Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje ŠTEVILKA 12 GASILCI PODPISALI PIK,llllllll uradu župana Občine Šoštanj so se na večer 1$. decembra zbrali Sp Do 35 LIST 1997 SSSSäSL* Šoštanj, "P S" 9000624,12 PETEK, 19. DECEMBER 1997 SNA 100 SIT Topolšica, (laberk in občine Šoštanj, predsednik Gasilske gasilskih društev Lokovice, poveljnik poveljstva ske zveze Vi jredstavniki irk pri ‘ja- . .. . PO| pogodbo naj bi podpisniki uredili način opravljanja, obseg, financira predstavnik Zaščite in reševanja. V:........................ Šoštanja, loveljst zveze Velenje in zrok snidenja je bil podpis pogodbe med društvi in Občino. S to nje in ostale pogoje za delovanje lokalne gasilske javne službe. S tem se je občina obvezala, da bo po letnem programu dejavnosti gasilcev financirala to dejavnost iz proračuna. To pogodbo so gasilci in občina dolžni podpisati po zakonu o gasilstvu ter jo vsakoletno dopolnjevati z aneksi. Obenem pa je bil podpisan tudi sklep o kategorizaciji društev, ki razvršča Šoštanj v III. kategorijo, Topolšico v II. kategorijo, Gaberke in Lokovico pa v I. kategorijo. Po vrednosti teh kategorij se bodo v bodoče društva tudi opremljala. Po svečanem uradnem delu je župan vsem navzočim spregovoril o pomenu operativne dejavnosti, o veliki družabni in socialni vlogi, ki plemeniti gasilce, in o pomenu vzgoje gasilske mladine. Izmenjali so še precej izkušenj in mnenj. Ker pa se približuje konec leta, je župan ‘po gasilsko” vsem skupaj tudi nazdravil. To je bil še eden pomembnih korakov pri razvoju dejavnosti v naši občini, ki med ostalimi urejuje tudi področje gasilstva. Le-to se je še pred nedavnim pokazalo za enega od nepogrešljivih segmentov pri reševanju in pomoči ob raznih naravnih katastrofah, ki nas zadnje čase pogosto prizadenejo. PeRu I 1 -2 PRAZNIČNI KONCERT h prazniku samostojnosti in koncu leta so Občina Šoštanj in kulturne skupine iz Šoštanja in okolice pripravile včeraj zvečer, 18. decembra, skupni koncert. Pred polno dvorano šoštanjskega Kulturnega doma so nastopili MePZ Svoboda, Irena Vrčkovnik, Oktet TEŠ, MePZ Društva upokojencev, folklorna skupina Vandrovčki, pihalna godba Zarja in mažoretke. Koncert je obiskovalce in nastopajoče popeljal v praznično vzdušje, ki se pričenja v zadnjih decembrskih dneh. Koncert so omogočili TEŠ, Cigrad Ravne, Kovinarstvo Sovič Ravne, Mirko Andrejc in Žagarstvo Vlado Mešič Skorno. m OBČINA ŠOŠTANJ Vsem prebivalkam in prebivalcem občine Šoštanj, našega skupnega doma, želim prijetno praznovanje in zdravo ter srečno 1998. leto. Naj božični mir v družinah navdihuje misli, besede in dejanja prihajajočega leta. Vaš župan dr. Bogdan Menih Vsem ljudem dobre volje in iskrenega srca, želi vesel božič in srečno ter zadovoljno novo leto 1998, Svet občine Šoštanj Anton Skomšeky ■steift ib JI dii Na slavnostni akademiji so učenci izvrstno predstavili staro šolo, šolo med vojno in po njej ter sodobno šolo z računalniškim poukom. Več na strani 10. Predstavniki gasilcev, od leve proti desni: Amlrej Hriberšek - poveljnik PDG Topolšica, Leon Stropnik - poveljnik PDG Šoštanj, Silvo Vrčkovnik - predsednik PDG Topolšica, Danilo Čebul - predsednik PDG Šoštanj, Andrej Jurič - poveljnik PDG Lokovica, Karel Judež - predsednik PDG Gaberke, Zvone Koželjnik - poveljnik PDG Gaberke, Rajko Slamek - član poveljstva PDG Gaberke, Peter Radoja - predstavnik Zaščite in reševanja, Emil Juvan - predsednik PDG Lokovica; sedijo: Boris Lambizer - poveljnik poveljstva Občine Šoštanj, dr. Bogdan Menih - župan Občine Šoštanj in Stane Tepej - predsednik Gasilske zveze Velenje NOVO LETO Novo leto bo prišlo. Kakšno za nas bo? Morda polno sreče... Morda prišlo bo boleče... Morda bo zopet kot sedaj, a živiš naprej in ne nazaj, bilo lepo je nekdaj, kako naprej in zakaj? Za izkazano zaupanje v iztekajočem letu, se Vam prisrčno zahvaljujemo. Upamo, da bomo tudi v letu 1998 uresničili vaša pričakovanja. Hkrati vam za prihodnje leto želimo mnogo dobre volje in osebnih uspehov. Papirnica Pero, Šoštanj Tel.:0631881-146 NAPOVEDNIK ■ stran 2 Lokalne interese v Ljubljano! tovor z državnim svetnikom, dr. Vladimirjem Korunom ■ stran 3 Zlati jubilej LD Smrekovec 50 let varstva, gojitve in lova divjadi ■ stran 7 Pol stoletja kraljevske igre v Močan šahovski turnir v Šoštanju ■ stran 9 Odnos človeka do narave Potepuški psi mrcvarijo divjad Dan prvi tega leta, povej, kaj se mi obeta! Bom našla to, kar iščem, da skupaj s srečo svet obiščem. Menjajo se časi v letu, menjavajo življenja na tem svetu, človek pa ne more nič zato, korakat mora z dobo to. I. V zimskem mraku čudna pota hodijo z nogami v gaz čez odore in prek laz meljejo v beli sneg v moko, kot bi trosil pek jo pod noge v trd korak, ki v snegu kakor črn trak se vije, vzpenja in se mota. II. Zvonovi z vrha preko hiš pojo polnočno povabilo stotero nog še bolj stopilo je v gaz prekrito od noči, še bolj žarele so oči molčečih gruč, ki pod vrhovi se zbero in jim zvonovi svetlijo pot na Sveti križ. III. Prek neba v dalj donijo do Smrekovca in Slemena k Uršlji gori, ki snežna mogočno raste v nebo in nje zvonovi zapojo nazaj v teman nebesni svod, v Zarazbor in do Belih Vod, ki v bakljah in lučeh žarijo. IV. Zapoje tisoče piščali veličastno pred oltar in tisoč tipk igra orglar in poje se na svet večer iz tisoč ust in na prepir pozabljeno naj bo nocoj le za mira in za spokoj roke si bodo vsi podali. V. Po zvoniku veter tuli zvon že bije na odpev in odgovarja mu odmev iz doline, ki že čaka, da vrnila bi se vsaka duša v temno ozko gaz čez odore in prek laz, kjer zvonovi so se čuli. Peter Radoja o JE SVET MICINE UPRAVIČIL SVOJE POSLANSTVO? V določilih Statuta Občine Šoštanj so navedena pooblastila in odgovornosti pri delovanju Sveta Občine Šoštanj. Večkrat sem zapisal, da je v njem veliko nepravilnosti, ki onemogočajo v polnosti izvajanje Zakona o lokalni samoupravi. Res pa je tudi, da komisija Sveta za ta akt s pomočjo pravnega strokovnjaka pripravlja predlog sprememb tako, da bo v njem upoštevan tudi nov zakon o spremembi zakona o lokalni samoupravi v RS. Obstaja velika bojazen, da odgovorni v vladi za lokalno samoupravo ne delajo sinhronizirano, saj je sam minister za to področje predlagal, da po sprejetju novega zakona namerava vodenje občinskih svetov podrediti županom, kar bi zahtevalo kaj kmalu spet spremembo statuta. Po novem zakonu je nekaj očitnih sprememb, ki veliko občinskih statutov postavljajo na glavo, saj dopuščajo ožjim delom občin status pravne osebe javnega prava. Nadzornim odborom določa večja pooblastda, spreminja položaj občin in način njihove ustanovitve. Izrecno pa je novo določilo, ki občinam predpisuje zaposlitev tajnika občine. Več občin lahko z dogovorom ustanovi skupno upravo, če je vprašanje racionalnosti in majhnosti. Kot določa zakon so te določbe dolžne vnesti v statute vse občine do meseca maja naslednje leto, zato moramo in bomo to upoštevali tudi mi. Svet občine, ki je v prenesenem smislu zakonodajalec na lokalnem nivoju, pač po svojih sposobnostih krmari med županom in pooblastili, ki mu jih daje zakon. Področja, ki so v domeni sveta, so si glede na odločanje zelo različna. Obravnava zadev, ki jih je zapečatil zakon, so za svet samo informativne narave in birokratiziranje, saj nanje ni mogoče vplivati. V to področje spada proračun občine v tistem delu, ki določa financiranje šolstva in vzgoje, določanje višine raznih taks, dajanje soglasij raznim aktom javnih zavodov. Vsa ta področja morajo biti urejena s primernimi odloki, ki med sprejemanjem zahtevajo veliko časa. Drugo področje, kjer se lomi največ kopij med svetniki, je področje gospodarstva. Na prvem mestu je seveda občinski proračun v tistem delu, kjer se reže kolač za financiranje potreb po krajevnih skupnostih oziroma naseljih ter tudi ostale interese, kot je sport, kultura.... ~ idi letos na osmih sejah sveta ni bilo i iei k kontrolo in predpisal regulativo. Uredili smo problem plakatiranja, komu- Tudiletos na osmih sejah sveta ni lido nič manj naporno, saj je svet spremit i' jel kopico odlokov, s katerimi je razne službe in njih delovanje spravil pod nalnih odpadkov, delovanje javnih gospodarskih služb, najemanje poslovnih prostorov, ustanovili javni zavod Vrtec, opravili z nakupi in odprodajo nepremičnin, problematiko športnih objektov in spremljali projekt sprememb in dopolnitev prostorskih aktov ter nenazadnje sprejeli sporazum o dokončni razdelitvi premoženja prejšnje občine Velenje. Tretje področje pa je uresničevanje političnega prestiža med strankami oziroma med svetniki na področjih, kjer se dosegajo politične točke. Tu se lov prične pri pripombah na statut, imenovanjih in kadrovanju v komisi- je sveta in razne svete zavodov, sosvete javnih uprav, soglasja k ravnateljem zavodov, izvolitve elektorjev in predlaganje kandidatov za državni svet, podelitev priznanj občine, peripetije okoli nezdružljivosti s funkcijo svetnika. Skupni imenovalec je vedno bil na koncu glasovanja - kdor ima relativno večino, ta zmaga. Na svetu je bilo podanih veliko pobud in pripomb na varno življenje poda1 občanov in nasploh šolarjev, pri čemer je opaziti, da bi potrebovali svojo iri i mu varnosti v aostanju. mm aoKoncno ìzqpiavo in poirmiev spi in dopolnitev prostorskih aktov za občino Šoštanj je velik zalogaj, saj - v’ |,n - - . -postajo policije, kajti velenjski poheisti niso v veliko pomoč pri zagotavljanju varnosti v Šoštanju. Tudi dokončno iztfidavo in potrditev sprememb imajo za rešitev tega problema škarje in platno na pristojnem ministrstvu v Ljubljani. Kljub stalnim godrnjačem smatram, da smo skupno z županom letos poem storili ogromno dela, potrebno se je samo ozreti okoli sebe in lahko smo zadovoljni. Predsednik Sveta Anton Skornšek SANACIJA MUSTI) CEZ 1'IITIIK liDlilVMt t Na lokalni cesti Šoštanj - Topolšica so posedld na mostu čez potok Bečovnico v mesecu oktobru dosegli takšno stopnjo, da je bila varna uporaba mostu za vse udeležence v prometu ogrožena. Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje je na predlog pristojnega občinskega organa območje mostu takoj zavarovalo z ustrezno prometno signalizacijo, s čimer je varnost udeležencev v prometu do sanacije mostu zagotovljena. Hkrati je bil s strani Občine takoj uveden postopek za sanacijo mostu. Po ogledu, kije bil opravljen s strani strokovne službe Cestnega podjetja Celje skupaj s predstavniki Občine, je komisija ugotovila, da sanacija mostu zaradi dotrajanosti ni možna, zato je predlagala izgradnjo nadomestnega mostu na istem mestu. V skladu s temi ugotovitvami je bil naročen in izdelan idejni projekt. Projekt za izvedbo (ki bo tudi projekt za pridobitev dovoljenja) je še v izdelavi. Po dogovoru pa bo dokončno izdelan in predan Občini Šoštanj do konca letošnjega leta. Pričakujemo, da bomo takoj po novem letu lahko uvedli postopek za oddajo del po izdelani projektni dokumentaciji. V času izvajanja del bo cesta zaprta. 0 zapori bo s strani pristojnega občinskega organa izdana odločba o zapori ter hkrati določen obvoz. O obvozu bodo udeleženci v prometu pravočasno obveščeni prek sredstev javnega obveščanja. Občina Šoštanj NOE za gospodarstvo, okolje in prostor CINE Ü S o s NASE LOKALNE INTERESE ROKO POZNALI TEDI V LJUBLJANI Pogovor z novim svetnikom državnega sveta, dr. Vladimirjem Korunom olitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet so 26. novembra minile kar nekako v senci predsedniških. Naša občina spada v 6. volilno enoto, ki obsega Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Volitve v DS so prvič potekale po posrednem volilnem svetu, tako da so občinski sveti osmih občin v 6. volilni enoti izvolili šestnajst elektorjev, ki so izbirali med petimi kandidati, ki so jih prav tako predlagali občinski sveti. Več kot prepričljivo je z devetimi glasovi zmagal skupni pomladni kandidat dr. Vladimir Korun, ki ga je predlagal šoštanjski občinski svet, in bo tako prihodnjih pet let zastopal interese Zgornje Savinjske in Šaleške doline v Državnem svetu. jete, da boste lahko v smeri, ki ste jo prej navedli, naredilif Dr. Vladimir Korun se je rodil 16. 3. 1940. Je doktor pravnih znanosti in dela kot višji svetovalec Ustavnega sodišča. Prej je bil več kot deset let zaposlen na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Nekaj časa je bil član izvršnega sveta in sekretar Sekretariata za notranje zadeve občine Velenje. Šoštanjčani ga dobro poznajo, saj je vrsto let delal na sodišču, ki je imelo sedež v Šoštanju, nekaj časa pa tudi kot pravnik v Tovarni usnja. Vesel in počaščen sem, da sem bil izvoljen. Posebej se zahvaljujem Svetu Občine Šoštanj in svetnikom, saj brez njegove iniciative in podpore tudi do moje izvolitve ne bi prišlo. Moje prizadevanje ho usmerjeno v to, da bom zastopal lokalne interese Zgornje Savinjske in Šaleške doline, deloval pa bom tudi v smeri preobrazbe državnega sveta, da hi le-ta postal bolj enakopraven, drugi dom slovenskega parlamenta, z več pristojnostmi in bolj prepoznaven, kot je to v več drugih evropskih sistemih.Zavzemal se bom tudi, da bi bila procedura sprejemanja predpisov obrnjena, da bi najprej državni svet obravnaval stvari, kjer bi se soočili različni interesi, in šele nato bi zakone in predpise sprejemal državni zbor. In še posebno, da Vsekakor, in glede na to, da je bil šoštanjski svet tisti, ki je dal to iniciativo in s tem tudi bistveno pripomogel pri začetku procedure za mojo izvolitev, bom prosil predsednika sveta, da mi omogoči predstavitev na seji. Sicer pa ho moja praksa, da se bom udeleževal vseh sej občinskih svetov vseh osmih občin, ki tvorijo 6. volilno enoto in tako vzpostavil trajno sodelovanje in sprejemanje ustreznih informacij iz tega okolja, ki jih bom poskušal prenašati preko državnega sveta na pristojne inštitucije - to, kar pravzaprav pomeni zastopanje lokalnih interesov. Do sedaj je bila prej izjema kot pravilo, da bi državni svetniki na tak način uresničevali svoje poslanstvo. Pona vadi so pozabili na dolžnosti, ki so državni svet ne bi več odreagiral s Najprej vam iskreno čestitam za vašo izvolitev za državnega svetnika. Začniva pa veliko pred tem, zakaj ste se sploh odločili za politično delovanje v okviru slovenske pomladi? Začelo se je II. januarja 1989, ko sem se priključil ustanovnemu zboru Slovenske demokratične zveze v Cankarjevem domu. ker sem spoznal, da želi sloven- tako imenovanim odložilnim vetom, ki obstaja sedaj, ampak hi proces potekal v stilu in smislu, kot obstaja npr. v Nemčiji, namreč: ko Bundesrat zavrne nek zakonski predlog, ki ga je sprejel Bundestag, se iz obeh organov sestoji nevtralno, enako opredeljeno telo, ki tak zakonski predlog sprejme ah zavrne, kar je bistveno pomembnejše in ima drugačno težo, kot da državni zbor v športnem smislu teče drugi krog in ponovno sprejme nekaj, kar je že sprejel in je potem zadeva končana. ski narod spremembe po štiridesetih letih nekega sis- tema, ki verjetno ni odražal vseh interesov slovenskega ljudstva in hotenj za neko boljšo, jasnejšo in odprtejšo bodočnost. Za to pa verjetno niso potrebne le spremembe zakonov in statuta državnega sveta, ampak celo sprememba ustave? V državni svet pa ste bili izvoljeni kot predstavnik stranke SDS? Da, žal je temu tako. In prav zaradi pridobitve ustrezne teže je treba poudariti, da so potrebne ustavne spremembe in pa tudi spremembe Zakona o državnem svetu. Ce sem se pred leti priključil SDZ, pomeni, da sem zasledoval osnovni cilj, ki sem ga prej navedel. Zaradi razpada SDZ sem prešel preko Narodnih demokratov v Socialno demokracijo Slovenije, ker sem ocenil, da je to stranka, kjer lahko največ prispevam za razvoj, posebno kar se tiče razvijanja in razreševanja socialnih vprašanj. Še posebej zato, ker več kot trideset let profesionalno delam na tem področju. Lahko predlog za takšne spremembe poda državni svet sam? Lahko. V primeru dvoma ah spora lahko državni svet postavi neko zahtevo, o kateri odloča in razreši ustavno sodišče. Izrazili ste tudi željo, da se boste predstavili šoštanj-skemu svetu. Ne bi rad ocenjeval dela svojega predhodnika. Reči moram, da je oblika izvolitve bistveno drugačna, kot je bila včasih. Pri mojem predhodniku je šlo za neposredno izvolitev, kar pomeni, da so volilci v volilni enoti neposredno volili svojega državnega svetnika. Sedanji način izvolitve, lahko hi rekli trikratno posreden, pa ima seveda drugačno težo. Skušal bom upravičiti zaupanje elektorjev in vseh drugih, ki so me podprli, svetov, ki so izvolili elektorje, da so me izvohli. Prizadeval si bom za nek določen premik, še posebej mislim tu na zelo aktualna vprašanja vzpostavljanja ustreznih komunikacij v Zgornji Savinjski dolini. V Šaleški dolini pa gre seveda predvsem za vprašanja okolja. Ne bi si mogel odpustiti, da hi mi po poteku mandata čez pet let očitali, da nisem ničesar storil. Kakšen je vaš komentar na izvolitev in kaj pričaku- Pogovarjala se je Uršula Menih ^ 0 SMRTI 6. decembra je umrla Genovefa SEVČNIKAR, Lokovica 10. POROKI V času od 17. 11. do 11. 12. 1997 so se poročili Lucija KODRUN, Primorska 15,vŠoštanj in Aleš BIDAR, Kidričeva 1, Žalec. Vida KOVAČ, Florjan 273 in Ivan TEKAUC, Florjan 273. KRSTI V novembru so bili krščeni RUDI, JERNEJ, TJAŠA, NIKA, FILIP, KAJA in TINA. Veselje do življenja pri 90-ih Gospa Marija Koren seje 28. novembra 1907 rodila v Topolšici, potem pa je kot mlado dekle šla služit v Zavodnje. Pazila je na otroke in opravljala gospodinjska in kmečka dela in lahko bi rekli, da je bilo vse njeno življenje tesno po vezano z naravo. Ze od mladih let živi na kmetiji pri Janku, kjer je tudi danes njen dom. Pri devetdesetih se še vedno veseli življenja, čeprav je enkrat manj drugič bolj prijazno, zdravje pa tudi še kar drži. Da bi bilo tako tudi v prihodnje in da bi bilo čimveč lepih trenutkov, je gospe Mariji ob praznovanju visokega jubileja zaželel tudi šoštanjski župan, iz uredništva pa ji pošiljamo najlepše želje. Foto: H. M. Planinsko društvo Šoštanj in Savinjski MDO planinskih društev organizirata 25. decembra 6. pohod k Svetemu križu. V veliki romarski cerkvi ho maša ob 19. uri. Pohod bo ob vsakem vremenu in je primeren za družine. Starti«) med 16.30 in 17. uro pred gostiščem Grebenšek. Smer: Grebenšek - Keiner - Sv. križ; ob slabem vremenu: Grebenšek - Savinek - Sv. križ. Pohod bodo vodili planinski vodniki PD Šoštanj. Vsak pohodnik hodi na svojo odgovornost. Sankanje in metanje petard sta prepovedana! Pohod so omogočili: Občina Šoštanj, Veko Velenje, gostilna Grebenšek, fotokopimica Liehtenegger, Društvo za rekreacijo Gorenje. PETEK, 