M© YIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY • AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 10. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JAN UARY 13th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. Slovenske vesti iz širne Amerike V Gilbert, Minn., je umrl rojak Jos. Kern. Doma je bi) iz vasi Breg, fara Komenda pri Kamniku. V Ameriki je bival 37 let. Dne 26. januarja priredi poznani slovenski operni pevec g. Svetozar Banovec, pevski koncert v Claridge, Pa. V La Salle, 111., je umrla Mrs. Agnes Tomazin, stara 62 let, poznana slovenska tr govka v naselbini. Težka nesreča se je pripetila v Milvaukee, Wis. Rojak Anton Lončarič je hotel preko ceste, da stopi na poulično karo in se pelje domov, ko ga podere avtomobil. In da je bila nesreča polna, pri-drvi še drugi avto, ki nesrečnega rojaka povozi. Rojaka so odpeljali v bolnico, kjer je pa že drugi dan podlegel poškodbam. Ranjki je bil star 38 let, doma iz Sestriže pri Maj-špergu na Štajerskem. V Mil waulcee zapušča ženo in sina. brata in sestro. V Enumclaw, Wash., seje predkratkim vršil "Vseslo-vanski shod," na katerega je 17 različnih slovenskih in čeških društev poslalo svoje zastopnike. Ustanovili so "Vse-slovanski klub," ki bo pro-syetne ga. zna.čaja,, , L V Sharon, Pa. je preminul Po kratki bolezni rojak Frank Bitenz. Zapušča ženo, tri sinove in hčerko. V naselbini je bil zelo priljubljen. Pri lovu se je ponesrečil J. Gorenc iz Sheboygan, Wis. Pri padcu se mu je sprožila puška in ga je zadel strel v nogo. Nad 200 kokoši so ukradli neznani tatovi rojaku John Plut, ki ima svojo farmo v Porterville, Cal. V Jacksville, Kans., je te dni umrl rojak Andrej Pod-lesnik, doma iz vasi Sadež pri Št. Riipertu na Dolenjskem. V Ameriki je bival 25 let. Zapušča ženo in štiri otroke. Dne 18. januarja priredi g. Svetozar Banovec koncert v Pittsburghu. -o- Sufoači v kongresu bi tožili Kristusa Washington, D. C., 11. januarja. — iKongresnik Scfiae-fer iz Wisconsina je danes silovito nabijal suhaške fanatike. Povedal je, da se suha-Či štejejo več vrednim kot Kristus, ki je naredil vino iz vode, in izjavil je, da bi suha-či v Ameriki danes postavili Kristusa, ako bi se mu zdelo vredno priti v to deželo, pred poroto in bi ga obsodili na 5 let. ječe in $10.000 kazni za Čudeiz, ki ;ga je uprizoril Kongres je odgovoren, pravi Hoover. Washington, 11. jan. Komisija, katero je predsednik Hoover imenoval aprila meseca lanskega leta, in katere naloga je bila dognati, zakaj se postave, zlasti pa prohibi-cija, ne izpolnujejo v Zedinje-nih državah, je pripravljena s svojim poročilom, katerega pošlje predsednik Hoover v kongres, da slednji razpolaga s poročilom, kakor se mu zdi potrebno. Iz tega je razvidno, da je Hooverju vseeno, kaj se zgodi s poročilom, od katerega se "je tako mnogo pričakovalo, in Hoover bo naredil kongres odgovornim glede nadaljnega spolnjeva-nja postav, namesto, da bi sam prevzel odgovornost. Poslanska zbornica se je izjavila, da ne želi ničesar slišati od predsednikove komisije, ki je podala poročilo predsedniku, senatu in poslanski zbornici obenem, pač pa želi samostojno razpravljati o poročilu, o katerem se je prvotno pričakovalo, da bo silnega pomena glede prohibicije, a je resnica, da niti predsednik, niti su-hači, niti mokri niso zadovoljni s poročilom. In vendar je ta komisija potrošila skoro $200.000 "za preiskavo prohi Prohibicija ni kaj preveč priljubljena v Ameriki Slovenski radio program se podaljša Pri zadnji seji Slovenskega radio kluba v Clevelandu je bilo enoglasno sklenjeno, da sc sezona za radio program podaljša, do velikonočne nedelje, 20. aprila. Prvotno smo nameravali prirejati slovenske radio koncerte do 16. marca. Ker pa se narod tako nenavadno zanima za slovenski radio program, se je pridelilo še pet nedelj, in upamo, da bo narot to novico z veseljem sprejel. Obenem se je tudi razpravljalo, koliko bi veljalo, ako bi najeli postajo WTAM za dve uri in bi s pomočjo ta-kozvanega 'hook-up' ali medsebojne zveze raznih najmočnejših radio postaj v Ameriki, priredili vsem ameriškim Slovencem slovenski radio program. Ker so se pokazale razne ovire, se je stvar za enkrat opustila, toda pride pozneje na vrsto. Sklenilo se pa je, da se zaključi letošnja sezona slovenskega radio programa na Velikonočno nedeljo, in sicer bo tedaj program trajal dve uri, kar stane nadaljnih $125.00, poleg običajnih stroškov. Anglija pripravljena odpraviti 20 križark London, 11. januarja. Mesto Chicago je popolnoma bankrot Lepo petje na radio programu Chicago, 111., 10. jan. Od- Sedmi slovenski radio kon-karjevletu 1871 krava, ki je cert v Clevelandu potom radio bila last Mrs. Brady, z repom postaje WJAY se je vrši! vče-zamahnila, ko so jo molzli, in : raj. Program se je bil tri mi-s tem prevrnila svetilko v hle- nutc zakasnil, toda vodstvo vu, ki je povzročila ogenj, ki postaje nam je potem pridja-je tedaj spremenii Chicago v lo pet minut, tako da \' io bili eno samo ogromno ruševino,! še na dobičku. V nedeljo je mesto Chicago še ne pozna nastopilo društvo "Zarja" z tako ogromne katastrofe, kot! zborom, dvospevi, solospevi je pravkar zadela drugo naj- in kvarteti, in kdor je poslu-večje mesto v Zedinjenih dr- šal, je priznal, da je bilo pet-žavah. Že zadnjih 16 let je i je naravnost krasno. Pro- mesto imelo več stroškov kot pa dohodkov. Dolgovi so rastli in mesto si je neprestano skušalo pomagati s tem, da je delalo vedno večje dolgove. Ta skrajno blazen načrt financiranja mestne vlade je gram je ovoril slovenski trio z jako lepim igranjem, nakar je pod vodstvom Mr. ivanusha in pri spremljevanju M:ss Grm na piano nastopil zbor "Zarje" z odlomki iz opere "Urh grof celjski." Zbor ie pa končno privedel banke do i fino izvežban, glasovi so čisti, tega, da mestu niso hotele več ubrani in majestetični, poleg posojevati denarja. Mesto se tega pa moramo še pripomni-je tako zadolžilo, da že sedaj; ti, da je Miss Grm imenitna plačuje letno 4 milijone do-1 pianistka. Igrala je dovršeno larjev na samih obrestih. Banke so izjavile, da pomeni lepo. Edino, kar bi pripomnili je, da bi lahko izostal en to nezdrav finančni položaj! ali drugi solospev ali dvospev za mesto, in da ni druge po-1 iz opere, kajti vporabilo se je moči, kot da mesto skuša, da 35 minut za vse točke opere, upelje zdrav finančni položaj kar je povzročilo, da so bile iz v svoje blagajne. Ta odpoved program izpuščene štiri mi-bank je prinesla mestni upra- čne pesmice, ki so bile obljub- vi silno krizo. Mestna bla- i ljene. Tupasem se tudi besed gajna je absolutno prazna. | ni dosti razločno slišalo, a Plače uradnikov, učiteljev. j splošen vtis je bil, da so "Zar- Kani Galilejski. Kongresnik Angleška vlada bo pri med-Schaefer je silovito napadal narodni konferenci za raz-senatorja Jones-a, ki je izja- orožitev na morju predlagali da je hodil tri mesece po | la, da je Anglija pripravljena Ameriki, pa ni videl 10 pijanih ljudi. Schaefer je nato odpovedati se dvajsetim kri-žarkam. Namesto, da bi da c|tiral uradno statistiko poli- \a v svoj program 70 križark, cije v Clevelandu, ki je tekom se bo Anglija zadovoljila s 50 Jeta 1928 aretirala nad 32.000 križarkami. Toda to se bo Pijancev. V koneresu je bil V kongresu je splošen smeh. O Pismo Zupančič. * Milijonar Wyeth, umrl te dn ima pri nas Ana ki je zgodilo le, ako ostale velesile temu primerno znižajo števi lo svojih vojnih ladij. ki Laški prestolonaslednik, se je poročil z belgijsko je zapustil Har- princezinjo Marie Jose, bo anoval v v bližini Turina. yard univerzi 5 milijonov do-! stanoval v gradu Racconigi, larjev. 