(mmm
Uto XLIII - št. 60 - CENA 6 din
HUGLAS
Kranj, petek, 3. avgusta 1990
stran 2
Slovenija naj bi sama odločala o vojaških nabornikih
stran 10
Planino-jug mi bi pozidali postopno
V nedeljo pri Češki koči
Slovensko-
V  Vi •
ceski praznik
Jezersko, 31. julija - Planinsko društvo Jezersko se kot organizator proslave ob 90-letnici Češke koče na Spodnjih Ravneh zavzeto pripravlja na zanj pomembno prireditev. Slovesnost bo, kot smo že napovedali, v nedeljo, 5. avgusta 1990, ob 11. uri pri koči.
Po proslavitvi 60-letnice te koče bo to prvo večje praznovanje jezerskih planincev. V velik ponos jim je, da so ohranili ime in prvotni videz postojanke vse do današnjih dni. Ker je kočo postavila Češka podružnica SPD v Pragi,~so na letošnjo slovesnost povabili delegacijo češke planinske organizacije, ki se ji bodo pridružili tudi češki planinci s tabora v Logarski dolini. Pričakujejo seveda tudi številne domaČe obiskovalce in ugledne goste, med katerimi bo zagotovo predsednik Planinske zveze Jugoslavije Tomaž Bano-vec. Po cerkvenem obredu in svečanosti s kulturnim sporedom bo vse do večera gorjanska godba skrbela za veselo vzdušje, v katerem se bodo lahko utrdile prijateljske vezi slovenskih in čeških planincev. Več o tem na športni strani! • S. Saje
svetovanje finančne agencijske Fn druge storitve
G.
Global Kranj, d.o.o.
64000 Kranj, C. JU 4 lel (064) 21-320 fax (064) 28167
Kranj, 1. avgusta - Kljub vrhuncu turistične sezone te dni iz naših letovišč sporočajo, da je še skoraj povsod dovolj prostora. Po statističnih podatkih je tako ob Jadranu kot v notranjosti povprečen obisk gostov 14 odstotkov manjši od lanskega. Bolj razveseljive podatke o obisku turistov so nam povedali na Bledu, kjer je trenutno v hotelih in kampu več kot 3200 gostov, več kot tisoč pa jih je tudi pri zasebnikih. Ljubelj je te dni precejšnja gneča. • V. S., foto: G. Šinik
Ob koncu tedna vrsta prireditev
Idriart,
kmečka ohcet,
Korak nazaj, dva, tri naprej
Politika ni samo premočrtna pot ali vzpenjajoča se krivulja do cilja, tudi ne samo zahteva-nje, politika je tudi popuščanje in pogajanje, dialog in sklepanje kompromisov, taktnost in previdnost...
Nova slovenska oblast s številnimi, še do nedavnega politično povsem anonimnimi predstavniki, ostaja po začetni ihtavosti še naprej pogumna in odločna, da spreminja družbene razmere, a tudi politično spretnejša. Zdaj ze tudi popušča in "jemlje nazaj" (zakon o tisku, zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih), spoznava, da v politiki nekaj veljajo tudi začasne rešitve, vmesne poti in prehodna obdobja (dopolnjevanje zdaj veljavne slovenske ustave), se izogiba smodniku, kjer so tudi druge možnosti (sprememba odločitve, da slovenski delegati ne bi več hodili na zasedanje zveznega zbora), se hitro uči "lepot pa tudi gr-dob politike" in metod, ki sodijo v boljševistični
repertoar ("ponudba " Francki Strmole-Hlastec, da bi odstopila zaradi "slabega zdravja").
Tudi pot do slovenske suverenosti ne bo premočrtna in eno samo narodovo zahtevanje, tudi suverenosti ne bo brez pogajanj in (začasnega) popuščanja, brez prehodnih rešitev in vmesnih poti, brez politike, v kateri je včasih korak nazaj več vreden, kot sta dva naprej. Tudi dopolnila k slovenski ustavi, za katera se je zavzela republiška skupščina v nadaljevanju sredi julija prekinjene seje, so začasna rešitev in prehodni korak h končnemu cilju - suverenosti, ki naj bi jo bržkone že prihodnje leto uzakonila nova slovenska ustava. In tudi pri uveljavljanju predlaganega ustavnega dopolnila, da naj bi si Slovenija sama urejala način služenja vojaškega roka, verjetno vsaj na začetku ne bo mogoče brez kompromisov, začasnih rešitev in pogajanj, s katerimi bi se izognili morebitnemu za Slovenijo nepotrebnemu konfliktu z Jugoslavijo. • C. Zaplotnik
Seja zborov skupščine
plavalni maraton... Avtoceste še ne bo
Kranj, 2. avgusta - Konec tedna po vsej Gorenski pripravljajo vrsto prireditev, nekatere so povezane s praznovanji občinskih praznikov, druge so tradicionalne in jih pripravljajo športna in turistična društva. Največja kulturna prireditev na Gorenjskem je gotovo Idriart festival na Bledu, ki se je začel v torek. Na Bledu se v nedeljo začenja tudi prvo dejanje letošne kmečke ohceti. Tako bo ob 20. uri na novo urejenem prireditvenem prostoru v parku ob jezeru predstavitev letošnjega para kmečke ohceti. Za športnike ta konec tedna na Bledu pripravljajo plavalni maraton za lovoriko kaveljc in korenina ter turistični maraton. Tudi v Bohinju bodo konec tedna oživljali stare šege vasovanja in kmečke ohceti. Tako se bo danes, v petek ob 19. uri z nastopom mladinske folklorne skupine iz Bohinjske Bistrice začelo vasovanje, jutri, v nedeljo, 5. avgusta, pa se bo ob 18. uri začelo sklepno dejanje kmečke ohceti, ki jo bo povezoval Boris Kopitar, za zabavo pa bo danes igral ansambel Melos, v soboto pa bo igral ansambel Cof. Pod skalco bo v nedeljo od 16. ure naprej gasilska veselica, ki jo organizira gasilsko društvo Nomenj. Prireditev povezana z oživljanjem starih običajev bo to nedeljo tudi na Starem vrhu, kjer že pripravljajo oglarsko kopo. Na Ledinah se bodo zbrali planinci ob praznovanju 90-letnice Češke koče, na Gorenji Savi pa v soboto in nedeljo pripravljajo dve prireditvi v smučarskih skokih. • V. Stanovnik
Jesenice, 2. avgusta - Na slavnostni seji vseh treh zborov skupščine občine Jesenice je slavnostni govornik dr. Božidar Brudar spregovoril o sedanjem gospodarskem in družbenem trenutku. Najnovejša informacija o avtocesti: do tedaj, ko bo zgrajen predor, avtoceste še ne bo.
Strela
zanetila požar
Bled, 2. avgusta - V torek, 31. julija, ob pol šestih popoldne je strela med neurjem zanetila požar na podstrehi hiše Edvarda L. na Gregorčičevi cesti na Bledu. Strela je šla v hišo po električnem vodniku, požar pa je povzročil kratek stik in iskrenje. Škode je za najmanj tri tisoč dinarjev, gotovo pa bi bila še večja, če pomoč blejskih in radovljiških gasilcev ne bi bila tako hitra in učinkovita. • H. J.
ZANESLJIVOST, TRADICIJA, ZABAVA
40. GORENJSKI SEJEM KRANJ, 10.-19. 8.
kmetijska mehanizacija • tuji avtomobili široka potrošnja • vse za dom
večerni zabavni program s plesom
Babic in
Krampi
Kranj, 1. avgusta - Atleta Triglava Andrej Babic in Miloš Krampi sta se po uspešnem nastopu na mladinskih balkanskih igrah, ki so bile konec tedna v Ljubljani, uvrstila v atletsko mladinsko reprezentanco Jugoslavije, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Plovdivu. Svetovno prvenstvo v Plovdivu bo od 8. do 12. avgusta. Miloš Krampi je na balkanskih igrah dosegel nov slovenski mladinski rekord v troskoku (15,64) in bil drugi, Andrej Babic pa je na republiškem prvenstvu v metu kopja zmagal z rezultatom 67,70, na JUBAI pa je bil drugi z rezultatom 69,70. • V. S.
Jesenice, 2. avgusta - V sredo, 1. avgusta, je bila v sejni dvorani skupščine občine Jesenice slavnostna seja ob 1. avgustu, občinskem prazniku, ki ga na Jesenicah praznujejo v spomin na bitko na Obranci.
V krajšem kulturnem programu sta sodelovala pesnik in igralec Franci Tušar in Danica Butinar, ki je znana izvajalka domačih skladb na citrah.
V slavnostnem nagovoru je predsednik občinske skupščine dr. Božidar Brudar spregovoril o današnjem gospodarskem in družbenem trenutku ter opozoril na nekatere probleme v občini.
Delegatom pa je predsednik skupščine občine posredoval tudi najnovejšo informacijo o ureditvi prometa iz predora
Karavanke. Zdaj je že znano, da avtoceste ne bo obenem z otvoritvijo predora, zato bodo morali na Jesenicah poskrbeti za ustrezen prometni režim.
Direktor republiške uprave za ceste zagotavlja, da so napravili vse, da bi bila hkrati zaključena oba projekta. Z gradnjo viadukta Moste so pričeli celo pred izbiro izvajalca za ostali del trase, na gradbišče pa je prišla mehanizacija v najkrajšem možnem času. Več kot očitno pa je, da je trasa izredno zahtevna, da bi vsaka napaka zlahka povzročila katastrofo ne le na gradbišču avtoceste, ampak lahko tudi na železniški progi, kar bi gradnjo še podaljšalo. Vzroki so zatorej le v tem, ker so z izvedbo začeli prepozno.
Zato je republiška skupnost poiskala alternativne rešitve. Ponujata se dve možnosti: izgradnja desnega ali južnega traku avtoceste do 1. junija prihodnje leto ali uvedba enosmernega prometa preko mostu pod Javornikom, po Fin-žgarjevi cesti na Kidričevo cesto. Če bi se odločili za izgradnjo južnega traku avtoceste, bi morali uvesti delo z dvema ekipama brez prekinitve ob nedeljah, pogodbeni rok zaključka avtoceste pa bi se podaljšal do poletja 1992. A ta rok tudi ni dosegljiv, če bi bilo delo zaradi vremena pozimi ovirano za več kot dva meseca.
če pa bi se odločili za promet skozi Javornik, bi bilo treba na Javorniku ceste adaptirati in postaviti drugačno signalizacijo.
Po mnenju republiške skupnosti za ceste prva varianta ni sprejemljiva, ker je dražja, predvsem pa ne zagotavlja pravočasne uresničitve. Zato predlagajo drugo možnost: izgradnjo avtoceste do podvoza in uvedba enosmernega prometa iz predora po Finžgarjevi cesti na cesto Borisa Kidriča ali magistralno cesto.
Predsednik dr. Božidar Brudar je delegatom pojasnil, da bodo na prvi seji septembra razpravljali o teh variantah in se odločili za najbolj ustrezno rešitev. # D. Sedej
KRIŽIŠČE PRED ŠKOFJO LOKO PRED ODPRTJEM - Sredi avgusta bodo v Škofji Loki odprli del prenovljene Kidričeve in Kranjske ceste z novim mostom in križiščem. Cestno podjetje Kranj in domači Tehnik bosta delo končala pred pogodbenim rokom, nato pa se preselila na odsek Ljubljanske ceste, ki naj bi bil urejen do konca leta. Neljubega obvoza prek Trate v Skofjo Loko torej že čez nekaj dni ne bo več, v pojasnilo nekaterim kritikom, češ zakaj graditelji niso še bolj pohiteli z delom, več delali tudi popoldne, pa v Lokainvestu odgovarjajo, da ni razlog v denarju, ampak tehnologiji gradnje mostu, ki zahteva določen čas za sušenje betona. H. J., foto J. Cigler
GLAS   2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 3. avgusta 1990
Managerji General Electric na Brdu
Brdo pri Kranju - Pred dnevi se je na Brdu pri Kranju mudila skupina 16 managerjev ameriške družbe General Electric. Med dvodnevnim bivanjem na Brdu je za njihov program poskrbel Center za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Prvi dan jih je sprejel podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger ter direktorica Centra dr. Danica Purg. Zatem je o transformaciji političnega in ekonomskega sistema govoril podpredsednik ZIS Živko Pregl, Evropa 92 in Jugoslavija je bil delavni naslov teme Tomaža Koširja, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, Stane Va-lant je govoril o bančništvu in financah pri nas, dr. Marko Simoneti pa je razpravljal o privatizaciji v Jugoslaviji in Vzhodni Evropi. Podpredsednik slovenskega predsedstva Ciril Zlobec je ameriškim slušateljem govoril o kulturni, socialni in nacionalni strukturi pri nas, poslušali so še dr. Marka Kranjca, Cvetko Selšek. Blaža Kavčiča in Čeda Kovačeviča.
Skupina, ki je obiskala Juhoslavijo, je le del ekipe šest desetih managerjev, ki se je prvi teden pripravljala v svojem centru, nato pa so nadaljevali izobraževanje v švicarski šoli 1MD. Potem sta dve skupini odšli na Poljsko in v Vzhodno Nemčijo, na priporočilo ženevske IMD pa je skupino namenjeno v Jugoslavijo prevzel Center za usposabljanje vodilnih delavcev z Brda. Med desetdnevnim bivanjem v Jugoslaviji so managerji General Electrica obiskali 42 organizacij v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani. Zanimali so se predvsem za organizacije, ki poslujejo in delujejo na podobnih programih. Pri ogledu tega programa je skupina razdeljena na dva dela, ki med seboj dobesedno tekmujeta. Pripravljajo namreč poročilo teh ogledov in seminarja. Po končani izobraževalni poti jih čaka ocenjevanje šefov v Ameriki.
G. Šinik
Kopalci zasmrajajo jezero
Bled - Pred kratkim se je na Bledu spet pojavil duh, a ne tisti, ki straši, ampak tisti, ki smrdi, obiskovalci-kopalci pa se vedno bolj pogosto pritožujejo nad svinjarijo, ki da veselo plava po jezeru. Na Limnološki postaji Bled so nam povedali, da za smrdečo nadlogo niso krive razne strupene snovi in alge, ki imajo svoje kraljestvo osem metrov pod površino jezera, razlog je "preobremenjenost" Blejskih jezerskih kopališč s turisti-obi-skovalci-kopalci. Baje pa niti ni tako hudo, kot je bilo spomladi. Torej, smrad bo odšel s turisti, kajne. • I. K.
Ponudba na mladinskih
servisih pičla
Kranj - Kot je to že v navadi, je ponudba za počitniško delo v gorenjskih Mladinskih servisih precej manjša, kot je povpraševanje. Tako v Kranju nudijo delo v Oljarici, na Aerodromu Ljubljana in za počitniški dom v Banjolah, zasiužek pa je od 22 do 30 din na uro. V Škofji Loki je možno dobiti posel v Centru slepih, v Termiki in v Žirovskem Polixu za 25 do 30 din na uro. V Radovljici nudijo, čiščenje hokejske dvorane in pa delo na recepciji (zahtevajo znanje italijanščine), zaslužek je 25 jurjev na uro. Na Tržiškem Mladinskem servisu trenutno nimajo nobene ponudbe. Torej tudi letos velja, priskrbite si biznis sami, na servisu boste dobili le napotnico. • L K.
©@IMg3M©IE2GLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod « srebrno zvezdo
Ustanovitelj in izdajatelj C P Glas, Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana, TOZD TĆR Ljubljana
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Naročnina za III. trimesečje je 120,00 din
: i ,ki j»!a\ urejamo in pišemo- Štefan 2argi (glavni urednik in direktor). I^opoldina Bogataj (v d odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije), Danica Dolenc (/a dom in družino, zanimivosti. Tržič). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Žal ar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Škofj.i 1 oka). Cveto Zaplotnik Ikmetijslvo. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija). VIb* Bešter (notranja politika, kultura), Jože Knšnjek l notranja politika, šport l, Marija Volčjak (gospodarstvo), Gorazd Šinik i fotografija). Igor Pokora (oblikovanje), Ivo Sekne in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I. Kranj Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999
Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. urednišlui 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega da v ka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Republiška skupščina v ponedeljek in torek nadaljevala z delom
Slovenija naj bi se sama odločala o vojaških nabornikih
Dopolnitev slovenske ustave: k vojakom na peto vojaško območje in le izjemoma drugam.
Ljubljana, 31. julija - Nadaljevanje sredi julija prekinjene seje republiške skupščine je tako kot prvi del trajalo dva dni. Ker je od prekinitve seje minilo že domala dva tedna, je bilo tudi pričakovati, da se skupščina ne bo ubadala samo s "starimi" problemi in da bo na dnevni red uvrstila tudi nekatera nova, za slovensko državo pomembna in aktualna vprašanja (dopolnitev slovenske ustave, informacija o gladovni stavki zapornikov v KPD Dob in solidarno tudi v drugih zaporih...)
Zdi se, da je bila razprava o predlogu za začetek postopka za spremembo zdaj veljavne slovenske ustave osrednji del dvodnevnega nadaljevanja julijske seje. Predlog je utemeljil predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle, ki je med drugim dejal, da je republiška skupščina sicer že sprejela predlog predsedstva Republike Slovenije za začetek oblikovanja nove slovenske ustave, da pa je zelo pomembno tudi prehodno obdobje, v katerem bi bilo treba za popolno uveljavitev deklaracije o suverenosti slovenske države urediti vrsto zapletenih vprašanj in zaradi teh vprašanj tudi dopolniti zdaj veljavno slovensko ustavo. Eno od ustavnih dopolnil naj bi republiški skupščini omogočilo, da bi z ustavnim zakonom določila, katere zvezne zakone in zvezne predpise oz. njihove posamezne določbe v Sloveniji ne bi uporabljali, ker so v nasprotju s slovensko ustavo in slovenskimi zakoni in ne morejo biti več pravna podlaga novo uveljavljenemu političnemu in gospodarskemu sistemu. Drugo ustavno dopolnilo, ki ga predlaga izvršni svet, pomeni razširitev ustavnih pristojnosti republike na področje obrambe in sicer, da republika z zakonom ureja način služenja vojaškega roka in druga določena vprašanja vojaške obveznosti ter da predsedstvo republike imenuje in razrešuje poveljnika Teritorialne obrambe Slovenije. Lojze Peterle je dejal, da je Slovenija sicer večkrat argumentirano in odločno zahtevala spremembe, zelo jasna pa so bila tudi stališča republiške skupščine, sprejeta v prvem delu julijske seje, da se odpravi načelo eksteritorialnega služenja vojaškega roka in da naj večina nabornikov služi vojaščino v domačem okolju (v 5. vojaškem območju), vendar pa so zvezni organi do vseh slovenskih predlogov dosledno zavzemali odklonilna stališča. Peterle je skupščini tudi predlagal, da naj dopolni svoja stališča v zvezi z naborniki, in sicer s tem, da bi bil 8. avgust skrajni rok, v katerem je še mogoče pričakovati "odmere" s strani zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. Če pa teh ne bo, Republika Slovenija septembra na bo poslala vseh nabornikov na služenje vojaškega roka, poslala bo predvsem štu-
dente, ki zaradi pomanjkanje prostora ne bi mogli nadaljevati študija.
Čeprav je bilo v razpravi slišati tudi pripombe, da ustava ni pragmatični akt, ki se spreminja kot poslovnik kake krajevne skupnosti, pa so vsi trije zbori brez posebnega oklevanja sprejeli predlog republiškega izvršnega sveta, da se začne postopek za dopolnitev slovenske ustave. Skupščinsko razpravo o dopolnilih so najbolj razgibala vprašanja o napotitvi nabornikov na služenje vojaškega roka. Poslanca Mileta Šetinca (pa še nekatere druge) je, na primer, zanimalo, kaj se bo zgodilo, če zvezna vojaška oblast ne bo spoštovala dopolnil slovenske ustave in se bo odločila za nasilno privedbo nabornikov, pa tudi to, kako bodo vojaškoupravni organi zaščitili nabornike in njihove starše. Nekateri so opozarjali, da je vprašanje služenja vojaškega roka mogoče rešiti le s konfederalno pogodbo, da bodo prav naborniki plačali ceho za neuspešno dogovorjanje med zvezo in republiki in da se spor z vojaškimi organi utegne lomiti na njihovih plečih. Republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša in njegov namestnik Jelko Kacin sta po-
Čeprav je republiška skupščina na predlog vlade umaknila z dnevnega reda predlog, po katerem bi ustanoviteljstvo nad nekdanjimi SZDL-jevskimi glasili prevzeli izvršni sveti oz. skupščine, pa je bilo kljub temu slišati zanimive predloge in pobude. Aleksandra Pretnar (Zeleni) je, denimo, predlagala, da naj bi odstopili vsi uredniki množičnih medijev, mesta naj bi ponovno razpisali in med kandidati po strokovnem načelu izbrali najprimernejše. Socialdemokrat Andrej Magajna pa je predlagal ustavno dopolnilo, po katerem bi vse nosilce javnih funkcij (sodstvo, uprava, sredstva javnega obveščanja...) volili, imenovali ali dali soglasje v skupščinah z dvotretjinsko večino, kar bi eni stranki ali vladajoči koaliciji preprečilo vsiljevanje svojih rešitev.
misija je tudi prisluhnila predlogu Mojmirja Ocvirka, da bi v besedilo ustavnih dopolnil vnesla tudi pravico do civilnega služenja vojaškega roka oz. do ugovora vesti.
Preveč je niti z Beogradom, da bi lahko vse pretrgali
Čeprav je republiška skupščina hkrati z deklaracijo o suverenosti Slovenije sprejela tudi odločitev, da se slovenski delegati ne bodo več udeleževali sej zveznega zbora, pa se je kasneje, po tehtnem premisleku, izkazalo, da je bila odločitev premalo premišljena. Tudi v ponedeljkovem delu seje so bila mnenja različna, vendar so poslanci na koncu soglašali z mnenjem republiške vlade, da ne bi bilo politično modro, če v zvezni skupščini ne bi sodelovali vsaj pri tistih zadevah, kjer ima tudi Slovenija svoj interes - na primer, kadar gre za zakone, ki pomenijo uveljavljanje tržnega gospodarstva, človekovih pravic in državljanskih svoboščin, zmanjšanje režije... Poslanci so podprli tudi predlog, da naj bi delegatom dajala usmeritve vsa republiška skup-
Zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih se bo verjetno še nekaj časa "grel" po skupščinskih dvoranah. Skupščina ga je sicer po hitrem postopku sprejela že na seji 2. julija letos, vendar se je v manj kot enem mesecu izkazalo, da je bil verjetno premalo premišljen in da je zajel preveč gozdov. Da bi izvršni svet pomagal vsaj najbolj prizadetim gozdnim gospodarstvom (Nazarje, Bled) je predlagal skupščini, da bi zakon nekoliko omilila in omogočila skrbno nadzorovano sečnjo lesa tudi na 36.000 hektarih cerkvenih gozdov. Ker na torkovem nadaljevanju julijske seje vsi zbori niso sprejeli spremenjenega zakona, bodo odločitve "padle " šele na jesenskem zasedanju; do tedaj pa velja "stari" zakon in začasna prepoved sečnje tudi v nekdanjih cerkvenih gozdovih.
jasnila, da republiški izvršni svet in njegov sekretariat prevzemata odgovornost za to, da se kopja ne bodo lomila na plečih nabornikov in da tudi sicer skorajda ni nikakršnih možnosti, da bi zvezni organi izvedli prisilno privedbo nabornikov. 45 odstotkov nabornikov iz Slovenije bi lahko brez kakršnihkoli zapletov poslali na 5. vojaško območje (Slovenija, Hrvatska); kot smo slišali v razpravi, pa bi bil ta delež lahko še precej večji. Ustavna ko-
ščina; sicer pa je bilo v razpravi izraženih več zahtev po tem, da naj bi pristojnosti zveznega zbora prenesli na zbor republik in pokrajin.
Zdravko Zabukovec, slovenski delegat v zboru republik in pokrajin, je ob popravljanju skupščinskega priporočila, da naj se slovenska delegacija ne udeležuje več zasedanj zveznega zbora, dejal, da je Slovenija ne glede na stopnjo samostojnosti gospodarsko, pravno in z neštetimi nitmi povezana z Ju-
goslavijo in da bi hkrati s sklepom prejšnje skupščinske seje, s katero "smo podrli obstoječe-nismo pa zgradili drugega", morali urediti tudi sistemsko zakonodajo, rešiti vprašanje vojske, ponuditi rešitve za nove odnose...
Na seji so izvolili tudi novo, strankarsko sestavljeno 12-člansko delegacijo za zbor republik in pokrajin zvezne skupščine. V njej sta tudi dva Gorenjca, sicer poslanca Demosa, Franci Feltrin (Škofja Loka) in Tone Kramarič (Tržič).
Z gladovno stavko do delne pomilostitve?
Zakon o amnestiji, ki so ga pred kratkim sprejeli na Hrvatskem, je, kot kaže, izzval gladovno stavko več kot tristo zapornikov v KPD Dob, delno pa tudi v Celju, Mariboru, Ljubljani in Novem mestu. Njihova osnovna zahteva je pomilostitev za eno tretjino kazni.
O tem, kakšne so razmere v KPD Dob in kaj zahtevajo obsojenci, je poslance na skupnem zasedanju republiške skupščine seznanil republiški sekretar za pravosodje dr. Raj-ko Pirnat, ki se je s pooblastilom, da zastopa predsednika izvršnega sveta in člana repu-bliškega predsedstva tudi po-govarjal s člani stavkovnega odbora. Dr. Pirnat je dejal, da splošne amnestije ob uvedbi demokratičnih ureditev niso redkost in da je zakon o delni pomilostitvi že sprejela Hrvatska. Poslanci so soglašali, da naj takšen zakon pripravi tudi
slovenska vlada, da pa naj za' kon uveljavi selektivni pristop-Nekateri poslanci se niso strinjali s tem, da bi pomilostili tudi tiste, ki so storili kaznivo dejanje zoper življenje in telo ter spolno nasilje; slišati pa je bilo tudi mnenje, da je za gladovno stavko v Dobu kriva slaba kaznovalna politika prejšnjega sistema, ki je mnogokrat ostreje kaznovala manjše prestopke kot večje, pa tudi to, da se skupščina ne bi smela spustiti v pogajanje z zaporniki in se pustiti izsiljevati. • C. Zaplotnik
Lojze Peterle o obisku v Italiji
Protokolarne zadrege glede papeževega obiska
Ljubljana, 31. julija - Po vrnitvi iz Italije je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle na tiskovni konferenci novinarje seznanil z rezultati svojega obiska pri italijanskem premieru Giuliu Andreottiju in papežu Janezu Pavlu II v Vatikanu. Srečal se je tudi z italijanskim ministrom za promet Cartom Berninijem.