19. lECEMIEß 1997 Sanje o lepi cesti so se v Ravnah uresničile V soboto, 29. novembra, je župan dr. Bogdan Menih otvoril novo asfaltirano eesto pri Kaplanovem mlinu v Ravnah. Slovesni dogodek, na katerem so sodelovali ravenski otroci, moški pevski zbor ter muzikanti, se je zaključil na prijazni kmetiji Kristan, kjer so domača in sosednje gospodinje pripravile imenitno kosilo. Cesto je blagoslovil dekan Jože Pribožič. Predsednik KS Ravne Viktor Potočnik: “Pran presenečen sem, da nam je uspelo. Teh 850 metrov urejene ceste je velika pridobitev za 45 krajanov, katerim bo cesta omogočila varnejšo pot. V tem šolskem letu nam je uspelo tudi, da avtobus vozi v podružnično šolo otroke, ki so nad štiri kilometre oddaljeni od šole. Starši, otroci in ostali krajani smo zelo veseli, da smo uspeli izboljšati težke pogoje, saj je bilo pešačenje (tudi nad šest kilometrov na eno stran) za otroke predvsem pozimi zelo naporno. Pri izgradnji ceste so ogromno pomagali tudi krajani, ki so opravili 320 prostovoljnih in 137 traktorskih ur ter dela tudi finančno podprli. Predvsem Kristanova družina je bila vedno pripravljena sodelovati. Rad pa bi omenil še tri može, s katerimi sem pri gradnji ceste najbolj sodeloval, in jim za skrbno in učinkovito delo izrekel iskreno zahvalo. To so Stane Hriberšek, ki je upravljal gradbene stroje, Viki Drev in Milan Krk, nadzornik Cestnega podjetja Celja. Letos smo v Ravnah otvorili dve cesti in želim si, da bi tudi v prihodnje z županom in občino tako sodelovali, kot smo doslej. ” Gospa Marija Sovič, Kristanova: “Vidimo, koliko cest je še potrebno asfaltirati, zato kljub obljubam letos nove ceste nismo pričakovali. Ko so prvič prišli na meritve, sem mislila, da sanjam. Asfaltiranje ceste je za nas zelo pomembno, saj se je ob vsakem slabem vremenu zelo poškodovala. Veliko ljudi se vozi v službo, pa tudi mladine je pri nas vsepovsod polno, saj so naši otroci radi ostali doma. Psi, ki bomo cesto uporabljali, smo radi pomagali pri delih in denarju, tudi danes so vse gospodinje prispevale, da je zaključek tako uspešen. ” U. M. 50 LET VARSTVA, GOJITVE IN LOVA DIVJADI V LOVIŠČU Zlati jubilej Lovske družine Smrekovec l etos prazujejo lovci Slovenije devetdeseto obletnico ustanovitve organizirane gojitve in lova. Leta 1907 je bilo namreč v Ljubljani ustanovljeno prvo slovensko lovsko društvo. Lovske družine pa so pričeli lovci organizirano ustanavljati po drugi svetovni vojni. Tudi Lovska družina Smrekovec se je pridružila praznovanju visokega jubileja. Svečanost je bila 12. grudna v Kulturnem domu v Šoštanju. Pričetek svečane proslave je bil posvečen otvoritvi razstave avtorskih fotografij gospoda Iva Napotnika. Tematika razstave je posvečena gojitvi divjadi in zaščiti narave. V nadaljevanju so na proslavi nastopih Savinjski rogisti pod vodstvom g. Antona Uplaznika, Lovski pevski zbor Škale pod vodstvom g. Zmaga Frankoviča in Kvartet trobil Glasbene šole Velenje pod vodstvom g. Stropnika. Slavnostni govornik je bil starešina družine g. Marko Kompan. Lovce je pozdravil tudi župan, dr. Bogdan Menih, jim čestital in zaželel še nadaljnje uspešno delo pri čuvanju narave in gojitvi divjadi. Čestitke jim je izrekel tudi predsednik Savinjko-kozjanske zveze lovskih družin Celje, ki je podelil odlikovanja zaslužnim članom LD Smrekovec. Državna odlikovanja so prejeli: L stopnja: Franc Jelen; III. stopnja: Jože Koželj, Anton Florjane in Frane Slavič; za zasluge: Karel Veithavzer, Martin Smrekar, Janko Hudej in Anton Casi. Priznanje Zveze lovskih družin Celje so prejeli: dr. Drago Dečko (posmrtno), dr. Alojz Zičkar, Ladislav Zagoričnik, Henrik Vrtačnik, Franc Verko, Franc Urbane. Rajko Šumnik, Branko Majsen in Ivo Grazer. G. Cverlin Pozdravljena fatimska gospa, sveta božja mati Marija! Prišla si med nas v milostni podobi kipa fatimske Marije romance. Bilo je prelepo, da bi se Ti mogli v popolnosti zahvaliti za obisk. Ob Tebi smo bili verniki naše združene župnije skoraj ves dan, ob Tebi smo molili, peli in Te častili. Bili smo tudi v tihoti, da bi sredi sedanjega hrupnega sveta mogli slišati glas srca in v sebi prepoznati Tvoja sporočila in želje, ki si nam jih namenila v materinski skrbi za svoje otroke. Draga fatimska gospa, kako goreče smo te gledali, kako goreče prosili in molili, da bi mogli kakor Ti sprejeti evangelij v svoje srce in bi mogli živeti z vero, upanjem in ljubeznijo, da bi mogli prinašati svetu mir, ki ga tako zelo potrebuje, pa tudi, da bi mogli svetu pokazati, da si Ti prava pot k Jezusu, edinemu odrešeniku človeka. Draga fatimska gospa, hvala Ti, da si bila med nami. Hvala ti za vse prejete milosti, za vse trenutke, ki so nam bili na Tvojo priprošnjo podarjeni, da smo prav v srcu začutili, da nas imaš rada in kako srečni moremo biti, da imamo milost svete vere. Pokleknili smo pred Teboj, sklenili roke in srčno prosili, da bi se mogli zateči v zavetje Tvojega brezmadežnega materinskega srca. O, blagoslovljen milostni obisk! O, da bi se izpolnile vse tihe želje, vsa skrita pričakovanja, vsa upanja, ki smo jih položili pred Tebe, naša mati! Zato Ti obljubljamo, da bomo radi molili sveti rožni venec tudi za tiste kristjane, ki ne verujejo več in niso prepoznali namena Tvojega obiska. Silvo Molan Drugi ne - mi da! Nova kreditna ponudba za upokojence po najnižji ceni doslej • kratkoročna in dolgoročna gotovinska posojila z odplačilom do 5 LET, - obrestna mera pri kratkoročnih posojilih do enega leta je T + 5,99 % letno, - pri dolgoročnih posojilih od 2 do 5 let se giblje od T + 6,99 % do T + 9,99 % letno, - posojila so na voljo TAKOJ. PONUDBA VELJA SAMO DO KONCA LETA! l/ese/ božič in srečno novo leto 1998 vam želi banka velenje d.d., Velenje Bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESELI DECEMBER MZPM Velenje in društva prijateljev mladine pripravljajo naslednje prireditve in obdaritev predšolskih otrok z lutkovno predstavo. Predstavo Veliki in mali bratec izvaja Lutkovna skupina WZ Šoštanj, predstavo Zmajčkov rojstni dan pa Lutkovna skupina “AS” (WZ Velenje). Petek, 19. 12., ob 15. 30 - Ravne (šola) ob 17. 30 - Gaberke (Dom krajanov) Sobota, 20. 12., ob 15. 00 uri in ob 16. 30 uri - Šoštanj (Dom kulture) Nedelja, 21. 12., ob 9. 00 uri - Bele Vode (šola) ob 11. 00 uri - Zavodnje (Prosvetni dom) ob 14. 00 uri - Skorno-Florjan (Dom krajanov) ob 16. 00 uri - Topolšica (kino) Ponedeljek, 22. 12., ob 15. 30 uri - Lokovica (Dom krajanov) v DPM Šoštanj pripravlja v soboto, 20. decembra, ob 17. uri pred Domom kulture v Šoštanju Veseli novoletni živžav. Pridite, zabavno bo! Petek, 2. 1. 1998, ob 12.uri - Struge Tradicionalni novoletni spust po Savinji KULTURA Folklorne skupine navdušile 29. novembra je bil v Šoštanju čudovit prikaz folklornih skupin pod naslovom Mi skupaj smo prirajžali. “Najstarejša”, najbolj znana in uspešna šaleška folklorna skupina je Koleda, ki je odlično prikazala prekmurske, gorenjske ter plese iz Rezije. Folklorna skupina Oljka Šmartno ob Paki deluje že 22 let in je prikazala splet savinjskih plesov in inlačev. Vandrovčki so se zaradi boljših delovnih pogojev preselili iz Raven v Šoštanj^, raziskujejo pa običaje iz domačih krajev, Raven, Šoštanja in okolice. V dveh točkah so prikazali domače plese, še posebej pa so navdušili s prikazom družabnih iger. Vsi obiskovalci so se od srca nasmejali ob točki “ajncerji, cvajerji” in pa ob “klobukih”. Dvorana ni bila polna, kar za Šoštanj ni pohvalno, je pa res, da je bila reklama za prireditev zelo pičla. Ob koncu programa je plesalce v imenu Turistične zveze občine Šoštanj pozdravila gospa Majda Menih ter vsaki skupini izročila šopek. Poudarila je pomembnost vezi med kulturo in turizmom in jih vzpodbudila, naj s tem čudovitim poslanstvom nadaljujejo. V imenu organizatorja, Zveze kulturnih društev Šaleške doline, se je nastopajočim zahvalila gospa Neva Trampuš. Čudovit večerje bil kar prehitro končan, saj sta kultura in folklora duševna hrana, ki jo včasih človek tako zelo pogreša. R. M. DOBRODELNA VEČERJA Z RAZSTAVO V četrtek, 11. decembra, sta župan dr. Bogdan Menih in soproga Majda priredila dobrodelno večerjo za pomoč pri izgradnji hiše Toniki in Simonu Pungartnik. Na prijetnem večeru v gostišču Kotnik v Ravnah, kjer se je med Ravenčani rodila ideja o pomoči sokrajanoma v neizmerni stiski, so si gostje ogledali raz- G. Jože Mraz je izžrebal sliko za PUP stavo del članov Društva šaleških likovnikov ter na koncu odkupljena dela tudi odnesli. V humanitarni sklad, ki ga je ustanovila 00 Rdečega križa Velenje, so slike poklonili Ibro Džumhur, Jure Godec, Irena Guček, Jože Ilohkraut, Ivan Kolar, Štefka Kordeš, Klavdij Margon, Viktorija Meh, Oskar Sovine, Arpad Šalamon, Stojan Spegel, Anica Tamše, Marjan Vodišek, Alojz Zavolovšek, Milica Zupan, Slavica Žnidaršič ter skulpturo Ljubomir Melanšek. V kulturnem programu ob otvoritvi večera sta nastopila Irena Vrčkovnik in Matjaž Cernovšek. Dela pa so odkupili in s tem darovali v humanitarni sklad Podjetje za vzdrževanje in urejanje cest Celje, Esoteeh, Gorenje, Ljubljanska banka Velenje, PUP, Gradis Celje, Telekom PE Celje, Komunalno podjetje Velenje, Obrtna zbornica Velenje, Upravna enota Velenje in dr. Bogdan Menih. ŠALEŠKI OKTET vabi k sodelovanju nove pevce, predvsem tenorje. Avdicija bo sredo, 