1 11 t------ 12 mrtvih v silnem blizar-du, ki je divjal poosred-nje-zapadnih državah Kansas City, 11. jan. V osrednje - zapadnih državah, kot tudi v nekaterih bolj južnih državah je divjal te dni silovit bli.zard, ki je segel tja do južne države Texas. Cela mesta in vasi so bila zasnežena, splošen promet je bil ustavljen, in šele danes so se v več mestih "izkopali iz snega." V Oklahoma City je termometer kazal 2 stopinji pod ničlo, česar ne pomnijo tam že od leta 1898. V Lubbock, Texas, je padel toplomer 10 stopinj pod ničlo, in tega se niti najstarejši ljudje ne spominjajo, da bi se kdaj prej pripetilo. Dvanajst oseb je umrlo v državah Texas, Kansas, Missouri in O'klahoma na direktnih posledicah mraza. Tudi državo Florida je zadela precejšnja nevihta, ki je zlasti divjala ob obrežju. Basket-ball igra Nocoj zvečer igrajo v mestnem kopališču dva teama basket-ball igro, in sicer članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ. napram igralcem od društva Comrades. Ker bo igra jako zanimiva, se prosi obilne udeležbe. Predragovič umrl Umrl je preteklo soboto po daljši bolezni George Predra-govič, rodom Hrvat, ki je bil dobro poznan tudi med Slovenci. Bil je svoje dni za-p o s ljen v gostilni Leo Schwalba v prostorih, kjer se nahaja danes North American banka. Stanoval je na 1111 E. 66th St. Zapušča soprogo, sina in hčer. O pogrebu se naznani pozneje. Nocoj zvečer se dožene, ali ostane Hopkins ali dobimo mašinsko politiko Nocoj zvečer bo zopet slovenski councilman, Mr. John L. Mihelich, imel veliko besedo v mestni zbornici mesta IMlegerji poslujejo v cle~ velandskih šolah in pro-žganje Kakor hitro se posreči policiji v Clevelandu uloviti lopova, ki preganja mlada dekleta po ulicah, tedaj bo di- Cleveland. Mr. Mihelich jerektor Barry posvetil vso po bil prvi councilman, ki je na- zornost najnovejši pritožbi stopil proti vladi politične ma- staršev in učiteljev, da nam-šine v mestni hiši, in tudi no- reč šolski otroci kupujejo ccj ga bo slišal ves Cleveland, žganje od butlegerjev, in si-ko bo dvignil svoj glas prpti! cer direktno v šolah, ali pa v izkoriščevalcem mesta. Obr nil je na sebe pozornost vsega ameriškega časopisja. Medtem se pa vršijo seje za sejo, politični shodi, vse mesto se nahaja v nekakem razburjenju. Časopisje že dolgo časa ni posvetilo toliko pozornosti enemu dogodku kot preteči spremembi v mestni vladi. Eno je gotovo: ako republikanska stranka ne bo dobila dobrega namestnika za managerja Hopkinsa pred sejo mestne zbornice nocoj zvečer, tedaj councilmana Jones in Marshall ne bosta glasovala, da se odpravi Hopkinsa iz urada. Medtem je pa tudi demokratični councilman Me-Ginty, ki je prvotno izjavil, da bo glasoval proti Hopkinsu. podal izjavo, v kateri pravi "da ne ve, kaj bo naredil." Smatra se, da je bil na Mc-Gintya narejen pritisk, in da bo umaknil svoj glas proti Hopkinsu. Pričakuje se, da bo nocoj zvečer tisoče in tisoče ljudi obiskalo sejo mestne zbornica, od katere se pričakuje zelo važnih odločitev. 388 bankrotov Trgovska zbornica poroča, da je bankrotiralo tekom lanskega leta v Clevelandu vsega skupaj 388 podjetij, leto prej pa 436. I neposredni okolici. Vodstvo elevelandskih šol dobiva vedno več pritožb, da so otroci pijani v šoli, in da se je v gotovih slučajih dokazalo, da so dobili pijačo doma, toda v največ slučajih pa butlegerji obiskujejo posamezne šole in prodajajo učencem oijačo. Dokazano je, da je neki učenec Alexander Hamilton višje Šole na 130. cesti kupil opoldne pint žganja od nekega mlekarja. To žganje je v družbi s svojimi tovariši takoj povžil. V drugih šolah se go d: enako. To je vzpodbodlo direktorja Barry-a, da je upe ljal takojšnjo preiskavo. Bar ry je mnenja, da so pač le naj bolj nizkotni lopovi, ki se drznejo prodajati šolskim otro kom žganje. Naredil bo vse, da se ta slaba navada nemudoma uniči. Barry je dotič-nim butlegerjem, ki prodajajo otrokom žganje, obljubil najmanj deset let ječe. Samo če jih bo dobil! Davki in davki Ta teden se začne z rednim plačevanjem davkov. Dasi je dan 30. januarja določen kot zadnji dan, da se lahko plača davke, pa se računa, da se bodo davki lahko še pobirali do okoli 1. februarja, ko se zaključijo knjige. policistov in ognjegascev se. ne morejo plačati. Poleg tega pa pomeni odrečeni kredit nevarnost za mestno prebivalstvo, kajti vodovod ne posluje redno, policistov je vedno več odslovljenih. Odpuščenih je bilo tisoč policistov iz službe, in odtedaj so se vlomi povečali za 60%. Tudi 2000 drugih mestnih uslužbencev je bilo odpuščenih zadnjo soboto. Mesto Chicago se nahaja v skrajno žalostnem položaju. -o- Banket za Mihelicha V uradu "Ameriške Domovine" lahko dobite vstopnice k banketu, ki ga priredijo naši rojaki v p o č a s t našega councilmana John L. Mihe licha, v sredo 22. jan. v S. N. Domu, ker se tako krepko bori za pošteno vlado v mestu. Vstopnice so samo $1.00. Se-zite po njih! Smrt vojaka V petek so starši Vinšek dobili žalostno vest, da je jam ' krasno zapeli. Kvartet v pesmi "Kazen" je bil imeniten, enako "Jaz pa za eno dekle vem." Našim Ribniča-nom je morala ugajati "Ribniška," ki je bila zapeta / vsem humorjem, ki ga vsebuje ta pesem. Enako krasno so zapeli "Oj z Bogom, ti planinski svet" in "Na tuji h tleh." Prav radi bi še videli, da nastopijo- "Zarjani" s svojimi melodičnimi glasovi. Bil je uprav krasen program. Pripomnimo naj, da je zbor "Zarje" nastopil brezplačno, in da ; bo večina pevcev igrala razne vloge v veliki narodni igri "Martin Krpan," katero uprizori društvo Ivan Cankar v nedeljo 26. jan. v S. N. Domu --o--- Odličen star naseljenec umrl v Minnesoti Poroča se nam, da je te dni v St. Stephen, Minn, umrl o d 1 i čen tamojšni Slovenec Frank Vovk, star okoli 63 let. I Bil je dalj časa župan mesta St. Stephen, predsednik ban-umrl njih sin John Vinšek vike, poleg tega je imel trgovi-vojaški bolnici v New Yorku, no, žago in enako. Njegovi kjer je služil pri armadi. Star stariši so bili med prvimi sloje bil 24 let. Tu zapušča ženo venskimi naseljenci v Minne-in hčerko, starše, dve sestri soti. Počivaj v miru! in brata. V nedeljo je bilo! Pogrebnik Mr. Ferfolia truplo prepeljano na dom k Naš slovenski pogrebnik v staršem, na 776 London Rd. Newburgu, Mr. Louis Ferfo-Pogreb se vrši v torek ob 8:30 iia> nam naznanja, da je dobil zjutraj iz cerkve na Holmes noVo telefonsko številko, ki Ave. na pokopališče sv. Pav-I se glasi:. Michigan 7420. tela pod oskrbo J. Zele & Sons. režite to notico in pokličite Prizadetim naše globoko so- pravi telefon, kadarkoli ga žalje, ranjkemu oa bodi ohra- potrebujete njen blag spomin. Grdina's Shoppy Maša zadušnica Grdina's Shoppe, slovenska Pretekli petek se je brala trgovina z opremo za nevesto v cerkvi sv. Pavla na 40. ce- in družice, je dobila novo testi sv. maša zadušnica za po : lefonsko številko in sicer: bojnim Feliks Kramarš<če'n, HEnderson 7112. Zapomni-sinom Mrs. Johane Kramaršič te si novo število, kar vas iz 39. ceste. 10. januarija je j lepo prosi Grdina's Shoppe. minulo leto, odkar je premi- G Starišem Skufca, 18610 nul Feliks. Mnogo sorodni-i Cherokee Ave., je v nedeljo kov in prijateljev ranjkega se | umrl novorojeni sinko. Po- je udeležilo sv. maše ob obletnici. O Pismo ima pri nas John | Lenarčič, doma iz Bevk. greb v pondeljek popoldne pod vodstvom A. Grdina & Sons. Iskreno sožalje starišem ! « i AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: celo leto Ca Amarlko, pol leta ____S6.5C „13.00 Za Cleveland, po pošti, oelo leto 17.