Kot je povedal, se s slednjim tokrat nista pogovarjala o skupni problematiki Osimskih cest, temveč sta izmenjala zgolj mnenja o političnih vprašanjih. Slednja so bila tudi predmet pogovorov našega in italijanskega premiera. Z Andreotltjem seje Peterle pogovarjal med drugim tudi o italijanskem zakonu o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji, o pomoči sosednje države pri vstopu Slovenije v evropsko gospodarsko skupnost, kjer je Andreotti trenutno predsedujoči, pa o aktualnih političnih razmerah in razmerjih Slovenije in Jugoslavije.
O tem so govorili tudi na drugem obisku našega predsednika vlade na najvišji ravni. Sprejel ga je namreč tudi vrhovni cerkveni poglavar papež Janez Pavel 11. Sprejem slovenskega predsednika vlade
pri dveh najvišjih državnih vrhovih sicer zbuja vtis o potrditvi suverenosti in samobitnosti slovenske države, ne pa tudi njuni odgovori na povabilo o obisku v Sloveniji. Podrobneje bo slovenska vlada Vatikan tudi pismeno obvestila o razmerah pri nas. Glede obiska najvišjega cerkvenega dostojanstvenika v Sloveniji pa Peterle tokrat ni dobil dokončnega odgovora, le da papež moli, da bi obiskal Slovenijo-Gre namreč za to, da se Vatikan po protokolu dogovarja za papeževe obiske le na državniški ravni, Slovenija (in Hrvaška) pa imata ta čas zgolj regionalni in ne državniški status. Dejal je, da razmere za pape; žev obisk v političnem smislu zaenkrat še niso zrele. Enako velja tudi za obisk Andreottija, ki je na Peterletovo povabilo menda odgovoril-da ga ovirajo nekateri protokolarni problemi. Sicer pa je bila ob obisku slovenskega premiera in prvaka kršan-^ko demokratske stranke | Vatikanu beseda tudi o samostojnosti slovenske škofovske konference. Za zdaj namreč ta institucija obsiaja le na jugoslovanski ravni-Tudi zanjo so delegaciji slovenskih krščanskih demokratov v Rimu dali vedeti, da bodo razmere za samostojno škofovsko konferenco dozorele, ko bo urejen državni status Slovenije. • D. Z.
Petek, 3. avgusta 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. stran wmmm^GLAs
Razbremenitev gospodarstva - drugi del
Se za trinajst odstotkov?
škofja Loka, 2. avgusta - Ko je škofjeloška skupščina na zadnjem zasedanju znižala prispevne stopnje za t.i. skupno porabo za dvanajst odstotkov, je na predlog žirovskih delegatov sprejela še nekaj novih sklepov v zvezi z razbremenitvijo gospodarstva. Zahtevala je dodatno znižanje stopenj za družbene dejavnosti oziroma racionalizacije v šolstvu, vrtcih, kulturi... Obenem jo zanimajo tudi podatki o gibanju zaposlenih v negospodarstvu od 1982. leta naprej, o dosedanjih racionalizacijah in o zmanjšanju števila zaposlenih v bivši sisovski strokovni službi po priključitvi k občinski upravi.
V taisti, zdaj upravni, službi so se zaradi zahtev občinskega parlamenta očitno znašli v hudem precepu. Prva dilema, o kateri se je sukal "dvoboj" med predlagateljem, tudi članom izvršnega sveta, Francijem Mlinarjem, in Srečom Erznožni-kom iz občinske uprave, je bi-
la, ali je bilo na skupščini mišljeno znižanje prispevne stopnje za oziroma na 30 odstotkov skupne obremenitve, kakršna je bila pred leti (zdaj okroglih 43 odstotkov na BOD). Srečo Erznožnik je razumel za 30, Franci Mlinar je dejal, da   na  30 odstotkov.
Razlika med 30 in 13 odstotki je vsekakor bistvena.
Druga dilema, na katero opozarja strokovna služba, je samo znižanje prispevne stopnje, četudi "le" za trinajst odstotkov. Očitno se v strokovni službi novega reza ne upajo lotiti sami in so za smernice, kaj in kje naj režejo, prosili občinski izvršni svet, rekoč, da je manevrskega prostora med zakonsko določenimi programi družbenih dejavnosti in dodatnimi programi premalo.
Izvršni svet jim želenih napotkov ni (mogel) dati, ampak pričakuje, da bodo v družbenih dejavnostih, skupaj s strokovno službo, znali sami presodi-
ti, čemu se brez hujših posledic najlažje odrečejo. Na republiško vlado pa sd naslovili novo pismo, ki kliče po spremembi zakonodaje; naj bi se iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih zagotavljal le minimalni nacionalni program družbenih dejavnosti, dodatni program pa iz dobička. Vlada naj stimulira podjetja k prikazovanju dobička. To je že drugo pismo, ki ga je nova škofjeloška vlada v zvezi z razbremenitvijo gospodarstva poslala v republiko. V prvem je predlagala sekretariatu za finance, naj bi se denar za skupno porabo zbiral na odpoklic oziroma naj bi plačevanje prispevkov zamaknili za šest do sedem dni. • H. Jelovčan
Nova žirovska zdravstvena postaja v megli
Škofja Loka, 2. avgusta - Kakor se v gospodarstvu razveselijo vsakršnega znižanja prispevkov za družbene dejavnosti, pa imajo taka dejanja tudi drugo, senčno plat.
V škofjeloški strokovni službi namreč ugotavljajo, da po 12-odstotnem znižanju prispevnih stopenj za občinske programe, ki ga je izglasovala zadnja skupščina, ne bo denarja za nekatere naložbe na podrožju družbenih dejavnosti, načrtovane za naslednjo petletko.
Gre za gradnjo zdravstvene postaje v Žireh, prizidek k zdravstveni postaji v Škofji Loki, obnovo zdravstvene postaje v Železnikih, obnovo Loškega gradu, gradnjo Yrtca v Železnikih, dograditev knjižnice Ivana
Tavčarja in rešitev prostorske stiske v Osnovni šoli Gorenja vas oziroma Poljane. Groba ocena teh naložb kaže, da bi zanje v naslednjih petih letih morali združevati najmanj poldrugi odstotek od bruto plač zaposlenih.
Občinski parlament je na zadnjem zasedanju terjal še dodatne razbremenitve prispevkov za družbene dejavnosti ter s tem po vsej verjetnosti docela zaprl vrata predvidenim vlaganjem v objekte, med katerimi je
Poletni utrip Radovljice
Radovljica je mesto. Z ulicami, trgovinami, lokali in s starim mestnim jedrom. Vse to je navzoče dan in noč, česar pa ne moremo reči za Radovljičane. V poletni vročini se zdi, da je prebivalstvo Radovljice izumrlo. Ulice so skoraj prazne, le tu in tam kdo poseda pred lokalom. Prodajalci bolj ali manj samevajo v trgovinah, Pred stanovanjskimi bloki pa se dolgočasi kateri od otrok, ki ga mama najbrž ne pusti na kopanje.
Obisk letnega kopališča pa priča, da Radovljičanov nikakor ni doletela usoda dinozavrov, saj se še kako živi borijo za prostor, kamor bodo položili svojo brisačo in se prepustili sončnim žarkom. Osvežitev v bazenu tudi predstavlja nevarnost, daj lahko pri skoku
v vodo mimogrede pristaneš na glavi katerega od kopalcev. Mize bifeja na kopališču so zasedene do zadnjega, dokler se ne zvečeri.
Ko sonce zaide, bi pričakovali, da se bodo vsi ti ljudje odpravili na ulice. Pa se ta pričakovanja ne uresničijo. Stari del mesta, ki naj bi bil središče dogajanja v poletnih večerih, je mrtev. Namesto strojnic in mestnega vrveža je tu le nekaj lokalov, ki pa so zvečer kmalu zaprti. Namesto glasbe po trgu odmeva hrup avtomobilov. Prijatelji nočnega življenja imajo v Radovljici bolj malo možnosti uživati ga, zato mladi domačini in tuji turisti iščejo zabavo na Bledu in drugod.
Ali je ob vsem tem Radovljica res mesto?
Suzana Adžič
Ali je voda
v Šobčevem bajerju
čista?
Ob novicah o onesnaženju Blejskega jezera so mnogi postali nezaupljivi od vseh naravnih voda. Pojavile so se govorice, da tudi voda v Šobčevem bajerju ni čista, daje škodljiva za kožo in podobno. Vsem govoricam navkljub Sobec privablja številne kopalce. Se ti ne bojijo »zastrupitve« z vodo?
mi*
po večinskem mnenju najbolj potrebna posega žirovska zdravstvena postaja. Zelo malo verjetno je namreč tudi, da bi se  gradnjo  dalo speljati na
drug način, bodisi skozi pogodbe z gospodarstvom, sporazume, samoprispevke, saj je ne nazadnje vir vselej isti: borna delavska plača. #H. Jelovčan
Tilka Jan: Gospodarstvo bi drugače odločilo
Tržič, julija - Znižanje prispevnih stopenj, ki naj bi razbremenilo tržiško gospodarstvo, je hudo udarilo otroško varstvo, ki se mora že danes marsičemu odpovedovati in si nabira izgubo.
Prispevna stopnja za otroško varstvo se je v Tržiču znižala od 2,51 na 2,17 odstotka, s tem posebej za vrtce od 1,53 na 1,33 odstotka. To pomeni, da se bo za občinski program otroškega varstva v letu 1990 zbralo 510.250 din manj, kar bi praktično pomenilo ukinitev dveh oddelkov, v katerih je 48 otrok.
"Če bi gospodarstvo govorilo, zagotovo ne bi prišlo do znižanja prispevne stopnje," nam je v razgovoru povedala direktorica VVZ Tončke Mokorelove v Tržiču Tilka Jan. "Ne vem, kako si to skupščina predstavlja, saj nimamo več kje varčevati. Pri kadrih ne moremo, že tako smo pod normativi. Pri osebnih dohodkih smo že tako ali tako pod republiškim povprečjem, ker je pod povprečjem tržiško gospodarstvo, pri hrani otrok tudi ne, saj že zdaj ugotavljamo, da je nekaterim otrokom hrana v vrtcu glavna prehrana čez dan in se že povečuje obolevnost otrok.
Ukinjanje celotnih oddelkov ne bi dalo rezultata, ker bodo vzgoje in varstva potrebni otroci odklonjeni, višek delovne sile bo na seznamu brezposelnih, stroški poslovanja, vzdrževanja, amortizacije in uprave pa se ne zmanjšajo. Će se število otrok v vrtcu zmanjša, se sorazmerno temu poviša ekonomska cena. Zvišanje prispevka staršev oziroma celotne ekonomske cene za 20 odstotkov, bi bilo prehudo oziroma bi morala po sedanjih merilih več prispevati skupščina občine. Vse skupaj je kot začaran krog. ki mu ne uidemo.
V letošnjem letu mesečno nabiramo izgubo tako, da je v prvem trimesečju znašala že 123.000 din, konec maja pa že 283.000 din, junija in julija pa se bo seveda številka še povečala. Po finančnem planu VVO Tržič za leto 1990 in izračunu odobrene dotacije ter planirane višine prispevkov staršev, nam bo do konca leta skupno zmanjkalo 1.300.000 din."
Občinski možje razmišljajo drugače, da bo tudi pri otroškem varstvu prišla do veljave zasebna iniciativa, zasebno varstvo, ki bo konkurenca družbenemu, in kdor pač ne bo zmogel varstva, si bo spomagal, kakor si bo pač mogel, vrtci pa bodo že našli načine za krčenje programa, za cenejše varstvo. A vprašanje je otrok, na katerem gradimo kadre. Jih bomo dobili, če bo otrok prepuščen cesti? Namesto znižanja prispevnih stopenj predstavniki odbora za razvoj družbenega varstva otrok v Tržiču predlagajo povišanje te stopnje in priporočajo naj v prihodnje občinski možje dobro pretehtajo takšne odločitve. • D. Dolenc
dna, kar pa sploh ni strupeno. Plavati tukaj je pravi užilek. Tudi moja enoletna hčerka rada čofota v vodi, pa nima nobenih posledic na koži. Ta voda je zagotovo čista.«
Račke s Šobca: »Voda je pitna, za plavanje pa prav primerna.«
Barbara Koligar iz Radovljice:
»Voda je prima. Umazana je le zaradi mulja, ki se dviga z
Dušan   Breščak   iz Kranja:
»Letos sva z ženo prvič tukaj na kopanju. Slišala sva, da mnogi hodijo sem. Voda - je neka »srednja žalost«, vendar pa ni strupena. Ima to prednost, da ima bajer pretok«
Karolina Mohorič iz Železnikov: »Če bi bila malo toplejša, bi bila še boljša. Kar se čistoče tiče, pa je kar v redu. Naši se radi hodijo kopat sem.«
Suzana Adžič
Z novinarske konference Neodvisnosti-KNSS
Kolektivna pogodba je nelegitimna
Ljubljana, L avgusta - To sredo so predstavniki Neodvisnosti -konfederacije novih sindikatov Slovenije pripravili novinarsko konferenco, na kateri so opozorili na nedorečenost, predvsem pa na nelegitimnost Splošne kolektivne pogodbe, ki sta jo prejšnji petek podpisali Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije, obenem pa so predstavili svoje stališče do napovedane generalne stavke, govorili pa so tudi o svojem akcijskem delovnem programu za jesen. Po novinarski konferenci je bila še ustanovna skupščina panožnega sindikata Neodvisnosti - delavcev kovinske in elektro industrije Slovenije.
Čeprav je bil podpis Splošne kolektivne pogodbe v pripravi že dalj časa, sta ZSSS in GZS le to podpisali, precej na hitro, šele prejšnji petek brez navzočnosti predstavnikov Neodvisnosti. Slednji sicer želijo sodelovati s "prenoviteljskimi sindikati", vendar so le-ti s podpisom Splošne kolektivne pogodbe pokazali, da jim ni kaj dosti do tega. Rudi Klarič. predstavnik Neodvisnosti za tisk, je povedal, da je Neodvisnost v prvi vrsti sindikat vseh zaposlenih in si torej noče ustvarjati monopolnega položaja pri sindikalnem premoženju in odločanju v imenu delavcev, kot je to značilno za ZSSS. Predsednik Neodvisnosti France Tomšič je poudaril, da ne nasprotujejo nastajanju novih sindikatov, saj le-ti bogatijo celotno sindikalno gibanje.
"Neupoštevanje demokratičnih načel in vsebinske pomanjkljivosti podpisane Splošne kolektivne pogodbe, s katero nikakor ni mogoče urejati delovnih razmerij v različnih panogah so tiste točke, ki so za Neodvisnost nesprejemljive," je dejal član predsedstva KNSS, Štefan Skledar in obenem opozoril na nesmiselnost razvrščanja v devet tarifnih razredov in določanja izhodiščnega osebnega dohodka kot vrednotenja dela.
Po mnenju Neodvisnosti je napovedana septembrska splošna stavka slovenskega gospodarstva s podpisom Splošne kolektivne pogodbe, ki zagotavlja nekakšen socialni mir, izgubila svoj smisel, zato so odločno proti njej. "V času, ko je slovensko gospodarstvo v krizi, le-tega ne bomo rešili s stavkami, ampak za razbremenjevanjem gospodarstva, z večjo motivacijo poslovodnih delavcev, predvsem pa z zamenjavo tistih vodstvenih delavcev, ki so naša podjetja pripeljali do stečajev," je še dodal France Tomšič.
V Neodvisnosti bodo v prihodnje največ pozornosti posvetili pripravam novih zakonov s področja dela, zavzemali pa se bodo tudi za oblikovanje Zakonika o delu, ki naj bi urejal vse tiste pravice in obveznosti delavcev, katerih ne zajema Splošna kolektivna pogodba. Do konca leta pa nameravajo organizirati tudi prvi kongres svoje sindikalne konfederacije.
Zatem je bila še ustanovna skupščina Neodvisnosti - sindikatov kovinske in elektro industrije Slovenije, katere so se udeležili sindikalisti iz teh dejavnosti iz večine slovenskih območij. Na skupščini so še sprejeli svoj statut izvolili pa so tudi republiški in nadzorni odbor. • Igor Kavčič
Bančniki s predstavniki občin
Kranj, 30. julija - Gorenjska banka, del Ljubljanske banke, ki je po moči na tretjem do četrtem mestu v Sloveniji in spremlja poslovanje skoraj celotnega gospodarstva regije in večji del prebivalstva. Da bi tudi na novo izvoljene predstavnike gorenjskih občin seznanili s poslovanjem in načrti banke, je direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič povabil na pogovore predsednike skupščin in izvršnih svetov gorenjskih občin. V pogovoru z vodstvom Gorenjske banke so spregovorili o možnosti sodelovanja in razreševanja problemov. Predvsem je pomembno, so se strinjali, da Gorenjska nastopa v slovenskem prostoru skupaj, saj so poleg gospodarskih številni drugi interesi od varovanja okolja do turizma. Medsebojno obveščanje pa je dobra pot za dosego tega cilja.
Stavkovni odbor Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ob razglasitvi splošne stavke delavcev Slovenije, napovedane 10. septembra 1990 pod geslom »ZA MOJE DELO GRE, PLAČO IN PRAVIČNOST«, postavlja naslednje
ZAHTEVE:
I. Skupščina Republike Slovenije in Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije morata:
- zagotoviti uveljavitev kolektivnih pogodb, brez omejitve izplačil osebnih dohodkov,
- dosledno uveljaviti bruto sistem obračuna osebnih dohodkov tako, da se ob vsaki razbremenitvi gospodarstva ustrezno povečajo neto čisti osebni dohodki.
2. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije mora takoj pristopiti k sklenitvi kolektivnih pogodb za družbene dejavnosti in negospodarstvo.
3. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije se mora takoj lotiti izdelave socialnega programa in zanj zagotoviti sredstva, vključno tista, ki se ne odvajajo za nerazvite in federacijo.
4. Nasprotujemo povečanju individualnih prispevkov za storitve družbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo), dokler se ne spreminjajo in uveljavijo nacionalni programi družbenih dejavnosti.
5. Zahtevamo, da se politika bivalnih stroškov usklajuje z rastjo osebnih dohodkov!
6. Zahtevamo takojšen moratorij na stečaje, katerih razlog je sistematsko pogojena insolventnost podjetij, namera pa množično odpuščanje delavcev, ter sprejem predlaganih sprememb Zakona o pri silni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki bodo preprečile brezpravni položaj delavcev.
7. Zahtevamo cenejšo državo in njen aparat ter pravičnejšo delitev družbenega proizvoda v korist gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Stavkovni odbor poziva Izvršni svet Skupščine Republike Sovenije in Skupščino Republike Slovenije, naj do 20. avgusta 1990 sporočita pisni odgovor na navedene zahteve ter pristopita k pogajanjem.
Za stavkovni odbor: Rajko l.esjak
®(Mg@mJ©IEnGLAS   4. STRAN
RADOVLJICA PRAZNUJE
Petek, 3. avgusta 1990
Vladimir Černe, predsednik radovljiške občinske skupščine
Iluzije so se podrle in razgalile vso nemoč
"Za praznik radovljiške občine je izbran datum 5. avgust, dan, ko je bil 1941. leta na Pogrošarjevi planini na Jelovici oblikovan Cankarjev bataljon. Ta dogodek je v preteklih občinskih praznovanjih spodbujal fantazijo in dajal slavnostnim govornikom duška, da so vzneseno opisovali pot bataljona in naštevali dosežke, ki so bili povod za radostno praznovanje in samozadovoljstvo nad doseženim družbenim razvojem. Ob sedanjem praznovanju smo prikrajšani za tako slavnostna in zanosna čustva. Družbene spremembe in razvoj so izpraznile praznični naboj, dnevni dogodki in tragična spoznanja postavljajo pod vprašaj sporočilo praznika," je v pogovoru ob prazniku radovljiške občine dejal predsednik občinske skupščine Vladimir Černe.
"Živimo v izredno dinamičnem času, zgodovina se pospešeno odvija, generacija Slovencev se srečuje in spravlja s spoznanji in vojnimi travmami. Delegati so se v skupščini kritično spraševali in ugotavljali, da posamezniki in skupnosti v preteklem letu niso dosegli tako pomembnih rezultatov, da bi bili primerni za to, da se z njimi ponašamo in jih praznično slavimo.
Slišati je mnenja, da bo treba občinski praznik zaznamovati bolj radovljiško in tako, da bo vezan na motiv trajne vrednosti. Radovljica kot Linhartovo mesto bi lahko občinski
praznik povezala z datumom iz dela in življenja velikega rojaka Antona Tomaža Linharta," je dejal Vladimir Černe in poudaril, da radovljiška občina letošnje praznovanje "kontinuitete" namenja spoznavanju Triglavskega narodnega parka, ki zajema precejšnji poseljeni del občine. "Park je čuvar naše kulturne in naravne dediščine, v kateri zavzema človek - prebivalec TNP vzvišeno mesto. TNP s svojimi zakonitostmi pogojuje določen red, zato je nujno, da se ustvari blago sožitje med človekom s civilizacijskimi potrebami in cilji parka. V ta namen bo v Stari Fužini
Ali veste...
...da ima radovljiška občina po podatkih i: minulega leta 34.467prebivalcev, od tega 16.524 moških in 17.94 S žensk, in da se je število prebivalcev v šestih letih (1984 - 1989) povečalo za 1.619;
...da je v občini sedem prebivalcev (pet žensk in dva moška) starejših od 94 let;
...da sopo zadnjih uradnih podatkih naselja z najmanjšim številom prebivalcev Žlan v KS Bohinjska Bistrica (12), Slamniki v KS Bohinjska Bela (15), Perniki (16) in Rodovna (17) v KS Gorje, Noše v KS Brezje (18), Ravnica v KS Lancovo (18), Dobravica v KS Pod/tart (19), Zadnja vas (20) in Srednja vas (22) v KS Begunje, Praproče v KS Ljubno (22), Globoko v KS Mošnje (27) in Mlaka v KS Begunje (28);
...da je v občini med zaposlenimi 71 odstotkov delavcev s prvo, drugo, tretjo ali četrto stopnjo izobrazbe, da jih je 20 odstotkov s peto stopnjo (srednješolska izobrazba), domala devet odstotkov pa s šesto in sedmo stopnjo (višja- in visokošolska izobrazba);
...da je bilo predlani 129 zakonskih zvez in 50 razvez, 422 rojstev in 297 smrti, šest posvojitev otrok...
...da je bilo lani v združenem delu zaposlenih 12.825 delavcev, v zasebnem sektorju pa 520;
...da imajo turistične organizacije in zasebniki v občini že 41 teniških igrišč;
...da je hib lani v občini po podatkih knjižnic 1920 aktivnih bralcev
knjig.
odprt prenovljeni planšarski muzej, organizirana pa bo tudi javna razprava, v kateri naj bi sodelovali predstavniki TNP in prebivalci z območja parka."
"Ko človek pregleduje slavnostne in priložnostne govore iz preteklih praznovanj, z grenkobo ugotavlja, da podjetja, ki so bila nekdaj ponos, ter številne "delovne zmage" in gospodarske pridobitve ne dajejo pričakovanih rezultatov. Iluzije, ki so se desetletja gradile in negovale, so se naenkrat podrle in razgalile vso nemoč in grdobo. Gospodarska reforma prehaja v krizno obdobje, dokončno se poslavljamo od socialističnega organiziranja gospodarstva in ga preoblikujemo tržno. Prehod bo po napovedih zvezne vlade boleč, prav to že tudi občutimo. Večina podjetij v občini je za tržne razmere neustrezno organizirana, s proizvodnimi programi, ki se slabo prodajajo, s prevelikimi zmogljivostmi, s presežki delavcev, predvsem tistih s pomanjkljivo strokovno izobrazbo. Reševanje posameznih kritičnih primerov z raznimi oblikami finančne pomoči samo podaljšuje agonijo. Kot kaže, je napočil trenutek dokončnega soočenja z realnostjo. Podjetja se morajo prestrukturirati in tržno organizirati, seveda z vmesno fazo razpada in stečajev tistih, ki niso sposobni za tržno tekmo. Vse to je v "zraku", nekateri se ob tem bojijo in niso naklonjeni spremembam, ki bi zmanjšale pridobljene pravice - npr. ustavno pravico do delovnega mesta, zaostritev odgovornosti, razpolaganje s splošno družbeno imovino...," je dejal Vladimir Černe in nadaljeval: "Vsem postaja jasno, da so nekatere predpostavke socialističnega gospodarjenja zelo vabljive in 'komotne', vendar so neproduktivne in kot je zdaj dokazano tudi v globalnih razmerah, so družbe s takim gospodarstvom obsojene na životarjenje in na dokončni propad."
"Nova oblast si je s tem, ko si je zastavila za cilj popravljanje povojnih krivic, zadala najtežji kamen okrog vratu. Prav je, da se krivice popravijo, ne kaže pa biti nestrpen, saj je to zelo zahtevno in zapleteno vprašanje. "
"Sproščena miselna energija in konkurenca idej, ki najbolj prihaja do izraza v pluralistično sestavljenem parlamentu, preprečuje možnost, da bi si kdo vzel oblast zase, zagotavlja pa tudi, da se sprejemajo za občino najboljše rešitve in odločitve. Z optimizmom me navdaja tudi to, da je izvršni svet dobra strokovna ekipa."
"Po drugi strani pa je razveseljivo dejstvo, da se sposobni in ustvarjalni ljudje že odzivajo na izziva časa. Pričelo se je širiti zasebno podjetništvo in obrtna dejavnost. Rešitev lastninskega vprašanja bo tak proces pospešila tudi v družbenem sektorju, podjetja se bodo tržno preoblikovala in postavila profitne centre. V prehodnem obdobju bo sicer prišlo do velike brezposelnosti, skrb države pa je, da jim zagotovi preživetje in jih usposobi za delo na zahtevnejših proizvodnih programih, ki tudi tržno lahko preživijo," je dejal Vladimir Černe.
"Preteklo leto bo zapisano v zgodovino kot leto globalnih družbenih sprememb. Te spremembe so pri nas že pospešile utečeni proces demokratizacije in ustvarile pogoje, da smo lahko letošnjo pomlad prvič v povojni zgodovini odšli na volišče ter svobodno in demokratično izvolili svoje predstavnike oblasti. Izvoljena je pluralistično sestavljena občinska skupščina, ki zagotavlja soočenje različnih interesov in mnenj delegatov. Demokratično delo skupščine bo vodilo k optimalnim odločitvam, ki bodo koristne za razvoj in za nadaljnje življenje v občini.