7. januarja 1998, ob 19. uri v Kulturnem domu v Šoštanju. te- VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO PRIJETEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Telekom^) Slovenije POSLOVIVA ENOTA 1'ELJE >\ Spoštovani uporabniki telekomunikacijskih storitev! Vesele božične praznike in srečno novo leto 1998 vam želijo sodelavci ■Telekoma Slovenije Poslovne enote Celje Vabimo vas v naše teletrgovine: v Velenju, na Kidričevi 2a 861 444 v Celju, na Cankarjevi 4 421 444 JAMil VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1998 Podjetje za proizvodnjo vezanega lesa, masivnih izdelkov in trgovino d.o.o. Janko Polovšak, ing. Skorno la, Šoštanj SKD s SDS Občinski odbor Šoštanj Blagoslovljen OBČINSKI ODBOR ŠOŠTANJ 1 v» v # boztc m Vsem občankam in občanom Občine Šoštanj uspešno novo želimo vesel božič in srečno leto 1998 ter uspešno novo leto Javni zavod LEKARNA VELENJE OE Lekarna Velenje OE Lekarna Šoštanj OE Lekarna Šmartno ob Paki Želimo vam prijetne praznike in vse najboljše v letu 1998 5 u>r > PETKK. li UK^IHBEK I9S7 N/ \/ VOŠČILA KIWI Čevljarstvo - trgovina Irman Miran s.p., Trg bratov Mravljakov, Šoštanj ANDREJEV DOM NA SLEMENU Obiščite nas! Milan Kretič Josip Petrak s.p. NIZKE IN VISOKE GRADNJE TER USLUGE Z GRADBENO MEHANIZACIJO Stantetova 13,3320 Velenje tel.: 853 287 KOG - TRG PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN TRGOVINO d.o.o. Aškerčeva 20,3325 Šoštanj tel. in fax: 881 023, mob: 624 166 Naše delo in uspehe posvečamo vsem, ki nas potrebujejo. Tudi v prihodnjem letu! TOPOLŠICA nn ZLATAR-JUVELIR ANDREJ RAK Trg svobode 9, Šoštanj tel.: 882-151 Zdravko VASLE Heroja Šercerja 6 Šoštanj tel.:882-109 Topolšica 104c tel.: 892 162, fax: 892 311 mob.: 041 660496 M A JANEZ PETROVIČ v v v PEKARNA, SLAŠČIČARNA, TRGOVINA Na trgu 52, Mozirje, tel.: 833-570 Slaščičarna Šoštanj, tel.: 881-143 Slaščičarna Pri Tatjani, Mozirje, tel.: 833-570 Pekarna, mobitel: 0609 615-426 Blagoslovljene Zahva to 1998! Jemoll vam za zaupanje in se tudi v novem letu priporočamo. GOSTISCE PRI VIDI ZAVODNJE TEL.:895 - 195 SERVIS AVT0GUM l/RČ/COl/Nf/C za ošabna m t oantriraiyt,' melava o fra Florjan 289 tel. : 882 644, mobitel: 0609 650 994 A dolina TRGOVINA d.d, VELENJE Šoštanj, Velenje Šmartno oh Paki so kraji, kjer najdete naše trgovine. Vabljeni tudi v prenovljen dolina diskont v Blagovnici Gorica v Velenju, kjer boste za vaš denar dobili več. Ob novem letu vam želimo sreče in zdravja ter vas tudi v bodoče pričakujemo kot naše zadovoljne stranke. Hvala za zaupanje trgovina dolina INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA PROIZVODNA EJNOTA ŠOŠTANJ Proizvajamo kromovo strojeno usnje iz svinjskih kož kot oblačilni in obutveni blip; tapetniške nape ter ance raznih vrst. Izdelujemo tudi usnjeni) konfekcijo in zaščitna sredstva. NIZKE GRADNJE Andrejc Mirko s.p. Bergantova 29, Trzin 1234 Mengeš ■■■■■n»MHMI VOŠČILA Podjetje za urejanje prostora d.d. 3320 Velenje, Koroška 37/b ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov V Vsem občankam in občanom občine Šoštanj želimo prijetne praznike, srečno, uspešno novo leto in da bomo nadaljevali s politiko poguma in poštenosti, zaupanja, odgovornosti in mladosti. Skupaj zasejmo dobro voljo med ljudmi. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI KOLEKTIV VELENJSKEGA PREMOGOVNIKA Komunalno podjetje Velenje p.o. O/sstn ujiomljnÀom bomuncđnđi stoixtzu, IÌq&ox tudi ostalim zdimo vzide, božimo-noooldns, tmznikz Ux zdiajuo in ustrino Ido igg8 §h dem %eimx> v- jwifuMmcmi ie Udu 1998 vmÀa deHowùi, Mfmi&v m oieSm ošarkarji KK Elektra so v 8. kolu 2. SkL -vzhod prvič izgubili, in sicer proti ekipi B. P. 93 Kamnik v gosteh. Se prej - v 7. kolu - pa so zmagali na vročem terenu v Zrečah. Tamkajšnji gledalci poraza žal niso znali najbolje prenesti, saj so se po tekmi s pestmi lotili navijačev Elektre, dva od njih sta jih kar pošteno skupila, sodnikov pa niso pustili iz dvorane do poznih nočnih ur. Sama tekma sije sicer zaslužila naziv pravega derbija, saj je bila ves čas zanimiva in napeta. Ekipi sta se dolgo menjavali v vodstvu, v samem zaključku so imeli Zrečam celo priložnost, da hi izsilili podaljšek, a je niso izkoristili, tako da je Elektra na koncu zmagala z rezultatom 79:85. Na tej tekmi je. kot na večini do takrat, blestel Rizman, ki je dal 27 točk. Slabše pa se je za šoštanjske košarkarje končala tekma 8. kola v Kamniku. Že bežen pogled na statistiko nam pove, da kaj drugega kot prvega poraza Elektre tudi ni bilo pričakovati. Šoštanjčani so vrgli kar 36 trojk, zadeli so jih le 9, zgrešili so veliko “zicerjev”, izgubili kar nekaj žog in slabo skakali v napadu in obrambi. Na drugi strani pa so imeli Kamničani res “svoj večer”, znali so izkoristiti vse napake Elektre in zasluženo zmagali z rezultatom 87:75. S tem porazom Elektre v Kamniku v slovenskih moških košrakarskih hgah ni več neporažene ekipe. Ze v naslednjem kolu pa so košarkarji Elektre nadaljevali z zmagami in doma premagali ŽKK Maribor z rezultatom 83:70. Na tej tekmi je dobro zaigral Dušan Maličevič - popularni Franc ah Dule (kakor je komu ljubše), ki je bil eden boljših že na tekmi v Kamniku. Elektra kljub enemu porazu vodi na lestvici 2. SKL - vzhod in se bo zagotovo uvrstila med prve štiri ekipe, Id v drugem delu prvenstva igrajo s prvimi štirimi ekipami iz zahoda. Prvouvrščena ekipa te nove lige se direktno uvrsti v 1. B SKL, druga pa igra kvalifikacije. V soboto gostujejo košarkarji Elektre na Polzeli, kjer bodo igrah proti Preboldu, ld so ga doma premagah z 98:73. Nov poraz pa sp doživeli tudi mladinci Elektre. Že drugič letos - tokrat v Šoštanju z rezultatom 90:104 - jih je premagala ekipa Litije. Presenečenj pa niso dovolili na tekmah s Hrastnikom, ki so ga doma visoko premagah (106:58) in prav tako doma proti ekipi Kemoplast Šentjur, ko so zmagah šele po podaljšku z rezultatom 106:96. Na vseh mladinskih tekmah dobro igrajo Kovačevič, ki seje nekajkrat izkazal že v članski konkurenci, Nikolič, Divjak in Rupreht; na tekmi proti Šentjurju pa je izvrstno odigral Pučnik. V preteklem mesecu pa so potekala tudi medobčinskavšolska košarkarska tekmovanja, na katerih so učenci OŠ Bibe Roecka dosegli vidne uvrstitve. Trikrat so bili tretji - v konkurenci starejših dečkov in deklic (7. in 8. razred) ter med mlajšimi deklicami (5. in 6. razred) - mlajši dečki pa so premagah vse vrstnike, čeprav so bik vehko manjši od njih, in z dobro kolektivno igro osvojili 1. mesto.tako da bodo tekmovanja nadaljevah na državni ravni. Želimo jim veliko uspeha, saj vemo, da pridno trenirajo - nekateri celo po 6-krat tedensko. Tjaša Rehar Začetki šahovskega kluba segajo petdeset let nazaj, ko so pionirji šaha v Šoštanju v prijateljskem dvoboju z ekipo Velenja na sedmih deskah zmagah s 5:2. V tem zgodovinskem dvoboju so igrah Šantek, Jarnovič, Verdnik, Sovič, Erhärt, Mayer in Štajnbah. V istem letu so Šoštanjčani Velenjčane premagah še enkrat, nato pa se uspešno udeleževali številnih turnirjev in Savinjsko-šaleškega pokalnega prvenstva. Po dveh letih pa je zavladalo zatišje. Večje aktivnosti so se ponovno začele leta 1966, vendar so v sedemdesetih ponovno upadle, čeprav so posamezniki še vedno aktivno šahirali. Leta 1985 so šoštanjski šahisti ponovno zeleh zaigrati organizirano. Pod pokroviteljstvom gostišča Grudnik so dosegah imenitne uspehe. Kasneje jih je pod okrilje sprejelo Šaleško šahovsko društvo iz Velenja, ki je omogočalo udeležbo na številnih tekmovanjih. tata 1996 pa so se registrirah kot Šahovski klub Šoštanj in najbolj zagnani šahisti, ki so sprejeh tudi funkcije v izvršnem odboruvkluba so: predsednik Gregor Rupnik, podpredsednik Drago Šumnik - Luka, blagajnik Danilo Zajc, tajnik Toni Rehar ter Ivan Kovač, Janko Plevnik, Roltert Podlipnik, Jože Javornik in Frane Naroločnik. Letos debitirali v II. državni ligi, kjer so v konkurenci 30 ekip dosegli odhčno 10. mesto. Gospod Gregor Rupnik je dejal, da je ta uspeh tudi vzpodbuda za to, da bodo tudi v prihodnje častno zastopali tradicijo in barve Šoštanja v tej kraljevski igri. Šahovski turnir V počastitev visoke obletnice je v nedeljo, 7. decembra, dopoldne potekal v jedilnici Termoelektrarne Šoštanj šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 43 šahistov, od tega več mojstrskih kandidatov. Odigrah so sedem kol po švicarskem sistemu (2 x 15 minut). Zmagal je Milan Goršek, drugo in tretje mesto pa si z enakim izkupičkom točk dehla Milan Matko in Rajko Ivič. Glavni sponzorji praznovanja visokega jubileja so bdi Občina Šoštanj, Zavarovalnica Triglav, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Eko Velenje, Ljubljanska banka, Gorenje Notranja oprema in Termoelektrarna Šoštanj ter številni sponzorji, katerim se Šahovski klub najlepše zahvaljuje. U. M. SOSTAMI vihar V GORNJI radgoi PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE Mladinski odsek PD Šoštanj je že drugič v tem letu organiziral Planinsko orientacijsko tekmovanje. Prvega smo organizirali v aprilu, kot tretjo tekmo v orientacijski ligi Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev. Posameznih tekem v tej ligi se je udeležilo povprečno več kot petdeset ekip in zato smo ligo razdelili na več manjših lig, predvsem zato, ker so mnoga Pl) želela pristopiti k takšni obliki