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta »3.50 L*. Cleveland oo tjunasuleih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo tn Kanado je Ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderron 0828._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. sicer nikdar drugače ne zgodi. Vsa čast slovenskim trgovcem in njih požrtvovalnosti! Spoštovanjem Mrs. Mary Jernejčič, 4021 E. 146th St. 83 No. 10. Mon. Jan. 13th, 1930. Gordijski vozel. Najnovejše naselniške postave in določila za pridobitev ameriškega državljanstva delajo silovito krivico ljudem. Ameriška vlada si v mnogih slučajih tozadevno sicer sama ne pozna pomagati, toda odpravila bi pa lahko najbolj kričeče slučaje. Na primer: Mlad fant je prišel pred svetovno vojno v Zedinjene države. Iskal je tu priliko za zaslužek in boljši življenski obstoj, kot mu ga je nudila priprosta domača vasica. Iz New Yorka je odpotoval proti zapadu, kjer je kmalu v tovarni dobil delo. Zaslužil si je nekaj denarja, imel je rad Ameriko in je sklenil sčasoma, da postane ameriški državljan. Nekaj let po končani vojni pa je sklenil, da obišče svojo rojstno domovino. Ker se je bal, da ga v domovini ne bodo prijeli radi vojaške službe, je šel v domovino z napačnim potnim listom in z drugim imenom. Kako je užival obisk v domovini! Kako je obiskoval pota in mesta mladostnih spominov. Šest mesecev obiska je minulo kot bi trenil. Ostal je tam celo leto. Medtem si je poiskal tudi izvoljenko svojega srca. Poročil se je. In nameraval se je vrniti v Ameriko, da si tam zopet poišče eksistenco, nakar bo dobil svojo mlado soprogo za seboj. Medtem je pa Amerika spremenila svoje naselniške postave. Prišla je naselniška kvota v veljavo. In mladi mož je bil dolgo odsoten. Lahko ima težave, ako pride zopet v Zedinjene države, zlasti ker je potoval z napačnim imenom Zato je sklenil pristati v Kanadi. In iz Kanade je škrivej prišel v'Zedinjene države. Dosti težav ni imel s tem. Seveda ni bil pri tem pregledan od naselnikih nadzornikov. Toda vprašal se je samega sebe: Ali me niso že pri prvem prihodu pregledali? Ali nisem bi) že prej v Ameriki deset let, ali nisem vzel prvih papirjev? In dobil je zopet delo pri stari kompaniji, in odločil se je, da si pridobi druge državljanske papirje. Toda začel je misliti, kaj če bo imel težave, ker se je predolgo mudil v stari domovini? In sklenil je, da vpraša. Vprašal je takega, ki je bil poznan kot "smart," toda je delal za denar in v resnici sam ničesar ni vedel. 1 Ta mu je nasvetoval, naj ničesar ne omeni, da je šel in obiskal svojo staro domovino. Sicer zna imeti sitnosti. In mož je molčal. Na prošnji za drugi papir je bilo treba navesti dan in mesto, kjer se'je poročil. Navedel je, da se je poročil-v Ameriki. In končno, z največjim zadoščenjem, v veliko tolažbo in ponos, je dobil drugi državljanski papir. Minulo je leto. Kot ameriški državljan je mislil sedaj, da ima vse pravice. Sklenil je poslati po svojo ženo. Kot žena ameriškega državljana pride sem lahko brez kvote. Šel je ;n si dal izpolniti potrebne listine. In sedaj je prišlo vse na dan Ako je bil poročen v Ameriki, zakaj je žena v domovini? In kje je poročna listina, kje je bila izdelana in potrjena. Prišel je obup. Kaj naj naredi? Žena ne more priti izven kvote, ker je v domovini, in ker se je tam poročil. In ko pošlje svoje državljanske papirje v Washington, da jih pregledajo in primerjajo, tedaj bodo odkrili napako, laž, nemišljeno sleparijo. Prišla bo sodnija, ki mu bo odvzela državljanske papirje, sam pa bp kaznovan radi krive prisege. • In če misli njegova žena priti sem izven kvote, tedaj mora čakati deset, petnajst let, predno pride na vrsto. I In če siromak prizna svojo napako, svoj greh, ali ga more popraviti? Na noben način ne. Kajti postava pravi, da oseba, ki je prišla nepostavnim potom v Zedinjene države po 3. juniju, 1921, ne more postati državljan, dasi tako osebo sicer ne morejo deportirati. In če državljan ne more postati, tedaj tudi njegova žena ne more v Ameriko. Naj se vrne v domovino, so mu svetovali. Ne, ne gre, njegov obstanek je v Ameriki, njegov denar tu, on je Amerikanec. Kaj naj naredi? To je oni strašni Gordijski vozel, katerega niti ameriška vlada sama ne more rešiti. In v Ameriki imamo danes stotisoče takih slučajev. Pa recite, da ni res... Cleveland, O. — Od navdušenja in ponosa ne vem, kako in kaj bi napisala. Vem samo to, da je slovenska pesem ne-prekosljiva. Prišla je k nam kakor ponižna, duhteča vijolica in nas očarala. Lepota slovenske d e žele, njenih gora, dolin in gozdov, lepota njenega modrega neba in mesečne krasne noči, sladkost prve ljubezni, ko človeku duša drhti sreče, dala nam je občutiti Zormanova "Oj večer je že." V tej pesmi je prišla miloba slovenske pesmi do veljave, kar je tudi njen največji kras. Naj mu bodo naše solze gi-njenošti vsaj en mal odstotek plačila, ki ga on zasluži. Enako velja za obe pevki in za g. B a n o v ca prejšnjo nedeljo. Peli so najlepše. Zelo rada bi slišala od Udovicheve "Naj bo lepa le tujina, lepša nego dom moj ni." Od Lovscheto-ve bi pa rada slišala "Ptička" in pa "Zapoj mi ptičica glasno" — to so njene najlepše. iKadar bo pa g. Banovec pel v Clevelandu ali v bližini, bi pa radi, da bi zapel "Ko brez miru okrog divjam." Ne vem, če je pesem prikladna njegovemu glasu, kot tenorju, če je, lepo prosim, g. Banc-vec, da nam jo zapojete. Vas pozdravlja Naročnica iz okolice, DOPISI Kenmore, O. — Radio program zadnjo nedeljo je bi! prav dober. Poslušali smo gii v West Hill v Akronu. Naj bolj nam je dopadla pesem "Ko ptičica ta mala." Oh, kako lepo je donela! In pa te harmonike! Pa kako smo se vrtili ob zvoku godbe! Pa ne Ribničanke, ampak Laščan-ke, da boste vedeli, g. Danilo. Amerikancem se je pa najbolj dojsadel moški zbor. Toda bilo je vse lepo: petje in godba. Radi bi slišali enkrat pesem "Po jezeru" in pa tisto, večno lepo "Ko prišel sem na sred vasi, zavriskal sem na vse strani." Hvala vsem pevcem in godbenikom, in pozdravljeni. A. L. Cleveland, O. — Dovolite mi, da izrečem najlepšo zahvalo vsem sodelavcem pri slovenskem radio programu. Posebno zadnjo nedeljo je bilo res nekaj krasnega. Mi zelo težko pričakujemo vsake nedelje, da vsaj za eno uro pozabimo vsakdanje skrbi. Moj mož in jaz sva tako zamišljena v program, da ne vidiva in ne slišiva ničesar drugega. Jaz sem bila celo pozabila ha kavo in na cake, ki mi ga je hči na mizo prinesla, kar se Milwaukee, Wis. — Dovolite, da Vam pošljem iz Milwaukee, kjer se je vršil meni na čast jako prijeten banket, najudanejše p o zdraVe. Nameraval sem priti takoj po banketu v priljubljeni Cleveland, toda ker so bili razni nujni zadržki glede bodočih koncertov, sem moral svoj odhod odložiti za en teden. Ker imam v Chicagu tretji internacionalni koncert dne .18. maja v Orchestra Hall, bom moral tudi tam en dan se ustaviti, da uredimo vso zadevo. Prošlo nedeljo smo se trudili dobiti slovenski program iz Clevelanda, pa nam žal ni bilo mogoče tega dobiti. V Chicagu bom si ponovno ogledal opero. Prosim Vas uljudno, blagovolite priobčiti v Vašem cenj. listu doslej že aranžira ne koncerte, za kar Vam izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo. IKoncerti: 18. j a n uarja, Pittsburgh, Pa. 26. januarja, Claridge, Pa. 2. februarja, Moon Run, Pa. 23. februarja, Cleveland-Ne'wburgh, Ohio. 18. maja, Chicago, 111. — Orchestra Hall. 25. maja, Milwaukee, Wis. 2. junija, Calumet, Mich. Naselbine, ki žele aranžirati koncerte, naj naslovijo svoje dopise na: Svetozar Banovec. 