Dediščina, ki jo je nova občinska oblast od prejšnje, ni spodbudna, ampak zaskrbljujoča. Gospodarstvo je v nekaterih vodilnih panogah na robu
"Ko se je v občini menjala oblast, so bile razmere še dokaj dobre. O Elanu nismo vedeli ničesar, mislili smo, tako kot drugi, da je to uspešno in ugledno podjetje. Ker je v preteklosti z 48-odstotnim deležem polnil občinski proračun, je bil kot nekakšna nedotakljiva "sveta krava", zgled za druge... Zdaj je Elan velika packa, ne le za radovljiško občino, ampak za vse slovensko gospodarstvo. Še strokovnjaki ne morejo razumeti njegovega poloma, ki vrednostno predstavlja tri Karavanške predore, kaj šele navadni ljudje. Prvo spoznanje je zdaj že precej jasno: kdor je v Elan dal denar, ga je izgubil. To je pravzaprav prvo soočenje naših podjetij in ljudi s tržnimi razmerami. "
zloma. Reševanje gospodarske krize v ogroženih, toda tržno perspektivnih podjetjih, je najpomembnejša naloga, s katero se ukvarja nova oblast. Spremenjen odnos do dela in lastnine, razvoj podjetništva, racionalna obremenitev gospodarstva in zmanjšanje nekoristne porabe so glavne usmeritve za izhod iz krize.
"Spremembe, ki nas dnevno presenečajo in pretresajo, so dostikrat boleče, vendar nas morajo kljub temu navdajati z optimizmom o prihodnosti. Ko bo preseženo kaotično stanje, v katerem smo se znašli, lahko kmalu pričakujemo boljše rezultate - rezultate, ki jim bo trg dal svojo legitimacijo. Nedvomno je, da naša družba razpolaga z materialnimi, prostorskimi in človeškimi resursi, ki so potrebni za graditev materialno   in   duhovno bogatejše
družbe. Naloga oblasti je, da ustvari primerno ustvarjalno vzdušje, v katerem bodo ljudje začutili možnost napredka in razvoja. Od tod naprej pa pot ni več tako težka. Tekmovalnost nosi ljudi, želja, doseči, kar ima sosed, pa je kot motor z neizčrpnim virom energije."
"Takšna razmišljanja morda niso najbolj primerna za praznično razpoloženje, mislim pa, da so aktualna," je ob prazniku radovljiške občine dejal predsednik občinske skupščine Vladimir Černe. Spoznanje resnice in sprijaznjenje z njo sta pogoj za pametne in trezne odločitve, ki so nam zdaj še kako potrebne. Z željo, da bi bile ob letu dni naše misli bolj vedre in da bi bili že opazni določeni premiki, o katerih zdaj le govorimo, čestitam občanom občine Radovljica ob njihovem prazniku."
Jože Resman, predsednik radovljiškega izvršnega sveta:
Elan pred stečajem - vprašanje je le, kako ga izvesti
Kako ocenjujete gospodarske razmere v občini?
"Kriza, ki je že pred leti zajela našo državo, se kaže tudi v radovljiški občini. Kar zadeva sprotno, dnevno gospodarjenje, podjetja najbolj pesti pomanjkanje denarja. Gre za hude likvidnostne probleme, ki jih izvršni svet skuša reševati z zmanjšanjem obveznosti. Enkrat jih je že znižal, sicer pa se je odločil tudi za politiko odloga plačila dajatev. Ker je zahtevkov za to čedalje več, bi moral biti zelo prilagodljiv, tudi zato, da ne bi nastale težave pri financiranju družbenih dejavnosti. Velik Droblem ie tudi prodaja: po eni strani zato, ker je vse težje prodati izdelke, po drugi zaradi tega, ker je od kupcev, ki imajo podobne probleme kot prodajalci, težko dobiti denar in prihaja do odloga plačil.
Domala vse gospodarske organizacije imajo preveč zapo-
slenih. V leski Verigi je po nekaterih ocenah tristo delavcev več, kot bi jih lahko finančno in drugače prenesla njihova proizvodnja, v Elanu jih je 400 preveč, do osipa bo zaradi pomanjkanja dela moralo priti tudi v gospodarstvu in še v kateri organizaciji. V občini je odveč tudi okrog dvesto režijskih delavcev."
Je katero od podjetij blizu stečaja?
"V občini je več podjetij, ki imajo že kar nekaj časa blokirane žiro račune. V Elanu je stečaj na pragu, vprašanje je samo, kako ga izvesti. V velikih težavah je Sukno. Čeprav mu je uspelo zagotoviti denar za jesensko-zimsko kolekcijo, pa se bo v primeru, da v nekaj mesecih ne bo našel prave rešitve, znašel na robu stečaja. O stečaju se je sicer govorilo že tudi v Verigi, vendar so za zdaj še ocene, da jo je mogoče preoblikovati v rentabilno podjetje."
Kakšen je vpliv Elana na gospodarske in družbene razmere v občini?
"Ko ocenjujemo njegov vpliv na razmere v občini, ne smemo zanemariti dejstva, da je v Elanu zaposlenih 14 odstotkov delavcev, da so vložile v Elan precej denarja tudi številne gospodarske in negospodar-
ske organizacije iz radovljiške občine in da je Elan zaradi nadpovprečnega položaja tudi veliko posredno ali neposredno prispeval za gospodarsko infrastrukturo in družbene dejavnosti. Stečaj sicer ne pomeni ukinitve celotne proizvodnje, pomeni pa veliko selekcijo programov. Izvršni svet se bo zavzemal za to, da bi ohranili rentabilno proizvodnjo in čimveč delovnih mest. Za zdaj še ni povsem jasno, kaj bo z Elanom v prihodnosti; vemo pa, da se pripravlja sovlaganje tujega kapitala in organiziranost delniške družbe, ki bo zaposlovala manj ljudi kot jih sedaj."
Kako boste reševali brezposelnost in problem presežkov delavcev?
"Spodbujali bomo odpiranje novih delovnih mest, podpirali krepitev zasebnega podjetništva in obrti, organizirali delo-vno-borzno reševanje problemov... Dosedanja praksa kaže, da nova zasebna podjetja in obrtne delavnice zaposlujejo malo število ljudi, pa tudi to, da ne gre skupaj zasebno podjetništvo in delo v družbenem podjetju. To bo treba ločiti in upoštevati zakon o delovnih razmerjih, ki opredeljuje, kaj je združljivo in kaj ne."
O radovljiškem odseku avtomobilske ceste se zadnje čase bolj malo govori. Ali to pomeni, da je že dokončno odločeno, po kateri trasi bo potekala cesta?
"Občinska skupščina je sicer o trasi že odločala, vendar je odločitev mogoče spremeniti, če gre za nova spoznanja, ugotovitve in argumente. Za zdaj je o spreminjanju odločitve še prezgodaj govoriti, treba pa je reči, da so razmišljanja tudi o tem. Znano je, da se opušča trasa hitre železnice, ki je posredno vplivala tudi na določitev trase za avtomobilsko cesto. Novo je tudi to, da se zdaj začenja načrtovanje ceste in da se bo v to vključila tudi občina, ki pa bo morala prej odgovoriti
še na nekatera vprašanja: ali vključiti obstoječo magistralno cesto v del avtoceste, poiskati za južno varianto prostorsko skromnejšo rešitev ali se odločiti za severno varianto... Razprava o severni trasi ponovno oživlja, tudi zato, ker bi bila trasa v spremenjenih okoliščinah ter ob drugačnem načrtovanju in gradnji verjetno sprejemljiva. Ker zaradi pomanjkanja denarja avtomobilske ceste skozi radovljiško občino še nekaj časa ne bo, bo problem magistralna cesta, ki je na nekaterih mestih kritična in neprimerna za večji promet, ki bo nastal / odprtjem Karavanškega predora. Nevarno bo zlasti v Pod-
vinu, kjer gre za nivojsko križanje cest in kjer že zdaj prihaja do prometnih nesreč."
Radovljiška občina je z Bledom in Bohinjem znana tudi kot turistična občina, a hkrati tudi kot občina, ki ima precej ekoloških problemov. Kako jih reševati?
"Kar zadeva varstvo okolja, že imamo nekatere analize, do
nekaterih spoznanj pa se bomo morali še dokopati. Največ dela nas čaka v Bohinju in na Bledu, kjer bo treba predvsem pospešili sanacijo jezera, preprečiti njegovo vsakodnevno onesnaževanje. Bled povezati s komunalno infrastrukturo, spremeniti prometno ureditev..." # C. Zaplotnik
koncil
Prireditve ob prazniku
V radovljiški občini so ob prazniku pripravili več prireditev. V soboto je bil na letnem kopališču v Radovljici 9. mednarodni plavalni miting, v nedeljo pa pred restavracijo Center v Lescah večer s predicami in folklorno skupino KUD Triglav Srednja vas v Bohinju. Danes, v petek, ob 18. uri bo v Šivčevi hiši v Radovljici otvoritev razstave Radovljiško pletarstvo nekdaj in danes, jutri ob 10. uri bodo v Stari Fužini odprli prenovljeni planšarski muzej (kulturni program pripravlja Marija Cvetek), ob 11. uri pa bo v kulturnem domu javna tribuna o Triglavskem narodnem parku (vodil jo bo Jože Dežman). Na dan praznika, v nedeljo, 5. avgusta, bo v kampu Šobec mednarodni šahovski turnir, v sredo, 8. avgusta, ob 19.30 v radovljiški Graščini koncert harmonikar-skega orkestra Glasbene šole Radovljica pod vodstvom Joža Až-mana, v nedeljo, 12. avgusta (začetek ob 830) pa bo še tradicionalna, 6. kolesarska dirka Po ulicah Radovljice. Prazniku radovljiške občine sta posvečeni tudi kulturni prireditvi ■ Festival Radovljica in Bled Antiqua, ki bosta trajali do sobote, ko bo ob 20. JO v radovljiški Graščini koncert študentov 8. mednarodne poletne akademije za staro glasbo.
Peter Smuk, predsednik skupščine občine Tržič:
Tržiškemu gospodarstvu se vrnitev strokovnjakov
obeta
Tržič, julija - Tržič podobno, kot veliko drugih slovenskih mest preživlja težke gospodarske čase, menda najtežje v svoji delavski zgodovini. BPT je zaenkrat rešena pred stečajem, Peko še obvladuje položaj, na robu finančnih zmogljivosti pa je večina tržiških delovnih organizacij. Trenutno je večina delavcev na dopustih, skrb, kakšna bo jesen, pa ostaja. Novo občinsko vodstvo se sicer še privaja novim nalogam, vendar kaže, da glede na razmere, v kakršnih so se znašli, uspešno.
"Gospod Smuk, kakšno je trenutno stanje v tržiški občini?"
"Pretekli teden je bilo dramatično zaradi BPT, ki se ji je bližal 60. dan blokade, a prizadevanje vodstva tovarne in razumevanje obeh bank ter garancija izvršnega sveta je položaj zaenkrat rešilo. Okrepiti se mora vodstvena ekipa tovarne, zdaj ni v celoti zasedena, pritegniti tuji kapital in pričeli bomo pripravljati predloge, kako bi to tovarno transformirali v obliko mešane družbe. Najprej pa je treba rešiti vprašanje lastništva. Tovrstna rešitev BPT naj bi bil tudi nekak vzorec za druga podjetja.
Ostale tržiške delovne organizacije sicer še' obvladujejo razmere, po periodičnih obračunih pa bomo naredili analizo za vsa podjetja in skušali priti do ocene, kako se tržiško gospodarstvo giblje. Gorenjska banka je dala iniciativo, da bi organizirala posvet celotnega gorenjskega gospodarstva po branžah, kjer bi se lahko primerjali in iskali skupnih poti za boljše gospodarjenje in sodelovanje. Lesna, tekstilna in predelovalna industrija ter turizem so zastopani v vseh gorenjskih občinah, vsaka občina pa ima specifične probleme. Pre-
malo se med seboj poznajo, vsak išče svoje rešitve. Marsikaj pa bi se lahko dobro rešilo doma. Oblačila Novost se na primer obračajo na nas, da pomagamo s prostori, kajti možnost imajo, da bi jim zunanji partner opremil okoli 25 delovnih mest. Novost se sicer ogreva za novogradnjo v Križah, vendar toliko denarja v občini ni in zakaj ne bi uporabila prostih prostorov v BPT, kjer jih skušajo odprodati, vsa infrastruktura je tu. Za odkup prostorov Novost nima denarja, vendar s formiranjem mešanega podjetja bi pa šlo. To bi bila po našem mnenju najbolj racionalna rešitev za obe podje-
Mislim^'da mora ta miselnost pripeljati tako daleč, da vidimo, kaj se iz nosla da iztržiti, čim kaj vložimo vanj - da se krijejo stroški, da še kaj ostane za vlaganje v firmo, v imidž, ne le v zidovje.
Ljudje pričakujejo od nove vlade posege tja, kjer so razmere težavne, a zavedati se morajo, da je to prehdono obdobje, ko je naš poseg lahko le svetovalne narave. Ne moremo niti odstavljati in nastavljati vodstvenih garnitur, ker ni razrešeno vprašanje lastništva. Zato se naša vloca omejuie na svetova-
nje in morebitno ponudbo kadrov.
"Novogradenj, pravite, ne bo kmalu, kaj pa obstoječe gradnje?"
"Na pol razrešeno vprašanje je objekt na bivši vojašnici v Križah, ki se gradi za potrebe trgovine. Investitor je trenutno občina, s tem, da bi bil objekt namenjen za diskont Mercator-ja, del pa predviden za oddajo poslovnih prostorov. Ti so še vsi na voljo - če bi se našli interesenti, bi se jih s sovlaganjem hitro dalo uporabiti. So v prvem nadstropju, primerni za lažje obrtne dejavnosti, kot so naprimer poslovni prostori za trgovine, zasebna podjetja, veletrgovino.
Stojijo tudi dela na policijski postaji. Ena možnost je, da bi za policijo uredili prostore na stari Bračičevi šoli, kjer so bile doslej službe SIS, objekt na Deteljici pa bi namenili turistični dejavnosti.
Začeli bomo tudi z izgradnjo prizidka Grajzarjeve šole; letos bi zgradili le kletne prostore. "
"Kako pa potekajo dela po krajevnih skupnostih?"
"Sklenjena je pogodba s Cestnim podjetjem za izgradnjo ceste skozi Leše in septembra, ko bodo tu praznovali 90-letnico gasilskega društva, naj bi bila gotova. Sklenjena je tudi pogodba za dela na cesti v Lomu, od vaške lipe do gasilskega doma. Vaščani bi radi cesto potegnili do obračališča avtobusa, vendar za ta del ceste sredstva še iščejo. V izgradnji je priključek ceste skozi Loko na industrijsko cesto."
"Kar nekaj upanja na bolje daje tržiška trgovina, ki je dokaj zavzeta in živahna."
"Deteljica se uspešno razvija, vsi lokali so zasedeni, oddan je tudi kletni prostor za nočni lokal, nazadnje odprta papirnica Papirus, je lepa pridobitev za ves Tržič. Tudi lokali v starem delu mesta, razen enega, so oddani; zanj se še rešuje vprašanje lastništva, a bo to, upam, še letos urejeno."
"Turizem bi moral biti v Tržiču živahnejši."
"Za turizem se izredno močna želja kaže v Lomu, kjer bodo pridobili nove turistične zmogljivosti. Kar najbolj pa bomo skušali prisluhniti tudi turističnim delavcem Podljube-lja, ki želijo zgraditi teniško halo, ustvariti infrastrukturo za turizem na višji ravni. V Pod-ljubelju se še naprej dela na projektu telefonije; tja naj bi se prestavila stara kriška centrala. Potrebno pa je še narediti kabelsko razvodno omrežje in priključiti centralo. V Križah je centrala nova, vendar se pojavljajo motnje in s kranjsko pošto jih skušamo odpraviti. Po-
Frančišek Meglic, predsednik izvršnega sveta SO Tržič:
Olajšave za gospodarstvo je iskati v republiki
Tržič, julija - Zapleti pri sestavi novega izvršnega sveta so povzročili kar dvomesečni zastoj v delu izvršnega sveta. Tudi zdaj še niso zasedena vsa ključna mesta. Reorganizacija občinske uprave bo zahtevala še dosti premišljenega dela, kajti znižati bo treba število zaposlenih in hkrati doseči večjo učinkovitost.
"Gospod Meglic, kako daleč ste z reorganizacijo občinske uprave?
"Stari občinski komiteji so bili neučinkoviti. Na koncu je ostal le komite za družbeno ekonomski razvoj. V njem so se nabrale vse ključne funkcije: urejanje prostora, varstvo okolja, funkcije odpravljenih sisov. Zdaj si prizadevamo, da se ta komite razdeli I. na oddelek za prostor in okolje in 2. na oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti, s tem, da bi se v drugem oddelku našle vse družbene dejavnosti dosedanjih sisov, v prvem pa gospodarska infrastruktura. Dokončno smo tudi sprejeli sklep, da se ne poveča število oddelkov in s tem tudi ne plačanih funkcionarjev. Združili smo oddelka za obrambne in notranje zadeve. Prizadevamo si, da povsod pride do veljave stroka.
Smo pa ena redkih občin, ki ji je uspelo, da je število oddelkov ostalo enako in se tudi ni povečalo število plačanih funkcionarjev.
Oddelek za prostor in okolje pridobiva na pomenu. Usmeritev je taka, da se bo šlo v koncentracijo državne uprave na regijski ravni, lokalna politika pa ostaja občinam. Čakamo še zakon o državni upravi. Zaposlenost bomo skušali znižati z naravno racionalizacijo. V okviru zakonskih določb se določi število sektorjev in število zaposlenih. Skupščina že glasno zahteva zmanjšanje zaposlenosti na občini. Ze s samo koncentracijo služb na občini bomo dosegli veliko: doslej smo bili razmetani na treh lokacijah. Tudi v sami hiši se bomo preseljevali: davkarija, ki je zdaj v 2. nadstropju, mora priti
bliže strankam. Skoncentnran bomo dosedanje DPO, ki še vedno zasedajo stare prostore.
"Nekaj perečih problemov je že šlo skozi izvršni svet."
"Da, BPT, ki smo jih dali garancijo za kredit, da je ušla stečaju, in pričelo se je razbremenjevanje gospodarstva. Vendar ugotavljamo, daje 15-odstotno znižanje prispevnih stopenj vse premalo za olajšanje tegob gospodarstva, družbenim dejavnostim se pa vsak okrnjen dinar zelo pozna. Rešitve za gospodarstvo bo v prihodnje treba iskati drugod, na ravni federacije in republike, kjer bi se dalo doseči večjo in učinkovitejšo razbremenitev gospodarstva. Nepremakljivi proračuni bodo morali postati premakljivi. Spustiti se bomo morali v boj s preživelimi oblikami izčrpavanja gospodarstva. Tam so rezerve za šolstvo, zdravstvo, kulturo.
Danes pa iščejo rezerve v šolstvu! To ne bi smeli. Če hočemo dobro gospodarjenje, moramo imeti dobre kadre. Sama tehnika ni nič brez dobrih kadrov. Republika naj ima glavni vpliv na vse odnose v šolstvu; ona naj odloča o višini osebnega dohodka, objekti pa naj ostanejo stvar občin. Podobno kot zdravstvo, ki se že koncentrira na ravni republike, le malo še ostaja na ramenih občine.
Razvijati moramo področja, kjer bi lahko na novo zaposlovali, turizem, gostinstvo, gozdarstvo. Delo delavcev z majhnimi kmetijami bi morali povezati z delom v gozdu, pa bi bilo razbremenjeno delovno mesto v tovarni, v gozdovih bi se ne delala škoda in kmet bi imel zagotovljeno eksistenco. Tržič
je idealen kraj za razvoj visokogorskega kmečkega turizma; Šentanška dolina, Lomska dolina. Le ugodne kredite bi jim bilo treba ponuditi.
Turistično društvo bi morali kadrovsko okrepiti; samo z volonterskim delom ne bomo dosegli tistega pravega. Ustvariti bi morali neko "valilnico", kjer bi se ustvarjali pogoji za razvoj. Najti bi bilo treba profesionalca, človeka, ki se s turizmom ukvarja. Prihajajo časi, da bodo ljudje morali ostati doma, iskati nove vire zaslužka za preživetje.
Solidarnostnih stanovanj ne bo več, otroško varstvo bo vse bližje ekonomskim cenam, pojavljala se bodo zasebna varstva, ki bodo konkurenca družbenim vrtcem. Ljudje se hitro prilagajajo, če je sila. "
"Kultura bo zaradi zmanjšanja sredstev morala klestiti programe."
Denarja zmanjkuje povsod. Vsaj amaterske dejavnosti se še dajo sfinansirati. Potrebno pa bo prispevne stopnje iz kulture prevetriti; od tu se napaja radio, družbeno izobraževanje. Nekatere porabnike, ki so prilepljeni na kulturni dinar, bo treba preusmeriti drugam. Fleksibilni bodo morali biti v kulturi, treba bo kaj narediti, ponuditi, da se ta področja dohodkovno boli osamosvojijo. "
"Kaj vas čaka jeseni?"
"Še vedno racionalizacija občinske uprave. Do konca leta, upam, nam bo uspela. To je močan zalogaj, kajti presekati je treba sedanje delovne navade, upoštevati pa bomo morali tudi republiški zakon s tega področja, čim bo sprejet." • D. Dolenc
dobne probleme imajo v Žirovnici; enako tehnično rešitev bi uporabili tudi v Križah. Obstaja pa še problem brezžične povezave Tržiča s Kranjem.
Zelo neprijetno nas je prizadel izpad, ki je nastal na Cestnem gospodarstvu. Republika namreč ne predvideva obnove ceste od križišča v Križah do plinske postaje. Skušali bomo najti neko rešitev, kajti to je zelo prometen del Križ, ki bi posebej zaradi šole nujno potreboval pločnike in rekonstrukcijo ceste.
Vseeno pa je tudi nekaj razveseljivega v občini: strokovni kadri, ki se danes vozijo na delo drugam, kažejo več zanimanja za prevzem delovnih mest v Tržiču. Seveda pa mora biti najprej interes delavcev in vodstev tovarn, da do teh okrepitev pride."
"Kljub vsem težavam, ki jih je imela BPT, ni prišlo do hujše brezposelnosti. V BPT praktično niti en delavec ni bil odpuščen."
"Letos pričakujemo okoli 5-odstotno stopnjo nezaposlenosti, glede na to, da je zelo malo možnosti zaposliti mlade, ki so prišli iz šol. Če pa bo prišlo do odpustitev delavcev, bo ta odstotek seveda večji. 5-od-stotna nezaposlenost je nekako normalna, da delo normalno teče, da so ljudje, ko jih rabiš, na razpolago. "
"Stanovanj v Tržiču skorajda ne gradite več."
"Stanovanj ne bdmd gradili več tako bogato, kot doslej, ker se prispevek za stanovanjsko gradnjo znižuje, radi pa bi s primerno višjo stanarino zainteresirali stanovalce v družbenih stanovanjih za odkup le-teh, iz teh sredstev pa naj bi se reševala nadaljnja revitalizacija Tržiča."
"Pred vami je tudi 500-letni-ca trških pravic Tržiča."
"Da, formiran je odbor za pripravo 500-letnice in ta teden je imel že prvo sejo. Vsak član odbora bo pripravil svoje predloge, dogovorjeno pa je tudi, da bi izdali zbornik, ki naj bi predstavil zgodovino Tržiča čim bolj v celoti. Praznovanje 500-letnice naj bi ne bila ena sama velika slovesnost, ampak naj bi jo obeleževalo več manjših kulturnih dogodkov, predvsem pa je treba to priložnost izrabiti za oživitev turizma, obrti in drugih dejavnosti."
"Obeta pa se vam tudi veliko opravka okrog reprivatizacije."
"Reprivatizacija bo v Tržiču močna, zahtevala bo veliko dela občinskih organov, po drugi strani pa pričakujemo, da bo prav to prineslo veliko gospodarsko oživitev. Seveda pričakujemo tudi veliko problemov, ki jih bomo skušali za prizadete kar najbolje rešiti." • D. Dolenc
Podelitev plaket mesta Tržiča
Ob 5. avgustu, prazniku občine Tržič, prejmejo plaketo mesta Tržiča za leto 1990:
zlato plaketo
Gasilsko društvo Bistrica ob 60-letnici ustanovitve srebrno plaketo
Kulturno animatorska skupina sindikata podjetja PEKO - za aktivnosti pri razvijanju kulturne dejavnosti v podjetju bronasto plaketo
Ivan Kapel - za družbenopolitično delo in prizadevanja pri gospodarskem razvoju občine Ludvik Soklič - za dosežke pri razvijanju športne dejavnosti in delo na področju kulture v KS Lom Franc Teran - za družbenopolitično delo in aktivnosti pri napeljavi telefonije v KS Sebenje Milan Zupan - za družbenopolitično delo in delo pri razvoju krajevne skupnosti Kovor
Prireditve ob prazniku
Petek, 3. avgusta
Ob 18. uri bo v Paviljonu NOB odprta razstava akademskega slikarja Skenderja Bajrovića; za kulturni program so organizatorji pripravili koncert Slovenskih ljudskih godcev. Sobota, 4. avgusta
Ob 8. uri se bo pričelo tekmovanje v balinanju za gorenjska invalidska društva na balinišču na Ravnah, v Križah pa bo začetek teniških tekmovanj za Pokal Tržiča;
ob 9.45 bodo v recepciji Tovarne obutve PEKO Tržič odprli razstavo tržiškega slikarja Ernesta Krnaiča - Enčija;
ob 10. uri bo v sejni dvorani tovarne PEKO slavnostna seja skupščine občine Tržič; ob 15. uri se bodo pred blagovnico Mercator v Tržiču pričele otroške igrice in risanje po asfaltu; ob 17. uri bo v atriju stavbe občinske skupščine koncert tržiškega pihalnega orkestra. Nedelja, 5. avgusta
Ob II. uri bo spominska svečanost pri spomeniku padlih pod Storžičem. Nedelja, 12. avgusta
Ob 14. uri se bo pričelo tekmovanje pionirjev v smučarskih skokih v Sebenjah. Sobota, 29. avgusta
Ob 16. uri se bo pričel rokometni turnir v Bistrici v Tržiču.
