od zvišanih kreditov proračunskih dvanajstin v prosvetnem resoru, ki dobi 62 milijonov, gre za slovensko univerzo 1,78 milijona din osebnih in 322.000 din stvarnih kreditov, za predavalnico novih medicinskih semestrov pa je priznanih 400.000 din. Pri strojnem institutu je odpadla anuiteta 173.000 din, hidrotehničnemu laboratoriju pa je dodan kredit 33.000 din in Domu visokošolk 17.000. Za glasbene šole v Ljubljani je določenih: akademiji 423.000, srednji šoli 524.000 din po-viška. Za narodno gledališče se je povečal kredit s 620.000 din, najeti pa sme en milijon posojila na račun gledališkega dinarja. Zvišali Strokovni tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol Že tri tedne je v Mariboru v samostanu tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol. Okrog 30 učiteljic iz vseh delov Slovenije se je zbralo v Mariboru in žrtvovalo svoje počitnice, da pridobi nekaj strokovnega znanja in poglobi svoj študij v probleme kmečkega in gospodinjskega dela. Namen teh strokovnih tečajev, ki jih prireja kr. banska uprava, je uspobitev nase učiteljice za vodi-telj ice gospodinjskih tečajev na deželi. Gospodinjski tečaji so v zvezi s kmetij-skimi-nadaljevalnimi šolami dovršili že ogromno in važno nalogo na našem podeželju in so te prepotrebne ustanove, brez katerih ne bi smela biti nobena vas, preobrazile že marsikateri kraj. nogah gospodinjstva. Posebno važen je praktičen pouk v kuhanju, kar je dandanes važen problem za vsako kmečko dekle. Kaj pomaga kmečkemu dekletu, če ima vse, kar rabi za kuho, če pa ne zna jedil pripraviti. Učiteljice, absolventke tega strokovnega tečaja, bodo sedaj lahko v gospodinjskih tečajih pokazale praktično kuho. Upamo pa, da bo letos, ko je banska uprava organizirala dvomesečni strokovni tečaj za učitelje kmetijskih nadaljevalnih šol ter 5 tedenski strokovni tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol, vzgojila dovolj strokovno naobraženih učnih moči obojega spola, da bo naše podeželje v letošnjih zimskih mescih polno teh važnih vzgojnih ustanov, v katerih se bodo vzgajali sinovi in hčerke našega slovenskega kmeta. Otvoritvene šolske konference in § 145. šolskega zakona (K vprašanju: Kdo določa šolske knjige?) np ■ •• V»| (VI • j V • v»| 1« tretji počitniški tečaj za učitelje strokovnih nadaljevalnih šol Po vseh mestih Slovenije, pa tudi po vseh večjih krajih imamo strokovne in obrtne nadaljevalne šole. To šolstvo se je po vojni še prav posebno naglo razvijalo in doseglo res lepo in za naš narod dostojno višino. Za raz voj obrtnega odnosno strokovnega nadaljevalnega šolstva ima glavno zaslugo ljudsko-šolsko učiteljstvo, ki je tekom let žrtvovalo svoje počitnice in se posvečalo strokovni izobrazbi, da je moglo uspešno delovati za dvig našega obrtnega naraščaja. Vedno smo nagla-šali in to ponovno poudarjamo, da so vse nadaljevalne šole — bodisi obrtne, strokovne, kmetijske ali gospodinjske, le nadaljevanje ljudske šole, seveda pa mora biti učiteljstvo za take vrste šol še posebej izobraženo. Prav ima oni, ki trdi, da more edino ljudskošolski učitelj uspešno širiti izobrazbo med kmečko in obrtniško mladino, ker ve, kakšno podlago ima ona iz ljudske šole, in da je na napačni poti tisti, ki meni, da kaže ravnati z obrtnim vajencem po istih načelih, kakor s študentom srednjih šol. Pred kratkim se je na Tehnični srednji šoli končal 3 letni risarski tečaj, ki se je začel že pred tremi leti, in so kandidati predelali snov v treh zaporednih letnih tečajih. Tečaj, ki se je začel v začetku junija 1937., je trajal skupno 21 tednov, to je po 7 tednov na vsake velike letne počitnice. Tečajniki, ki so bili po večini iz vrst ljudskošolskega učiteljstva, so žrtvovali tri leta zaporedoma svoje počitnice, da so razširili svoje znanje za pouk na strokovnih nadaljevalnih šolah, ker se zavedajo, da je