442 National Ave'., Milwaukee, Wis. Še enkrat najlepša hvala, udani in hvaležni Banovec. ŽENIN NA POSODO V nekaterih krajih na Nizozemskem se je komaj pred kratkim iztrebila navada jemati ženina na posodo. Deklice revnejših slojev so si za pust ali za glavni semenj najele fanta in se potem ž njim postavljale, češ, glejte, moj je, Fantu so plačevale piti in jesti, on pa jih je moral zato zabavati in plesati ž njimi, kolikor se jim je zljubilo. Če ene dekle rti zmoglo denarja za takega navidez ženina, se jih je pa po par skupaj vzelo. No, včasih se je pa tudi pripete lo da je iz šale postala resnica. Kampanja za nove vloge, ki se vrši sedaj za slovensko, North American banko, je uspela tako sijajno, kot še nobena doslej. Kamor so direktorji ali delničarji potrkali, povsod se je nekaj dobilo. Kampanjski odbor, ki poroča o uspehu kampanje, ne more prehvaliti vljudnosti in prijaznosti naših rojakov. Meni se kar smilijo, ti naši direktorji in delničarji, ki se pritožujejo, da jih rojaki kar iz hiš ne pustijo. Pridejo skupaj stari prijatelji in znanci, pa se pogovore o prošlih časih, to in ono, pa mine ura, kot bi trenil. In ko se poslove od hiše, pa gotovo ne odidejo praznih rok. "Saj bi bili že sami prinesli, pa se človek ne more odtrgati od hiše. Vedno $em njega silila, naj nese tisto knjižico na slovensko banko. Pa saj veste, kako je. Zvečer pride z dela domov, pa je malo truden, malo siten, pa ostane doma. Toliko se pa že zavedamo, da raje podpiramo slovensko podjetje, kot pa judovsko." Tako ponavadi pravijo naše gospodinje, ki so za tri stebre skoro v vsaki hiši. In tako se je zgodilo, da kampanjski odbor ni mogel obiskati vseh, katere je mislil, za nove vloge. Prosil je vodstvo banke, če morejo kampanjo podaljšati vsaj do 20. januarja, ker da niti polovico hiš niso obiskali do zadnje sobote. Banka je dovolila in kampanja se je podaljšala do 20. januarja. Torej samo še do 20. januarja je čas, da prenesete svoj denar, ki ga imate vloženega po drugih bankah, na slovensko, domačo banko. Kdor vloži novo vlogo do 20. januarja, mu bo obrestovan denar od 1. januarja 1930, torej ne bo nihče na izguhi radi obresti. Dajmo, odločimo se, odločite se Še vsi tisti, ki niste bili do sedaj vložniki na North American banki, da boste to storili in tako postali močan steber slovenskega bančnega zavoda. Če hočemo Slovenci in Hrvatje v Ameriki kaj doseči, bomo to storili le s pomočjo eden drugega. Vsi smo prišli sem praznih, toda pridnih rok. Delali smo, ga -rali, v potu svojega obraza smo jedli svoj kruh. Živeli, stisnjeni v malih, nizkih, za-duhlih sobah. Delali po 10, 12, 16 in več ur na dan, da smo si mogli nekaj pritrgati od ust za deževne dni. In ko smo puščali svojo mladost, svojo silo, svoj mozeg v zaduhlih tovarnah, med vrtečimi se kolesi in jermen-jem, ko je bilo naše življenje vsak trenotek na tehtnici — kdo je bogatel od krvavih žuljev vaših rok? Kdo je bogatel in si nakladal milijone na kup, poželjivo, hlastno, kot sestradan volk? Ali vi? Ne! Ameriškega kapitalista ste bogateli, njemu ste lajšali življenje, da je lahko zapravljal po borzah, po zabaviščih, po letoviščih. Vam je pustil samo toliko, da ste mogli skromno preživeti svojo družinico in če ste bili tako srečni, da ste bili zdravi in da ste si lahko nekaj pritr-gali od svojih ust, ste si morda prihranili par dolarjev, da vam ne bo treba na stare dni v sirotišnico. Je dobro, da si enkrat povemo iz oči v oči. Pa si daj mo! Še se dobi kdo, ki ne bo dal svojih prihrankov na slovenski denarni zavod za vse na svetu. Ne, njemu ni zadosti, da ga je ameriški kapital izkoriščal in mu izpil, skoro bi rekel, njegovo srčno kri, ne. njemu to ni zadosti. Potem, nil po tovarni od ranega jutra, do poznega večera, ga priganjal k delu, da ubogi rojak niti kihniti ni utegnil, mu je vrgel nekaj mrvic dolarjev vsak teden, da si kupi kruha, ki ga je jedel v solzah. In potem, ko si je rojak prihranil po dolgih letih par centov, pa gre in jih naloži v banko istega kapitalista, ki mu je izpil mladost, da mu s tem povrne z dobrim za slabo. Tako ima sedaj kapitalist od denarja, ki ga je stokrat, tisoč' krat premalo plačal za delo, ki ga je opravljal naš rojak zanj, nazadnje še dobiček. Taka je naša zavednost, taka je slovenska zavest! Dobro je, da niso vsi rojaki taki, ampak veliko jih je še. Okrog 15.000 naših rojakov je sedaj vložnikov na slovenski banki. Kje so pa drugi? Tudi tem bi se morale enkrat odpreti oči, da bi pričeli misliti, vsaj nekoliko misliti, da kri ni voda. Ampak nekateri so že taki, če ga bogataš udari po enem licu, bo ponižno snel klobuk in bo rekel: '^Gospod, če jih je volja, pa naj me mahnejo še po drugem." Čeravno dobro vedo, da je North American Trust banka ravno tako varna, kot vsaka ameriška banka, da je ravno tako pod državnim nadzorstvom, kot vsaka ameriška banka — pa bolj zaupajo tujcu, bolj zaupajo gospodarjem bank, katerih še nikdar v življenju niso videli, katerih tudi nikdar ne bodo. Do oblič- ja pridejo samo njih uslužbencem in vendar jim zaupa jo vse svoje premoženje. Slovenski banki pa, ki je v pretečenem letu bolj napredovala, ako primerjamo njeno premoženje s premoženjem drugih bank, kot vsaka druga banka v Clevelandu, tej banki pa ne zaupajo. Ne zaupajo slovenski banki, kjer poznajo vsakega delničarja, kjer poznajo od predsednika banke, pa vse doli do zadnjega uslužbenca. Slovenska banka ničesar ne prosi vbogajme. Trka le na zavednost rojakov, da podpirajo domače, slovensko podjetje, zavod, ki si je drznil vgnezditi se sredi široke ameriške vsemogočnosti z namenom, da varje svoje rojake pred pohlepnostjo tujca, da pomaga svojim rojakom do lastne hišice, da ostane nekaj slovenskega denarja v sloven skih rokah. Dobro je povedal tisti zavedni rojak, ki se je izrazil prav po domače: "Če me že morajo jesti uši, naj me raje domače, kot pa tuje!" S tem je mislil povedati, da če že ima kdo dobiček od mojega denarja in dokler je moj denar varno naložen, naj ostane raje v slovenskih, domačih rokah, katere slovenske roke bodo tudi meni pomagale, kadar bom rabil pomoči. Ravno tako je, pa nič drugače. In kar pripoznajte, da sem povedal resnico — pa brez zamere. Jaka Debevec. Pred 15. leti v Clevelandu in po svetu. Iz arhivov "Clev. Amerike" leta 1914. Dne 4. novembra, 1914, je bila povožena tedaj 10-letna Josipina Jadrjch na Superior Ave., in 40. cesti. Odpeljali so jo v bolnico. Podrl jo je neki motorciklist. Ko so novembra meseca, 1. 1914, državljani v državi Ohio glasovali za ali proti prohibiciji, je bila prohibicija poražena s približno 110.000 glasovi. Tri leta pozneje pa je bila sprejeta .z večino 60 tisoč glasov. Društvo ZMB je dne 15. novembra 1914, uprizorilo v Knausovi dvorani krasno igro pisatelja Finžgarja "Naša kri." Po igri, kot čitamo v oglasu, so dobili posetniki igre "prosto pivo." 'i Tretje leto redne državljanske šole se je pričelo dne 10. novembra, 1914, v Grdinovi dvorani. Prvi večer se je vpisalo 76 rojakov. , V nedeljo, 8. novembra, 1. 