Ves mesec bo v Kurnikovi hiši na ogled prenovljena spominska soba pesnika Vojteha Kurnika in razstava del Andreja Šustra Drabosnjaka, v Muzeju pa stalna muzejska zbirka usnjarstva in čevljarstva.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Od cerkve proti Domu družbenih organizacij - V programu bivše Cestne in komunalne skupnosti v tržiški občini je bila za to srednjeročno obdobje tudi postopna ureditev ceste v Lom. Do zdaj je cesta že urejena do cerkve v Lomu, letos pa z deli nadaljujejo naprej proti Domu družbenih organizacij. V krajevni skupnosti pa si želijo, da bi cesto uredili (čeprav bi bila malo ožja) do križišča za Grahovše in Potarje. Dela na najzahtevnejšem odseku zdaj izvaja SGP Tržič, ki je bilo tudi najugodnejši ponudnik za izvedbo del. Cesta, ki bo pripomogla v prihodnje tudi k hitrejšemu turističnemu razvoju v tem delu občine (v občinskem vodstvu se zavzemajo, da bi bila cesta čimprej urejena), bo v za letos načrtovanem obsegu gotova predvidoma do krajevnega praznika oziroma v drugi polovici septembra. - A. Ž.
Krvodajalska gneča na Bledu
fVESTi
Izlet v Zasavje
Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na izlet v Zasavje, ki bo v sredo, 29. avgusta, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Peljali se bodo prek Domžal v Vače (oziroma Slivno, geometrijsko središče Slovenije), Bogenšperk, Stično in Trebnje, kjer bodo obiskali slikarsko in kiparsko razstavo in galerijo naivcev. Kosilo bo v Trebnjem, vračali pa se bodo prek Novega mesta in Dolenjskih Toplic, ob reki Krki prek Žužemberka in nazaj. Prijave sprejema društvo ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne, do vključno 24. avgusta.
Ponovno nakupovalni izlet
Zaradi velikega zanimanja bo društvo upokojencev iz Kranja ponovilo poldnevni nakupovalni izlet v Avstrijo. Izlet bo v četrtek, 23. avgusta, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center. Vrnili se bodo ob 14. uri. Prijave sprejemajo v društvu na Tomšičevi 4. Izlet bo vodil Anton Bezlaj. Vabljeni so zlasti upokojenci, ki nimajo svojega prevoznega sredstva.
Od tu in tam
Kranj - Naš dopisnik Ivan Petrič, ki bo letos praznoval 80.
rojstni dan, pridno spremlja različna dogajanja pri gasilcih, upokojencih, v kraju in se oglaša iz krajev, kamor gaje zanese pot. Tako nam je pred dnevi pisal iz Cerknega oziroma prenovljene Bolnice Franje. Piše, daje na pokopališču med 739 padlimi partizani vklesanih tudi precej imen padlih mladih Gorenjcev. Zato ne pozabite, če boste obiskali Cerkno, obiskati tudi grobov padlih.
Letos, ko v kranjski Savi praznujejo 70-letnico delovanja tovarne in 60-letnico gasilskega društva v tovarni, bodo gasilci v Savi v mesecu požarne varnosti pripravili veliko gasilsko vajo skupaj s sosednjimi gasilskimi društvi in poklicnimi gasilci iz Kranja. Industrijsko gasilsko društvo Sava ima 232 članov in 25 članic.
V Društvu upokojencev Kranju v Tomšičevi ulici se vsak torek po 17. uri zberejo na vrtu pod Trto člani in prepevajo lepe slovenske narodne pesmi. Društvo vabi vse ljubitelje petja, da se pridružijo pevovodji ob spremljavi harmonike.
Darujte kri
Danes ste zdravi. Darujte kri in pomagajte rešiti življenja ter povrniti zdravje bolnim in ponesrečenim; ne pozabite, lahko boste že jutri vi med njimi.
To je sporočilo Rdečega križa Slovenije, ki v avgustu organizira novih 20 krvodajalskih akcij. Enodnevna krvodajalska akcija bo tudi v Kranju, in sicer 29. avgusta. Septembra bodo pripravili krvodajalske akcije za 13 slovenskih občin, od gorenjskih so tedaj na vrsti Jesenice, in sicer od 10. do 17. septembra.
Prijave sprejemajo občinske organizacije Rdečega križa, oziroma aktivisti za krvodajalstvo.
KRATKE GORENJSKE
Dan oglarjev
Stari vrh - Turistično društvo Stari vrh bo letos že devet-najstič pripravilo entografsko turistično prireditev Dan oglarjev na Grebljici na Starem vrhu. Prireditev se bo začela jutri (sobota) ob 20. uri z oglarsko nočjo. Osrednja prireditev pa bo v nedeljo, začela pa se bo ob 13. uri. V nedeljo bodo pokazali obiskovalcem, kako so nekdaj delali oglje in prikazali nekatere oglarske običaje. V zabavnem programu bodo nastopili ansambel Strmina, folklorna skupina iz Javorij, godba na pihala iz Alplesa in moški pevski zbor Ratitovec. Na prireditvi bodo prodajali tudi pakirano oglje v vrečah po 5 in 10 kilogramov. Do prireditvenega prostora na Grebljici se lahko pripeljete z avtomobilom po asfaltirani cesti. # (až)
Veselica v Podnartu
Podnart - Gasilsko društvo Podnart bo priredilo v nedeljo, 5. avgusta, veliko vrtno veselico s srečelovom. Začela se bo ob 15. uri pri Domu kulture v Podnartu, če pa bo vreme slabo bo, veselica v Domu kulture. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel Obzorje iz Železnikov. Čisti dobiček bodo gasilci porabili za dograditev gasilskega doma in za opremo. V krajevni skupnosti Podnart je še vedno najbolj aktivno gasilsko društvo, saj so v minulih letih člani opravili veliko prostovoljnih ur; še posebej pri gradnji gasilskega doma. • (cr)
Krvodajalstvo- tekma humanosti
Tudi v poletnih mesecih bolniki in ponesrečenci potrebujejo sveže krvi, zato Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane Rdečemu križu Slovenije tudi v tem času naloži krvodajalske akcije. Tokrat je bila za radovljiške krvodajalce na Bledu.
Bled, 31. julija - Kljub visoki poletni sezoni in kolektivnim dopustom so ob torkovi krvodajalski akciji na Bledu ocenili, da se je bo do popoldneva udeležilo okoli 300 ljudi. Kljub krizi (na primer v Elanu) in nenaklonjenosti vodstev (v Verigi) se ljudje še vedno radi odločajo za humano dejanje.
jalka že 20 let. Tudi danes nameravam darovati kri, le da proti koncu, ko ne bo več toliko organizacijskega dela.«
Berta Mulej; »Šele včeraj sem izvedela za današnjo krvodajalsko akcijo, zato ni bilo časa urediti za dopust. Sicer pa mi pri tem ne gre za dopust, bolj za to, da pomagaš ljudem.
Ana Prskalo, predsednica krajevne organizacije RK na Bledu: »Ne glede na turistično sezono in dopuste je veliko ljudi iz radovljiške občine žrtvovalo svoj prosti čas in se udeležilo poletne akcije. Sicer imamo v Radovljici krvodajalsko akcijo tudi jeseni, ko se selimo po občini od Bohinjske Bistrice do Krope. Danes je veliko odziva, vendar ljudem na odvzem krvi na šestih odvzemnih mestih ni treba dolgo čakati. Veseli me, daje med krvodajalci veliko mladih, mnogim pa je današnja akcija celo nekakšen ognjeni krst. Sama sem krvoda-
Tokrat so mi prvič vzeli 4 decilitre krvi. Nič me ni skrbelo, saj zaupam v zdravstvo. Enako je veljalo tudi tedaj, ko se je v ljudeh budilo nezaupanje zaradi aidsa. Sicer pa sem kri dala že dvajsetkrat.«
Dan pred krvodajalsko akcijo nas je v uredništvo poklical predstavnik delavcev iz Verige v Lescah, češ da je vodstvo tovarne na akcijo prijavljenim delavcem udeležbo prepovedalo. Poklicali smo direktorja Marzidovška, ki je trditev zanikal. Dejal je tudi, da so vodje obratov delavcem, ki delajo na vitalnih delavnih mestih, zgolj priporočili, naj tokrat ne hodijo na krvodajalsko akcijo, da ne bi zaradi nekaj odsotnih stale cele proizvodne linije. Priporočili so jim tudi udeležbo na jesenski krvodajalski akciji. • D. Z. Zlebir, Foto: Jure Cigler
Prenovljeni prostor Turističnega društva
Glasba
na Mestnem trgu
Škofja Loka, 27. julija - Škofjeloško Turistično društvo in Zveza kulturnih organizacij sta s sodelovanjem Slovenske izseljenske matice minuli petek pripravila drugo od prireditev, ki potekajo pod skupnim naslovom Škofjeloški poletni večeri. Odprli pa so tudi prenovljeni prostor škofjeloškega Turističnega društva.
Na loškem Mestnem trgu je zaplesala folklorna skupina iz Heerlena na Nizozemskem, čipkarice so pokazale, kako pod njihovimi prsti nastajajo čudovite mojstrovine, Ločani in obiskovalci pa smo si lahko ogledali tudi lepo prenovljen prostor Turističnega društva. Ob tem je tajnik Marko Pleško povedal: "Naše turistično društvo ima ves čas težave s pomanjkanjem denarja, zato smo sprejeli zamisel podjetnika, ki bo odslej opravljal svojo dejavnost v ozadju tega prostora. Ker gre tudi za turistični marketing, in ker so bili stari prostori potrebni prenove, je bilo vse skupaj lažje. Za nas pa je pomembno, da smo dobili lep prostor, kjer smo popestrili ponudbo. Dejavnost Turističnega društva, glede informiranja o kraju, pripravljanja prireditev in podobno, bo ostala enaka. Poleg tega bomo ponujali etnološke predmete in spominke izključno domače obrti. Naj naštejem le nekatere: modelčki za kruhke, za maslo, čipke, loški kruhki, ikone, slike,... vse do pohištva, ki je tu razstavljeno in ga po naročilu izdeluje Stilles iz Sevnice."
Škofjeloško Turistično oru-štvo se v zadnjem času trudi s popestritvijo življenja v mestu, Čemur so namenjeni letošnji Škofjeloški poletni večeri. Tako bo to nedeljo, 5. avgusta, koncert stare glasbe INTERNATIONA 415, prihodnje konce tedna pa se obetajo tudi nastop Eve Skollč - Maurer, večer šansonov in večer slovenskih podoknic." Veliko želja smo imeli pri oživitvi škofjeloškega Mestnega trga, vendar smo naleteli na "gluha ušesa" na različnih občinskih ravneh." je tudi povedal Marko Pleško. • V. Stanovnik
Mihael Cuk: »Osemnajstkrat sem daroval kri, motiv pa mi je bilo neke vrste tekmovanje med kolegi. Prvikrat sem jo dal pri 18 letih, pa tudi v vojski in na mladinski delovni akciji. Za krvodajalstvo so mi odobrili dan dopusta.«
Janez Kocjane: »V pokoju sem že, vendar sem dovolj pri zdravju, da lahko od časa do časa dam kri. Do zdaj sem jo osemkrat. Ne razmišljam kaj dosti, zakaj jo darujem, iz humanitarnih razlogov pač.«
Goran Jovanovič: »Prvič dajem kri, za to možnost pa sem izvedel od sodelavcev v službi. Po odvzemu se dobro počutim, zato bom najbrž še dal kri. Dopusta nimam, po krvodajalski akciji grem poDoldne še na delo v Verigo.«
Marija Cundrič: »V službi smo se večkrat pogovarjali o
krvodajalstvu, pa sem se enkrat opogumila in dala kri. Zdaj sem na tem že enajstič. Ker imam redko krvno skupino, me pri Rdečem križu tudi sami povabijo. Kri torej darujem, na srečo pa še nisem bila v položaju, ko bi jo potrebovala. Upam, da bo vedno tako.«
DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA
Izločilni kriteriji za ugotavljanje presežkov delavcev
Vprašanje:
Star sem 55 let in imam nekaj manj kot 35 let delovne dobe, tako da bom novembra izpolnil pogoje za predčasno upokojitev. Čeprav sem ves ta čas zaposlen v istem podjetju, so me sedaj uvrstili med presežne delavce s 70 odstotnim nadomestilom OD. To se mi ne zdi pravno utemeljeno, saj morajo biti delavcu pred upokojitvijo zagotovljene vse normalne pravice.
Odgovor:
Zal vam moram odgovoriti, da v vašem primeru kljub vsem opisanim okoliščinam ni bil neposredno kršen noben veljavni pravni predpis. Zato sklepa, s katerim ste bili uvrščeni med presežne delavce, tudi v morebitnem postopku za varstvo pravic verjetno ne bi uspeli izpodbiti. Zakon namreč delavcem, ki izpolnjujejo pogoje le za predčasno (ne za redno) upokojitev, razen določenih ugodnosti v zvezi z razporejanjem na drugo delovno mesto po 50. oziroma 55. letu starosti ne zagotavlja nobenih posebnih pravic v primerjavi z vsemi drugimi delavci. Morda bodo takšne pravice dogovorjene s kolektivnimi pogodbami, vendar pa je kaj takega v danem položaju bolj malo verjetno.
v predlogu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (dokončno besedilo pogodbe še ni bilo objavljeno) je zaenkrat predvideno, da med presežke delavcev v nobenem primeru ni mogoče uvrstiti (izločilni kriterij) le sindikalnega zaupnika, delegata v delavskem svetu ter delavke v času nosečnosti, med porodniškim dopustom in dopustom za nego in varstvo otroka. Le z njihovim soglasjem pa je med presežke mogoče uvrstiti naslednje kategorije delavcev: —■ invalide in invalidne osebe
— delavcev z manj kot enim letom delovne dobe,
— oba zakonca, ki sta zaposlena v isti organizaciji oziroma pri istem delodajalcu,
— delavke (delavca) samohranilca z otrokom do dveh let starosti,
— delavce, ki jim do uveljavitve pravice do upokojitve manjka do pet let zavarovalne dobe.
Pri slednjih je seveda mišljena pravica do redne upokojitve, kajti predčasna upokojitev je bila v vaš pokojninski sistem pravzaprav uvedena šele s pojavom problematike presežnih delavcev in sicer le kot eden izmed instrumentov za njeno učinkovitejše razreševanje.
Vodja pravne službe pri Svetu kranjskih sindikatov
Mato Gosliša
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Veno Dolenc pred novo razstavo olj
VARIACIJE NA PERUNA
Tržič, avgusta - Tisti, ki ne spremljamo tesno njegovega dela, morda bolj poznamo njegove grafike, perorisbe, jedkanice, krokije, pastele, lažje stvari. Kadar kdo spomni na Vena Dolenca iz Tržiča, imam pred očmi neki njegov paste! v modrem, okna in razigrane bele balkone ene starih tržiških hiš, menda kar hotela Pošte, ki si imajo v vročem soncu poletnega popoldneva toliko povedati, čisto spodaj v kotu pa drobna vinjeta padajočega vrtnega stola v oranžni barvi. Tako posrečena in nepričakovana figurica, da te popade smeh...
zoreval. Ce odmisli seveda dejstvo, da slika nikoli ni dokončana, nikoli dosežena absolut-
Bilo je obdobje, ko je delal hišne portale, pročelja starih zanimivih tržiških hiš, kije vsaka zase muzej. Znal jim je prisluhniti, kajti iz njih je bilo čutiti dušo, hišno intimo. Tuš, la-vriran tuš ter pastel je uporabljal pri tem, zaradi hitrosti, delal je na terenu. Vendar pravo resno delo zanj so olja, po-duhovljen, nadrealističen svet, ki si ga lahko vsak razlaga po svoje, vsakomur prinaša svoje sporočilo.
"Najraje delam v ateljeju, kjer so okna zaprta, pri umetni svetlobi, ko z zunanjim svetom ni nobenega stika. Tu nastajajo resnejše stvari, ki naj bi bile del mene, portreti, akti, speljava iz aktov - za večje kompozicije, za nadrealističen svet. Svoje osebe postavljam v prostor fantastike, tu se dogajajo dialogi med dvema ali več osebami, živalmi. Imam to srečo, da znam to nekako postaviti v tako formo, da je dostopna tudi drugim ljudem."
Tokrat se je lotil Peruna, v staroslovanskem verovanju vrhovnega boga, boga groma, dežja in plodnosti. "Rojstvo novega idola" je dal naslov največji sliki iz tega ciklusa. Perun odpira vratca na prsih, skoznje se prikaže vesolje in tu skozi pride embrio, ki ga ima v rokah vestalka, s popkovino je še povezan z vesoljem. Skozi tanko steno plodovnice je videti embrio, ki je pol riba pol človek. Se bo iz njega razvil pravi otrok, ali bo to degenerirano bitje? Vprašanje našega časa, oddaljenosti, odtujenosti od .narave, od prvobitnosti.
Ciklus kakšnih petnajstih slik bo to, ko bo dokončan. Na večini njih nastopa Perun, čas pa obdobje prehajanja iz poganskega v krščanski svet, mimo muslimanskega sveta. Vsaka zase nosi sporočilo, a je tudi del sporočila z glavne slike, na katero se navezujejo, prepleta
se zgodovinska realnost od poganskih do krščanskih časov in do osnov civilizacije. V vsakem človeku je navzoč ta daljni čas poganstva, v enem bolj, v drugem manj živ, v kakršnem okolju pač živi - njegovi predniki so še pred kratkim v prvo brazdo spomladi ubijali jajce - le prah časa je to prekril, razmišlja Veno Dolenc. Če bi se današnji potrošnik malce ustavil, usedel in razmislil o sebi, o svojem prihajanju in odhajanju, o svojem bitju, bi prišel do takih spoznanj.
Kdaj bomo imeli priložnost videti ta Dolenčeva najnovejša ustvarjanja? Razstavo je načrtoval že za to pomlad, toda dela so zahtevna, on pa noče prehitevati. Vse razstave dosedaj je postavljal z naglico, bil potem nezadovoljen, čeprav so bili kritiki polni hvale. Tole ho-
če popolno, ko bo vedel, da nikjer več ne sme nič dodati, nič odvzeti. Kot je na primer popolna ta čisto njegova pieta, avtoportret po rembrandtov-sko, ali njegova Šaloma. Bo to jeseni ali šele naslednjo pomlad, ni nič p. membno. Pomembno je le, da bo ciklus tak, kot si ga je zamislil, kot je v njem od poteze do poteze do-
na popolnost.
Kako je že pred leti enkrat o svojem tržiškem rojaku napisal prof. Janez Šter: "Pogansko in antično bajeslovje se spreminja v intimo Dolenčeve pripovedi o sebi, v odnos do stvari, ki se dogajajo. Gledamo neko reprizo nadčasovnih dogajanj, sizi-fovsko se vračamo nazaj v človeštvo, podoživljamo grozljivo podobo njegovega zorenja in čeprav se v bistvu tragični prelomi (ljubezen, sovraštvo, nežnosti, rabeljstvo, zaupanje, dvom) nenehno ponavljajo, nas to ne vodi v občutek nemoči. Je izredno intimna podoba
njegovega čustvovanja, vedenja in razmišljanja. V bistvu pa to ni njegova stvar; s tem ko je transferiral svoj svet v mistični preplet zgodovine, je postal last vseh."
Kljub temu da je prof. Janez Šter to zapisal ob nekem prejšnjem slikarskem opusu Vena Dolenca, bi mirno lahko veljal tudi za najnovejši, Perunov ciklus. Upam le, da bo "veliki" Perun ostal v Tržiču, najlepši, najbolj intimni prostor mu bodo morali določiti tržiški kulturniki. Jaz si ga predstavljam na eni od sten vile Bistrice visoko nad Tržičem. Bogovi so bili od nekdaj visoko... • D. Dolenc
ARHIVSKO GRADIVO ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ KRANJ
ŽIVAHNO V KURNIKOVIHISI
Tržič, julija - Do konca avgusta bo v Kurnikovi hiši v Tržiču na
ogled razstava o koroškem bukovniku Andreju Šustru Drabosnjaku, pomembnem gojitelju in razširjevalcu slovenske besede na Koroškem na začetku 19. stoletja.
Razstava žanje veliko zanimanje; pred dnevi so jo obiskali tudi predstavniki Deželnega arhiva iz Celovca. Razstavljene so fotokopije njegovih najstarejših rokopisov, tipkopisov in prepisov bukovniških besedil (izraz "bukovski" pomeni "latinski jezik", ki je živel v bukvah), pasijonov, pastirskih iger, pesmi in podobnega. Andrej Šuster Drabosnjak je bil koroškoslovenski kmet in bukovnik iz Zvrhnjih Drabosinj pri Kostanjah nad Vrbo, v literarni zgodovini pa velja za enega najbolj znanih koroških ljudskih oblikovalcev "rajmov", prirejevalec in prevajalec ljudskih apokrifnih in nabožnih besedil.
Razstava je odprta vsak dan razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob četrtkih pa tržiški čevljar Jože Zaplotnik v Kurnikovi hiši prikazuje izdelavo čevljev po starem. • D. D.
Letos spomladi je v okviru publikacij Zgodovinskega arhiva Ljubljana Gradivo in razprave izšlo delo Mije Mravlje z naslovom Zveze kulturnih organizacij Kranj (1935) 1947-1980, Inventar.
Arhivski inventar je najbolj izpopolnjen pripomoček za znanstveno, zlasti zgodovinopisno uporabo arhivskega gradiva, ki je nastalo pri delovanju organizacije ali ustanove.
Avtorica v uvodu predstavi osnovne podatke o arhivskem gradivu Zveze kulturnih organizacij Kranj. Mejni letnici ohranjenega gradiva sta leti. 1947 in 1980, s tem, da se je našlo tudi 7 fotografij z zleta oziroma zbora Svobod, ki je bil leta 1935 v Celju.
Vsak, ki ga zanima zgodovina kranjske zveze kulturnih organizacij, bo našel osnovne podatke v poglavju, ki obravnava histo-riat zveze. To poglavje nas seznanja z organizacijskimi oblikami kranjske pa tudi gorenjske kulture, vse od prosvetnih svetov, ki so jih prva leta po vojni ustanavljali po večjih slovenskih krajih in so povezovali tedanja krajevna ljudsko-prosvetna društva. Njihova naloga je bila obnova porušenih in opustelih nekdanjih kulturnih domov in ustanavljanje kulturnih skupin ter organiziranje dopolnilnega šolanja za mladino. Naslednjo obliko občinske zveze ljudsko-prosvetnih društev in občinski sveti Svobod in prosvetnih društev, dokler se niso izoblikovale občinske zveze kul-turno-prosvetnih organizacij, ki so se po letu 1980 preimenovale v občinske zveze kulturnih organizacij.
Osrednji del publikacije tvori popis arhivskega gradiva Zveze kulturnih organizacij Kranj. Natančen pregled ohranjene arhivske dokumentacije bralca seznanja s pisano paleto dokumentov, ki posredujejo številne podatke tako o delovanju samo zveze, kakor tudi kulturnih društev na območju občine Kranj. Prav zato je ta publikacija osnovni pripomoček za kakršnokoli zgodovinsko raziskavo o ljubiteljskem kulturnem delovanju na območju občine Kranj pa tudi v drugih gorenjskih občinah po letu 1945.
Na koncu publikacije je seznam gorenjskih kulturnih društev. V knjigi, ki ima 96 strani in je hkrati tudi prva samostojna publikacija, ki smo jo pripravili v enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana za Gorenjsko v Kranju, je objavljeno še nekaj fotografij in dokumentov, ki izpričujejo delovanje zveze in njenih društev. Publikacijo, ki jo je v 250 izvodih natisnil natisnil Ofset tisk, papirna galanterija Edmund Požgaj Kranj, lahko dobite v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj, Stritarjeva 8, tel. 24-480.
Janez Kopač
KCMCERT ZA STARO GLASBO
Škofja Loka - V nedeljo, 5. avgusta, ob 20. uri bo na Mestnem trgu koncert ansambla za staro glasbo "415 International", ki ga sestavljajo Klemen Ramovš, kljunasta flavta, Pablo Faldi, kljunasta flavta in baročna oboa, Thomas Fritzch, viola da gam-ba in baročni violončelo, Shalev Adel, čembalo. Ansambel sestavljajo glasbeniki najvišje umetniške ravni iz različnih delov Evrope. V koncertu, ki sodi v okvir škofjeloških poletnih večerov, so nekatera izjemna dela iz zakladnice baročne glasbe iz 17. in 18. stoletja. Izvajali bodo glasbo Marina Maraisa, Georga P. Tele-manna, Jeana Baptista Leoilleta, Christopha Schaffratha in Francesca Barsantija. prireditev bo v atriju starega farovža.
RAZSTAVA OLJNIH SLIK
Tržič - V Paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo oljnih slik prof. Skenderja Bajroviča, likovnega pedagoga iz Ljubljane. Razstavo je v počastitev občinskega praznika pripravil Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič. "Slikarstvo Skenderja Bajroviča ima v sebi tiste najgloblje prvine likovnega razumevanja vidnega sveta, zaradi katerih nekdo postane in tudi ostane slikar ne glede na možnosti v življenju," je v spremni besedi k razstavo zapisal prof. Janez Šter. "Omenjena usodna za-risanost v slikarsko podrazumevanje resničnosti ima prav gotovo odgovor v razmeroma zelo zgodnjem pojavljanju v likovnem razstavišču rodnega Gusinja, svojo utemljitev našlo v zorenju in ple-menitenju v visokošolskih ustanovah doma in v Ljubljani. Zgodnjemu zorenju smemo pripisati tudi dokaj rano odločitev za samosvoje likovno izhodišče, ki ga več ali manj nazorno predstavlja v razstavljenem projektu zadnjih dveh let..." dNa otvoritvi bo nastopil tudi Trio slovenskih ljudskih godcev, sestavljajo ga Tomaž Rauch, Roman Ravnic in Karlo AhaČič, ki bo predstavil godčevske viže z vseh koncev Slovenije. V triu poleg vokala nastopajo še inštrumenti kot violina, klarinet, piščali, bordunske citre, koncertino in bas. Razstava bo odprta do 26. avgusta.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kranj, kakršnega ni več. V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikar Josip Pejša.
V okviru festivala Idriart bo danes v petek, ob 16. uri v cerkvi na Joštu koncert violinista Mihe Pogačnika in čembalistke Elise Freuco, v drugem delu prireditve pa bo nastopil ansambel Trutamora Slovenka s slovenskimi ljudskimi glasbili. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava starih grafičnih listov Alpski svet.
VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure.
DOSLOVCE - Finžarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo od 9.30 do 17. ure.