njihovo sodelovanje za napredek slovenskega obrtnika nujno potrebno. V začetnem tečaju je bilo 27 kandidatov, naslednje leto 25, letos zaradi orožnih vaj le 21 učiteljev iz vseh večjih krajev Slovenije. Tečajniki so se vzdrževali ob svojih stroških v Ljubljani, tečaj pa je v glavnem omogočila kr. banska uprava, podprla pa ga je tudi zbornica za TOI. Tečajniki so se v predavanjih seznanili s strokovnim risanjem za vse panoge našega obrtništva. Prvo leto so se poglobili v oblačilno obrt, drugo leto v strojno risanje in elektrotehniko, letos pa v stavbarstvo. Vodstvo tečaja je bilo v rokah inšpektorja za obrtni pouk g. Prešla, razrednik je bil vsa tri leta prof. Stanko Kline, poučevali pa so še gospodje: Brenčič, Dolak, inž. Hacin, inž. Fatur, inž. Kregar, Knafelj, inž. Premelč, inž. Skočir, Steinman, inž. Treo in Žnidaršič. Tečajniki so odšli tudi na nekatere poučne izlete. Splošne vesti so se osebni krediti in število uslužbencev v prosvetnih ustanovah, za dopolnitev zbirk pa bodo plačevali dijaki odslej po 10 din na leto. — Iz novega proračuna. Ker je bilo nastavljenih 150 novih suplentov in okoli 150 profesorjev na meščanskih šolah ter 300 novih učiteljev, so se zvišali izdatki prosvetnega ministrstva za 96,3 milijona din. — Sprejem slušateljev na Višjo pedagoško šolo v Beogradu. V Službenih novinah št. 171 od 29. julija je objavljen razpis za sprejem slušateljev(ic) na Višjo pedagoško šolo v Beogradu.. Sprejetih bo 40 slušateljev v 1. letnik odseka za meščansko šolske učitelje. Od tega števila odpade 15 na dravsko banovino. Prošnje je treba vložiti do 26. avgusta. Pogoji so razvidni iz omenjene številke Službenih novin. — 15-letnica mature! Tovarišice, matu-rantinje mariborskega ženskega učiteljišča šolskih sester 1925.! V soboto, 24. avgusta 1940., ob 3. uri popoldne sestanek v kavarni Astoria (Grajski trg). — Vsaka naj javi čimprej svojo udeležbo tovarišici Danici Županovi, Maribor, Tržaška cesta 46. — Maturanti goriškega učiteljišča 1. 1915.! Naša 25-letnica mature je tu! Ali se ne bi v ta namen kje sestali, da preštejemo svoje vrste —1 Šolske razmere v Savinjski dolini je naslov članku v »Slovencu« od 13. avgusta, v katerem ugotavlja: Za neoviran in uspešen pouk so potrebni primerni šolski prostori. Včasih je ljudstvo z velikimi žrtvami in ponosom zgradilo lepa, za tiste čase moderna poslopja, ki so ustrezala vsem potrebam, danes pa je gotovo, da ne morejo več temu namenu povsem služiti. V Spodnji Savinjski dolini manjka več šolskih poslopij, okrog 25 učilnic in stranskih prostorov, da ne govorimo o stanovanjih, ki jih primanjkuje tudi okrog 60. V delavskem kraju Liboje, kjer obiskuje šolo okrog 200 otrok, ki so stlačeni v dveh tesnih, mračnih in vlažnih učilnicah, imamo štirirazredno šolo z dopoldanskim in popoldanskim poukom. Šolsko poslopje niti najmanj ne ustreza ne zdravstveni in ne vzgojnim zahtevam. Že več let se bije boj za primerno novo šolsko poslopje, ki bi vsaj približno ustrezalo nujnim potrebam prave šolske vzgoje. Upamo zato, da bo to pereče vprašanje v kratkem času rešeno, saj razmere že kar vpijejo po rešitvi. Neznosne so tudi šolske razmere v Matkah pri Št. Pavlu pri Preboldu, ki. je vendar industrijski kraj. Že več let je namreč tam ustanovljena šola, ni- in obudimo stare spomine? Tov. Lavrenčič je mnenja, da bi se sestanek vršil v Celju, ki je nekako središče. Prosim, naj se še kdo oglasi s kakšnim predlogom! — Lazar Tome, šolski upravitelj v Razvanju pri Mariboru. — Državna moška obrtna šola za pletar-stvo v Ptuju sprejema učence obojega spola v 1. razred najdalje do 5. septembra t. 1. Ta šola ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom. Naloga te je, dajati učencem poleg obče vzgoje teoretično in praktično izobrazbo v pletarstvu in vrbogojstvu in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pomaga po dovršeni triletni učni dobi do zaslužka, ako ne bi mogli izvrševati ple-tarstva na svojih domovih. Vse šolske potrebščine prejemajo učenci na zavodu brezplačno. Pridnim podpore potrebnim učencem, se bodo po možnosti preskrbele podpore za vzdrževanje. — Vsa podrobnejša pojasnila daje upraviteljstvo šole. — Mariborski maturanti 1. 