1914, je praznovala fara sv. Vida dvajset-letnico svojega obstanka. Vršile so se slovesne službe božje, popoldne parada, zvečer pa veselica in ig re v šolski dvorani. Znane tovarne H. P. od American Steel & Wire Co., City Forge, Brown Hoisting Co., Chicago American Pneumatic Co., so v sredini novem-bra meseca, 1914, odpustile 1500 delavcev, med njimi štiristo Slovencev. Z delom je bilo tedaj zelo hudo. Da je bilo v Clevelandu pred 15. leti že precej avtomobilov, posnemamo iz časopis nega poročila, v katerem se naznanja, da so tatovi v Clevelandu tekom oktobra meseca, leta 1914, ukradli 171 avtomobilov. Dne 14. novembra so dobili sledeči Slovenci državljanske papirje: Frank Podob-nikar, Frank Lušin, Frank Petrič, Louis Žagar, John Ivančič, Konrad Kogovšek, L. Vrček, Martin Svete, J. Crn-lcovič, J os. Oklešen, J. Volk, John Stanovnik, John Klaus, John Lovšin, Jos. Bokar, Ci-ko ga je ameriški bogataš go-1 ril Kunstelj, Andrej Rogelj, Jos. Fabjan, Andrej Pečar, J Grom, Martin Seme in An drej Petelinkar. Napaden je bil 16. novem bra, 1914, rojak George Malik, ki je stanoval na 884 E 137th St. Bil je zelo nevar no potolčen. Napadalca sta po storjenem činu hotela pobegniti po progi N. Y. Central železnice, toda jima je vlak zaprl pot, nakar ju je policija aretirala. Dne 14. novembra, 1914, sta se poročila v Clevelandu Anton Podpadec in Ana Jad rich. V St. Clair bolnici je dne 17. novembra, 1914, umrl rojak Martin Skebe, ki se je ponesrečil pri padcu iz voza Ranjki je bil star 35 let, doma iz Brešč na Dolenjskem Bil je član društva Srca Jezu-sovega. Dne 26. novembra, 1914, je društvo sv. Ane, št. 4, SDZ razvilo novo zastavo v Grdi novi dvorani. V pondeljek, 21. nov. 1914, je šel rojak Frank Špendal proti saloonu rojaka Klemen čiča po pivo. Ne ve se, kako da je pri tem zašel na železniško progo, kjer ga je dohitel vlak in povozil. Zapustil je ženo in tri otroke. Doma je bil iz Podkriž«. Rojaku Frank Sternisha so dne 22. novembra 1914 odrezali nogo radi neke zastarane bolezni. Dne 29. novembra, 1914, je društvo Triglav v Clevelandu prvič uprizorilo igro "Materin blagoslov," katero je pozneje še večkrat ponovilo. Dne 22. novembra, 1914, se je na sodniji v Clevelandu končala obravnava, katero je upeljal rojak Frank Jakšetič radi poškodb, ki jih je dobil pri delu pri Standard Brick Co. Sodnija je prisodila roja ku $5500.00 odškodnine. Jakšetič je hotel imeti denar izplačan v gotovem denarju, toda, na prigovarjanje odvetni ka se je zadovoljil s čekom, katerega je pozneje s pomoč- (Dalie na 3. strani). Ce verjamete, al' pa ne... "Včeraj sem bil v cirkusu in sem videl tam nekega človeka, ki je bil brez rok, pa jej igral na glasovir. Pa še kako imenitno je igral." "Saj to ni nič posebno čudnega. Moja žena tudi poje, pa nima glasu." A Fant bi bil rad dobil dekleta, pa mu je povsod spodletelo, ker ni znal plesati. To ga dovede, da se odloči, da se navadi plesati, pa naj stane, kar; hoče. Gre v plesno šolo iii razodene učitelju, da bi se rad navadil plesati. Učitelj mu da par plesnih vaj, potem pa reče: "Dve stvari ste, radi katerih se vi nikdar ne morete navaditi plesati." "Katere pa sta ti dve stvari?" "Vaši nogi." A Dragi rojak, ki je stanoval v veliki hiši, kjer je stanovalo več raznih strank, se nekega dne zapozni (samo en; kvort sta ga spila s prijateljem) in ko pride do vežnih vrat, vidi, da ni bil vzel ključa seboj. Ni kazalo drugače, da stopi pred hišo na cesto in zavpije gori v okno: "Hej, ženka! Vrzi mi no; doli ključ od vežnih vrat!" V istem hipu pa se je zgrudil nezavesten na tla, ker so ga pobili ključi na tla, ki so; prileteli iz okenj vseh stanovanj. A "Ob kakšnem času pa se je izvršila tatvina?" izprašuje sodnik pričo. "Čakajte — jaz mislim..." "To me nič ne briga, kaj vi mislite; mi hočemo samo vedeti. kaj vam je znanega o tej stvari." "Well, potem me pa ne potrebujete tukaj za pričo. Jaz namreč ne morem govoriti, če ne mislim — saj nisem odvetnik." A Mali Jurček je dobil prve hlače. Starši so ga vzeli na izprehod in Jurček je ves ponosen stopal poleg staršev. "Ti, stara," reče mož ženi. "To bi se jaz smejal, če bi se Jurčku sedajle nekaj primerilo v hlače." Ni minilo od tega pet minut, ko se Jurček ustavi, se obrne proti svojemu atu in reče: "Ata, smejaj se!" A Najemnik se pritoži proti hišnemu gospodaYju: "V stanovanju že dolgo časa streha pušča vodo in kuhinja je polna vode. Kako dolgo bo pa to trajalo?" "K&j pa mene izprašujete? Kaj sem mar jaz vremenski prerok?" A Na nekem samostanu je bil latinski napis: Hie editur in pulvere et bibitur in lacrymis. (Tukaj se je v prahu in pije v solzah). Mimo pride kmečki možak s svojim sinom, ki je hodil v prvo latinsko šolo in mu reče: naj mu prevede ta latinski izrek v slovenščino. Mladi učenjak ogleduje; napis, pa reče: "Tukaj se je, da se vse kadi, in pije, da solze kapajo." A Marjašarji, kaj tacega se že ni zgodilo precej časa! Trije so igrali marjaš, Knaus, Jak-šič in Zalokar. Knaus napove plauder. V roki je imel osem hereov, od sedmice do, asa, pik sedmico in kraje sed-mico. Pa je šel in igral veri here sedmico. Zalokarja smo morali z vodo močiti, da je prišel k sebi, Knaus je pa še sedaj v nezavesti. 1930 JAN. 1930 Su 1M® 1*1 We Th IS Saj 1 2 3 4 |5J Lil L7j i L9J [10 m 11 13 fa 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 121 |27 [28] m 30 [31 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUAR 18. — Društvo Eastern Star priredi zabavni večer v Slov. Domu na Holmes Ave. 18. — Skupna društva SSPZ. Ples v spodnji dvorani SND. 19.—Društvo Zorislava, igra v šolskih prostorih na Bliss Rd. 19. — Društvo Slovenski Sokol, telovadba in ples v SND. 25. — Cleveland Broadcast-' ers št. 42 Z. S. Z., plesna veselica v Grdinovi dvorani. 25. — Ženski Klub Slov. Doma priredi zabavo v Slov. Domu na Holmes Ave. 25. — Društvo "Jugoslav Camp," št. 293, W. of W. ples v spodnji dvorani SND. 26. — Društvo Balkan priredi igro v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave. 26. — Društvo Loyalites, S. N. P. J., priredi "Snow Dance" v Slov. Domu na Holmes Ave. 26. — Dramsko društvo Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND. 26. — Slov. Ženska Zveza št. 32, maškeradna veselica v šolskih prostorih na Bliss Rd. FEBRUAR 1. — Društvo Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. priredi ples v Grdinovi dvorani. 1. — Društvo Svobodimiselne Slovenke, št. 2, SDZ, ples v spodnji dvorani SND. 1. — "Silvester Mask Club," Ples v avditoriju SND. 2. — Društvo Lilija priredi igro v Slov. Domu na Holmes Ave. 2. — Dramsko društvo "Ab-raševič," predstava v avditoriju SND. 8. — Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z. priredi Plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 8__Društvo sv. Katarine št. 29 Z. S. Z., maškeradna veselica v Grdinovi dvorani. -.8. — Društvo "Comrades," št. 566, SNPJ, ples v avditoriju SND. --8. — Društvo "St. Clair Growe," št. 98 W. of W. Ples v sPodnji dvorani SND. 9. — Slov. Soc. Klub, št. 27, JSZ. Predstava v avditoriju S. N. D. 13. — Društvo George Washington, št. 180, JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND. 15. — Društvo Vipavski Raj 312 S. N. P. J. priredi zabavni večer v Slovenskem Do-Jr*u na Holmes Ave. 15. — Društvo Lunder Adamič, št. 20č SSPZ. Ples v spodnji dvorani SNI). 16. — Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditoriju SNI). 22. _ Društvo "Cleveland," 126, SNPJ. Zabava v avditoriju SND. 23—Društvo Orel priredi igro v Knausovi dvorani. MARC 1. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14, SDZ. Ples v spodnji dvorani SND. 2. .— Dramatično društvo Krka, predstava v S. N. Domu 80 .cesti, ob 8. zvečer, v ko-rist Narodnega Doma. 2. -— Slovenska Ženska. Zve-2a št. 10 priredi veliko maške-1-adno veselico na pustno nedeljo v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 2- — SDZ. Obe dvorani SND. Predstava in ples. 8. — Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37, JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND. 9. — Bavarsko pevsko društvo. Avditorij SND. Koncert. 15. — Društvo Vodnikov Ve-nec> st. 147, SNPJ. Ples v spodnji dvorani SND. 16. __ Društvo "Comrades", •st- 566, SNPJ. Predstava v av- ditoriju SND. 22. — Društvo Napredne Slovenke, št. 137, SNPJ. Ples na čast vsem Pepetom in Pep-cam v spodnji dvorani SND. 23.