BLED - V etnogaleriji Skrina je na ogled prodajna razstava Unikatno ročno tkanje. - V ponedeljek, 6. avgusta, bo ob 20. uri na blejskem otoku koncert Jerce Mrzel.
V okviru festivala Idriart bo jutri, v soboto, ob 19.30 v Festivalni dvorani koncert Tria Lorenz. V nedeljo, 5. avgusta, ob 19.30 bo v Festivalni dvorani sklepni koncert festivala z nastopom Deželnega mladinskega orkestra Severnega Porenja in solistom violinistom Miho Pogačnikom.
RADOVLJICA - V Šivčevi hiši bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Pletarstvo v Radovljici.
KAMNIK - V razstavišču Veronika v Kamniku je odprta razstava akademskega slikarja Rajka Čubra. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je na ogled razstava likovnih del akad. slikarke Jasne Kozar - Huthe-esing. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava o delu koroškega bukovnika Andreja Šustra Drabosnjaka, vsak četrtek od 17. do 19. ure pa tu po starem šiva čevlje tržiški čevljar Jože Zaplotnik.
V petek, 3. avgusta, ob 18. uri bo v Paviljonu NOB v Tržiču odprta razstava akad. slikarja Skenderja Bajroviča; \ kulturnem programu bo koncert Slovenskih ljudskih godcev.
Škofja Loka, julija, avgusta - Škofjeloško Turistično društvo in Zveza kulturnih organizacij sta, v sodelovanjeu s Slovensko izseljensko matico, minuli petek pripravila drugo od prireditev, ki potekajo pod skupnim naslovom Škofjeloški poletni večeri. Tako je na loškem Mestnem trgu zaplesala folklorna skupina iz Heer-lena na Nizozemskem, to nedeljo, 5. avgusta, pripravljajo koncert stare glasbe INTERNATIONA 415, prihodnje konce tedna pa se obetajo tudi nastop Eve Škofič - Maurer, večer šansonov in večer slovenskih podoknic. Foto: V.Stanovnik
4
■9 g
I i
Josip Pejša v Kranju - V torek, 31. julija, zvečer so v počastitev občinskega praznika v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo tihožitij hrvaškega akad. slikarja Josipa Pejše. Umetnik jemlje svoje motive iz morske krajine, primorskih sadežev, vedno znova so tu smokve, granatna jabolka, posode z jabolki, morje s peščenim obrežjem in školjkami, pristanišča z jadrnicami ali brez njih. Vendar najbolj pomembne so pri njem barve, ki so pravi in najmočnejši izraz ter pokazatelj slikat jevih psihičnih stanj. Razstava bo odprta vse do 2. septembra. - Foto: J. Cigler
POBRATENI SLIKARJI RAZSTAVLJAJO
Jesenice, 2. avgusta - V počastitev občinskega praznika Jesenic so v razstavnem salonu Dolika na Jesenicah odprli tradicionalno skupno razstavo likovnih del članov Relika Trbovlje in Dolika Jesenice. Razstavo so odprli s krajšim koncertom vokalnega okteta DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica in bo odprta do vključno 8. avgusta.
Člani pobratenih likovnih kolektivov Relika iz Trbovelj in Dolika z Jesenic ostajajo zvesti svojemu dogovoru, da skupaj predstavijo svoje likovne dosežke za praznika pobratenih občin: Trbovlje 1. junija in Jesenic 1. avgusta. To je izraz njihovega spoštovanja do zgodovinskega spomina, do dogodkov, brez katere danes ne bi bilo suverene države Republike Slovenije.
Selektor, akademski slikar Janez Knez je za razstavo izbral likovna dela članov Relika, likovni kritik dr. Cene Avguštin pa je opravil izbor na Jesenicah in izbral dela članov Dolika: Janeza Ambrožiča, Rudolfa Arha, Dane dr. Bern Gala, Franca Berceta, Antona Draba, Branka Čušina, Stane Golob, Zvoneta Ivanoviča, Janka Korošca, Franceta Kreuzerja, Tine-ta Markeža, Slavimirja Mihajloviča, Antona Modrijana, Marka Rolca, Drage Soklič, Cveta Velikajna in Marjana Zidaneka. • D. S.
(M)S^Kyj©IESGLAS 8. STRAN
TELEVIZIJA, RADIO, PODLISTEK
Petek, 3. avgusta 1990
TVSPORED
PETEK
3. avgusta
9.00 TV mozaik
9.00 Spored za otroke in mlade 9.35 Delfin Flipper
10 00 Boj za obstanek
10 25 Napadalnost in razdiral-nost: Nasilje in razdiral-nost v množični kulturi, izobr. oddaja TV SA
10.55 Vnovič v Bridesheadu, angleška nadaljevanka
11.40 Video strani
15.55 Poletna noč, ponovitev
18.00 TV dnevnik
18.05 Poslovne informacije
18.10 TV mozaik
Kot potovanja - mesta mostovi - Zidani most
18.40 Spored za otroke in mlade, Pet prijateljev, angleška nanizanka
19.05 EP Video strani
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
19.50 Vreme
19.54 Zrcalo tedna
20.15 Rumena reka, japonsko-ki-tajska dokumentarna nadaljevanka
21.10 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka
22.00 TV dnevnik
22.20 Poletna noč Dragi John
Polnočni klici, ameriška nadaljevanka.
To je ljubezen, angleška nanizanka 0.25 Video strani
_2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi poskusni prenosi
19.05 Čez tri gore... Kvartet Savski val in harmonikar Lojze Travnik, ponovitev
19.30 TV dnevnik
20.00 S. Jankovič: Izdajalci in vojni zločinci, dokumentarna serija
20.45 Slavnostni koncert s praškega gradu
21.45 Ekran brez okvirja, nočni program iz kulture HTV
23.15 Satelitski programi
_TV Zagreb
9.50 TV koledar 10.00 Francoščina, ponovitev 10.30 Risanka 11.05 Poletni program 11.05 Narodna glasba 11.50 Dve usodi - eno življenje,
dokumentarna oddaja 12.35 Kristalna krogla, ameriški
film
14.00 Tajni govor slike, izobraževalna oddaja
14.15 Iz sveta znanosti
14.45 Moč usode: Palagruža
15 15 Ferdy, risanka
15.45 Program plus, ponovitev
1900 Risanka
19.30 TV dnevnik
20 00 V Citvju, angleška nadaljevanka
21.00 Bijelo dugme, zabavno-glasbena oddaja
21.45 TV dnevnik
22.05 TV scena: Urbana komedija Dušana Kovačeviča
23.10 Program plus
Santa Barbara, ameriška nadaljevanka
Avtoštopar, ameriška nanizanka
Strahovizija 1.30 Poročila
1.35 Ekstra program plus O seksu resno Paralax
SOBOTA_
_4. avgusta
8.50 Video strani
9 00 Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Mlin
9.10 Zlata ptica: Mrazek, pravljica
9.20 Moja družina in ostale živali, angleška serija 9.50 Čudežna leta, ameriška nanizanka
10.15 Zgodbe iz školjke
10.45 Mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja Ljubljana '90, 3. oddaja
15.45 Video strani
15.55 Poletna noč
18.00 TV dnevnik
18.05 Poslovne informacije
18.10 Iz tujih kuhinj
18.40 Spored za otroke in mlade: Cvetlične zgodbe
18.50 Ciciban, dober dan, obisk v mestu Živ žav
19.10 Risanka
19.20 TVokno
19.30 TV dnevnik
19.54 Utrip
20.15 Žrebanje 3x3
20 20 Operacija »Divja gos«, nemško italijanski film
22.10 TV dnevnik
22.35 Poletna noč
Dragi John, ameriška nadaljevanka
Polnočni klici, ameriška nadaljevanka
Rožnata nanizanka, franc. nanizanka 0.40 Video strani
_2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV SA
19.30 TV dnevnik
20.00 Slavnostni koncert ob 50-letnici mednarodnega tekmovanja glasbenikov
21.10 Poročila
21.20 TV galerija
21.55 TV Feljton
22.45 Satelitski programi - poskusni prenosi
_TV Zagreb
9.20 TV koledar 9.30 Čebelica Maja, risanka 9.50 Program plus, ponovitev 12.10 Vrtnice so za bogate, ameriška nadaljevanka 11.55 Svetnik, ameriška nanizanka
14.45 Ciklus filmov po delih M. Tvvaina: Zgodba o propadlem pohodu, ameriški film
16.10 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja
16.50 Poročila
16.55 Informativna oddaja za goste iz tujine
17.00 Narodna glasba
17.30 Kukavičja ulica, TV nadaljevanka
1820 Sedmi čut, oddaja o prometu
18.30 Hrvaški poslovneži v Torontu, dokumentarna oddaja
19.15 Risanka
20.00 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična serija
20.35 Plačilo za strah, ameriški film
22.35 TV dnevnik
22.50 Športna sobota
23.10 Poročila za goste iz tujine
23.45 Program plus
Santa  Barbara, ameriška
nadaljevanka
V 80 dneh okoli sveta, dok. serija
Operne zgodbe, angleška glasbena serija 1.35 Poročila
NEDELJA_
____5. avgusta
9.00 Video strani 9.10 Živ žav
10.05 Pet prijateljev, angleška nanizanka
11.05 Zgodbe iz mest: Ljubuški, zabavnoglasbena oddaja
11.05 35 let z Avseniki
12.00 Kmetijska oddaja
13.00 Video strani
15.50 Praški Panoptikum, češkoslovaška nanizanka
17.00 TV dnevnik
17.05 Poslovne informacije
17.10 Kavboj in dama, ameriški film (čb)
18.40 Tatjana in Davor, zabavnoglasbena oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Vreme
20.00 Kazimir Klarić: Pozitivna ničla, nadaljevanka TV Zagreb
21.05 Zdravo
22.25 TV dnevnik
22.45 Video strani
_2, program TV Ljubljana
10.00 Oddaja za JLA 14.00 Nedeljsko športno popoldne
19.00 Da ne bi bolelo 19.30 TV dnevnik 20.00 Razglednice mest, angleška dokumentarna serija 20.50 Vlado in prijatelji, zabavno-
§lasbena oddaja portni pregled 22.20 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
9.30 Poročila 9.35 Tarzan, risana serija 10.00 Nedeljsko   dopoldne za
otroke 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Resna glasba 13.00 Nevarni zaliv, kanadska nadaljevanka 14.00 Nedeljsko popoldne 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Tuji znanstveno popularni film
17 00 Šport na filmu, igrani film
18.45 Risana serija
19.10 TV Sreča
19.30 TV dnevnik
2000 Vrnitev Arsena Lupina, francoska nanizanka
21.05 Zabavna glasba
21.35 TV dnevnik
21.55 Športni pregled
22.25 Informativna oddaja za goste iz tujine
22.30 Program plus
Alo, alo, angleška humoristična serija Igrani film 0.50 Poročila
PONEDELJEK
6. avgusta
9.00 Spored za otroke in mlade 915 Aiice in  njena druščina, ameriška nanizanka
9.55 Utrip
10.25 Mladinski pevski festival Celje 81, zaključni koncert - 1. del
10.55 Osmi dan
14.25 Video strani
14.35 Zdravo, ponovitev
15.55 Poletna noč, ponovitev
18 00 TV dnevnik
18 10 TV mozaik
18.40 Spored za otroke in mlade
18.40 Radovedni Taček
18.50 Cvetlične zgodbe
19.10 Risanka
19.20 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.50 Vreme
20.00 Slobodan Šnajder: Raj zdaj, drama TV NS
21.40 TV dnevnik
22.00 Poletna noč
Dragi John, ameriška nadaljevanka
Polnočni klici, ameriška nadaljevanka
Hooperman ameriška nadaljevanka 0.05 Video strani
_2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi 19.00 Stara srbska pravoslavna cerkev v Sarajevu, izobraževalna oddaja TV SA 19.30 TV dnevnik 20.00 Kavarna, ponovitev 21.00 Po sledeh napredka 21.30 Igre brez meja 23.00 Satelitski programi
_1. program TV Zagreb
9.50 TV koledar
10.00 Francoščina, ponovitev
10 30 Risanke
11.05 Poletni program
12.35 Poezija: M. Ganza
14.35 Skice iz Indije - C onna-ught place
15.05 M.Jezernik: Medvedov go-drnjavček - »Kjke so bratci in sestrice«
15.20 Goranove zgodbe
15.50 Program plus, ponovitev
18.00 Poročila
18.10 TV koledar
18.20 Številke in črke
18.40 Informativna oddaja za goste iz tujine
18.45 Teledish
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2
20.05 TV drama
21.10 Zunanja politika
21.40 TV dnevnik 3
22.00 Poročila za goste iz tujine
22.05 Program plus 0.25 Poročila
TOREK_
_ 7. avgusta
900 Mozaik, spored za otroke
in mlade 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18 10 Spored za otroke in mlade 18.10 Zlata ptica - Jež in lisica 18.15 M. Buh. Čisto pravi gusar 19.05 EP video strani 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Vreme
20.00 Zadeva Franchise, angleška nadaljevanka
21.00 Jazz festival Montreux '89
22.00 TV dnevnik
22.20 Poletna noč
Dragi John, ameriška nadaljevanka,
Polnočni klici, ameriška nad.,
Hooperman, ameriška na-
nizanka 0.30 Video strani
_2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi
19.00 Mednarodni folklorni ansambel Venezuele, Danzas Maracaibo
19.30 TV dnevnik
20.00 Ohcetni videomeh
21.45 Žrebanje lota
21.50 Dokumentarna oddaja TV NS
_1. program TV Zagreb
9.50  TV koledar
10.30 Risanka
1105 Poletni program
1105 Narodna glasba
11.45 Dobra zemlja, dokumentarna oddaja
12.35 »Dva M«, zabavnoglasbena oddaja
14.35 Izobraževalni program
15.05 Oddaja za otroke
15.40 Poročila
15.50 Program plus
18.00 Poročila
18.10 TV koledar
18.20 Številke in črke
18.40 Poročila za goste iz tujine
18.45 Znanost
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Žrebanje lota
20.05 Pokrijte ji obraz, angleška nadaljevanka
21.10 Kontaktni magazin
22.10 TV dnevnik 3
22.40 Poročila za goste iz tujine
22.45 Program plus 1.05 Poročila
SREDA_
_8, avgusta
9.00 Spored za otroke in mlade AJide* in njena druščina
15.45 Video strani
15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank
18.00 TV Dnevnik 1
18.10 TV Mozaik
18.40 Spored za otroke in mlade Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka
1910 Risanka
19.20 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.50 Vreme
20.00 Film tedna: Žandar iz Sant Tropeza, francoski film
21.40 Miniature: Stare ure
22.00 TV dnevnik
22.20 Poletna noč
Cosby shovv, ameriška nadaljevanka,
Polnočni klici, ameriška nadaljevanka
Hooperman, ameriška nadaljevanka 0.15 Video strani
_2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
19.00 Žlahtna kapljica na Slovenskem, izobraževalna oddaja
19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni večer 21.30 Svet poroča 22.30 Satelitski programi
_1. program TV Zagreb
9.50 TV Koledar 10.00 Francoščina, ponovitev 10.30 Risanke 11.05 Poletni program 11.05 Narodna glasba 11.50 Dokumentarna oddaja 12.25 Mali koncert resne glasbe: Boris Tanasov, klarinet
12.35 Poletni program, Elizabetin dvor, serijski film
12.35 Daleč od srca, dokumentarna oddaja
13.15 Elizabetin dvor
14.35 Skice iz Indije, Rajastan
15.25 Benji, Zax in mali princ, otroška serija
15.40 poročila
15.50 Program plus, ponovitev
18.00 Poročila
18.10 TV koledar
18.20 Številke in črke, kviz
18.40 Poročila za goste iz tujine
18.45 Potopis
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik 2
20.00 Filmski večer in igrani film
22.45 TV dnevnik
22.55 Poročila za goste iz tujine
23.10 Program plus
Midva, humoristična serija Profesionalci, serijski film Sigmund Freud, dokumentarna oddaja 1.30 Poročila
ČETRTEK
_9. avgusta
900 Spored za otroke in mlade:
Grizli Adams 9.25 Zakon v Los Angelesu, 10. . del
15.45 Video strani
15.55 Poletna noč, ponovitev
18.00 TV Dnevnik 1
18.10 TV mozaik
18.40 Spored za otroke in mlade Čudežna leta, ameriška nanizanka
19.10 Risanka
19.20 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.50 Vreme
20.00 Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka
21.20 Landini consort
22.05 TV dnevnik 3
22.25 Poletna noč
Cosbv shovv, ameriška nadaljevanka
Polnočni klici, ameriška nanizanka
Hooperman, ameriška nadaljevanka 0.15 Video strani _2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
19.30 TV dnevnik
20.00 Boj za obstanek
20.25 Napadalnost in razdiral-nost - Kultura nasilja, izobraževalna oddaja
21 00 Okno, zabavna oddaja TV
zg mm
22.00 Satelitski programi
_1. program TV Zagreb
9.50 TV koledar
10.00 Skrivni otok, serija
10.30 Risanka
10.55 Risanka
11.05 Poletni program
11.05 Narodna glasba
11.40 Dokumentarna oddaja
12.10 TV poster: Nina Spirova
12.35 Poletni program
12.35 »Dva M«, zabavnoglasbena oddaja
13.40 Vrnitev Arsena Lupina, ponovitev
14.35 Velike mednarodne družbe
15.0§ Otroška oddaja
15.40 Poročila
15.50 Program plus, ponovitev
18.00 Poročila
18.10 TV Koledar
18.20 Številke in črke
1840 Poročila za goste iz tujine
18.45 Dokumentarni program
19.30 TV Dnevnik 2
MIHA NAGLIC
Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja
Za kmeta in za komunizem
Če bi prsti ne vozili redno, bi se njive vsako leto zmanjšale za eno ali dve brazdi. Vožnja je bila za šibke otroke silno težko in naporno delo. To še posebej zato, ker smo morali koše s prstjo zvračati navzgor v strmino, ker bi drugače prst ne padla na prazno mesto, ki je nastalo z oranjem. Kmetje zdaj tega ne delajo več, ker so vse hribovite njive zatravljene.
Čeprav smo bili utrujeni od vsakodnevnega dela, smo pogosto imeli od kidanja prsti in gnoja polne roke žuljev. Vsa ta dela smo od pomladi do pozne jeseni opravljali bosi. Posebno hudo je bilo hoditi bos po ostrem strnišču požetih njiv. Vsa ta dela smo morali opravljati po šoli. Malokdaj nam je mama dovolila, da zaradi dela na polju in njivah ni bilo treba v šolo. Na skrivaj sta si to včasih privoščila brata Janez in Jože, ki nista bila preveč vneta šolarja. Mama je torej kljub delu skrbela za šolanje. Ker ni imela denarja za zvezke, svinčnike, peresa, nam je večkrat dala po nekaj kokošjih jajc, da smo jih nesli trgovcu, ta pa nam je zanje dal šolske potrebščine. Da smo fantje dobili kakšen dinar, smo kljub obilnemu delu na domači kmetiji, šli zelo radi h kateremu od sosedov pomagat orat, in sicer za vodenje konja ali držanje kole. Tudi kasneje, ko smo že bili odrasli, smo radi opravili kakšno delo ali dnino, da smo prislužili kakšen dinar za fantovske potrebe. Enako sta delali tudi sestri Franca in Micka, ki sta hodili sosedom pomagat pri pletvi, žetvi in podobno. Kasneje sta šla Franca in Jože v službo za deklo in hlapca na kmetiji, po odslužitvi vojaškega roka pa sem sredi leta 1938 odšel v tako službo tudi jaz.
V mladosti smo otroci kaj zaslužili tudi z nabiranjem borovnic, še zlasti pa gob. Posušene smo potem prodajali trgovcem ali
kramarjem, ki so hodili po vaseh in odkupovali suhe gobe. Sestri Franca in Micka sta že od otroških let v zimskem času z mamo pozno v noč delali čipke. Ob takih priložnostih so, potem ko so odrasle, koristno združili s prijetnim. Dekleta iz vasi so se zbrale zvečer enkrat pri eni, drugič pri drugi hiši na preji (izraz se je ohranil iz časov, ko so dekleta v zimskih večerih predle laneno predivo) ter klekljale (v poljanskem narečju so rekli, da delajo špice). Na te preje so prihajali fantje in z njimi kakšen vaški godec - harmonikar, da so po končani preji še malo zaplesali in spremili dekleta domov. Na ta način so si vaška dekleta, med njimi tudi moji sestri, zaslužile denar za obleke za veliko noč. Za ta praznik so namreč fantje in dekleta, če je le bilo mogoče, kupili novo obleko ali pa vsaj pražnje čevlje, srajco in spodnje perilo.
Jaz sem pri petnajstih letih za denar, ki sem ga zaslužil z dnino, nabiranjem borovnic ali gob od Dalmatinca Jake (po pojan-sko smo rekli Damartinc) kupil ročni strojček za striženje las, škarje in britev ter postal vaški frizer - samouk. (V zvezi z Jako naj povem, da so tedaj mnogi Dalmatinci s krošnjarjenjem po vaseh in prodajanjem drobnih predmetov skromno preživljali sebe in svoje družine. Vsakdo je moral imeti za krošnjarjenje obrtno dovoljenje, ki je bilo omejeno na določeno območje. Zunaj tega ni smel krošnjariti in prodajati svojih drobnarij.)
Delo vaškega frizerja je več let opravljal sosedov, Iletov Jurčk (tako so mu vaščani rekli še iz njegovih otroških let. Ko je zrastel v krepkega in postavnega fanta, s tem nazivom ni bil več zadovoljen, in je tiste, ki so ga tako klicali, zavračal z odgovorom, da jurčki rastejo v gozdu, on pa ni jurčk, ampak Jur-ji). Ko
je Jur prevzel Iletovo kmetijo, ni imel več časa za britje in striženje vaških fantov in mož. Za njim je to nekaj časa opravljal moj brat Frenck, vendar zelo nerad. Ko se mu je pokvaril strojček za striženje, ni hotel kupiti novega, da mu ne bi bilo treba opravljati tega, dostikrat zastonjskega dela.
Potem sem na prigovarjanje nekaterih sovaščanov začel to opravilo jaz. "Obrt" vaškega frizerja sem opravljal - razen v času, ko sem bil pri vojakih, od petnajstega leta starosti vse do poletja 1938, ko sem šel v službo za hlapca k Marjanci v Javorje.
Prej sem omenil krošnjarje Dalmatince, ki so hodili po vaseh in prodajali vsakovrstno drobnarijo. Razen škarij, britev, ročnih strojčkov za striženje las, brivnikov itd. so prodajali tudi trakove za čevlje, razne kreme, kolonjsko vodo, parfume, glavnike, britvice za brivnike, na skrivaj pa tudi vžigalnike in kamenčke za vžigalnike, ki so bili enako kot tobačni izdelki, državni monopol. Prodajali so tudi raznovrstne ročne in žepne ure in podobno kra-marijo. Ljudje so jih večinoma imeli radi, saj so bili nekateri živi leksikon o dogodkih iz bližnje in daljne okolice.
V zvezi s prejšnjim opisom dela otrok na naši kmetiji naj omenim še to, da je najstarejši brat Frenck že od vsega začetka opravljal bolj zahtevna in težja opravila, kot so košnja, sejanje (kasneje sem sejal jaz), nakladanje suhe krme in snopja na vozove itd., medtem ko smo oranje in brananje njiv v glavnem opravljali jaz, Jože in Janez. Ob najhujši poletni sezoni, žetvi pšenice in setvi ajde, smo velikokrat vstajali ob dveh ponoči in šli orat, ker se nam je smilil konj, če je moral ob hudi dnevni poletni vročini vlačiti plug, včasih tako prepoten, da so padale pene od njega. Zato smo taka dela, če je le bilo mogoče, opravljali ponoči in V zgodnjih jutranjih urah ter ob večerih.
V zVezi z mojo službo hlapca pri Marjanci v Javorjah naj povem še to, da je mesečna plača poleg oskrbe in hrane znašala 200 dinarjev, kar seje takrat štelo za dokaj dobro. Spal sem v šupi, v z deskami ograjeni sobici, ki je bila hkrati tudi delavnica z mizarsko mizo, orodjem in opremo. Postelja je bila zbita iz desk, slam-njača pa naphana s slamo. Obleka in obutev je bila takrat zelo draga.
RADIO
PETEK, 3. avgusta:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan -11,05 Petkovo srečanje + glasba
- 12.00 Poročila - na današnji dan
- 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Studio ob 17.00 in glasba -18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Cveto Preželj: Goreči 9rm - 23.15-4.30 Nočni program -glasba
SOBOTA, 4. avgusta:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama -11.05 Naš kabaret - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 2 zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno - Nico lae Labis: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 5. avgusta:
Prvi program
500-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska igra za otroke -Frane Puntar: A - 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - George Mikes: Vzhod je vzhod - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 20.00 22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva -23.05 Literarni nokturno - Vlado Gotovac: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK, 6. avgusta:
Prvi program
4.30-8 00 Jutranji program, glasba - 7.00 Druga jutranja kronika -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Dušan Moravec: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
TOREK, 7. avgusta:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, go spodarstvo, glasba - 11.05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in go demo - 12.30 Kmetijski nasveti -14.05 Znanje za prihodnost -17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli -20.00 Radijska igra 20.35 Glasbeni intermezzo - 22.00 Zrcalo dneva 23.05 Literarni nokturno -Uršula le guin. Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
SREDA. 8. avgusta:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno Bobumil Hrabal: lontofereza -23.15-4.30 Nočni program - glasba -
ČETRTEK, 9. avgusta: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Znanja široka cesta -9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Vedre note - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer -Žiga Herberstein: Moskovske zadeve - 22.20 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno - Donald Barthelme: Arija - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
KINO
KRANJ CENTER
3. avgusta: amer. srhljivka GROZLJIVE SANJE ob 17. in 19. uri, 4. avgusta: amer. srhljivka GROZLJIVE SANJE ob 17. in 19. uri, premiera amer. komed. MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 21. uri, 5. avgusta: amer. pust. film BAT-MAN ob 17. uri, amer. srhljivka GROZLJIVE SANJE ob 19. uri, premiera angl. komedije SHIRLY VALENTINE ob 21. uri, 6. avgusta: amer, krim. film SMRTONOSNA IGRA ob 17., 19. in 21. uri, 7. avgusta: amer. komedija KAK ŠNA ZMEŠNJAVA ob 17., 19. in 21. uri, 8. avgusta: amer. akcij, film TEXAŠKI GRANIČAR ob 17. in 19. uri, nem. trda erotika LOLI-TA - CALL GIRL ob 21. uri, mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!, 9. avgusta: amer. akcij, film PRESIDIO ob 17. in 19. uri, nem. trda erotika LOLITA - CALL GIRL ob 21. uri, mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
Letni kino: Grad Kieselstein 3. avgusta: predpremiera angl. komedije PLES V TEMI ob 21.15 uri
_ŽELEZAR
3. avgusta: amer. komedija KAKŠNA ZMEŠNJAVA ob 18. uri, amer. trda erotika ONA TO DELA NAJBOLJŠE ob 20. uri, mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!, 4. avgusta: premiera amer. srhljivke MOJA SOSEDA JE VAMPIRKA ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije SHIR LY VALENTINE ob 21. uri, 5. avgusta: amer. srhljivka MOJA SOSEDA JE VAMPIRKA ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 21. uri, 6. avgusta: amer. komedija MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 18 in 20. uri, 8. avgusta: amer. komedija MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 18. uri, amer tr-da erotika PREGREŠNA NUNA ob 20. uri, mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!, 9. avqu
rani tel 24-689 pmšičeva 38 —
poleg komis Irg ERIK
MODNI DODATKI
•i. ,
Pridite pogledat!^,/
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Ossa, erg, ar, gala, Sve-tozar Gligoric, volan, Paavo Nur-mi, eben, Sonja, Nain, tona, trg, alost, Id, Sreten, med, im, Inn, ir, Radel, ara, tjulenj, meridian, Eanes, amati, orne, vknjižba, Egon, jž, aura, Oladea, krkon, Eva, agadir, Baker, Ivo, Inan, Ani, ban, Ćatić, ras.