1909. — Ob 30-letnici smo se dogovorili, da se sestanemo letos v Ljutomeru. Vabim vas torej za soboto 24. t. m. ali nedeljo 25. t. m. Oglasite se torej na moj naslov, ali pridete ali ne. Opozorite se med seboj na moj poziv Podrobnosti javim pozneje. Jan Baukart. ma pa šolskih prostorov, zato tudi še ni odprta. Ako bi bili pod drugačnim' podnebjem, bi se lahko pouk vršil celotno v naravi, tako pa morajo otroci predaleč dan za dnem, v vsakem vremenu hoditi v šolo v Št. Pavel. Koliko časa pri tem zapravijo, kako se lahko moralno pokvarijo, da ne govorimo o večjih stroških staršev na obleki, obutvi in perilu otrok. Umevno je, da v takih primerih tudi šolski uspehi ne morejo biti povoljni. Vsi ti razlogi naravnost silijo za čimprejšnjo gradnjo šolskega poslopja. V hriboviti Mariji Reki v isti občini kličejo razmere po zboljšanju tamkajšnje šole. Potrebna je prezidava šolskega poslopja, obenem pa tudi razširitev šole iz enorazredne v dvorazredno. Otrok je namreč več kakor dovolj in sicer okrog 90. — Po ureditvi razmer kliče tudi Galicija pri Celju, ki ima samo eno učno moč, a tri oddelke in 190 otrok. Zato prosimo pristojno oblast in šolsko nadzorstvo v Celju, da se tudi za ta kot primerno in učinkovito pobriga. — V Grižah, Št. Parvlu in na Vranskem manjkajo učilnice, v drugih krajih so razmere še nekako znosne. — Naše učiteljstvo se na splošno v vsakem oziru trudi in dosega v vzgojnem in učnem oziru lepe uspehe, kolikor ga ne ovirajo navedeni nedostatki. Opaziti je tako v verskem in narodnem kakor v državljanskem oziru lep napredek, ki ga lahko pripišemo vestnemu in vztrajnemu delu učitelj -stva in duhovščine. —1 Zvišanje plač in draginja je naslov članku v »Novi pravdi« št. 32., iz katerega posnemamo sledeče: Ko je finančni minister obvestil javnost, da so plače državnih uslužbencev zvišane, je pravilno poudaril, da ta povišek ne bo veliko koristil, če bi še naprej naraščala draginja. Finančni minister je poudaril, da se prizadeva, da vse ukrene, kar je za stabilizacijo cen potrebno. Pričakujemo, da bodo ti ukrepi tudi uspešni. To si tembolj želimo, ker imamo po dosedanjih uredbah o pobijanju draginje zelo slabe izkušnje. — Ponovno smo že ugotovili, da vse poviševanje plač ne bo nikomur koristilo, če se ne bo temeljito zajezil val draginje. Borba proti draginji ne more biti enostranska in ne sme biti stanu v državi, ki bi lahko zase zahteval, da ga ne smejo zadeti prav nobene omejitve v svobodnem trgovanju z blagom. Ni dovolj, da samo nadziramo vmesno trgovino, tudi produkcijo morajo zajeti proti draginjski ukrepi in to v polnem obsegu. Ko bi bile enkrat cene ugotovljene pri izvoru, potem bi se moralo izločiti vso ono vmesno trgovino, ki za preskrbo konsumentskih krogov ni neobhodno potrebna. Vse kupčevanje za špekulacijo bi se moralo v kali zatreti. In če bi bilo mnogo dobre volje in odločne kontrole ter mnogo organizacijskih sposobnosti, bi bilo na mah konec dražitvi življenjskih potrebščin. Če se bo pa preganjalo draginjo samo radi lepšega, zato, da se tako mimogrede potolaži tiste, ki najbolj trpe radi draginje, potem draginje seveda nikdar ne bo konec. —1 Vsi vemo, da se je podražila pri nas moka za 70 odst., medtem ko so se povišale uradniške in delavske plače in mezde v povprečju za borih 10 odst. in ko tudi večina ostalih cen ni tako narasla, kakor so cene žitu. »Ljudski glas« 10. avg. Ali ste že član Učiteljske tiskarne? Učiteljska tiskarna —t Šolska upraviteljstva se opozarjajo,