—Telovadna akademija v S. N. Domu, priredi jo Orel. 29. — Pevsko društvo Zarja. Zabava s petjem v spodnji dvorani SND. 30. — Dramsko društvo Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND. APRIL 6. — Dramsko društvo Ab-raševič. Predstava v avditoriju SND. 13. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 K. S. K. J. priredi pasijonsko igro v avditoriju S. N. D. 20. — Glorija Strnič, koncert v avditoriju SND. 26. — Društvo Lipa, št. 129, SNPJ. Zabava in ples v spodnji dvorani SND. 27. — jjrvatsko Gospojinsko društvo priredi predstavo in ples v Grdinovi dvorani. 27. — Slovenska Mladinska Šola, SND. Otroška pomladna predstava v avditoriju SND. SVETLOBA IN SENCA Povest MAJ 4. — Dramatično društvo Krka, zaključna predstava v S. N. Domu, na 80. cesti, ob 8 uri zvečer. 3. — Društvo sv. Cecilije, št. 38, SDZ. Ples v spodnji dvorani SND. 4. — Pevsko društvo "Blau Donau." Koncert v Avditoriju SND. 11.—Materinska prireditev društva Orel. 11. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, na farmi pri .Gorišku na Green Rd. 18. — Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditoriju SND. 25. — Društvo Kristusa Kralja. Predstava v avditoriju S. N. D. JUNIJ 15. — Društvo Bled št. 20 S. D. Z.', piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd. 22.—Društvo Carniola Tent št. 1288, T. M., ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid Village. 22. — Društvo Warrensville št. 31 S. D. Z. priredi piknik na Goriškovih prostorih na Green Road. JULIJ 13.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ priredi piknik na špelko-tovih farmah. 13. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens. 20.—Društvo Orel, telovadba in piknik na Pintarjevih farmah. AVGUST 3.— Piknik društva sv. Katarine št. 29 Z. S. Z. na Špelko-tovih farmah. Strela je udarila v posodo z dobrim žganjem Pariz, Francija, 10. januarja. — Strela je udarila v vasi St. Jean v poslopje, kjer je bilo shranjenih 400 galon finega žganja. Radi strele se je hiša porušila, in to je povzročilo, da so sodi popokali in dragocena tekočina je začela teči na cesto. Vaščani so seveda takoj prihiteli s svojimi posodami, da so zajemali dragoceno pijačo, zraven je pa prišlo tudi nekaj prascev in gosi, kar je povzročilo, da se jih je prijela pijanost, in so imeli kmetje dovolj težav, predno so pijano živino in pe rutnino polovili. "O mene tudi! Ampak človek si ne more izbirati in če že moram trpeti, je boljše, da trpim po nedolžnem." "Boljše je že, boljše, dobro pa ni." "Kolikor jaz Toneta poznam, ne trpi on toliko kot . >> VI'. "Oh, kako rad bi bil namesto njega zaprt!" "Vidite zato, ker ste nedolžni. Tetrev pa si take sitnosti ni k srcu gnal, tudi ko je bil po pravici obsojen. Dvajset kron bi bil moral plačati ali pa sedeti. Odsedel jih bom, je dejal; nikjer jih tako lahko ne zaslužim." "Kar pojdi, Bric, kar pojdi," je dejal stari mož. "Saj grem," se je obotavljal cerkovnik. "Meni je le hudo gledati, kako vi s svojo žalostjo sami sebi jamo kop-ljete. Ali mislite, da pomagate Tonetu, če sebi škodujete?" Vse prizadevanje Bricovo in hčere Mane, ki se je posebno zdaj bala za očeta, ko je bila sama pri hiši, je bilo zaman. Starec se je bil tako zagrizel v svojo žalost, da ni mogel ne mirno spati, ne jesti, ne delati1, da mu je presedala vsaka tolažilna beseda. Ljudje so sploh milovali Klančarja in Toneta, češ, če je tudi kriv, ni storil iz hudobnega namena, in Miha če bi' zdaj ne bil izteknil, bi bil drugikrat. Gašper se je Jerici posebno prikupil, ko se je pridušil, da je Tone nedolžen in sploh da je neumno, da se tak šum žene zaradi take malenkosti. "Fantje se bodo vedno pobijali1. Saj se še gospoda tepe. Predsnočnijm nam je bral Rožman iz novin, da so naši poslanci na Dunaju dobro pobijali. — To bodo pa sedeli, — je dejal Tetrev, — Nič, je rekel Rožman, ti so zunaj postave. — To bi moralo veljati tudi za fante, da bi vse sami med seboj uredili. Kdor gre na vas, mora biti na vse pripravljen. Miha je bil gotovo večkrat v večji nevarnosti; zdaj se je zgodila nesreča. "Lehko bi bil pa tudi on ubil ali mene ali pa koga drugega." "Gašper, saj ne ti ne poj-deš več v tako družbo, kjer bi te utegnili ubiti ali pa ti koga drugega. Gašper, obljubi mi to!" je prosila Jerica. "Kako bi bilo meni hudo, če bi tebe tako dobili mrtvega v rosi! In če bi ti koga ponesreči ubil, kako bi bilo mene groza pred teboj. Jaz te imam tako rada, stori ti to meni na ljubo! V prejšnjih časih sem bila tudi jaz neumna in sem se smejala tem fantovskim navadam; zdaj sem pa izpre-gledala. Mlado življenje za prazen nič, kako grozno, in kaj šele na onem svetu!" Gašper se je nekoliko po-mišljal, bolj na videz; .zakaj tudii njemu je bil nesrečni do godek omrazil fantovske na vade. "In tisto smrt mi prinesi, Gašper!" je dejala Jerica; "jaz jo bom sežgala; tako se bojim, da ne bi spravila v nesrečo tebe in mene." Gašper je vse obljubil; tako mehkega in voljnega še ni bila videla Jerica, ki se je tolažila z mislijo, da prinese ta nesreča njej novo srečo. Gašper je začel kar siliti, da naj se že določi poročni dan in napravi svatba, in je res težko čakal poroke, ker se je nadejal, da mu nove razmere preženo težke spomine, čez dan ga je pač motilo delo, in vendar so ga večkrat in ponevedoma zanesle noge na Stegne gledat kraj, kjer je obležal Miha. ■ Potem je bežal proč in se oziral, če ga ni kdo videl. Natihem je bil hud, če ga je kdo vprašal, kje da se je pravzaprav zgodila nesreča; naglas si pa ni upal jeziti. Ponoči, kadar ni mogel spati, pa so ga še vedno napadale razdražene misli, in preobčutljiva ušesa so še čula znano Mihovo hojo. Večkrat je strmel v sovražno noč in se zgenil ob vsakem najmanjšem šumu. Potem pa ga je zopet plašila tihota," da si je zaželel kakšnega znanega ropota. Veselil se je voza, ki je škripal po osamljeni cesti, in se jezil, zakaj da hodijo fantje tako zgodaj leč, zakaj ne pojo na cesti. Če bi ga ne bilo sram, bi prosil mater, naj spi v njegovi spalnici. Zadržal se je parkrat prav dolgo pri Kržanovih, kjer je bil v Jeričini družbi miren in vesel. Potem se je pa kar nekako bal domače hiše in temne spalnice. Krčmo je bil precej opustil, ker so preveč govorili o Mihu in Tonetu in se mu je zdelo, da hočejo njega dražiti. Jerici, ki mu je bila kakor angel varih, ki ga bo rešil hudih spominov, se je kazal tako hvaležno vdanega, da se je topilo dekletu srce od blažene sreče, da je ukrotila takega junaka. Gašper ji je bi) res tudi prinesel svojo smrt, ko jo je bil natanko ogledal in skrbno obrisal, in Jerica jo je sežgala v znamenje, da je zdaj k o nec prejšnjega življenja. Saj drugim ljudem človek neumnosti tolikanj ne zameri; da so le svojci pametni! Prišli so oklici, in ženin je začel z drugbm, nevesta z drtfžieo vabiti v svate. Mana je bila za to žalost že kar otopljena, ko je morala nositi toliko druge. Brat je bil še vedno v zaporu, in oče je pešal in hiral od skrbi in bridkosti. Na njenih ramah je s 1 o n e 1 o gospodarstvo in gospodinjstvo. Mana, jutri zjutraj pojde-va .na Primskovo k Materi božji, da nam ona pomaga, če je božja volja," je dejal oče zadnjo nedeljo pred adven tom. Mana je molče prikimala in hvaležno pogledala očeta, ki je izbral ravno tisti dan, ko bo Gašperjeva poroka, ko bodo peli in vriskali po vasi njej v zasmeh in žalost. "Ali ste Vi zadosti trdni za tako pot?" je vprašala sočut no Mana. "Jaz sem se obljubil," je dejal oče, in hči je stopila k Bri cu povedat, kam da pojdetn in da naj pazi on na hišo. Bric si