Sospodarske stvari. Marelica, marula ali aprikoza. (Prunus Armeniaca.) M. To dre7o je iz jutrovih dežel doma, tam iz Armenije je bilo prinesano 7 Laške dežele in odtod se je zaplodilo tudi po naših krajib. Zareja se po vrtih iu vinogradih skoraj po 7«ej Evropi in stori le 7 globokopistuati, dobro prerabljaui zemlji 7 topleui poletju. Do petdesetega stopa se^erne šii jave raste in obrodi šo kot risoko drevo, bolj proti se^eru pa le več kot pritiičuo dre70 ob toplib proti solucu obrnjenih stenab na špalirih. Zaploja se po semenu, iz kterega prirastejo najlepša in Dajrodo7itnej.^a visokodeblasta dreveaa. Da se pa posebua sorta ne iziodi, ampak 7 87oji iz^irnosti obrani, se mora požlabtniti in sicer na speče oko okolirati. Ta načiu požlabtno7anja je najvarnejši in zanesljivejši in skoraj uajbolj v na^adi. Požlabtu»7auje na slivo in 8ešplje se bolj gotovo spodnese ko pa požlahtno^anje na roandclne. Drevesa, ki so bila na Hlivo ali 8ešplje požlabtujena, so bolj trpežna od diugih. Bdlj ;i()duebje morda dela tukaj izjemko. Pri okaliranju so mora poeebuo na to gledati, da xe oko ne poškodi, kar se pra7 labko zgodi, ko se oko od žlabtne mladike odlušSi, ker je debelo in napeto. Ako se jedro o6esa od8esne in je pod očesom votlina poatala, 86 ne da 7e6 tidno k lesu di7jako7emu pri^ezati in požlahtno^anje je zastonj, ker se oko ne prime in ne raate. Da se temu izogne, je treba s8iti8e z lesom 7ied 7 lea di^jako7 7saditi. Tudi se morajo o8esa 7selej in po7aodi 7 poletne mladike 7sajati, zato se morajo oni di^jaki, ki se ho8ejo pri tleb cepiti, blizo šest palce7 nad zemljo, 07i pa, ki se imajo 7 kroni po žlalitnovati za 7iaoko deblo, spomladi prirezati. Na 7iaokib dre^esih je sad 7e8krat boljši in lepši, kakor pa na špalirih. Obojna' sorta dre^ja, 7isoka in pritlična, zabteva zavarovano lego proti ostrim in turzlim vetrom in pomladanakim mrazom, proti kteriun se morajo ob 8aaa C7eta pokri^ati in odevati. Tudi se morajo mladike visokih in pritličnih dre^es 7sako leto nekoliko nazaj porezati, da 8e veje prenaglo ne razkošatijo, zadaj golc postanejo in oatarč. Edor se po tem ra^nilu ra7na, dobi stara drevesa in mu ne bode nikdar treba debele 7eje porezo7ati in tako dre^esu 7elike rane narejati, kar navadno smolotok 7zro8uje in pogin dre^esa pripelje. To se tudi pogosto zgodi pri dre^esib, ki se ne porezujejo in naglo na 7iš rastejo. Sadje se uavadno siruvo vživa, pa tudi ko pečeno in vkuliauo, poaebno poslednje je 7isoko obrajtano. Jederca 7e8 sort so sladka in se jed6 koščice pa 7 ogelj aežgane dajo 8rno bar^o iu so od malarjev rabijo. Tega iz^rstnega sada je 7eč raznih sort, izmed kterib so te-le najbolj priporočanja vredne: 1. Debela raua marula ali marelica. Sad je podolgovat, žolt precej debel. Zori sred junija. Je pra7 prijetno so8nat. Drevo je rodo7ituo, precej 7eliko in bolj trpežno. ko kteia druga sorta. 2. Holandeška marula tudi marula pomarančnica itueuovaua. Sad je ploščnat, okrogel, precej debel, pra7 so8en in prijetnega okusa. Zori konec julija. Dre70 je srednje velikosti, prinaša obilno aadu. Nabaja se aem ter tje po naaib vrtili in je brez ugo7ora jedna najboljših sort. 3. Debela, navadna marula, aad ima debel, okrogel, žolt z zarudelo in rujavorudeče prižaato solučno »tranjo; meso je 87itlo žolto, in pra7 dobro. Zori konec julija. Dievo je trpežno in rodo7itno. 4. Marula z belopiižaatim listom. Je 7 eadu in dre7esu prejšnji podobna. 5. Marula Lorenka. Sad je znatno debel, nekoliko jaj8nat, evitlo žolt, nekoliko rude8; meso je rade8kaato žolto, prekobičajno 8o6no. Sad je delikatnega okuaa, in zori začctek avgusta. Dre^o je rado rodo^itno in zdra^o. 6. Marula Poitugižanka. Sad je droben, okrogel svitložolt; meso temnožolto, delikatnega muškatelo^ega okusa; zori sred a7gusta. Dre^o rado rodi. 7. Marula bresk^a; sad je droben, nekoliko ploščnato stianjen, zeleno žolt, soln6na stran temnožolta, z rude8imi pikicanii; meso zlato-žolto, diše8ega, so8uega okusa, je iz^raten in zori ared a7gnata. Dre^o je za 7J8oko raat in ae da najbolj iz semena prirediti. 