rekreacije in planinske aktivnosti. Našo idejo smo prenesh na republiško raven, saj smo želeli, da takšna tekmovanja [»ostanejo redni program PD. Tako smo našo ligo razdehli na tri, in sicer Savinjsko (sestavljajo PD iz spodnje Savinjske doline), Rogaško MG (sestavljajo PD z vzhodnega dela Savinjskega MDO) in ligo Smrekovec (sestavljajo PD iz Šaleške in zgornje Savinjske doline). Na pobudo Mladinske komisije pri PZS sta se ustanovili še Podravska in Zasavska orientacijska liga. Skupaj torej pet, v katerih bodo tekmovanja potekala v tej sezoni oziroma v šolskem letu 1997/98. V vsaki ligi je potrebno izvesti vsaj tri (izjemoma dve) planinska orientacijska tekmovanja do konca aprila 1998, če seveda želijo ekipe nastopiti v republiški ligi, v katero se uvrstijo prvi dve ekipi iz vsake kategorije iz vseh orientacijskih lig. Liga Smrekovec V Mladinskem odseku PD Šoštanj smo se odločili, da bomo prvo tekmovanje izvedb mi, saj že imamo nekaj izkušenj z organizacijo takšnih tekmovanj. V dogovorih z drugimi sodelujočimi PD je tekmovanje potekalo 25. oktobra 1997, saj je bilo za ta datum napovedano tudi 2. srečanje mladih planincev Savinjskega MDO na Gori Oljki, 733 m. Združili smo dva dogodka v enem dnevu in tako je dopoldan potekalo planinsko orientacijsko tekmovanje iz smeri Lokovice na Goro Oljko in zgodaj popoldan srečanje mladih planincev. Prav tako je potekalo . tudi planinsko orientacijsko tekmovanje v Savinjski ligi iz smeri Polzele na Goro Oljko. Prve izmed 22 ekip so po kratkih navodilih že ob 9. uri in 15 minut odšle na progo. Postavljenih smo imeli devet kontrolnih točk za vse kategorije skupaj, a bile so kar tri proge za različne kategorije prepletene, tako da so ekipe morale najti vsaj pet kontrolnih točk. Odgovarjale so na teoretična vprašanja iz gorniškega znanja ter praktično prikazovale znanje prve pomoči. Ekipe v kategorijah B, C, D in F so morah prikazati tudi znanje planinskih vozlov, samo ekipe v kategorijah C in D pa tudi praktično znanje iz orientacije (vrisovanje dveh kontrolnih točk na karto in risanje vetrovnice). Ekipe so bile na progi povprečno okoh 90 minut. Cilj tekmovanja in hkrati zadnja kontrolna točka je bila pri Domu na Gori Oljki, kjer je vse tekmovalce čakal vroč čaj. Popoldne se je na Gori Oljki pričelo tudi srečanje, ki se ga je udeležilo okoh 400 mladih planincev in njihovih spremljevalcev. V kategoriji A (učenci do 6. r. OŠ) je bila najboljša ekipa PD Šoštanj pred PD Vinska Gora in PD Ljubno ob Savinji 2. V kategoriji B (učenci v 7. in 8.r. OŠ) pa so bili najboljši PD Ljubno ob Savinji 1, sledili so PD Šoštanj 3, PD Ljubno ob Savinji 2, PD Šoštanj 1 in PD Šoštanj 2. V ostalih štirih kategorijah Šoštanjčani nismo imeli predstavnikov. Vsaka sodelujoča ekipa je prejela brošuro “PD Šoštanj - 90 let” in simbolično nagrado v obhki čokoladic za vse člane ekipe. Najboljše ekipe v posameznih kategorijah so prejele še posebna priznanja. 2. planinsko orientacijsko tekmovanje v ligi Smrekovec je organiziralo PD Velenje 22. novembra, kjer so se naši mladi planinci ponovno dobro izkazali. Bojan Rotovnik VAJA DELA MOJSTRA Na odlxijkarskih igriščih so odigrali tekme zadnjega, štirinajstega kola in tako sklenili jesenski del tekmovanja. Z njim pa igralci in vodstvo kluba Soštanj-Topolšica ne morejo hiti zadovoljni, saj so izgubili tudi zadnjih [»et srečanj tega dela. Čeprav je ekipa v dolixVnih trenutkih [x»kazala odlično igro, pa to ni dovolj za usjxbe, ki jih je sicer sposobna doseči. Tako lxxlo Tojx)Lščani v spmladanskem delu nasto]»ali v 2. ligi. Tudi tu [»a lx» za dobro žetev [xitrebno veliko (več) trdega dela in discipline. RobiKugovnič Namizni tenis ne 23. novembra so v Gornji Radgoni priredili Memorial Vanča Drozdeka v namiznem tenisu. Tekmovanja so potekala v dveh skupinah, in sicer profesionalci ter amaterji. Slednjega so se udeležili tudi člani Namiznoteniškega kluba SPIN Šoštanj ter dosegli izjemne rezultate. Bogdan Simončič je osvojil prvo mesto, Ivan Zera drugo in Spasoje Tešanovič tretje. Skupni uspeh kluba sta dopolnila še Tone Leber ter Marjan Tekauc z uvrstitvama od 4. do 6. mesta. Tekmovalci so po srečanju povedali, da je to velik uspeh za klub in da si bodo prizadevali, da ne bo za» CDÜ^KIA 'Oft ESOTECHdd I J energetiki industri Zavrtitev prve turbine itor: Dravske elektrarne Maribor I ^ z-vrv-Ns~sr 1 007 Preloška c. 1 3320 Velenje Slovenija Telefon: 063 42 06 0 Telefax: 063 42 06 108 E-mail: velenje@esotech.si cr1Wiv» (» ISO 9001 4 STRM "V Z V ZNANJU JE MOČ! Program zimskega izobraževanja za kmete PREDAVANJA GRADNJA HLEVOV - Peter Pšaker, dipl. ing. kmet. -7. januar 98 ob 9. uri, dvorana Občine Šoštanj PREDSTAVITEV KVALITETE MLEKA PO ZBIRALNICAH V LETU 1997, SOMATSKE CELICE - predstavniki Mlekarne Celeia in Tomo Wankmiiller, dr. vet. med., Veterinarska postaja Šoštanj - 12. januar ob 9. uri, Gasilski dom Šentilj 14. januar ob 9. uri, dvorana Občine Šoštanj 16. januar ob 9. uri, Kulturni dom Šmartno ob Paki UGOTAVLJANJE POJATEV IN MOTNJE POJATEV - mag. Janez Šketa, dr. vet. med., Veterinarski zavod Slovenije - 21. januar ob 9. uri, dvorana Občine Šoštanj PREHRANA KRAV MOLZNIC - Marjan Martinčič, dipl. ing. kmet., Emona Ljubljana - 28. januar ob 9. uri, dvorana Občine Šoštanj DROBNICA - SELEKCIJA IN KONTROLA - Kompan, dipl. ing. kmet., Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko - 4. februar ob 9. uri, Kulturni dom Šmartno ob Paki VZGOJA SADIK IN NAMAKANJE VRTNIN - Igor Škerbot. dipl. ing. kmet., KSS Mozirje - 9. februar ob 9. uri, kmetija Drev, Ravne 24, Šoštanj KAJ LAHKO SAMI STORIMO ZA ZDRAVJE PRAŠIČEV? - Blaž Šegula, dr. vet. med., Kmetijski inštitut Slovenije -11. februar ob 9. uri, kmetija Plaskan, Lokovica 120, Šoštanj EKONOMIKA NAKUPA KMETIJSKE MEHANIZACIJE - Darko Simončič, dipl. ing. kmet., ZZV Celje -18. februar ob 9. uri, dvorana Občine Šoštanj EKOLOŠKO KMETOVANJE - Ema Pavlič, dipl. ing. kmet. s sodelavci, ZŽV Celje - 25. februar ob 9. uri, dvorana Občine Šoštanj ZDRAVILNE RASTLINE - Iris Škerbot, dipl. ing. kmet., KSS Velenje 4. marec ob 9. uri, Kulturni dom Šmartno ob Paki TEČAJI VARNO DELO S KMETIJSKIMI STROJI - Srednja kmetijska šola Šentjur -15.-19. december 97 ob 16. uri, dvorana Občine Šoštanj VINARSTVO (stekleničenje vina) - mag. Anton Vodovnik, dipl. ing. kmet.. Kmetijski zavod Maribor - januar 98, Gasilski dom Šentilj PRIREJA MLEKA (osnove prehrane krav molznic, higiensko pridobivanje mleka, oskrba parkljev) - Peter Pšaker, dipl. ing. kmet., ZŽV Celje, Lidija Diklič, ing. kmet., KSS Velenje, Tomo Wankmiiller, dr. vet. med., Veterinarska postaja Šoštanj - 20. februar ob 9. uri, kmetija Zdravko Bačovnik, Bele Vode 61, Šoštanj OSNOVE TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI - Andreja Žolnir, dipl. ing. kmet., KSS Žalec -januar 98. lokacija bo javljena naknadno DEMONSTRACIJA POSTAVITEV ELEKTRIČNE OGRAJE NA PAŠNIKU - Tatjana Pevec, dipl. ing. kmet., ZŽV Celje - marec 98, lokacija bo javljena naknadno Vabimo Vas, da se organiziranih predavanj udeležite v čimvečjem številu in Vam hkrati želimo srečno, veselo, zdravja polno in uspešno leto 1998! Sporočamo Vam. da smo se preselili v nove prostore na Trg svobode 5, Šoštanj (nad Ljubljansko banko) in Vas vabimo, da nas pokličete na telefon 881-933 ali pa kar obiščete. Kmetijska svetovalna služba Velenje (S) KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE isa je v naših gozdovih že precej redka. Nekdaj je bila v Evropi močneje razširjena, toda v srednjem veku so jo sistematično iztrebili. Iz tisovine so izdelovali najbolj učinkovito orožje srednjega veka - angleški dolgi lok. Kasneje so tiso zdesetkali goloseki (je izrazito senčna vrsta) in divjad. Srnjad jo močno obžira, jelenjad pa lupi (npr. v snežniških gozdovih). Spada v rod Taxus. Njeno latinsko ime je Taxus baccata. Raste po vsej Evropi, razen v Skandinaviji. Najdemo jo tudi v Alžiriji in Mali Aziji. Zraste kot grm ali drevo do 15 metrov, v izjemnih primerih pa tudi do 20 metrov visoko. Ima zaobljeno in široko krošnjo. Skorja je tanka, rdečkasto rjave barve in se lušči v majhnih luskah. Ima srednje globok in razvejan koreninski sistem. Listi so igličasti. Na zgornji strani so temno zeleni, na spodnji pa svetlo zeleni. Tisa cveti marca in aprila, od avgusta do oktobra dozorijo semena, ki imajo značilen rdeč ovoj. Z njim se hranijo ptice in tako prenašajo semena. Semena kalijo šele čez leto ali dve, lahko pa tudi kasneje. Razen tega ovoja je vsa rastlina strupena, zlasti iglice. Doseže zelo visoko starost, vendar ne vemo natančno kakšno, ker njene starosti ne moremo ugotavljati po številu letnic na preseku debla, ker jih to drevo ne tvori. Poznamo približno 1500 let stare primerke. V Sloveniji je najstarejša tisa na Hribu pri Solčavi in šteje okoli 1250 let. Šteje se med najstarejša drevesa svoje vrste pri nas. Je 10 m visoka in ima prsni obseg 318 cm. Že od 19. stoletja je zavarovana kot naravni spomenik. Stare tise imajo ponavadi v sredi deblo votlo. Ta stara drevesa so pogo- sto nastala z zraščanjem več debel in so zelo debela. Tisa je senčna vrsta. Raste v različnih bukovjih kot posamezno drevo ali v manjših sestojih. Ima dobro obnovitveno moč in se po poškodbah dobro obnavlja. Raste počasi. Kljub počasni rasti je precej produktivna. Ker