je mislil, da ve, zakaj da sta si bila izbrala ta dan, a rekel ni nič; samo to je opomnil, da naj hodita počasi in počijeta parkrat, ker se bo oče utrudil. "In nekaj kruha vzemi s seboj!" je dejal. "In veš, kaj je prav dobro? Glej tukaj steklenico hruševca! Tega vzemi! Ti ne veš, kako to človeka pogreje. Jaz sem ga vzel pri vojakih za vsak marš polno čutaro s seboj in nisem nikoli opešal. Kakor otepje sc padali drugi v vročini in prahu; meni ni bilo nikoli nič, En požir, kadar so mi začela kolena nagajati, in dober sem bil. Nekateri so pa norci; ali nič ne pije ali pa preveč; jaz pa zmeraj, kar je prav." "Pa še za nas molita!" jp dejala Rozala Bricova. "Za Toneta," je dejal Bric "se pa stvari dobro sučejo. Priče so vse dobro govorile zanj, in jaz mislim, da bo pre iskava kmalu ustavljena." "Kaj pomaga to!" je dejala Mana. "Sum bo vendar ostal na Tonetu." "Od moje strani, Mana," je dejal Bric, "leti sum vse drugam, in če bi bil Tone res v nevarnosti, jaz bi govoril." "Oh, nikar ne sumniči, Ja Tonetu, ki so ga osumili, in hudo nam zaradi njega." Studena megla je ležala na tihi dolini, ko sta se napotila oče in hči na božjo pot. "Zadnjo noč spi Jerica v očetovi hiši," je prišlo Man?" na misel, "in v par urah bosta Gašper in ona srečen par, in nov rod bo zrastel iz stare hi še. Mi pa smo obsojeni na staranje in smrt." Otrnila si je solzo, ki jo je bila iztisnila poleg lastne bridkosti tuja sreča. "Moliva, dokler gre pot po ravnem!" je dejal oče, snel klobuk s sive glave in zače) naglas moliti. Ko se je spela pot navkreber, je opominjala hči, naj ne moli naglas, naj se pokrije in nekoliko odpočije, in ponujala mu je jedi in steklenico, ki jo je bil Bric napolnil. Dan se je dolgo obotavljal, in narava je vstajala počasi. V višini je ostro zaviknil kragulj, in s težko perotjo je iz-preletela tropa vran in sedla na temne smreke. V dolini je zapel zvon, in Mana se je zge-nila. "Na svatbo vabi, ki je bila meni namenjena," si je dejala. (Dalie prihodnjič) -o- . PRED 15. LETI (Nadaljevanje iz 2. strani) jo odvetnika zamenjal za gotov denar. Denarja ni hotel nesti na banko, pač pa si je žepe nabasal z bankovci in odšel proti domu nekje v So. Brooklynu. Njegov prijatelj se je izjavil, da je Jakšetiča jako skrbel denar, toda domov ni prišel. Najbrž je bil spotoma napaden in ubit, kajti videli ga niso več. Kavarne so odpirali v našel bini meseca decembra, 1914, sledeči rojaki: Vinko Pristov je odprl svoje prostore na 6212 St. Clair Ave., Ivan To-mažič je odprl na 6028 St. Clair Ave. kavarno "Triglav," Primož Kogpi pa kavarno na 6219 St. Clair Ave. Dne 9. decembra, 1914, so dobili sledeči Slovenci državljanske papirje: Alois Kebe, Mihael Jeršinovič, Jacob Je-rina, J os. Prijatelj, Jakob Ro tar, Matevž Kuclar, Fr. Prah, Josip Zupan, Ignac Jeraj, An ton Škul, Anton Žnidaršič, Jos. Leban, Frank Jager, Fr, Lach, Mike Kirbis, John Babic, Jos. Fakult, F. Baškovič. Frank Nahtigal, Maks ČesT nik, Ignac Prelogar, Frank Volk, Anton Pouše, Andrej Valenčič, John Matjašič, Peter Bizjak. Dne 3. decembra 1914, je v Elkhart, Indiana, umrla Mary Kastelic, jako dobro poznana v Clevelandu. Stara je bi la šele 38 let. Umrl je 11. decembra, 1914 rojak John Rošel, ki je zapustil ženo in tri otroke. Dne 10. decembra 1914, je umrl rojak Jos. Bevep, star 32 let, samski. Umrl jeza su-šico. Dasi slaboten, je delal v tovarni do zadnjega. Doma je bil iz Št. Ruperta. Pat mesecev prej mu je umrl oče v domovini, ki mu je zapustil vše imetje. DNEVNE VESTI za in pomanjkanja živeža. V mnogih krajih ljudje sploh nimajo nobenega živeža. Iz province Shansi se poroča, da so tam našteli doslej že 15.000 mrtvih, in sicer starejših ljudi in otrok, ki si sami ne morejo poiskati živeža. V raznih drugih krajih je doslej nad 1000 oseb poginilo od lakote ali od mraza. Ruski koledar je brez vsake nedelje Moskva, 10. jan. V Rusiji štejejo letos leto "13." Rusi začnejo šteti od 1. nov. 1917, ko se je .začela rdeča revolucija. Novi ruski koledar ima petdnevni delovnik, nič nedelj in 12 mesecev vsako po 30 dni. Pet posebnih dni v letu so boljševiški prazniki. Vsi drugi prazniki so odpravljeni zaeno z nedeljo. Tudi se v Rusiji ne reče več ponde-ljek, torek, sreda, itd. pač pa: kladivo, srp, solnce, zvezda in snop. Vsak peti dan je dan počitka. Dobro žganje lahko dobite iz koruznega sladkorja Washington, D. C., 10. januarja. — Prohibicijski komisar Doran se je te dni izjavil, da se da pridelovati iz koruznega sladkorja jako dobro žganje, in ta činjenica dela vedno večje skrbi prohibicij-skemu uradu. Izmed 3900 kotličkov, katere so zvezni agenti zaplenili v decembru lanskega leta, jih je rabilo 3450 sladkor iz koruze za izdelovanje žganja. In žganje, izdelano iz tega sladkorja, je baje jako okusno, kot trdijo zvezni izvedenci. gienike bi bilo treba obsoditi, da bi se morali ravnati po svojih nasvetih. MALI OGLASI Naprodaj je hiša, za eno družino, štiri^jso-be, na 19007 Chicasaw Ave., blizu La Salle gledališča. Lepa hiša za malo družino. Ima klet, furnez, g a ražp. Zanesljivemu Slovencu prodamo to posestvo ako plača takoj $300.00, ostane po $35.00 na mesec, dokler ni plačano. Vi lahko pridete do te hiše in plačujete sebi rent. Tel. Kenmore 3425, ali se oglasite na 830 E. 185th St. (Jan. 11. 13. 15. 17. 20. 22.) Na prodaj so izvrstni kanarčki za paritev. — Oglasite se pri Jos. Slokar, 1373 E. 53rd St. (10) Proda se ali zamenja dobro obstoječa slovenska grocerijska trgovina in mesnica, blizu slov. cerkve v Collinwoodu. Se zamenja za hišo ali lot. Lepa prilika za Slovenca. Pozve se v uradu tega lista. (12) Slovenka bi rada dobila delo v restavran-tu. Vprašajte na 18910 Chickasaw Ave. (10) * Pismo ima v našem uradu John Čolnar. * Neki norec v Harrisburgu je v blaznici umoril zdravnika, ki ga je prišel nadzorovat. *' Predsednik- Hoover bo postal častni doktor državne univerze v Wisconsinu. -o-- HIGIENA POLJUBOVA-NJA Ena najprijetnejših stvari na svetu velja kot ena najbolj nezdravih: namreč poljubo-vanje. Sedaj je izdal zdravstveni urad države Kansas celo kar poseben pravilnik za takšno nevarno-prijetno početje. Seveda igra v tem pravilniku glavno ulogo bacilna nevarnost in kot zvesta tova-rišica se je pridružuje možnost — prehlada. Čitajmo: "Ne poljubljaj nikoli v prenapolnjenih prostorih ali slabo zračenih sobah. Med po-ljubovanjem se pazi nenadnih temperaturnih sprememb. Če poljubljaš najprvo v debelem plašču in potem v lahki obleki, se lahko prehladiš. Pri družabnih igrah s poljubova-njem, grgraj po vsakem poljubu. To je za poljubovanje sploh priporočljivo. Če moraš poljubovati, vzemi najprvo vročo gorčično kopel za noge in se čuvaj prepiha, če ti potem ni dobro.. ." Pred poljubom — gorčično kopelj za noge, po poljubu — grgranje: resnično, vse te hi- Razpis delniške seje Slov. Del. Doma Direktorij Slovenskega Delavskega Doma v Clevelandu, Ohio, sklicuje glasom inštatutnih pravil za dne 15. januarja 1930, ob osmi uri zvečer v glavni dvorani letno delniško sejo. Pismeno se posameznikov ne bo vabilo, zato naj se vsak delničar brez nadaljnega obvestila odzove temu vabilu. Kdor želi po zastopniku biti zastopan, naj ga v to uradno pooblasti, kot inštatutna pravila predvidevajo. Prisostvovati letni delniški seji, je dolžnost vsakega delničarja, zato se prosi polnoštevil-ne udeležbe. x Za direktorij S. D. Doma, Joško Penko, tajnik. (Jan. 9-13) JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Main 4126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 GRDINA'S SHOPPE Popoln« »loga oblak in vb« opreme za nave-«te in družica Beauty Parlor