Izžrebali smo naslednje reševalce: 1. nagrada: Martin Murat, Blaževa 3, Škof|a Loka; 2. nagrada: Andrej Šavbah, Cesta 1. maja 65 Kranj in tri tretje nagrade: Milan Mavec, Šorlijeva 31,
Kranj; Francka Hočevar, Kettejeva 3, Kamnik m Tone Frantar,
Gosposvetska 13 Kranj. Čestitamo!
Za današnje križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1, nagrada: 300 din
2. nagrada: 200 din
Tri tretje nagrade po 150 dinarjev.
Rešitve pošljite do srede, 8. avgusta, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pija-deja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
sta: amer. akcij, film PODIRALEC ob 18. in 20. uri
_DUPLICA_
3. avgusta: amer. akcij, film PRESIDIO ob 18. uri, amer. akcij, film TEXAŠKI GRANIČAR ob 20. uri,
4. avgusta: premiera angl. fant. komedije PUSTOLOVŠČINE BARONA MUNCHAUSNA ob 17., 19. in 21. uri, 5. avgusta: angl. fant. komedija PUSTOLOVŠČINE BARONA MUNCHAUSNA ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika PRIVLAČNOST ob 21. uri, mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!, 7. avgusta: amer. film RA-IN MAN ob 20. uri, 8. avgusta: amer. komedija KAKŠNA ZMEŠNJAVA ob 18. uri, premiera angl. komedije SHIRLY VALENTINE ob 20. uri, 9. avgusta: angl. komedija SHIRLEY VALENTINE ob 20. uri
_KOMENDA_
3. avgusta: anal. fant. komedija PUSTOLOVŠČINA BARONA MUNCHAUSNA ob 20. uri
_ ĆEŠNJICA_
3. avgusta: amer. akcij, melodrama STARI GRINGO ob 20. uri
_LAZE_
3. avgusta: amer. film RAIN MAN ob 20. uri
KRANJSKA GORA
3. avgusta: amer. komedija MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 18. uri
DOVJE
5. avgusta: amer. komedija KAKŠNA ZMEŠNJAVA ob 19.30 uri
_RADOVLJICA_
3. avgusta: amer. film KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 20. uri, 4. avgusta: amer. grozljivka IZGUBLJENI FANTJE ob 18. uri, amer. film KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 20. uri, 5. avgusta: amer. grozljivka ŽRELO IV. del ob 18. uri, amer. grozljivka IZGUBLJENI FANTJE ob 20, uri, 7. avgusta: amer. film KO JE HAR-RY SREČAL SALLY ob 20. uri, 8. avgusta: amer. grozljivka IZGUBLJENI FANTJE ob 20. uri, 9. avgusta: amer. pustolovski film SKRIVNOST ZLATE PIRAMIDE ob 20. un
_BLED_
4. avgusta: amer. akcijski film KARATE POLICAJ ob 18. in 20. uri, 5. avgusta: hongkonški film OBRAČUN V HONGKONGU ob 18. in 20. uri, 6. avgusta: amer. grozljivka ŽRELO IV. del ob 20. uri, 7. avgusta: amer. grozljivka ŽRELO IV. del ob 20. uri, 8. avgusta: amer. film KO JE HARRY
SREČAL SALLY ob 20. uri, 9. avgusta: amer. grozljivka IZGUBLJENI FANTJE ob 20. uri
_BOHINJ_
4. avgusta: avstral. film POBESNELI MAKS ob 20. uri, 5. avgusta: amer. akcijski film KARATE POLICAJ ob 18. in 20. uri,_9. avgusta: amer. grozljivka ŽRELO IV. del ob 20. uri
_ŽELEZNIKI_
3. avgusta: amer. film DRAGA POMANJŠAL SEM OTROKE ob 19. uri, 4. avgusta: amer. melodrama DEVET NOČI IN POL ob 20.30 uri, 5. avgusta: amer. hor-ror FANATIKI" ZLA ob 19. uri, 8.. avgusta: amer. triler ČRNI DEŽ ob 20.30 uri
_POLJANE_
3. avgusta: amer. trda erotika NISMO DEVICE ob 20. uri, 5. avgusta: amer. akcijski film JAMES BOND JE BIL ŽENSKA ob 18. uri
ŠKOFJA LOKA_
3. avgusta: amer. film DEVET NOČI IN POL ob 18.30 in 20.30 uri, 4. avgusta: amer. komedija DRAGA POMANJŠAL SEM OTROKE ob 18.30 uri, amer. trda erotika NISMO DEVICE ob 20.30 uri, 5. avgusta: amer. film DRAGA POMANJŠAL SEM OTROKE ob 18.30 uri, amer. film NISMO DEVICE ob 20.30 uri, 7. avgusta: amer. melodrama LJUBEZNI NE MOREŠ KUPITI ob 20.30 uri, 8. avgusta: amer. film LJUBEZNI NE MOREŠ KUPITI ob 18.30 in 20.30 uri, 9. avgusta: amer. akcijski film JAMES BOND JE BIL ŽENSKA ob 20.30 uri
NOVO V KRANJU (CIRCE)
Trgovina z novo in rabljeno opremo za šport in prosti čas. Po ugodnih cenah vam nudimo opremo za športni ribolov, rabljeno športno opremo, oblačila... Pridite in se sami prepričajte o široki in ugodni ponudbi. Danilo Bižal, Smledniška 32, Kranj, tel.: 064/34-680
ALI STE OPAZILI
DA VASA KONKURENCA OBJAVLJA OGLASE V GORENJSKEM GLASU?
(ONI ŽE VEDO, ZAKAJ!)
KAJ PAVI?
POKLIČITE ANDREJA, TOMAŽA ALI SERGEJO
PO TEL. 28-463
IN OBISKALI VAS BOMO
ISKRA KIBERNETIKA Podjetje Inženiring Kranj, p. o. Savska loka 4
razpisuje po sklepu delavskega sveta delovno mesto delavca
s posebnimi pooblastili:
VODJA GOSPODARSKEGA SEKTORJA
delovnega področja financ in poslovne informatike
Pogoji:
— visoka oziroma višja izobrazba ekonomske smeri
— dve oziroma pet let uspešnega dela pri enakih ali podobnih delih
Poleg tega od kandidatov pričakujemo še:
— smisel za vzgojo kadrov
— vodstvene in organizacijske sposobnosti
— znanje tujega jezika
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov: Iskra Kiberneti-ka, Podjetje Inženiring Kranj, Savska loka 4, 64000 Kranj.
SLOVENIJATURIST
\/%;podite z nami!
OBISKOVALCI CESKE KOCE!
V nedeljo, 5 avgusta 1990, od 8 ure dalje bom pri Planšarskem jezeru na Jezerskem prvič predstavil planinske ženske in moške srajce iz uvoženega blaga. POLARNI VELUR HUSKY, ki je lahek in zračen z notranjo podlogo - membrano. Srajce so v dveh barvah. Predstavil bom tudi lovske hlače iz uvoženega ALPE LODNA, ki odbija vodo. Te izdelke boste lahko kupili z gotovino ali na čeke.
Želim vam prijetno turo in praznovanje visokega jubileja Češke koče.
ŠPORTNO KROJAŠTVO Jože Nunar
Pristava, Pristavška c. 77 64290 Tržič, tel.: 064/57-713
-3 <V
MEDENA ROSA NA LISTJU
POKRAJINA V VIETNAMU
ŠPANSKO ŽEN M-
(TUDI
HUD BOJNI STRUP
Češki VERSKI ODPADNIK HUS
UGANKARSKO TEKMOVANJE
V7H.NEM
POLITIK (ERICH)
SLSKLA-0ATEU ("ČRNE MASKE')
GOVORJENJE PO OVINKIH
GENERAL
AVŠlC
AVTOR KRIŽANKE
R NOC
KRAJ PRI ĐOBRNIČU BLIZU TREBNJEGA
BOGASTVO GOZDOV
ŠVIC TEO LOG fJOHANN KASPAR]
TRANSPORTNI TRAK ŠKORCI
SLAVNA RUSKA BALERINA
NEDOLOČNA GLAGOL OBLIKA SUPIN
PETER ČOLNAR
.'•.-'.tFV.f
ZODIAKA
RIMSKI BOG LJUBEZNI
AVSTRU OBMEJNO MESTO
SATIRIK
buchvvald
APARAT PRISTROJ
GRŠKA POKRAJINA
SLEt
REKA V EGIPTU
JAKOVA SAMICA
BEN'GNA MIŠIČNA
BULA
LOVRENC ARNlC
SVETIŠČE
SUŽNJI V STARI
Sparti
RUDI OMOTA
MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI
ITALU MESTO BLIZU RIMA
ŠVC PISA-TEU [G0T-TFRIEDI
MOJZESOV BRAT
PESNICA ŠKERL
GR JUNAK, KIJE BIL RANLJIV
LE V PETO
ORJAK VELIKAN
UDAREC PRI TENISU
RTV
Španiji
MARIB IGRALEC (ARNOLDl
E.EMEN' HOJE
VRSTA ŽENSKEGA ĆEVUA
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
DIRKAČ CLARK
E0WARD TEL LER
KRALJEVINA V IN OOKINI
HRANA. JED
ALFRED NOBEL
NIZEK
GOZD GAJ
HRVAŠKO MESTO OB BOKSARSKO VZNOŽJU B0RIŠČE BILOGORE
LIK PRI ČETVORKI
VIOLINIST BULL
*y rs?
AVSTRU TISKOVNA AGENCIJA
DRAGO VRESNIK
trimestno Število
VRSTA UJEDE
ORGAN VIDA
NAČELNIK BANOVINE
i RIMSKI KRAU
OKUSEN MOR RAK
GRŠKI BOG VOJNE
OSKAR NEDBAL
ŽENATE-BANSKEGA KRALJA
IGOR OZIM
ANGL PRINCESA
PREBIVALCI POSTOJNE
PISATELJ FLEMING
DRAMATIK NOVAČAN
AZUSKO DVODOMNO PARKOVNO
DREVO
ŽUŽKOJED
Vladi bo še teklo od čela
Slovenski vladi, predvsem pa kmetijskemu ministrstvu, bo letos, če se izrazimo po kmečko, še presneto teklo od čela. Problemov je toliko, da jih ni videti konca: veliko je starih in se je z njimiubadala že Sinigojeva vlada in Kneževičevo ministrstvo, veliko je novih in jih bo reševal novi izvršni svet in njegov sekretariat za kmetijstvo, vse skupaj pa je obremenjeno še s predvolilnimi obljubami in z nestrpnostjo ljudi, ki bi radi domala čez noč nazaj krivično odvzete gozdove, kmetijska zemljišča in drugo premoženje.
Vlado čaka pomembno delo pri reševanju cenovne problematike, usklajevanju odkupnih cen med mlekom, mesom, pšenico in krompirjem in pri pravičnem razdeljevanju dohodka med pridelavo, predelavo in trgovino. Razmerja so zdaj porušena in tudi zadnja podražitev živine jih ni postavila na raven, da bi se že lahko primerjali z urejenimi kmetijskimi državami.
Kako naj bi se reorganiziralo zadružništvo in kakšni naj bi bili pogoji za vračanje z ustavo likvidirane zadružne lastnine, sta tudi vprašanji, na katera bi predvsem v zadrugah hoteli zvedeti za odgovore. Bo veljal pred novim letom sprejeti zvezni zakon o zadrugah, ki zadrugam omogoča, da zahtevajo vrnitev lastnine, odvzete v petdesetih in šestdesetih letih, ali bo nova slovenska oblast, skladno z deklaracijo o suverenosti Slovenije, sprejela republiški zakon in dala zadrugam možnost, da zahtevajo nazaj vso po vojni odvzeto zadružno lastnino?
Veliko razmišljanj pa tudi natolcevanj in namigovanj zbuja vprašanje, kako popraviti krivice, ki so jih povojne oblasti povzročile kmečkemu stanu. Nekateri so že kar nestrpni in sprašujejo, ali bodo zemljišča in gozdove dobili nazaj samo kmetje ali tudi tisti, ki so opustili kmetovanje, pa tudi to. komu bo oblast dala zemljišča veleposestnikov, ali bo ne glede na krivice gospodarsko okrepila hribovske kmetije... Vprašanj je veliko, vlada bo morala odgovoriti nanje, predvsem pa pripraviti pravila igre in ustrezne zakonske rešitve in zagotoviti, da popravljanje enih krivic ne bi povzročilo novih.
• C. Zaplotnik
V pol leta nižja za štirinajst odstotkov
Kranj, 1. avgusta - Po podatkih republiškega Zavoda za statistiko je industrijska proizvodnja na Gorenjskem v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z enakim časom lani manjša za okroglih štirinajst odstotkov.
Najbolj je padla v kranjski občini, za 17,7 odstotka, v radovljiški za 14,4 odstotka, v tržiški za 13,2, v jeseniški za 10,2 in v škofjeloški občini za 10 odstotkov. Pregled po desetih panogah, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov vrednosti celotne industrijske proizvodnje na Gorenjskem, kaže, da so v najhujši krizi predelava kemičnih izdelkov, proizvodnja električnih strojev in aparatov, proizvodnja tekstilne preje in proizvodnja živilskih izdelkov, saj je v njih zaznan padec kar za 20 do 25 odstotkov. "Najuspešnejša" je bila proizvodnja usnjene obutve in galanterije (niti 5-odstotno zmanjšanje) in predelava kavčuka (7-odstotno).
Med redkimi belimi vranami, ki se letos lahko pohvalijo z večjo proizvodnjo kot v lanskem prvem polletju, je v jeseniški občini strojna industrija, proizvodnja tekstilnih izdelkov ter usnjene obutve in galanterije, v radovljiški občini proizvodnja živilskih izdelkov, v škofjeloški proizvodnja usnjene obutve in galanterije in v tržiški občini kovinsko predelovalna proizvodnja. • H. J.
Mešetar
Živina je od srede, 1. avgusta, sicer dražja, vendar so se napovedi le delno uresničile. Čeprav so se na nedavnem sestanku predstavnikov republiškega sekretariata za kmetijstvo in za trg. Zadružne zveze Slovenije in Slovenske kmečke zveze in direktorjev mesnopredelovalnih organizacij načelno dogovorili, da naj bi se odkupna cena živine (mladega pitanega goveda extra kakovostnega razreda) povečala z 18,20 dinarja za kilogram žive teže na 25 dinarjev (skupno s premijo), pa je podražitev precej nižja. V škofjeloških Mesoizdelkih je odkupna cena »poskočila« za manj kot deset odstotkov; za koliko pa se bo podražilo meso, pa nam v sredo dopoldne še niso vedeli natančno povedati.
Kakšne so nove odkupne cene? Mlado pitano govedo (MPG) v din
Kakovostni razred	Živa teža (kg)	Meso (kg)
extra	20,30	36,25
I.	18,65	33,30
II.	17,20	30,70
zunaj razreda	1330	24,10
Starejše govedo		v din
Kakovostni razred	Živa teža (kg)	Meso (kg)
I.	13,40	25,75
II.	10,75	20,65
III.	9,70	18,65
zunaj razreda	8,10	15,60
Odkupna cena prašičev se ni spremenila in ostaja še naprej 21,22 dinarjev za kilogram.
Slovenska zadružna kmetijska banka, d. d. Ljubljana bo v kratkem dala v prodajo tretjo izdajo delnic Banka bo izdala:
— 750 rednih delnic, ki imajo nominalno vrednost 20.000,00 dinarjev; vsaka od teh delnic daje kupcu pravico do enega glasu na zboru banke;
— 5.000 prednostnih delnic, ki imajo nominalno vrednost 1 000,00 dinarjev, te delnice so brez pravice upravljanja, imajo pa visoke dividende.
Delnice lahko kupijo tudi kmetje.
V kranjski občini letos le 50 blokovskih stanovanj
Planino-jug naj bi pozidali postopno
Kranj, 31. julija - Predlog o nakupu stanovanjske hiše na Ko k rici kot nadomestilo za stavbo na območju zazidalnega načrta Planina-jug je na predzadnji seji kranjskega izvršnega sveta spodbudil razpravo o stanovanjski gradnji v kranjski občini. Čeprav se "zlata" sedemdeseta leta (1973-1980), ko so na leto zgradili povprečno več kot 350 blokovskih stanovanj, verjetno ne bodo kmalu ponovila, pa je nesporno, da Kranj tudi odslej ne more brez blokovne stanovanjske gradnje.
Ne da bi še naprej spodbujali priseljevanje od drugod in povečevali že tako preveliko mesto, bo po nekaterih ocenah tudi v prihodnje treba predvsem za mlade družine zgraditi okrog petdeset stanovanj na leto. Stanovanjska reforma, spremenjena davčna politika in višje (ekonomske) stanarine bodo sicer vplivali na to. da se bo izboljšala izkoriščenost zdaj slabo izrabljene stanovanjske površine, vendar pa. sodeč po razpravi na seji, ni mogoče pričakovati, da bi to dosegli samo z ekonomskimi ukrepi. V Kranju so, tudi /aradi socialne ogroženosti precejšnjega dela prebivalstva, pritiski celo nasprotni in usmerjeni v znižanje stanarin.
Gradnja stanovanjskih blokov seje začela zmanjševati v osemdesetih letih, najbolj pa je upadla v zadnjih dveh letih, ko je bilo zgrajenih skupno 274 stanovanj. Letos jih bo še nekajkrat manj. vsega petdeset. Gre za za zadnjih pet blokov v novem, letos končanem stanovanjskem naselju Drulovka, v katerem je bilo v treh letih zgrajenih 182 stanovanj oz. 25 blokov s šestimi ali osmimi stanovanji.
Zdaj se v Kranju pripravljajo na preureditev Gradbinčevega samskega doma na Kidričevi cesti v objekt, v katerem naj bi do marca prihodnje leto zagotovili 21 stanovanj in devet lokalov. Manjša zazidljiva površina je še ob šolskem centru Iskra na Zlatem polju, kjer bi bilo mogoče ob ugodnem razpletu lokacijskega postopka že drugo leto zgraditi blok s 24 stanovanji. Ko smo že pri Zlatem polju, še tole: strokovnjaki ugotavljajo, da je tamkajšnja soseska protipotresno dokaj slabo grajena in da bi jo bilo treba utrditi; ob tem pa se odpira tudi možnost, da bi blokom nadzidali še eno nadstropje.
Zazidalni načrt Planina-jug je bil sprejet pred dvema letoma, območje, ki zajema ne-
Vilomir Gros. predsednik kranjske občinske skupščine je dejal, da domačini ne kažejo zanimanja za bivanje v blokih in da bodo morebitna novozgrajena blokovska stanovanja na Planini-jug pokupili drugi. Takšna naj bi bila tudi praksa v starem delu mesta: domačini gradijo zunaj Kranja, stanovanja (prostore) pa oddajajo v najem ljudem, ki prihajajo od drugod.
Peter Orehar, podpredsednik izvršnega sveta: "Nekateri hočejo živeti v stanovanju, drugi želijo zidati hišo: naloga upravnih organov pa je, da jim to omogoči. Če jim ne, prihaja do kršitev. Zazidalni načrt Cirče še ni sprejet, pa se tam že zida: tudi zazidalni načrt Britof-Voge je že obremenjen s črno gradnjo. "
Da bi zazidalni načrt Planina-jug lahko uresničili, je (bo) treba porušiti devet stanovanjskih provizorijev s skupno 34 stanovanji in osem zasebnih stanovanjskih dvojčkov. Provizoriji so bili dokončno izpraznjeni in porušeni lani, od 1988. leta do zdaj pa je občini uspelo izseliti tudi šest od skupno šestnajstih zasebnih stanovanj. Štirim lastnikom so plačali odškodnino in jim omogočili nakup nadomestnih stanovanj, enemu so zagotovili družbeno stanovanje in ji razliko izplačali v denarju, drugemu kupili stanovanjsko hišo, zgrajeno do tretje faze, in mu plačali še nekaj v denarju, za štiri razlaščence gradijo nadomestne objekte, s petimi se o tem dogovarjajo, eden pa želi, da bi občina zanj odkupila stanovanjsko hišo na Kokrici. O zadnjem primeru je na nedavni seji razpravljal tudi kranjski izvršni svet. Ker je bilo precej pomislekov o ceni stavbe na Planini, je izvršni svet sklepanje o nakupu nadomestnega objekta na Kokrici odložil.
kaj več kot 14 hektarov, je delno že tudi pozidano, vendar pa zdaj, ko naj bi se po mnenju nekaterih članov kranjskega izvršnega sveta morala nehati "realsocialistična praksa", odpira nova vprašanja in vzbuja nekatere pomisleke. Največ jih je o tem, ali ne bi bilo bolje, če bi kljub vsej dokumentaciji, ki je i/delana za deset blokov s skupno 240 sia-
novanji na kraku vzhod - zahod, najprej začeli graditi na nasprotnem kraku, kjer še precej manjka za začetek gradnje, vendar pa gre za slabša zemljišča. Na takšna in podobna vprašanja naj bi odgovorilo podjetje Dom-plan in • C. Zaplotnik
Mlečnost krav in sestava mleka
Raziskave smo opravili na desetih v mlečno proizvodnjo usmerjenih kmetijah. Na gospodarstvih redijo 18 do 25 molznic s povprečno proizvodnjo 5480 +- 226 I mleka. Molznice so bile med poskusom na zimskem obroku. Med poskusom, ki je trajal od poroda do osmega t. dna po njem, so bile živali pod stalno veterinarsko kontrolo.
Molznice so v povprečju proizvedle v standardni laktaciji (305 dni) 3653 + - 463 litrov mleka tipiziranega na 4 odstotno tolsco (FCM). Vse molznice niso molzle ^polnih 305 dni, nekaj jih je presušilo prej. ali pa smo jih izločili iz reje zaradi zdravstvenih problemov. Če upoštevamo samo molznice (25 živali), ki so proizvajale 305 dni. potem je bila njihova mlečnost 5963 + - 673 litrov. Povprečni indeks perzistence P2 : Pl je znašal 73 in P.VPI 57. Razlike v mlečni vztrajnosti med kmetijami so bile zelo velike in so se precej razlikovale od optimalnih (P2:PI-80 in P3PI =60). kar kaže neuravnoteženost prehrane v različnih proizvodnih obdobiih.
Vzorce mleka smo odvzeli I. leden, 4. teden in 8. teden po porodu ob večerni ali jutranji molži. Analizo na suho snov (skupna suha snov brez tolšče), beljakovine, tolščo in laktozo smo opravili na aparaturi Milko Scan 104 A B. po standardnem postopku. Ureo v mleku smo analizirali po metodi Erbesdoblerja in sodelavcev. Hkrati z našo kontrolo je potekala tudi A-kontrola, tako da smo rezultate o količini, tolšči in beljakovinah lahko med seboj primerjali, rezultati A-kontro-le in naših meritev so se med seboj dobro ujemali. Vrednosti so se očitno spreminjale glede na stadij laktacije. Neposredno po porodu je bila količina tolšče, beljakovin in suhe snovi največja, nato so se vred-
nosti zmanjševale do osmega tedna. Razmeroma zelo velike vrednosti
mlečne tolšče na začetku laktacije kažejo na obsežno črpanje telesnih zalog in na energetski deficit, ker se sklada z rezultati analize obroka in s pojavom ketoze v čredah. Na defi-
cit hranilnih snovi lahko sklepamo tudi iz razmeroma majhnih vrednosti beljakovin in suhe snovi v mleku, ki so bile 4. in 8. teden po porodu nižje, kot jih za frizijske krave navajajo v slovstvu. Menijo, da znašajo standardne vrednosti ' za proteine od 3.10 do 3.40 odstotka in za suho snov brez tolšče od 8.70 do 8.80 odstotka.
Mag. Dušan Likosar, dipl. vet., ŽVIŽG Kranj
Čas po porodu		1 teden	4 teden	8 teden
mleko				
Suha snov	Xp	8,94	8,49	8.47
	s	0,32	0,28	0,23
Laktoza	Xp	4,42	4,67	4,67
	s	0.17	0,13	0,11
Beljakovine	Xp	3,82	3,14	3,08
	s	0,33	029	0,23
Tolšča	Xp	4,92	431	4.03
	s	1.07	0,81	0,86
Montažna hiša za ZRN njihov ponos
Škofja Loka, 1. avgusta - Filozofija, da bo preživel tisti, ki bo svoje blago dobro prodajal in zanj dobil plačilo, ki so si jo v škofjeloški Jelovici z mastnimi črkami zapisali v letošnji načrt dela, se je očitno dobro obnesla. V razmerah, ko v številnih kolektivih gloda vprašanje "biti ali ne biti", polletni izid poslovanja delavce Jelovice navdaja z optimizmom. Rdečih številk jim v bilanci ni treba prikrivati, nasprotno, pritožujejo se, ker formalne spodbude za dobro gospodarjenje ni; še vedno velja za nespametnega, kdor se hvali z dobičkom.