zelo dobro prenaša senco je na odgovarjajočih rastiščih pomembna kot polnilni sloj. Mladike ne prenašajo žgoče sončne svetlobe. Setev in presajevanje sta zato mogoča samo v zaščiti drevja. Škodujejo ji nizke temperature in spomladanske pozebe, zato je navezana na zaščito drugih drevesnih vrst. Tiso pogosto gojimo kot okrasno drevo. Les je zelo iskan za fina strugarska dela. Tisa je simbol nesmrtnosti in posmrtnega življenja. Zaradi tega so pogrebci včasih polagali v grob tišine vejice. Vstajenska simbolika pa je bila vzrok, da so njen les rezbarji uporabljali za izdelavo škofovskih palic in relikvarijev. Človek in njegova fantazija sta imela tiso za najboljšo zaščito zoper čarovništvo, zato so jo ljudje sadili ob hišah, pokopališčih in ob cerkvah. Ta drevesa je bilo prepovedano sekati in ljudje so verjeli, da bi takšno dejanje prineslo nesrečo. Shakespeare je v Richardu II. napisal, da iz tise izdelujejo “dvakrat pogubne loke”. Ta misel kaže na to, da so ljudje tiso dojemali z bolečino. Imela je strupene plodove, hkrati pa so iz nje izdelovali dolgi ang leški lok - močno smrtonosno orožje. V občini Šoštanj je zavarovana Leskovškova tisa, ki raste na vogalu hiše. Je ženskega spola in enodebelna. Premer je 26 cm, visoka pa je 6 metrov. Tisa je pri nas zaščitena. Umira! Njena ohranitev je tako naloga gozdarjev, naravovarstvenikov kot tudi javnosti. Damjan Rožič, dipl. ing. gozd. ačrtovalci mest so se v preteklosti sklicevali predvsem na mestno higiensko vlogo zelenja, verjetno iz strahu, da načrti ne bodo izvedeni, če se bodo sklicevali na estetske vrednote. Kvalitetne ureditve površin okoli poslovnih zgradb ali individualnih hiš so danes postale priznane in so celo prestižne. V svetu jih v glavnem načrtujejo krajinski arhitekti in arhitekti, največkrat skupine strokovnjakov, včasih pa tudi priznani umetniki. Pri nas pa je urejanje zunanjih površin, predvsem pa zelenih, še vedno nujno zlo oz. je vloga zelenja razumljena le kot kozmetični dodatek in ne enakovreden oblikovalec odprtih površin znotraj mesta. Estetska vrednost zelenih površin ni v barvitosti cvetoče gredice, ampak v obliki, izboru rastlinskih vrst in načinu postavitve v prostoru. Dokler ljudem ne omogočimo, da opazijo tudi druge lastnosti rastlin in ne le cvetenje, jih prikrajšamo za številne estetske užitke. Pomen zelenja pri oblikovanju mesta je tudi za laika večplasten: omogoča zakrivanje in zastiranje ne lepih, motečih ali neizrazitih elementov. Ima tudi dopolnilno vlogo, da v harmoniji nasprotij prevzema vlogo živega, zraslega, nastalega proti mrtvemu, narejenemu, sezidanemu, vedno z namenom, da naredi bivanje prijetnejše, zanimivejše, privlačnejše, predvsem mehkejše, hkrati pa ne zanika vloge arhitekture in pomena samo grajenih struktur, ki so prav tako lahko same po sebi zelo estetske. Zelo pomembna pa je vloga zelenja za razpoznavanje raznolikosti in naše istovetenje z določenim prostorom - mestno zelenje lahko v posebni meri pripomore k “nezamenljivosti” mest, ki je pogoj za identifikacijo in občutek domačnosti - ter že omenjeno dobro počutje. Za strokovnjaka je mestno zelenje pomemben in samostojen oblikovalski element, ki lahko v sozvočju z objekti in odprtimi površinami ustvarja zanimive, estetsko zelo kvalitetne ureditve. Zato je v načrtovalskem smislu pomen zelenih površin prav tako večkraten. Na prvem mestu je vloga zelenih površin pri členjenju mestne strukture: z zelenjem prostor členimo, ga delimo med različne dejavnosti (park, trg, otroško igrišče, rekreacijske površine), ločujemo dejavnosti različnih pomenov ali kvalitete (prometne poti med seboj, individualne vrtove od javnih površin), znotraj neke dejavnosti prostor razčlenimo (v parku nastanejo površine za sedenje, za sprehajanje, za otroško igro) ali pa preprosto rahljamo, ureditve so mehkejše in prijetnejše (parkirišča ločimo z grmovnicami in zasenčimo z drevjem). Z zelenjem lahko poudarjamo (odkrivamo) pomembne prvine v prostoru tako, da proti njim usmerjamo poglede (poudarjanje dominant), da z enovito zasaditvijo poudarimo obliko elementov ali da ustvarimo enovito ploskev, na kateri je element, ki ga želimo poudariti ter obratno, da prikrijemo (skrijemo) ali izničimo tako, da obsadimo in preprečimo poglede, da usmerimo poglede stran od neželjenih elementov, ali da obliko zasadimo z raznolikimi rastlinami, ki s svojo raznolikostjo zameglijo zaznavanje oblike. Z zelenjem ustvarjamo ozadja/kulise, na katera se zrcalijo druge zunanje ureditve (vodometi, spomeniki, posamezna drevesa) ali pa se zelenje zrcali v njih (odsev zelenja na steklenih fasadah, v vodi). Z zelenjem oblikujemo ostre ali mehke robove in poudarjamo obstoječe robove med posameznimi dejavnostmi (konec, zaključek neke dejavnosti, npr. rob otroškega igrišča). Nadalje lahko z zelenjem ustvarjamo prostorski red z uvajanjem pravilnega zaporedja - ponavljanjem istih elementov na istih razdaljah in v istih oblikah (drevored, strižena živica) ali pa z nepravilnim zaporedjem obstoječi red načrtno porušimo, kadar ustvarja prenapeto ozračje (zelene površine znotraj industrijskih območij). Zelene površine nam lahko, same med seboj ali skupaj z drugimi strukturami ali proti njim, ustvarjajo nasprotja: pozitivno nasproti negativnemu, ali kot je mnogim znano jing in jang, ali celo zvočno nasprotje forte - piano. Nenazadnje pa lahko z zelenjem ustvarjamo ldimaks/vrhunec neke ureditve, to je območje ali točka, kjer se, zelo poenostavljeno, nekaj zaključi ali začne (mogočno drevo na koncu sprehajališča). Saša PIANO, dipl.ing.kr.arh. M (fluì. Cink' wk “Zima, zima bela vrh gore sedela”, tako menda velja za letošnjo zimo. Sneg vidimo samo na vrhu Urške in še malo niže, mi v dolini smo ga pa dobili samo enkrat za vzorec. Vzorec počasi postaja tudi most čez Bečovnico pri bivšem Ograjšeku. Mislim za vzorec neučinkovitosti, pa sploh ni važno, kdo ga bi moral sanirati. Že tako ali tako ozek most je kar naenkrat še za polovico ožji. Kar smešno je bilo opazovati šoferje avtobusov, kako so ciljali, da so srečno prevozili ožino. A'o, vidite, tudi je arhitektonska ovira, ki preprečuje prehitro vožnjo in tam zdaj policaji, tisti ležeči, niso več potrebni. Potem ko so Velenjčani postavili dobrodošlico v obliki velikanskega mejnika, je postalo tudi jasno, da so občinske meje določene in je vsako glasno govorjenje in protestiranje v občinskem svetu v Šoštanju prazno govorjenje in metanje peska v oči. Metanje peska pa je ponavadi razlog za prikrivanje neznanja, nesposobnosti, neuspešnosti... Vse na novo asfaltirane ceste so požegnane na vse načine in čas je za zimsko spanje, ki ga nekateri uživajo tako ali drugače na vse načine. Sploh pa so ugodne razmere za spanje, če uspeš priti v Ljubljano - vsaj v parlament. Lepa plača, včasih dvigneš roko, če si slučajno na seji. Plača je ziher takrat, ko mora bit, zato poskrbimo mi, davkoplačevalci, koliko pa je je, pa tako nihče natančno ne ve. Če je je premalo, sprejmejo še kakšen sklep, in gospodje kar preživijo. No, če se pa uspeš prebiti malo više, za kar moraš imeti seveda dobre botre in še kje kakšno plesnivo partijsko knjižico, si pa ne samo na konju, si v sedlu. In vidite jih kako trdno so nekateri v sedlu in pozabijo na to, kaj so govorili ali delali celo življenje do leta 1990. Mi smo pa bedaki, ki verjamemo, da so se spremenili. Niso se in se nikoli ne bodo. Ja, res je bil čuden sistem, ki se je imenoval ne vem več točno ali komunizem, socializem, realsocializem ali kako že. Bil je čuden tudi zato, ker je obstajal na osnovi prepričanja, da vseskozi obstajajo sovražniki notranji in zunanji, ki želijo sesuti ta idealni sistem. Ha, ha, ha, ko so nas v srednji šoli učili, da je komu- nizem družbeni red, kjer je vsega dovolj; in zato prispeva vsak po svojih zmožnostih, dobi oz. jemlje pa po svojih potrebah. In takrat tudi kapital zgubi vrednost. Za bruhat, še posebej če se spomnim, kako smo morali iz kapitalistične Avstrije švercat kavo za naše potrebe. Bili smo pač prehodna družba, zato še ni bilo vsega dovolj. Ne, verjetno smo mi hoteli več, kot pa so bile naše potrebe. Sam’ a to drži tudi za takrat, ko je zmanjkalo sekret papirja. Menda biga v parlamentu zdaj kar precej potrebovali, ko toliko govorijo o lustraciji - očiščenju. Prav smešno je bilo, ko je nekdo trdil, da je glasoval za resolucijo Sveta Evrope, ki govori o obsodbah takšnih sistemov, kot je bil naš bivši, drugi pa so mu trdili in dokazovali, da sploh ni bil na seji. Verjetno je šel zapravljat dnevnice, ki jih je dobil za službeno potovanje. Ja, takšni nas zastopajo. Pravijo, da je vse to le zapravljanje časa. Meni pa se niti ne zdi tako slabo, da se določene stvari razčistijo oz. preprosto povedo, ker so bile kar predolgo zamolčane. Vse pa kaže, da jih bo treba še večkrat povedati, ker jih nekateri kar nočejo slišati. Prazniki so pred vrati. Pa me zanima, kdaj bomo uspeli odpraviti vse priveske, ki jih je tudi v praznovanja naših praznikov vnesel bivši sistem. Ne samo vnesel, načrtno je rušil našo kulturo z vnašanjem tujkov in razlik med ljudmi, kljub temu, da je strašno poveličeval enakost ljudi. In eni so bili [tra vi, drugi pa so bili nepravi - sovražniki sistema. Skoda je, da vsi tisti, ki so jih imeli za neprave, še niso spregledali v