Ved ho najmodernaiil ianaii klobuki. Trm»l»« »prta .»lu .r.4« vaše veličanstvo istih misli. — Toda ni§te mi še povedali vsega, — je rekel Ludvik. — Kaj se je zgodilo potem, ko je Guiche padel? — Njegov nasprotnik je pobegnil, ne da bi mu pomagal. " — Lump! — Temu so krive vaše lastne določbe, veličanstvo, — je odvrnil d'Artagnan. — Kdor je pri dvoboju komaj uše! smrti, se ne bo potem sam izročal sodišču. — In tako postane strahopeten. . . — O ne, pač pa previden. ŠESTI DEL 1. poglavje. V nemilosti. Naslednjega dne se je vrnil celokupen dvor nazaj v Pariz. Na čelu izprevoda je bila 'kraljeva kočija, v kateri so sedeli kralj, njegova žena in mati. Solnce je močno pripekalo in madama je bila prva, ki se je pričela pritoževati nad vročino. — Mislila sem, da ste bolj galantni, kakor ste, — je nekla madame svojemu soprogu. — Prepustiti bi mi morali kočijo, sami pa jezditi po-leg. — Jezditi? V tej vročini — je rekel monsieur. — Toda jaz niti ne mislim na to: sicer pa nimam niti konja tu — Jaz pa vidim tam-le vašega rjavca, — je rekla madame ter pokazala z roko skoki kočijino okno, — ki ga vodi gospod Malicorne za uzdo. — Prav pravite, — je rekei vojvoda ter se malomarno naslonil nazaj v blazine. — Uboga žival! Gotovo ji je zelo vroče, čemu jo naj torej še jaz mučim? Medtem pa je postalo tudi kralju pretesno v vozu, toda manj vsled vročine, kakor vsled ljubezenskih želja. Pri čel je tožiti o bolečinah v nogah, dokler mu ni njegoya soproga rekla, če ne misli, da bi bilo bolje, cla izstopi in da gre nekoliko peš. Kralj je res izstopi!, toda čim je bil iz kočije, se je pričel ogledovati za konjem. — Veličanstvo, želite konja? — je zaklical neki glas za njim. Ko se je kralj ozrl. je videl za seboj Malicorne-a,. ki je držal za brzdo vojvodo-vega rjavca. Ko je kralj pri kimal, je Malicorne prijel za streme in Ludvik se je zavihtel na konja. Nato je smehljaje počakal kočijo, v kateri sta sedeli njegova žena in ma ti, katerimk je mimogrede za klical: — Hvala Bogu, da sem spet v sedlu! Nato je pridržal konja ter čakal, da se je odpeljala kočija naprej, nakar je v diru odjezdil nazaj. Toda ni dolgo jezdil; že pri šesti kočiji je nategnil vajeti in konj je obstal. Kralj se je odkril ter smehljaje pozdravi gospodično Lavalliere, ki se je vozila v kočiji z gospodično Auro. Nekaj časa je molče jezdil ob kočiji, nato pa je pričel prostodušno kramljati — V kočiji bi se bil zaduši vsled vročine, toda neki mladi mož, ki ga ne poznam, je uganil mojo željo, ter mi ponudil rjavca, na katerem sedim. Rad bi vedel za ime te ga mladeniča. Aura si ni dala tega vprašanja ponoviti, temveč je naglo odgovorila: — Gospod, ki je dal vašemu veličanstvu konja, je.Malicorne. Saj je bi tisti, ki tamle jezdi, kaj ne, veličanstvo? "Da, to je dotični, gospodična, — Je odvrnil kralj Malicorne? Prav, zapomni si bom njegovo ime. Po kratkem molku se je obrnil kralj h gospodični Lavalliere. — Torej zdaj je s po deželsko svobodo pri kraju gospodična. Ko se vrnete Pariz, boste morali zopet po svetiti večino svojega časa službi gospe vojvodinje, in midva se bova poslej le redko kdaj videla. — O, saj vaše veličanstvo pogosto obiskuje madame, — je odvrnila Luiza, — in če greste samo skozi sobo. . . — Oh, to mi ne bi zadostovalo, — je rekel Ludvik, — vi pa ste, kakor je videti, zadovoljni s tem. Luiza mu. je odgovorila vzdihom. — Gospodična, srce se mi trga, ker molčite, — je reke! Ludvik. Neusmiljeni ste, ker ste tako zakrknjeni. Končno bom moral to smatrati za koketnost. Bojim se, da mi ne vračate moje globoke ljube- zni, ki jo občutim za vas. Luiza je prijela vročo roko svojega ljubimca ter jo toplo stisnila. — Veličanstvo, — je zašepetala, — Vrnite se nazaj h kraljicam, kajti slutim, da mi preti od tam nevarnost. Kralj je pozdravil ter v diru odjezdil h kočiji, v kateri sta se vozili njegova žena in mati. Mlada kraljica se mu je bridko nasmehnila in vprašala: — Nu, ali ti je zdaj odle glo, moj ljubi mož? umreti. Ana Avstrijska se je na-smehljala ter prijela Marijo za roko: — Hčerka moja, — je rekla, — potolažite se! — Kralj ne more imeti brez va? nobenega prestolonaslednika, vi ga pa imate lahko brez njega. Tedaj je neka častna dama javila madame. Ta se je pojavila, z nekim gotovim izrazom na svojem obrazu, iz katerega je bilo sklepati, da je za- Dočim se je naslednjega snovala gotov načrt, katerega dne kralj takoj lotil s Colber om dela, je šla njegova žena Vlarija Terezija h kraljivi ma-eri, da ji potoži svoje bridkosti. — Oh, moja mati, kralj\ne nič več ne ljubi! — je rekla. — Kaj pa smatraš ti za ljubezen, moj ljubi otrok? — je vprašala kraljica-mati. — To, če se vedno na nekoga misli, če se vedno po ne-com hrepeni. — Da, toda kralj je last cele države, in ne more misliti samo na eno osebo. — Zato so tudi vse kraljice zapuščene in nesrečne, — je rekla kraljeva soproga. — O mama, kralj je tako lep! In kolikokrat mora čuti to iz ust drugih žensk! In če pomislim, da bi si utegnil ustvariti še eno ognjišče poleg najinega — še eno rodbino, tedaf mi je zblazneti! Oh, če bi morala kdaj videti o t r o k e ki bi bili sad take izven zakonske ljubezni, bi morala je odločena tudi izpeljati — Prišla sem, da povprašam, če vas je to najino včerajšnje potovanje utrudilo, — je povzela. — Ne, mene popolnoma nič, — je odvrnila Ana Avstrijska. — Ali ste že čuli ono strašno zgodbo o grofu Guic"ne-u, — je vprašala dalje vojvodi-nja. — Ali misliti to, ko ga je napadel divji merjasec? — je vprašala Ana Avstrijska. Madame je takrat pristopila bliže in tiho rekla: — Ne, ni ga napadel merjasec, temveč je rane dobil v dvoboju. — V dvoboju? — je zaklicala Marija Terezija. — In zakaj se je ta dvoboj vršil? — Zaradi neke mojih častnih dam, — je rekla madame. — Morda zaradi Lavalliere? — je vprašala Ana Avstrijska. — Da, radi nje. — Ona je zaročena,, kakor sem čula, toda kolikor vem, ne z grofom Guichejem niti ne z Wardesom, — je nadaljevala Ana. — Sicer pa mi je pričela ta oseba presedati. Nikakor ne trpim, da bi se radi nje mladi možje na mojem dvoru pobijali med seboj. — Nato se je obrnila k mladi kraljici ter vprašala: — Kaj naj pravzaprav storimo s to Lavalliere? Marija Terezija se je baš ukvarjala z novo vezenino, in ne da bi dvignila pogled od svojega dela, je rekla: — La valliere? Ne poznam je. — Najbolj je, da se jo po šlje nazaj na njen dom in da se ji da penzijo, — je sveto vala madame. — O tem sklepati, je moja zadeva, — je rekla Ana Av strijska. — Visokost, — je rekla madame, — Ona je ena mojih častnih dam. — Kljub temu! — je odvr nila Ana. — Jaz sem kraljeva mati in glavarica rodbine Vzbujati se ne sme nikakih pozornosti. Vse mora bit* opravljeno tiho in v rodbin skem krogu. Ukažite poklicati deklico serq, madame. Vi pa, moja hčerka, pojdite zda v svoje sobe. (Dalje prihodnjič) Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. H SLOVENSKA BANKA PLAČA'ZA VSE ONE VLOGE, K! BODO VLOŽENE NA BANKI do 20. januarja 1930 PO 4% OBRESTI IN SICER SE OBRESTUJEJO TE VLOGE OD L JANUARJA 1930 Rojaki, ki nimate še naloženega svojega denarja na slovenski North American Trust banki, storite to sedaj, da boste tudi vi med tistimi 1 5,000 rojaki, ki poslujejo s slovensko banko. North American Trust banka posojuje denar na posestva po H l\ IN 10 BREZ VSAKEGA BONUSA in Postanite prijatelj in vlagatelj pri slovenski banki, v slučaju potrebe se lahko obrnete brez skrbi do nje. Glavni urad: 6131 St. Clair Ave. Podružnica: 15601 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. 4823482353532353234853534853485348230253535391234848234848482348235300