Proizvodnja je sicer letos tudi v Jelovici nekoliko padla, čeprav sojo skušali preusmerjati v maloserijske in izventipske izdelke. Vendar ser ob blizu treh odstotkih manj zaposlenih uspeli ohraniti lanski obseg prodaje in znižati zaloge blaga, ki drugače bremeni prodajo "daj-dam". Prek lastnih poslovalnic in prodajnih predstavništev po vsej Jugoslaviji jim prodaja, razen ob rahlem zastanku aprila in maja, zelo dobro teče. V Srbiji, denimo, so v prvih treh mesecih, ko so se druga podjetja spopadala s posledicami blokade, celo najbolje prodajali. Izvoza niso povečevali, čeprav je po besedah direktorja Matjaža Cepina po njihovih izdelkih tudi v tujini dovolj povpraševanja. Razlog je preprost: nestimulativni izvoz.
Letos nameravajo v Jelovici zmanjšati število zaposlenih za pet odstotkov, in to po naravni poti, z upokojitvami in fluktuacijo delavcev, prisilo uporabljajo le v poslovalnicah, ki ne prinašajo dobička. Namesto da bi delavce odpuščali, skušajo zagotoviti za vse dovolj dela, v zameno pa direktor od njih pričakuje večjo fleksibilnost pri preusmerjanju v zahtevnejšo maloserijsko in izventipsko proizvodnjo. Časi velikih serij so namreč nezadržno mimo tudi za velika podjetja.
Čeprav montažne hiše v realizaciji Jelovice pomenijo komaj deset odstotkov, so neke vrste njihov paradni konj. Razen domačega trga in nekaj poslov v Sovjetski zvezi zdaj z njimi uspešno prodirajo tudi v Zahodno Nemčijo. Za nemški trg-so razvili poseben projekt montažne hiše, ki je doslej najkvalitetnejši izvozni izdelek in so nanj upravičeno ponosni. Računajo, da bodo v dveh letih lahko dosegli izvozno številko sto hiš na leto. kar bi jim prinašalo šest do sedem milijonov mark.
Za naprej dopolnjujejo osnovno filozofijo podjetja: preživel in razvijal se bo lahko tisti, ki bo dobro prodajal in dobil prodano blago plačano • H. Jelovčan
Vodna elektrarna na Lomščici
Septembra zagonski preizkusi
Tržič, 31. julija - Eden od dveh novih elektroenergetskih proizvodnih objektov je ob vodni elektrarni Vrhovo na Savi tudi vodna elektrarna Lomščica pri Tržiču z močjo 1,8 megavvatta. Uvrščena je v dinancira-nje iz republiških energetskih sredstev in je zgrajena že v tolikšni meri, da bodo prvi zagonski preizkusi elektrarne letošnjega septembra.
Prve zamisli o gradnji elektrarne na potoku Lomščica nad Trži-čem segajo v sedemdeseta leta. koje potok s stalnim letnim pretokom in velikim površinskim področjem postal energetsko zanimiv. Po opustitvi koncepta Lepenke in Peka, da bi izkoristili vodno energijo, je bil izdelan projekt za maksimalno izkoriščanje vodnega potenciala, investicijo pa je prevzela delovna organizacija elektro Gorenjska. Vodna elektrarna Lomščica je visokotlačna naprava s padcem 110 metrov. Od zajetja poteka 263 metrov dolg dovodni kanal do srednjega akumulacijskega bazena s prostornino 62.300 kubičnih metrov, ki je zgrajen v naravni globeli in omogoča skoraj popolno dnevno izravnavo pretokov. Zbiralnik množine vode je zahteval veliko prizadevanja projektantov, izvajalca SGP Gradbinec in drugih, še posebej zato, ker je bila uvedena prvič pri nas nova tehnologija in novi materiali za vodonepropustno oblogo - visokoaerirani beton, ki je bil predhodno testiran na poskusnem polju na Polici pri Kranju. Laboratorijske raziskave so pokazale, daje za izboljšanje mehanske karakteristik ke betona treba dodati še polipropilenska vlakna. Od akumulacije do strojnice je položen 720 metrov dolg visokotlačni jekleni cevovod. Strojnica je 30 metrov nad sotočjem Lomščice v Tržiško Bistrico, v njej pa je nameščena turbina Francis z regulacijo, ki jo je izdelal ljubljanski Litostroj in generator z močjo 1,8 megavvatta, proizvod tovarne Rade Končar Zagreb, in druga visokonapetostna oprema. Elektrarna je s srednjenapetostnimi kablovodi povezana z razdelilno transformatorsko postajo Tržič Balos, kamor bo oddajala proizvedeno energijo.
Akumulacijski bazen je bil že napolnjen z vodo in preizkušen, v delu pa je montaža nizkonapetostne električne opreme s komandno omaro, signalizacijo in zaščito, septembra pa previde vaj O zagonske preizkuse in konec leta redno obratovanje. Za dokončanje naložbe je treba zagotoviti še sredstva za izvršilno tehnično dokumentacijo in zunanjo ureditev okolice, pobočij in odvodnjavanja ter še nekaj že dokončanih, a ne plačanih gradbenih del. Vodna elektrarna Lomščica bo imela srednjo letno proizvodnjo 6.290 megavvattnih ur elektrike
Drago Papler
Petek, 3. avgusta 1990
SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO
UREJA: VILMA STANOVNIK
11. STRAN < (^®SSSJI©I22IGLAS
Car - za ljubitelje lepega
Škofja Loka, 31. julija - Preti dnevi so Ločani dobili novo zasebno trgovini' ki jf nrka; "o.L-hr Ivsem pa je v njej moč najti tisto, kar su uumucnu . u ...o^. lepa darila... pa najsi gre za čudovite steklene in keramici. . ne, vitražna ogledala ali pa umetniške slike najrazličnejših priznanih (predvsem) škofjeloških umetnikov.
Pri škofjeloškem kapucinskem mostu, ob znanem frizerskem salonu Koritnik.je Dragica Zon-tar, po poklicu sicer dipl. sociologinja, odprla trgovinico Čar. ki je pravzaprav hkrati tudi majhna galerija, na vsak način pa prava paša za oči vsem. ki radi pogledajo kaj lepega in uživajo ob tem. da prijateljem, znancem ali pa kar sebi podarijo nekaj
najrazličnejše steklene in keramične izdelke, ročno izdelane namizne lučke, vitražna ogledala, ročno izdelan nakit, prte in okrasne blazine. Prav tako je v trgovini moč kupiti razstavljene slike naših priznanih umetnikov, kijih strankam posodim tudi domov, da ugotovijo, kako se skladajo z domačim prostorom. Pri opremljanju trgovine pa nisem
i :
Posebnega. "Ze več let sem si želela, da bi se ukvarjala z nečim 'epim, z nečim, kar je povezano tudi z umetnostjo. Sprva sem načrtovala majhno galerijo, kasneje pa sem se odločila za trgovino, kjer bi Ločani lahko našli kaj posebnega, kaj posebno lepega. Stvari, ki jih prodajam v trgovini, so večinoma namenjene ZQ darila, ki jih poklanjamo ob obletnicah, rojstnih dnevih, novem letu. Tako imam v policah
pozabila tudi na najmlajše obiskovalce. V kotu trgovinice jim ponujam najrazličnejše šolske potrebščine naših priznanih in tudi tujih proizvajalcev," pravi Dragica Žontar.
Posebnost trgovine Čar pa je gotovo tudi ta. da Dragica strankam rada svetuje, darila pa tudi brezplačno aranžira in zavije. Pravi, da bo vesela tudi vseh. ki bodo prišli le na oglede. • V. Stanovnik
Ponudba na kranjski tržnici
Sončno in toplo vreme sta v zadnjem času kot nalašč za zorenje sadja in zelenjave. To nam kažejo tudi dobro založene stojnice na tržnici. Vsekakor pa s tem v skladu niso cene, ki večini pridelkov še vedno niso padle.
Tako je naprimer kilogram breskev še vedno od 15 do 18 din Tudi krompirju se cena od prejšnjega tedna ni spremenila, za kilogram drobnega bomo morali odšteti 8 din za kilogram debelega Pa še vedno 10 dinarjev. Enako ceno imajo še vedno kumare, za katerih kilogram je še vedno treba seči v žep po 20 dinarjev. Končno pa je cena padla papriki, vendar je še vedno draga, za kilogram moramo plačati od 30 do 35 dinarjev; po 30 dinarjev je tudi korenje. Še vedno ima nespremenjeno ceno solata, katere kilogram je 20 dinarjev. Ljubitelji paradižnika bodo morali za kilogram le-tega odšteti 13 din, se pravi dinar ali dva manj kot prejšnji teden. Opaziti je tudi že kakšen značilen jesenski sadež, kot so naprimer hruške, za kilogram katerih bomo odšteli od 18 do 20 din. Kot novost na tržnici seje ta teden pojavilo grozdje, cena za kilogram pa je 30 dinarjev. Pri tem je tudi dobro, da se malo sprehodimo med stojnicami in si ogledamo kvaliteto, kajti mnogokrat za enak denar ponujajo zelo lepo, lahko pa tudi že nekoliko nagnito sadje.
Cene v trgovinah so glede na tržnico zelo podobne, ponekod odstopajo za kakšen dinar, večjih razlik pa ni; opaziti je le nekaj več zelenjave. Tako naprimer lahko kupimo že ohrovt in tudi za ta čas nekoliko nenavadne pomaranče. Za razliko na tržnici ponujajo še zeljnate glave, kilogram pa je 14 dinarjev. • M.
Pohištvo še ceneje
Prodaja pohištva je zadnje mesece tako upadla, da je večina jugoslovanskih pohištvenih tovarn že precej znižalo cene svojim izdelkom. Te dni pa smo dobili tudi novico iz sarajevskega Šipama, kjer bodo kmalu začeli s tako imenovano diskontno prodajo, tako da bodo kupcem ponujali pohištvo po tovarniških cenah, v katere bo vštet minimum trgovske marže. Na ta raču bodo cene nižje še za 12,5 odstotka.
Bančne provizije
Kranj, 1. avgusta - Te dni se je v naši redakciji oglasila Kranj-Čanka, ki je zgrožena obstala pred okencem A banke (bivše Jugo-banke), kjer so ji ob dvigu dela njene težko prislužene pokojnine hoteli zaračunati 2 odstotno provizijo. Povedala je, da ima sicer knjižico Ljubljanke banke. Ko smo se pozanimali v Ljubljanski banki o provizijah, so povedali, da tudi oni že dlje časa provizije zaračunavajo, saj zanje dvigovanje denarja iz knjižic ali čekov drugih bank pomeni dodaten strošek. S provizijo pa naj bi varčevalce Usmerjali, da bančne posle opravljajo v matičnih bankah.
Z enim čekom več denarja
Od I. avgusta naprej lahko imetniki tekočih računov pri Plačevanju blaga in storitev napišejo ček za 2000 dinarjev (prej 1200 dinarjev). Najnižji možni znesek na čeku pa je 100 dinarjev (prej 50 dinarjev). Pri gotovinskem izplačilu je mogoče po novem *a en ček dobiti največ 1000 dinarjev - ali dvakrat več, kot je bilo lo dosedaj (razen v matični banki). S hranilne knjižice z vloge na vPogled, ki jo je izdala druga banka, lahko po novem brez preverjanja dvigujemo 2000 dinarjev ali 800 dinarjev več kot doslej.
Koliko je vreden dinar		
Tečajna lista z dne 31. 7. 1990		
država	devize	velja za srednji tečaj
Avstrija	100 ATS	99,4918
Nemčija	100 DEM	700,0000
Italija	100 LIT	0,9556
Švica	100 CHF	826,5999
ZDA	1 USD	11,2475
Dinar čez mejo
Kljub vrhuncu turistične sezone se na avstrijskem Koroškem minuli teden nt bistveno povečalo povpraševanje po dinarjih. Tako ostaja tečaj podoben kot prej, najbolje pa se dinar še vedno zamenja pri enotah Zveze bank - zveze slovenskih zadrug. Za našega stotaka plačajo 95 ATS, računajo pa ga 105 ATS. Tako se devize za nakupe v Avstriji še vedno splača kupovati na črni borzi ali pri naših bankah.
Večje je zanimanje za dfflerje v sosednji Italiji, kjer ponudba ne more slediti povpraševanju. Tam za naš dinar plačajo 90 do 100 lir, najboljša menjava pa je še vedno v Tržaški kreditni banki.
Črna borza
100 mark za 700 din
Črna borza v času konvertibilnega dinarja zgublja na pomenu, nihče pa ne upa napovedati, kdaj jo ponovno čakajo boljši in živahnejši časi. Tako je ponudba na črnoborzijanskem trgu trenutno pičla, še največ je povpraševanja po markah, ki jih črno-borzijanci ponujajo brez preplačila. To pa je še vedno ceneje kot na banki. Preplačila za ostale devize so I odstotek.
država	devize	dinarji	preplačilo
Avstrija	100 ATS	100,50	1 %
Nemčija	100 DEM	700	0%
Italija	100 LIT	0,96	1 %
Švica	100 CHF	831,44	1 %
ZDA	1 USD	11,50	1 %
Dolar še pada
Na svetovnih deviznih borzah vrednost dolarja še naprej pada. V ponedeljek je tako vrednost ameriške valute zdrsnila na 1,60 marke, dolar pa je cenejši tudi glede na druge valute. Po napovedih borznih posrednikov pa bo dolar še cenejši. Vzrok za nagel padec dolarja je majhna (1,2 odstotna) stopnja rasti ameriškega gospodarstva v drugem četrtletju, pa tudi pričakovanje novega znižanja ameriških obresti.
Tuje investicije v Slovenijo
V prvem polletju letošnjega leta je bilo v Sloveniji registrirano 280 novih projektov neposrednih tujih vlaganj, v katere so tuji investitorji vložili 242,9 milijona DEM. Daleč največ tujih investicij je bilo v obliki mešanih podjetij (211), sledijo pogodbena skupna vlaganja (44) in lastna tuja podjetja (25). Po vrednosti vloženega tujega kapitala še vedno daleč prevladujejo tuje investicije v obliki pogodbenega skupnega vlaganja, na katere je v prvem polletju 1990. leta odpadlo skoraj 90 odstotkov vsega vloženega tujega kapitala.
Po vodovodni material na Orehek - Pretekli petek je Orehek pri Kranju dobil že drugo zasebno trgovino: Kosovi prodajalni sanitarne keramike se je pridružila še prodajalna vodovodne opreme AQUAHIT pri Vilfanovih na Zasavski cesti 16. Tu so doma vo-dovodarji; oče Stane Vilfan je vodovodni instalater in za ta poklic je izučen tudi sin Simon, ki bo vodil trgovino. Na zalogi bodo imeli vse za napeljavo vodovoda, za centralno in sončno ogrevanje hiš, kasneje pa tudi za plinsko napeljavo. Obljubljajo, da bo tu tudi servis za Armalove pipe in za bojlerje Gorenje. Ob otvoritvi so že predstavili novost - plastične cevi za vodno napeljavo po hiši, ki bodo s hitrimi koraki nadomeščale dosedanje pocinkane cevi. Simon Vilfan se je že specializiral za polifuzijsko varjenje teh cevi. Skratka, prodaja, nasvet za vse vodne inštalacije iz prve roke in v kratkem še servis povrhu. In kako boste našli to novo trgovino? Nič lažjega, Vilfanovi so skoraj sosedje znane orehovške gostilne Rekar. Tudi rumena tabla na začetku Orehka opozarja skupaj na obe firmi. - Foto: D. Dolenc
Avtomobilski trg
Hyundayi spet pri nas
V koprski Luki so konec prejšnega tedna izkrcali 499 korejskih avtomobilov hyunday, ki jih je uvozil Slovenijales. Konec tega meseca pričakujejo novo pošiljko 1000 avtomobilov, kasneje pa do konca leta še vsak mesec vsaj toliko. Zanimanje za te korejske avtomobile je pri nas veliko, v Luki Koper pa se pripravljajo, da bodo dobili prvi terminal za pretovarjanje avtomobilov. K terminalu sodi tudi celoten servis pred prevzemom avtomobilov.
Dražja vozila iz Crvene zastave
Kupci vozil iz Crvene zastave morajo zadnje dni za vplačila odšteti več denarja kot prejšnji teden. Tovarniška cena avtomobilov se sicer ni povečala, vendar so se prejšnji popusti (med 9,8 in 18,1 odstotka) zmanjšali. Po novem bodo namreč popusti le od 2 do 13,5 odstotka. Za najcenejši jugo 45 s tovarniško ceno 52.000 dinarjev bo ob 5 odstotnem popustu treba odšteti 49.400 dinarjev (prej je bil popust 12,6 odstotka) Takšen (5 odstoten) popust pa velja tudi za vse druge modele jugo. Za zastavo 101, 128 in 126 PGL odobravajo 6 odstotkov popusta (prej 14,5 odstotka), za Lade pa 5 do 13,6 odstotka, odvisno od modela.
Kljub nekaterim obetom do konca leta v Zastavi vozil še ne bodo prodajali na kredit, potekajo pa pogovori z bankami, zavarovalnicami in tujimi partnerji, da bi to omogočili prihodnje leto.
Zastava je letos prodala 95.000 vozil domačim in 12.700 tujim kupcem. Več kot 10.00 kupcev, ki so vozila že vplačali, pa nanje še čaka. • V. S.
Kje je ceneje
Izdelava fotografij
Na počitnice pogosto vzamemo s seboj fotoaparat in z njim zabeležimo najprijetnejše trenutke, ki se jih radi spominjamo. Tako imajo te dni precej dela tudi tisti, ki skrbijo za razvijanje filmov in izdelovanje fotografij. Nekatere izmed njih smo vprašali po cenah razvijanja barvnih in črnobelih filmov ter cenah fotografij. Seveda pa je cena odvisna tudi od tega, kako hitro so fotografije izdelane (večina jih izdelujejo že v enem dnevu).
	raz. barvnega filma	raz v. črno-bel filma	barvna fotografija	črno-beia fotografija
Kokra — Globus Kranj	17,00 din	15,50 din	4,00 din	3,20 din
Foto Boni Kranj	20,00 din	20,00 din	3,90 din	3,90 din
Urančič Cerklje na Gorenjskem	20,00 din	10.00 din	3,50 din	2,00 din
Foto Aki Škofja Loka	18,00 din	16,00 din	4,50 din	3,50 din
Šturm Škofja Loka	18,00 din	16,00 din	4,00 din	4,00 din
Delničarji imajo že dobiček
Ljubljana, 27. julija - Poslovni sistem Mercator, d. d., je prva delniška družba pri nas, ki je na podlagi sklepa skupščine delničarjev, delničarjem akontirala izplačilo dobička.
Skupščina Poslovnega sistema Mercator, ki ga sestavlja 71 podjetij (delniških družb, družb z omejeno odgovornostjo in kmetijskih zadrug), je na 4. zasedanju sprejela sklep, da se dobiček, ugotovljen v poslovanju krovnega podjetja v prvem polletju, izplača delničarjem v obliki akontacij na donos vloženega kapitala. Čeprav izplačilo dividend med letom ni običajno, se je skupščina za to potezo odločila zaradi ugodnega poslovanja. Donosnost - 43 odstotna letna stopnja donosnosti vloženega kapitala in akontirano izplačilo manifestirata notranjo trdnost Poslovnega sistema Mercator. Skupno bo delničarjem za prvo polletje izplačano nekaj čez 10 milijonov dinarjev.
Nižji prometni davek za pijače
Beograd, 1. avgusta - Na zadnji seji zveznega izvršnega sveta so znižali stopnje prometnega davka za alkoholne in brezalkoholne pijače. Doslej je gostinstvo plačevalo 10 do 80 odstotkov davka, z novim odlokom pa seje najvišja davčna stopnja za alkoholne pijače znižala na 58 odstotkov. Najmanjši davek je treba plačati za vino (7,6 odstotka), davek za pivo znaša 35 odstotkov, za mineralno vodo in brezalkoholne pijače pa je davek 15 odstotkov. V prodaji na drobno v trgovini znaša prometni davek za alkoholne in brezalkoholne pijače od 20 do 163 odstotkov. Nov odlok bo omogočil, da bo skoraj 250 milijonov dinarjev ostalo v žepih gostov, če bodo seveda gostinci temu primerno pocenili pijačo.
Cene prenočišč ob morju
Za tiste, ki se zadnje dneve odločate, kam na morje, naj zapišemo, da je po podatkih Turistično informativnega centra in Avto moto zveze Jugoslavije najcenejše prenočevanje v Črni Gori, natančneje v Ulcinju, kjer je za spanje v zasebni sobi treba odšteti 42 do 70 dinarjev (za noč na eno osebo). Prenočišče na ma-karski rivieri stane od 60 do 100 dinarjev (odvisno od kategorije sobe), v Hercegnovem pa je za spanje v dvoposteljni sobi treba odšteti 105 dinarjev na noč. Podobne so cene v Igalu in Budvi, ki sta trenutno dobro obiskana in je prosto sobo težje najti. Za prenočišče v dvoposteljni sobi v Poreču je potrebno odšteti 103 dinarje, v Puli 110 dinarjev, v Rovinju 130, najvišje pa so cene v Piranu in Portorožu, kjer spanje stane od 247 do 277 dinarjev.
SPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Visok jubilej Češke koče
Ponos jezerskih planincev
Jezersko, 31. julija - Planinsko društvo Jezersko vzorno skrbi za Češko kočo na Spodnjih Ravneh. Da je ta postojanka dočakala 90-letni jubilej v svojem prvotnem izgledu, gre zasluga marljivemu članstvu. O njegovem delu in bližnjem prazniku govori predsednik PD Jezersko Luka Karničar.
»Planinsko društvo Jezersko ima 367 članov,« razlaga mladi Karničar, »kar pomeni, da je vsak drugi Jezerjan njegov član. Tako je največje društvo v kraju, ki povezuje ljubitelje planinstva že 43 let. Mladi se zbirajo v pionirski skupini in mladinskem odseku, kjer namenjamo največ pozornosti planinski vzgoji in izobraževanju. Markacisti vzdržujejo več kot 60 kilometrov poti, nekaj članov pa skrbi za varstvo narave. V alpinističnem odseku se združuje 17 članov, imamo pa tudi reševalno skupino z 9 člani in 3 pripravniki. Glavna naloga gospodarskega odbora je upravljanje planinskih objektov, Češke koče in tovorne žičnice k tej postojanki. Obiskovalci naše koče so poleg smučarjev, ki tja do poletja uživajo na ledeniku pod Skuto, številni planinci, ki se vzpenjajo na okoliške vrhove, predvsem Kočno, Grintavce in Skuto, pa hodijo h koči na Ledinah in naprej.«
Jezerski planinci se neradi hvalijo, a vendar je treba poudariti, da vsako leto veliko postorijo s prostovoljnim delom. Pred nedavnim so zamenjali vlečno jeklenico na tovorni žičnici, ker jo je poškodovala strela. Lani so prenovili streho na Češki koči, ki terja veliko vzdrževanja zaradi spoštljivih let in teženj po ohranjanju prvobitnosti.
»To je edina koča pri nas, ki je od postavitve do danes ohranila svoje ime in obliko,« ugotavlja sogovornik in nadaljuje: »Tudi zato je praznovanje 90-let niče koče za društvo pomemben dogodek. V nedeljo pričakujemo številne obiskovalce, med njimi tudi ugledne domače goste in delegacijo češke planinske organizacije. Vztrajnejši bodo vozila pustili na parkirišču ob smučarski vlečnici pri Makeku, od koder je do koče 2 uri zmerne hoje. Drugi se lahko zapeljejo do spodnje postaje tovorne žičnice in se vzpnejo do koče v uri in četrt.«
Pa še to! Pot do Češke koče je zavarovana, na njej pa bodo dežurali gorski reševalci. Previdnost vseeno ne bo odveč, ravno tako tudi primerna planinska oprema. Lakoto in žejo bodo obiskovalci lahko potešili v koči in zunaj, kjer bodo stregli gamsov golaž in potico ter točili domače vino in češko pivo. Zlasti pri slednjem ne gre pozabiti na zmernost' • S. Saje
Plavalni maraton na Bledu
Bled, 1. avgusta - Letos je na sporedu že dvanajsta akcija "Brazde vzdržljivosti", ki jo pripravlja RTV in Zavarovalnica Triglav. Za udeleženci akcije je že več maratonov, to nedeljo, 5. avgusta, pa bo plavalni maraton na Bledu. Organizacijski odbor akcije sporoča vsem udeležencem, da bo start 12. maratona iz Zake ob 10. uri. Avtobusi bodo prav tako kot lani vozili v Zako s križišča pred hotelom "Park". Prvi bo odpeljal ob 9.15, drugi pa ob 9.30. Prijave za start bodo sprejemali od osme ure zjutraj dalje pod hotelom Park v bližini cilja. • V. S.
Nogometni klub LTH
Boj za slovensko consko ligo
Škofja Loka, 1. avgusta - Nogometaši škofjeloškega kluba LTH se bodo ta in naslednji teden borili za vstop in igranje v slovenski conski ligi, kamor so se s prvim mestom na Gorenjskem že uvrstili nogometaši Save. Ekipa NK LTH je bila druga, zato jo te dni čakajo kvalifikacije. V kvalifikacijah poleg Ločanov igrajo še ekipe Ilirije iz Ljubljane, Dragonje Košta Bona iz Kopra in ekipa Vodic. Prvo tekmo Ločani igrajo to nedeljo, 5. avgusta, v Dragonji, povratna tekma pa bo v sredo, 8. avgusta, ob 18. uri na igrišču v Piištalu v Škofji Loki. Boljša ekipa se uvrsti v drugo kolo, ko bo igrala z zmagovalcem tekem med Ilirijo in Vodicami.
Kot je povedal vodja ekipe NK LTH Janez Krajnik, je v prestopnem roku ekipo zapustil vratar, okrepili pa so se s tremi novimi igralci: Bogdanom Stanonikom iz svetoduškega Poleta, Bojanom Pintarjem iz Alplesa in Denisom Vučetovičem, ki se je vrnil iz Ilirije nazaj k ekipi NK LTH. # V. Stanovnik
Nogometni turnir v Komendi
Čeprav letošnje praznovanje krajevnega praznika v Komendi ni bila osrednja prireditev, je Športno društvo, ne glede na to obletnico, tako kot že 18 let zaporedoma tudi letos pripravilo vrsto športnih tekmovanj v tenisu, šahu, nogometu ter povabilo tudi najboljše jugoslovanske smučarje - skakalce na prijateljsko nogometno tekmo. O teh prireditvah bomo javnost še seznanili. Na nogometnem turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Pionirji: Komenda : Stol Virtus 4:1, Radomlje : Kamnik 3:2, za 3. mesto: Kamnik : Stol Virtus 2:2, po 11 metrovkah zmagal Kamnik, za 1. mesto: Komenda : Radomlje 1:1, po enajstmetrovkah zmagala ekipa Radomelj.