megli. Ko se bo to zgodilo, bo tudi konec te megle, ki vlada v Slo veniji in vedeli bomo, kdo je kdo in kdo je za koga. Takrat si bomo lahko brez grenkobe pogledali v oči, vsak s svojim prepričanjem, ki bo spoštovano in ne podcenjevano z nasprotne strani. Veselo praznovanje božiča in vse naj v letu 1998! Pa brez zamere! PeTur PRIJETNA DRUŽBA TE DRŽI POKONCI Življenje nam samo od sebe ne ponuja veliko priložnosti za zadovoljnost. Naj smo mladi ali stari, zanjo se moramo truditi. Ker bo danes velika večina ljudi dalj časa stara, kakor je bila mlada, je prav v starejši dobi nujno ohranjati vedrino in družabne stike z znanci ter prijatelji. Za to poskrbijo tudi aktivisti Rdečega križa, ki vsako leto povabijo starejše krajane na družabno srečanje. Najprej so se v gostišču Kotnik srečali starejši Ravenčani, sledili pa so jim še v drugih krajih. MaM V Gaberkah so se srečali starejši krajani Krajevna organizacija Rdečega križa Gaberke je 6. decembra organizirala tradicionalno srečanje starejših krajanov iz Gaberk. Srečali so se tisti, ki so dopolnili 70 let. Takšnih je v Gaberkah 53, na srečanju pa se jih je zbralo 34, za katere je bil pripravljen kulturni program, ki so ga izvedli otroci vrtca iz Gaberk, na harmoniko pa sta zaigrala Kotnikov Igor in Janov Peter. Tiste pa, ki se srečanja niso mogli udeležiti, bodo člani RK obiskali na domu. Na otroke in starostnike tudi Miklavž ni pozabil. Organizator srečanja KO Rdečega križa Gaberke se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je srečanje uspelo. Vsem starostnikom želimo, da bi se drugo leto zopet videli. Rafko Blatnik Srečanje starejših^krajanov Krajevni odbor Rdečega križa Skorno-Florjan je s sodelovanjem KS Skorno-Florjan pripravil v gostišču Acman srečanje krajanov, starih 70 in več let, povabljeni pa so bili tudi invalidi. Srečanja se je udeležila več kot polovica povabljenih, le bolni ali iz drugih tehtnih razlogov odsotni se povabilu žal niso odzvali. Veseli smo bili, da so se nam pridružile tudi predstavnice Območne organizacije Rdečega križa Velenje. Srečanje je bilo hkrati združeno s praznovanjem božičnih in novoletnih praznikov. Za veselo razpoloženje je s harmoniko skrbel g. Vrčkovnik. S to prireditvijo so aktivistke krajevnega odbora RK starejšim občanom polepšale popoldan in tako že v začetku decembra naznanile prihajajoče praznike. V naslednjih dneh pa bodo obiskale starejše krajane, ki se srečanja niso mogli udeležiti. Upajmo, da je to srečanje hkrati tudi znak dobrega nadaljnjega dela novega odbora. Vilma Drolc ODNOS ČLOVEKA 00 NARAVE Obstaja še čut za naravo? bčani, ki spuščajo svoje pse ob večerih nekontrolirano na prostost, na divji lov, ga zagotovo nimajo! Samo takšen je lahko zaključek ob pogledu na priloženo fotografijo. Ob tolikšnem številu psov na podeželju to ni nič čudnega. Hiše brez psa so le redke. Ko se sprehajam po krajih naše občine, ugotavljam, da je na kmetijah veliko število privezanih in spuščenih psov. Zelo pogosto sta pri hiši dva psa, ponekod pa jih je tudi več. Ali so vsi ti psi cepljeni proti steklini? Ta odgovor bi morala dati Veterinarska postaja, kjer je evidenca predpisana z zakonom. Vprašanje pa je, koliko je le-ta realna. Bodi tako ali drugače. Na območju občine še vedno velja kontumac, ki je bil razglašen ob ponovnem pojavu stekline pri nas. Občani pa so ob tem zelo brezbrižni. Le malo je mar posameznim lastnikom psov za nevarnost stekline in preventivne norme. Kdo pa bo glavni krivec v primeru, da pride do pojava urbane stekline? Dejanski krivci, ki nimajo kontrole nad svojimi psi in samim seboj, se bodo potuhnili! Valili bodo krivdo na tiste, ki že sedaj opominjajo na nevarnost in povzročeno škodo. Škodo, ki jo povzročajo sami in njihovi naravi prepuščeni, klateški in potepuški psi. Na posnetku je mrtev, iznakažen srnin mladič. Manjka mu del spodnje in zgornje čeljusti. To je delo potepuškega psa. Ko mu je pes odtrgal ta del telesa, mu je mladiček v smrtnem hoju z zadnjimi močmi pobegnil. Težko ranjen in onemogel je pritekel na rob gozda. Majajoč se je v brezupju nadaljeval pot preko jase. Slučajno ga je opazil lovec, ki je bil na obhodu lovišča, in ga rešil strahovitih muk. Umiril ga je, kot mu je velevala lovska etika. Ni minilo dolgo, že se je na robu gozda pojavil plenitelj. A ko je zagledal lovca in ugotovil, da ne more več do svojega plena, se je bliskovito umaknil v zaščito gozda. Pobegnil je pred zasluženo sodbo in še vedno živi v zaščiti svojega neosveščenega gospodarja in verjetno nadaljuje s klanjem. Kako bi ta dogodek komentiralo Društvo proti lovu divjadi? Kdo bi bil deležen njihove zaščite? Bi morda celo kvalificirali primer kot naravno selekcijo? Trenutno dovolj vprašanj. Analiza odgovorov bo zagotovo dala ugotovitev, ki bo lahko strokovna podlaga za vse take in podobne primere. Po mojem trdnem prepričanju je škoda, ki jo povzročajo na divjadi klatežki psi, neprimerno večja kakor tista s strani lovcev. Zavedati se moramo, da je divjad državna lastnina. Lovskim družinam pa je po še veljavnem zakonu dana v upravljanje, gospodarjenje, gojitev in lov. Lovci naj bi bili tisti, ki so v takšnih in podobnih primerih zaščitniki na strani divjadi in lovišča. Ob takšnih dogodkih mora vsak osveščen občan obsojati gnusna dejanja vseh tistih, ki brezvestno in brezbrižno spuščajo svoje pse na divje love. Marsikateri se s potepa ne vrne po več dni in ta zagotovo ne strada. V kolikor posamezniki niso sposobni prehranjevati svojih zverin, naj jih osebno in junaško pokončajo ter zakopljejo v dobro in v prid naravi! Hudo je poslušati lastnike takih psov. Psi se jim smilijo, ne preganjajo divjadi. V divjad so zaljubljeni, nikoli ji ne bi mogli skriviti dlake. Se in še. Resnica pa je popolnoma drugačna. Vsakdo ščiti sebe, svoje najbližje in kvazi čuvaje. V njihovih izgovorih ni nič čudnega. Le eno noč bi morali žrtvovati in spremljati svojega psa na nočnem pohodu ter se prepričati o dejanjih. In če bi bili pošteni, priznati povzročeno škodo ter dejanja svoje “nedolžne zverine”. Vsakdo, ki ima srčni občutek in spoštljiv odnos do narave, naj pomisli na posledice nepremišljenih in nekontroliranih dejanj spuščenih psov po gozdovih in travnikih. Poizkusimo vsi, ki nam narava pomeni zdravo življenje, prebujati zavest in ohranjati dobrine tudi za prihodnje rodove. G. Cverlin Šoštanj - nova občina ajprej to: Šoštanj ni na novo nastala občina, temveč le s težavo nazaj pridobljena od okupatorske, nasilne v občine Velenje. Cez noč so jo vzeli in pobrali (pokradli) vse, kar se je dalo. Šoštanj je bil v stari Jugoslaviji eno gospodarsko, industrijsko in obrtniško najbolj naprednih mest v takratnem celjskem srezu. Po vojni pa so ga uničili najmanj za sto let. Takšnega, kakršen je bil, se z vso tehniko ne da več narediti. Začelo se je med drugo svetovno vojno, najhujše pa je bilo “čiščenje” po vojni. Kdor ni bežal, so ga ubili. Tudi moj oče je med njimi, popolnoma nedolžen. Nekateri med tistimi, ki so to počeli, so še vedno živi; to lahko dokažem. Referendum za novo nastalo občino, kot pravimo sedaj, je uspel. Tudi za župana je bil izvoljen najboljši med kandidati. Vidi pa se, da so med občinskimi svetniki tudi takšni, ki so še bolj naklonjeni Velenju, v večini. Na primer, kar je bilo vzeto, bi moralo biti tudi vrnjeno. Zakaj do danes še ni? Nagrajujete gospoda, ki je več let plesal po velenjskih taktih. Na občini imate nekdanje krajevne (velenjsko misleče) uslužbence. Tudi to je treba spremeniti v dobrobit Šoštanja. Na kratko povedano, nič se ni spremenilo! Še en dokaz, da je Velenje hotelo Šoštanj popolnoma v uničiti, je rudnik. Šoštanj so izpodkopavali, Velenje pa gradili na debelejši plasti premoga. Znana je izjava politika “Luka”, velenjskega zaščitnika, da mora švabsko gnezdo Šoštanjizginiti z zemljevida. Skoraj bi jim to tudi uspelo. Še mrtvi niso imeli miru pred njimi. Odobravam napredek, ne pa plansko uničevanje. Z vsakim, ki misli drugače, sem se pripravljen soočiti, da se stvari razčistijo. Sem rojen Šoštanjčan, star 74 let in ni mi vseeno, kaj se z njim dogaja. Anton Skornšek st. Metleče NAMESTO ZAKLJUČKA Ker je leto spet naokoli (ali se vam ne zdi, da gre vedno hitreje?), bi rad moje razmišljanje o stanovanjski gradnji zaokrožil z nekaterimi bolj splošnimi pogledi na urejanje prostora. Ukvarjanje s prostorom je že od nekdaj tista človekova dejavnost, ki je zanimala predvsem VLADARJE. Od faraonov naprej se a vtoritete, ki zberejo dovolj moči, da vplivajo na ljudske množice, trudijo svojo moč “zapisati” v prostor. Današnji URBANIZEM ni prav nič drugega, kot mešanica strokovnih in političnih metod za uresničevanje oz. demonstracijo te moči. V današnjih demokratičnih časih bi urbanizmu lahko rekli tudi PROSTORSKA POLITIKA. Želel lii, da bi se tudi občinska OBLAST (svetniki skupaj z občinsko upravo na čelu z županom) bolj zavedala odgovornosti, ki so jo za štiri leta prevzeli od volileev. Res je to zahtevno opravilo, vendar izgovorov v tej smeri ne bi smelo biti, saj strokovnjakov te stroke, ki zna uresničiti VIZIJO, je v Sloveniji sicer vedno manj, a še vedno dovolj. Res je tudi, da mora imeti občinska oblast (v prvi vrsti pa župan) jasno vizijo, kam bi rad “občinsko ladjo” usmeril. Samo če je smer jasna, je možno pridobiti