8. Marula breskva Turščanka. Sad je srednje debeloati, skoraj podolgo^at, 7oščeno bel; soln8na stran je zlato-žolta, meaozlatožoltnato, nekoliko aubotno, diaeSe, iz^rstno. Zori konec a^gnata. Dre7o je rodo^itno in krepko. Hlevi morajo biti tudi svitli. M. Temni hle^i so za ži^ino piave temnice in ne smeli bi se nikder trpeti. Niti po zimi, niti po leti ni teža^no hle7 pra7 svitel napra^iti. Oko konje^o, bolje re8eno zenica njego^ega o8esa, 86 razširi znatno 7 temnem hle^a. Ko se konj napreže in na beli dan pred hle7 pripelje, se mu mora zenica zopet mo8no zožiti in sicer na hip in nagloma, kar konja zaboli. Edor delj 6asa tako neamno in rekel bi brezarSno 87oje konje 7 temnem ble^u paš8a in jih naglo na svitlo goni, temu bodo slednji8 oslepeli, kar je precej drago plačilo za tako neumno ravnanje z ubogo živiaico. Da je pa to res tako, tega se 78ak sam lahko prepri8a. Naj le iz temne kleti ali kterega drugega temnega prostora naglo stopi na svitlobo belega dne. S pr7a Še 7idel ne bode ni8 in še le ko se mu oko 87itlobe pri^adi, bode mogel brez boIe6ine pregledo^ati. Najbolj pa Sutimo, 8e iz sobe po zimi stopimo na prosto, kjer je na no^o sneg zapadel. Eako težko nam dene snežna blia'6oba. Kavno tako nagla preminjava svitlobo akoduje konjem in drugi živini. Vrb tega 80 temni hle^i še radi mokri, kar tudi slabo in škodlji^o deluje na 7id in 78e telo ži^ine, ki po takih hle^ih živi. Toraj dajte živini S7itle, suhe in prozra8ne bleve in 7aša živiua bode dosti bolj zdrava in lepa. Eoliko gips ali niavec gnoj vzboljšnje. M. Na 4 repe odraščene go^eje ži^ine in na jednega konja se je 78ak drogi dan po 2*5 kila, 78ega 7kup 17*5 kilo7 mavca ali gip8a potroailo na guoj, ki je potem 4 tedne ne gnojis8u ležal in se slednjič na polje raznosil. Polje je bilo še prabo in za zimsko posejate7 odločeno. Gnoj se je 7 krivi ka8ji 8rti na nji^o na^ozil in del nji^e z gnojem bi ez gipsa pa jednako debelo pognojil. Že brž jeaeni je kazala rž na onib mestib, kjer je bilo z gipsanim gnojem gnojeno, bolj temnozeleno in krepkejšo rast. Spomladi so bila mesta z gipaanim gnojem gnojena že lepša videti, rž je bila veča in močnejae bilke, ni polegla in je imela dale8 lepše kla8je in zrnje. Drugo leto ae je ra^no ta nji^e z O78om in deteljo obsejala. Tadi 0768 je bil na tistih meatib, na kterih je bilo z gnojem pognojeno, dosti 7e8i in njego^o zrnje težje ko ono z drugega polja. Najbolj pa se je pokazala mo8 gipsa na detelji. Pr7a košnja je dosegla visokost od 45 centimetrov in je bila tako gosta in krepka, da je polegla. Drnga košnja je tudi krepko pognala in 30 centm. 7isoka postala. Nasproti pa na tistih mestih, ktera so bila s Hamim hlevnim gnojem pognojena, je detelja zauatala, da se še kositi ni mogla, pa tudi semena ni zorila in kla7erno rastla. Iz te in podobnih skušenj je tedaj jasno, da je gipa ali ma7ec 7 7zboljae7anje gnoja 786 priporočbe 7reden. M. Za naše čebularje nekaj. Vsem onina, ki ae s piidelo^anjem 8ebula pe8ajo, je znan 6 do 1.3 milimet:07 dolg 6r7, ki mnogo škode dela. Ta 8rv se vjede 7 srce 8ebula in 8ebulj uni8i. To je ličinka tako zvane 8ebulove muhe, ki 87oja jajca 7 mesacn juniju 7 listje zalaga. Da se to zabrani, se morajo grede 6ebuU)7e s sajauii potresti. Saje tudi hitro rast čebula mocno pospešujejo, Na 8ebul 8e sme precej mnogo saj potrošati. Ker je 7 nekterih letib škoda, ktero toti nnčes nareja, velika, je 7redno, da se ta pomoček zapomui in 7 potrebi tudi rabi.