pomočnike, ki bodo ladjo z nenehnimi korekcijami vozili mimo sistemskih čeri proti končnemu cilju, ki ga seveda nikoli ni moč v celoti doseči. Ce pa jasne strategije razvoja (ustrezna prostorska politika) ni, pa ladja brezciljno tava v morju posameznih interesov (mislim na posamezne spremembe prostorskih odlokov, speljane za ljudi blizu občinske oblasti). Kako je torej plula občinska ladja v zadnjem letu? Topolšica je dobila LOKACIJSKI NAČRT za kanalizacijo in to v rekordnem času, kar pa po izkušnjah s toplovodom pravzaprav ne preseneča. PROSTORSKI PLAN počasi (prepočasi) nastaja. Roko na srce, tudi sosednje občine se v novem okolju lokalne skupnosti niso najbolje znašle in vsaj kar se prostora tiče, Šoštanju ni treba zardevati pred Velenjem, saj so se sosedi s spremembo prostorskega plana še bolj zapletli, prav tako pa niso uspeli privabiti (natečaji, delavnice) tujih strokovnjakov s področja prostora, kot je to uspelo Šoštanju. Občina je aktivno sodelovala pri gradnji SOLIDARNOSTNE družinske hiše v Ravnah, ki po mojem mnenju spada v tisto znano zgodbo, kaj je bolje: z ribami nenehno hraniti ali naučiti, kako se ribo ujame. Urbanistični NATEČAJ za Šoštanj, na katerem so po moji oceni sodelovali nekateri najboljši strokovnjaki te stroke v Sloveniji, je vsekakor najsvetlejša točka dogajanja na področju urejanja prostora. Ne morem pa se znebiti občutka, da je to bolj splet srečnih naključij, kot pa resne želje, da bi se to zgodilo. Žal v gradnji stanovanjskega bloka ob bencinski črpalki ne morem videti pravega uspeha, saj si ho zasluge lahko pripisal le Vegrad, ki je še enkrat spretno pridobil občinsko zemljišče za svoj lastni profitni interes (vendar le, če mu bo uspelo stanovanja tudi prodati). Močna sled (novo jezero), ki so jo v našem prostoru pustili in jo še puščajo ru(vla)darji. Pred nami je torej še eno leto. zadnje za obstoječo občinsko ekipo, da pokaže kaj zmore. Nenazadnje je to tudi predvolilno leto, za katero je običajno značilno izkazovanje in hvaljenje z doseženimi rezultati. Za sledi v prostoru je torej še nekaj časa. Upam in želim si, da bodo občani kot volilci pravično ocenili štiriletno delo vladajoče skupine, kajti le občutljiv odnos volileev do dejanj oblasti je garancija za pravo DEMOKRACIJO (sam jo razumem kot zmago bolj uspešnih pred tistimi, ki jim ne gre najbolje). Pa srečno v predzadnjem letu tega tisočletja! Edi VUČINA 220 LET SOLE V ŠOŠTANJU V novembru je Šoštanj praznoval 2201et šole v mestu in 110 let šole Bibe Roecka. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z gospo Vido Rudnik, ravnateljico Osnovne šole Bibe Roecka. V okviru praznovanj dveh jubilejev ste pripravili dan odprtih vrat šole za starše učencev, ki predstavlja pomembno vez med šolskim in privatnim svetom otrok. Bilo je zelo pestro, zanimivo in poučno. Zdi se mi zelo pomembno, da strokovni delavci živijo s časom, so odprti za spremembe in dobro delajo. Del utripa življenja smo staršem prikazali v vseh oddelkih z maksimalno aktivnostjo učencev, povezane različne načine dela, prepletene z novimi, sodobnimi metodami, oblikami in pripomočki pri pouku, torej malo drugače, kjer pridejo do izraza znanje, sposobnosti in interesi učencev. Učitelji so ustrezne teme izbirali v okviru letne priprave v sodelovanju z učenci in prilagojene starostni stopnji izdelovanja predmetov (okraski, ornamenti, cvetovi,...) iz naravnih materialov. Izdelovanje lutk, prikaz integralnega pouka z delavnicami, poslikava blaga (rute), glasbena dejavnost, skupinska predstavitev projektnega dela, praktično delo gospodinjskega pouka, izdelava geometrijskih modelov, skupinsko delo pri angleškem jeziku in likovni vzgoji, prikaz različnih športnih dejavnosti, turizem v okviru pouka, eksperimenti pri kemiji in fiziki ter računalništvo. Na svečani prireditvi, ki je potekala v Kulturnem domu, ste se v svojem govoru vprašali: Kakšno šolo si želimo? Vi, kot ravnateljica, verjetno lahko date tudi odgovor na to vprašanje. Vprašanje staro vsaj toliko kot šola sama. Postavljah so si ga šolniki in nešolniki v različnih zgodovinskih obdobjih ter v različnih družbenoekonomskih pogojih. Zadnje čase je to vprašanje zelo aktualno tudi pri nas v Sloveniji. Potrebujemo šolo, ki bo človeku omogočila v vseh njegovih življenjskih obdobjih obvladovanje narave in hkrati skrb zanjo; šolo, ki bo človeka pripravila in usposobila za borbo s pastmi, kot so bolezni našega in prihodnjega časa (alkoholizem, mamila ...); šolo, ki bo zavrla upadanje moralnih vrednot in neupoštevanje moralnih norm, in nenazadnje šolo, ki bo razvijala kvalitetnejše odnose med učenci, učitelji in starši. Živimo v dobi računalnikov in robotike, počasi postajamo le še številke, zato poskušamo v sodobni šoli ohraniti človečnost in toplino, ki jo vsi potrebujemo za bolj ustvarjalno delo. PRED PRAZNIKI Odbor za šole pri Zvezi kulturnih društev Šaleške doline nas je letos že petič povabil na USTVARJALNE DELAVNICE, tokrat na temo “Pred prazniki”. Čeprav je v sredo, 3. decembra, deževalo in je bil dan vse prej kot prijazen, so nas v Osnovni šoli Vinska gora toplo sprejeli. Iz vsake šole nas je bilo deset učencev in mentor, kar kmalu pa smo postali velika, enotna delovna skupina. V uvodnem delu nam je gospod Jože Hudales predstavil zimske praznične običaje nekoč in danes, nato pa smo se porazdelili v različne delavnice pod vodstvom mentorjev. Delali smo v pevski skupini, dveh likovnih skupinah, lutkovni skupini, plesi in igre ter izdelovali suhe rože. Štiri popoldanske urice našega delovnega druženja so minile kot bi trenil. V zaključnem delu ob 17. uri so se nam pridružili še starši, krajani Vinske gore ter gostje. Skupine so pripravile razstavo zanimivih izdelkov, pevci so ubrano prepevali, ob narodnem plesu so nas zasrbele pete, lutke so oživele. Esi razigrani, bogatejši za nova prijateljstva smo se vračali proti domu. Učenci in mentorica KUD OS Bibe Roecka Šoštanj Znanje je zaklad, ki povsod spremlja svojega lastnika, je kitajski pregovor, ki ste ga vzeli za moto praznovanj. Šoštanjski župan, dr. Menih, je izpostavil tudi vlogo šole pri vzpodbujanju in ohranjanju narodne in kulturne zavesti slovenskega človeka. Sola ne more in ne sme biti dekla politike in oblasti, ampak osrednja družbena ustanova za prenašanje splošnočloveške in narodne kulture na nove rodove in prenašalka znanj in spretnosti, potrebnih za življenje posameznika in družbe. Da bi to dosegali, ni dovolj samo kopica besed in obljub, ampak dejanja v stilu prispodobe, da pameten kmet seje najboljše seme, saj bo le tako njegov pridelek obilen in kvaliteten. Dokler bomo pojmovali šolstvo kot strošek, ki ga je treba čimbolj zmanjšati, ne bo rezultatov, da bi lahko uporabljali ali celo prodajah znanje. Ob praznovanju visokega -= jubileja pa ste se ozirate tudi v 1 prihodnost. Zupan je obljubil, da se bodo v lokalni skupnosti trudili, da bodo šolo materialno čimbolj podpirali. Vendar bo ob prenovi šolstva proračunskega denarja zagotovo premalo. Oh skorajšnjem prehodu v novo tisočletje stopamo na pot prenove šolstva; na pot vsebinskih sprememb ob vpeljevanju devetletke. V prihodnosti bo šola v Šoštanju (obe centralni šoli in vse štiri podružnice) ob vsebinski spremembi potrebovala prostorske spremembe z obnovo in posodobitvijo sedanjih in dograditvijo novih učilnic, posebej šola Bibe Roecka, ki ima uporabno dovoljenje za varno delo še samo 3 leta in pol (do avgusta 2001). Zato želim opozoriti na to, da pri nas v Šoštanju za te spremembe nimamo pogojev. Ob analizi obstoječega stanja se je pokazala nujnost novogradnje šole, za katero bo potrebno večje razumevanje Ministrstva za šolstvo in šport in večje vlaganje sredstev iz državnega proračuna, saj takega bremena ne bomo zmogli sami. Pripravila: U. M. Ese hudo naj z letom novim zdaj odide, vse kar bilo je dobro, naj s teboj ostane, vse kar lepo je, naj v življenju tvojem vzide, naj v radosti sreča nežno te objame. Ob prihajajočem letu 1998 želimo vsem bralcem Lista, vsem občanom občine Šoštanj, posebej pa učencem in delavcem šole vehko uspehov, sreče in zdravja. v Vida Rudnik ravnateljica OS Bibe Roecka Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so omogočili slavnostno prireditev ob našem jubileju: Občina Šoštanj, TEŠ, Premogovnik Velenje, Klasje Celje, Mlekarna Celje, Ljubljanska banka Velenje, Trgovina Roto (Anica Rotovnik), Trgovina Cigler (Fanika Vrtačnik) Ravne, Zavarovalnica Triglav Celje, Kmetijska zadruga Šoštanj, Naš čas Velenje, Radio Velenje, VTV Velenje, Televizija Šoštanj, Koroški radio Slovenj Gradec, Don’ Donats Polzela, Cvetličarna Nahtigal, Era Velenje. Naša učiteljica je Nuša, ki nas vedno preizkuša. S sošolci glave skupaj tiščimo, da se bolje naučimo. Na koncu nas čakajo počitnice, ki so šola za naše mišice. Mojca Ocvirk, 4.b OŠ Karla Destovnika - Kajuha NASA SOLA Šola ni šala, ne velika ne mala. V klopeh sedimo in se pridno učimo. ‘S*8-*................ « K I # Č r l s 1 f i NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME_________________PRIIMEK_____________ NASLOV__________________________________ LETNA NAROČNINA: 1000 SIT NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 3325 Šoštanj Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. Tiskano na recikliranem papirju