Na turnirju se je za eno leto poslovil zelo uspešen trener pionirjev Drago Zinič, ki je z nioštvom pionirjev NK Komenda osvojil v ljubljanski nogometni ligi dve prvi mesti ter eno drugo mesto. Za njegovo uspešno delo se mu vodstvo in igralci NK Komenda iskreno zahvaljujemo.
Poleg pionirskega turnirja, tekme veteranov Komende ter tekme članov državne smučarske reprezentance s člani Komende je bil 23. junija 1990 tudi članski nogometni turnir. Rezultati: Stol Virtus : Radomlje 0:3, Komenda : Kamnik 1:2, za 3. mesto Komenda : Stol Virtus J :2, za 1. mesto Kamnik : Radomlje 1:0.
Tako je bila zmagovalka ekipa Kamnika, ki je ta pokal osvojila že večkrat.
J. K.
Barbara Mulej dvakrat srebrna na evropskem prvenstvu za mladince
Rešila čast naših teniških upov
R.   BITENCjVodcpivJevi 3. ttOOO KRANJ
star.: Trjtarjev f; t,     '.ei.: W1
OKVIRJI SLIKE OGLEDALA :a stranie: 10-15, 16-li, ob »otjotrt »prto
Kranj, 1. avgusta - Članica Tk Triglav iz Kranja Barbara Mulej je na evropskem teniškem prvenstvu za mladince in mladinke do 18 in do 16 let starosti v Zagrebu rešila čast jugoslovanskih teniških upov. Še ne šestnajstletna Kranjčanka, rojena 29. maja 1974, je v kategoriji mladink do šestnajst let bila dvakrat v finalu. Med posameznicami je bila druga in druga je bila tudi v dvojicah skupaj z Zagrebčanko Majo Murić. Kje so torej ostali upi jugoslovanskega mladinskega tenisa?
Kakšni so tvoji vtisi o doslej odigrani letošnji teniški sezoni?
»Dve drugi mesti na evropskem mladinskem prvenstvu v Zagrebu je zame enak uspeh kot tri zmage na močnih mednarodnih turnirjih z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Vmes pa je še državni naslov v kategoriji mladink do osemnajst let. V Zagrebu sem prav iz teh turnirjev prišla že utrujena. V prvem kolu sem bila prosta. V tej moji kategoriji do šestnajst let je igralo štiriinšestdeset igralk. V drugem kolu sem premagala Zagrebčanko Zsoldoso-
vo, v tretjem Bolgarko Pekano-vo, v četrtem Čehoslovakinjo Kroupovo, v polfinalu s 6:3, 6:4 Nizozemko Kaustranovo in v finalu sem nato izgubila s 6:4 in 7:6 z Romunko Spirleo. V igri dvojic pa sem skupaj z Mu-ričevo v finalu izgubila z dvojico SZ Ignjatijevo ter Suchovo s 7:6, 6:4. Z Majo Muričevo sem prvič igrala v dvojicah.«
Kakšni so začetki tvoje teniške kariere?
»V sedmem letu starosti me je oče Janez, ki je še sedaj moj trener, naučil prvih veščin teniške igre. Sicer pa smo teniška družina. Vsi igramo tenis, oče, mami Mira in brat Boštjan. Zato se ni treba čuditi, da sem se posvetila tenisu. Jeseni pa me drugi letnik kranjske kla-^Rne gimnazije. V pionirski, mladinski do šestnajst in do osemnajst let imam po en državni naslov in dvanajst republiških v kategorijah starosti do 12, 14, 16 in 18 let.
Leta 1988 sem igrala na evropskem pionirskem prvenstvu v Lizboni, kjer sem v finalnem boju v kategoriji do štirinajst let izgubila s Čehoslovakinjo Malejevo s 6:3, 6:4. Po tem
Cl anica mednarodne alpinistične odprave
Everest je velik izziv
Kranj, 31. julija - Med 15 udeleženci alpinistične odprave, ki jo organizirata SPD iz Trsta in PZS v počastitev 10-letnice delovne skupnosti Alpe - Jadran, je tudi kranjska plezalka Marija Štrem-felj. Skupaj z možem Andrejem, ki je že stal na Everestu, se bo skušala povzpeti na najvišjo goro sveta. To je za slehernega alpinista, ocenjuje Marija, največja želja in izziv.
Ali lahko za uvod zaupate bralcem Gorenjskega glasa nekaj osebnih podatkov in značilnosti svoje alpinistične poti?
»Stara sem 33 let, sem mati 9-letne Katarine in 6-letnega Anžeta, zaposlena pa sem v kranjski gimnaziji, kjer učim biologijo. Že 15 let se bolj ali manj, odvisno od razmer, ukvarjam z alpinizmom. Kot članica AO Kranj sem sodelovala na več odpravah; leta 1979 sem se v Andih povzpela na 5947 m visoki Alpamavo in 6050 m visoki Kitarahu, leta 1982 sem se udeležila 1. ženske jugoslovanske odprave in stala na vrhu 7495 m visokega Pik Komunizma, vzpon na 8047 m visoki Broad Peak leta 1986 pa je bil moj prvi in edini osemtisočak doslej. Med številnimi alpinističnimi vzponi naj omenim le Walkerjev steber v Grandes Jorasses. Zadnja 3 leta se kar uspešno ukvarjam s prostim plezanjem, sicer pa je alpinizem in hoja v naravo način življenja vse naše družine.«
Kakšen cilj se vam zdi glede na dosedanje izkušnje Mt. Everest?
»Everest je najvišja točka na svetu, zato si zagotovo vsak alpinist želi stati na njej, če se mu za to ponudi priložnost. Vesela sem, da lahko sodelujem v mednarodni odpravi, katere član je tudi moj mož Andrej. On je že stal na Everestovem vrhu, izjemen izziv pa je, da bi se nanj povzpela oba. Na osemtisočaku sem se dobro počutila, zato želim preizkusiti svoje sposobnosti še nekaj višje; pri tem gre bolj za obvladovanje višine kot za tehniko plezanja, saj je Ameriška smer med manj zahtevnimi na Everestu.«
Kaj pa mislite o prečenju Everest - Lhotse?
»Sama bom vesela, če mi bo uspel vzpon na Everest. Glede na kakovost ekipe ne dvomim v dosego tega cilja. Če bo vreme ugodno, pa bi tisti, ki se bodo po vzponu na Everest čutili najbolj sposobni, lahko prečili tudi na Lhotse. Ker prečenja na taki višini še ni bilo, bi bil to seveda izjemen podvig in uspeh hkrati.«
Pomeni to, da ste edina članica na odpravi, plus ali minus? »Že v odpravi na Broad Peak sem bila edina ženska, pa ni bilo težav. Sedaj bo nekoliko drugače le zaradi mednarodne sestave ekipe. Kdo stopi na vrh, vedno odloča samo to, da je pravi človek ob pravem času na pravem mestu, ne glede, ali je moški ali ženska. Zame bo velika psihična opora Andrej, s katerim sva že preizkušena naveza.«
Kako ste pripravljeni za dosego zahtevnega cilja?
»Iz Andrejevega pripovedovanja in proučevanja literature sem si ustvarila sliko o mogočnosti gore. Zato se že od decembra redno pripravljava na skupnih treningih. Razen teka na bližnje vrhove vsak dan pomeni to tudi veliko plezanja, od prostih vzponov v kratkih stenah do tur v naših Alpah. Počutim se dobro pripravljeno, zavedam pa se, da bo potrebno za uspeh garanje vse ekipe.«
Za Štremfljeve bo to torej mala družinska odprava. Pomeni to več skrbi?
»Že treningi so zahtevali veliko usklajevanja med družinskimi in poklicnimi obveznostmi. Pred odhodom je treba pripraviti vse potrebno za otroka, ki bosta doma pri starih starših. Ločitev od otrok je dodatno psihično breme. Le-to se zmanjša ob odhodu proti cilju, ko so vse misli usmerjene v delo odprave in njen uspeh. Po vzponu in odhodu odprave iz baznega tabora se pojavi domotožje, da bi hotel kar takoj k svojim.« • Besedilo in slika: Stojan Saje
drugem mestu v Lizboni sem nato nastopila na največjem pionirskem svetovnem turnirju Orange Bovve v Miami Beachu. To je tak turnir, kot je za moške in ženske Wimbledon. Tam sem bila tretja. Zmagala pa sem na skoraj enakem turnirju v Nevv Yorku. Lani sem bila že mladinka in zmagala sem na turneji Jadranske riviere (10.000 dolarjev), ki se igra na Bolu, v Šibeniku, Malem Lošinju, Rabcu in Supetaru. Dobila sem turnir na Bolu in v Šibeniku in prvič tako prišla v računalniško žensko svetovno lestvico.
V letošnji sezoni sem dobila močan turnir (100.000 dolarjev) v Milanu, nato turnir v Su-biacu (blizu Rima), vmes pa državni naslov in nato turnir v Schvvazachu (Avstrija). Turnir v Avstriji, kjer sem v finalu premagala reprezentantko Avstrije Armingovo s 7:5 in 6:3, me je uvrstil na svetovni ženski računalniški lestvici pod tristo točk.«
Oče Janez. Kako naprej?
»V letošnjem letu bi Barbara morala odigrati še pet profesionalnih turnirjev, boljših in težjih, kot je turnir Jadranske riviere. Težava je v tem, da so ti turnirji daleč. V Evropi sta samo dva. Ostali so na Japonskem in Avstraliji. (Brez močnega sponzorja Barbara teh turnirjev ne bo videla - op. pis-
ca) Za letošnjo sezono je to vse in decembra se začne nov ciklus priprav za sezono 1991 -Trenirali bomo v teniški dvorani Tip-top v Mengšu. Za Barbarine uspehe gre zahvala so-tekmovalcem TK Triglava, Adrii-Airways in še posebno teniški dvorani Tip-top v Mengšu, ki nam bo letos že tretje leto omogočila brezplačen zimski trening,« pravi Janez Mulej.
Za vse uspehe Barbari in vsej družini še enkrat iskrene čestitke.
Dušan Humer Foto: Jurij Cigler
Kolesarska dirka
Stari vrh 90
Škofja Loka, 1. avgusta - Kolesarski klub Janez Peternel iz Škofje Loke organizira to soboto, 4. avgusta, kolesarsko dirko "Stari vrh 90". Stari dirke bo ob 16. uri na Mestnem trgu v Škofi i Loki. Od tam
bo zaprta vožnja do Poljan, nato pa gorska dirka do Prevala, kjer je tudi cilj tekmovanja. Kolesarji bodo vozili po ceslnoprometnih predpisih, skladno s pravilnikom KZJ. Vsak tekmovalec s startom potrdi, da tekmuje na lastno odgovornost in da se strinja z določili razpisa. Organizator ne odgovarja za morebitne posledice in škodo, ki bi jo tekmovalci povzročili sebi. sotekmovalcem ali drugim osebam. Star-tnina znaša 50 dinarjev, tekmovalci pa se lahko prijavijo v soboto, 4. avgusta, do 15.30 ure na štarlem mestu. Nastopili bodo v kategorijah: R, Rl, R2. ženske A. B, veterani A, B, C, D, E. Pritožbe sprejemajo organizatorji najkasneje 10 minul po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj.
Organizatorji opozarjajo, da so na tekmi obvezne zaščitne čelade, in da bo tekmovanje v vsakem vremenu. Pridržujejo si tudi pravico spremembe razpisa, kar javijo najkasneje eno uro pred startom. Kolesarji / licenco lahko vozijo izven konkurence. • V. S.
v w
Šahovski turnir v Sobcu
Lesce, I. avgusta - Šahovsko društvo Murka Lesce organizira mednarodni moštveni šahovski turnir v počastitev praznika občine Radovljica in krajevnega praznika Lese. Turnir se bo začel to nedeljo, 5. avgusta, ob 10. uri, v moški in ženski konkurenci.
Turnirja se lahko udeležijo vsa prijavljena moštva, ki bodo razporejena v skupine po igralni moči igralcev. Zamudniki bodo dožre-bani. Moštvo sestavljajo štirje igralci in dve igralki, prijave pa spreje; ma sodnik do pričetka tekmovanja. Najbolje se uvrsti moštvo, ki osvoji največ meč točk (2. 1. 0). V primeru enakega števila točk S0 kriteriji za boljšo uvrstitev: večje število točk posameznih partij, medsebojni izidi in žreb. Najboljši bodo prejeli prehodna pokala v obeh konkurencah. pripravljeni pa so tudi pokali za tri najboljša moštva v vseh skupinah. Vsako moštvo rrfora ob nastopu imeti dve brezhibni šahovski uri. Igralo se bo po hitropoteznem pravilniku FIDE, tako da ima vsak igralec ali igralka pel minut časa za razmišljanje za celo parlijo. Odločitve glavnega sodnika so dokončne. Pristopnina za moško ekipo je 100 din, za ženske pa 50 din ter se plača organizatorju v gotovini ob prijavi. V primeru slabega vremena bo zagotovljen pokrit igralni prostor. • V. S.
Odprto prvenstvo Tržiča
Tržič - Teniški klub Tržič bo v sodelovanju z Odborom za telesno kulturo in pod pokroviteljstvom Skupščine občine Tržič pripravil v počastitev občinskega praznika odprto prvenstvo Tržiča v tenisu za rekreativce. Tekmovanje bo na teniških igriščih v Krizah, pričelo pa so bo v soboto, 4. avgusta, ob 8. uri, ko bo izvedeno tudi žrebanje-Prijave sprejemajo po telefonu 50-776 ali do začetka žrebanja, prijavnimi pa je 100 dinarjev. Tekmovalni kategoriji sta absolutni, tako S moški kot ženski konkurenci, nastopijo pa lahko le starejši od 15 let.
Janez Kikel
Nočni skoki na Gorenji Savi
Kranj -. Ob zaključku prireditev v počastitev občinskega praznika Kranja - I. avgusta, bo v novem smučarskem skakalnem centru na Gorenji Savi tradicionalno mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na 65-m skakalnici pokriti s plastiko. Tudi letos bo nočno tekmovanje, in sicer v soboto, 4. avgusta, ob 20.30 uri. Organizator SK Triglav je povabil skakalce iz štirih držav, ki bodo tekmovali za 19 pokal Kranja in 9. memorial Francija Thalerja. Prvič bodo tekmoval' tudi kombinalorci. ki bodo imeli naslednji dan ob 9. uri še tek na rol-kah na asfaltni stezi na Kokrici. Jože Javornik
petek, 3. avgusta 1990
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
13. stran (Mmmm^GaLAS
Z ozirom na vsesplošno jugoslovansko prakso, da domala vsak mesec ali dva sprejemamo neka dopolnila k dopolnilom ' dopolnil, amandmaje k amandmajem amandmajev, spremem-i be k spremembam sprememb, skratka repke k repkom nekih repkov, predlagam čisto majhen repek k poslovniku slovenske skupščine. Namreč: predsedniki vseh treh zborov skupščine i naj bi do nadaljnjega prejemali dodatek za otežkočeno delo. Tisti dodatek, ki ga prejemajo tisti delavci v težki industriji, ki delajo v hrupu, ropotu, dimu in z zdravju nevarnimi kemikalijami.
Zakaj?
Zato, ker je zdaj že jasno, da se strankarske strasti v skup-i ščini ne kanijo umiriti in da je in da bosta prav tu permanent-no ogenj in dim, hrup in ropot, kar je zdravju jako škodljivo. A ne le to: dodatek bi si zaslužili tudi kot krotitelji otročje emo-I tivnih poslanskih izbruhov. Šolski primer z zadnje skupščine sta Vikica in Vitek.
Liberalka Vika in obrtniški liberalec Vitomir sedita prav toliko vsaksebi, da Vitomir lahko prav lepo vidi - če se nagne malo naprej - kako Vika glasuje. Na kateri »knof« pritisne ta je-zljiva in neugnana opozicijska soseda. Pa je bilo Vikici zadnjič I tega zijanja v njene »knofe« dovolj. Odkorakala je za govorniški °der in izjavila, da ji je špijoniranja od gospoda Vitomirja do-' volj! Nakar je šel za oder še Vitek, oponesel predsedniku zbora, i da ga je zadnjič vrgel ven, Viki pa sporočil, da on v nobenem pri-
TEMA TEDNA
ŠPECKAHLA
meru ne špijonira, ampak da je videl, da na svoje knofe ni pritisnila, NI PA MOGEL videti, če ni morda pritisnila na sosedove!
Vsaka »tršica« v vsaki osnovni šoli ve, kako v takih vsakdanjih primerih reagirati. Sleherna »tršica« bi rekla: najprej oba v kot in klečat in mama naj pride v šolo, sošolci pa bi se po pouku na globoko in široko drli: špeckahla! Če še kar naprej in naprej ne bi bilo miru, bi tršica napravila konec špijoni-ranju, posegla po svojih nespornih kompetencah in brez besed špijona - presedla!
Tako preprosto bi bilo v šoli, a skupščina se vse doslej ni štela za prvi razred osnovne šole, lepo vas prosim!
Tega, da se v naši skupščini lahko pojavijo tudi vse adoles-centne dileme prvega razreda osnovne šole, se je najmanj zavedal sam predsednik zbora, ki SPLOH NI reagiral na tozadevne špi-jonske insinuacije. Mislim celo, da se je rahlo posmihal, kar je bilo ob pomembnosti materije za obe stranki psihološko nevzgoj-
no, za publikum pa nevzdržno. A zdaj vidite, kako bi bilo dobro, da bi se konzultiral s tovarišicami v šolah in kako bi bilo koristno, da bi ga z dodatkom stimulirali za kakšne vzgojno - pedagoške prijeme nad našimi slavnimi poslanci?
V konkretnem primeru bi se morala stvar tam in takoj brezkompromisno razčistiti. Stranki v sporu kdo špijonira in kdo tam pritiska bi se moralo zaslišati in verjemite mi, da bi bil rezultat 0 : 0. Navsezadnje Vitku ni treba buljiti v materiale, če se je snov že doma naučil in lahko svobodno gleda PO KOMERKOLI ŽE HOČE. Tudi po Vikici, saj smo svobodna dežela, kaneda? Vikica pa tudi lahko pritiska na vse knofe, kakor se ji zdi in zahoče. Tudi po sosedovih, če so prosti. Če pa jo kdo rad gleda - no ja, to pa res ne more biti špijonstvo.
Se spomnim, da so se raznorazni otroški »speci« porodili prav iz medsebojnih simpatij, ljubosumja zaljubljenih in nikakor ne iz hudobije in sovraštva. V takem kontekstu je možno obravnavati tudi spor Vikica - Vitek. Kaj zato, če sta si ideološko tako narazen, kot je Zemlja od Marsa!
Če bi nas kdo vprašal za svet, kako konkretno ukrepati, potem pod prvič ne ostane drugega kot poskus sprave. Pobotanje na vseh koncih in krajih je danes modno. Skupaj v klop! Če pa bo Vitek še naprej poreden, ga bo Vika jezno vlekla za rokav, obr-cala in oščipala, da bo joj.
Za Vikico se ne bojim. A kdo bo šival Vitku srajčico? • D. Sedej
Na Bledu se pripravljajo na kmečko ohcet
Letošnji par sta Karinka in Aleš
Bled, 1. avgusta - To nedeljo se bo s predstavitvijo para začelo prvo dejanje tradicionalne turistično - etnografske prirediteve "Blejske kmečke ohceti". Na njej se bosta letos poročila Karinka Soklič in Aleš Nagode z Jesenic.
J
Čeprav Karinka in Aleš nista pravi kmečki par, saj Aleš kot elektrotehnik dela pri Elektro Žirovnica, Karinka pa pri Ljubljanski banki na Plavžu, dobro poznata kmečko delo in tudi ohcetne običaje. Karinka je namreč z igralsko skupino že sodelovala pri blejski kmečki ohceti. Ko sta se odločala, kdaj in kako se bosta poročila, sojo hecali.. češ zakaj se ne bi na blejski ohceti. Prijavila sta se in te dni se že pripravljata na odločilno dejanje. "Sprva kar nisva verjela, da bova res letošnji par, sedaj pa že potekajo vse priprave. Nič posebno nisva vznemirjena, saj dobro poznava običaje ob ohceti in sva tudi pripravljena na vse to," pravi Karinka.
Dve leti je, odkar sta se Karinka in Aleš spoznala. Kot prava Jeseničana sta šla na drsanje. Pred dvorano je Karinka nesrečna spoznala, da je zaklenila ključe v avto. Takrat je prišel mimo Aleš, se prijazno ponudil, da ji pomaga... in te dni se pripravljata na odločilni "da". Kot pravi Aleš, se v prostem času najraje potaplja in hodi v hribe, rad pa tudi jadra. Karinka je bolj praktična, najraje namreč plete in šiva, pa seveda z Alešem hodi v hribe.
"Kakšnih posebnih načrtov po poroki nimava. Trenutno živiva pri Karinkinih starših in zidava pri nas. Seveda pa načrtujeva povečanje družine, najmanj tri ali pa še več otrok," smeje se zaključi pogovor ženin Aleš. • V. Stanovnik
/O   ljubljanska banka
GORENJCi FORMULt^^^R
IHRANKA
S1.8.1990 VELJAJO NOVI MEJNI ZNESKI
TEKOČI RAČUNI:
t minimalni znesek, na katerega lahko glasi ček, je 100,00 din
• maksimalni znesek za gotovinsko izplačilo (PTT, SDK, druge banke) je 1.000,00 din
• maksimalni znesek za brezgotovinsko plačilo je 2.000,00 din
• maksimalni znesek za gotovinsko izplačilo varčevalcem LB v vseh enotah LB v Sloveniji je 2.500,00 din
HRANILNE VLOGE:
t maksimalni znesek za izplačilo brez primerjave stanja iz imenskih vpoglednih vlog je 2.000,00 din
2.000,00
Komunali kontejnerja ni mar - Pod cerkvijo na Koroški Beli je kar nekaj dni stal tale kontejner, ki je tako poln. da bolj ne more biti. Okoliški prebivalci zatorej morajo odlagati odpadke kar poleg njega. Odpadki se v velikih kupih kopičijo, tako da slika postaja že kar grozljiva.
Zaradi zapletov okoli kontejnerjev na tem delu Koroške Bele, je razumljivo, daje na tem mestu odpadkov veliko več. A komunala, ki prebivalcem obljublja in obljublja, da bo storila vse, kar je v njihovi moči, je zatajila. Vsaj odpadke bi morali redneje odvažati, če že vedo, da na ta kontejner »gravitira« več vaščanov. Vzamemo na znanje, daje zaradi turistične sezone verjetno veliko dela v turističnih krajih - tudi za komunalce. Ne moremo pa se sprijazniti s tem, da bi zaradi tega nastajali taki kupi v neturi-stičnih naseljih, kjer vaščani sami kupujejo kontejnerje, plačujejo komunalne storitve. Foto: D. S.
CVEK
Aeroflot je najslabši
Po neki anketi je absolutno najslabša letalska potovalna agencija na svetu sovjetski Aeroflot. Rezultati so katastrofalni: ne zagotavljajo varnosti, osebje je neljubeznivo, hrana obupna, zamude običajne, avionu so po dneve in dneve na letališčih, ker jim primanjkuje goriva. Na listi najslabših so še: kuvajtska, indonezijska, nigerijska, pakistanska in ban-gladeška.
Vlak namesto hotel ske sobe
Ljubezenski pari v Moskvi in Leningradu ne smejo skupaj v hotelske sobe - zaradi puritanskih predpisov, ki ne dovoljujejo, da sobo najame »mešani par«. Zato so se sovjetski ljubezenski pari znašli tako, da vzamejo kabino na vlaku od Leningrada do Moskve, na vlaku, ki ga že imenujejo »vlak ljubezni«. Po besedah nekega koristnika takega vlaka je to edini način, da so ljubimci lahko vso noč sami...
- *
Takole je sosed na zemljišče naložil hlode, staro opeko in skopal jamo, da najemnik ne bi mogel urediti zemljišča v parkirišče.: Foto: D. S.
Sosedski spori
Najemnik ne more do svojega zemljišča
Gorje, 2. julija - Drago Štefe je v Vintgarju odprl pizzerijo in sklenil s krajevno skupnostjo najemno pogodbo za ureditev parkirišča na divjem smetišču, ki pa si ga na vsak način lasti njegov sosed.
Pred tremi leti je zasebnik Drago Stefe kupil staro, razpadajočo hišo v Vintgarju in jo temeljito obnovil. Odprl je lepo zasebno gostišče Pizzerio Vint-gar, a se pred nakupom hiše pozanimal, ali bo ob cesti in na križišču, ki vodi s ceste proti Vintgarju do njegove hiše, lahko okoli 200 kvadratnih metrov površine uredil kot parkirišče.
»Drugače stavbe niti kupil ne bi, saj mi je kot staremu gostilničarju jasno, da brez ustreznega parkirnega prostora nobeno gostišče ne more rentabilno poslovati,« pravi Drago Štefe.
»Zataknilo se je pa pri tem, čigavo je zemljišče, ki leži ob križišču. Moj sosed namreč trdi, da ga že petdeset let neovirano uporablja in ne pusti, da bi se uredilo skromno parkirišče. Ni veliko zemljišča, na njem bi lahko parkirala le dva avtobusa.
Zato sem si preskrbe! vse dokumente. V rokah imam potrdilo skupščine občine Radovljica, da je bilo zemljišče last kmetijsko zemljiške skupnosti, ki ga je dala v upravljanje kmetijski zadrugi Bled. Označeno je kot divje smetišče na odcepu ceste. Krajevna skupnost Gorje je soglašala in smo podpisali najem-
- Strah od.
Neki Britanec seje obrnil na psihiatra, da bi mu pomagal, ker se strašno boji, da ne bi padel z zemeljskega planeta... Po nekaterih podatkih psihiatrov je na otoku okoli 9 milijonov prebivalcev, ki se bojijo raznoraznih nesmislov. Ko je bil lani v Veliki Britaniji močan veter, so se strokovnjaki srečevali s pravo epidemijo raznoraznih fobij od vetra. Opazili so, da se vedno več Britancev boji, da ne bi postali »divji vozniki«, da ne bi izgubili kontrole nad vozilom...
no pogodbo, da lahko vzamem ta košček zemlje v najem. A to še ni bilo dovolj, ko sem želel urediti parkirni prostor. Moral sem po gradbeno dovoljenje, da bi mi obrtno gradbeno podjetje Bled uredili prostor: februarja sem jim za dela plačal 4.000 dinarjev.
Nič ni pomagalo: sosed je na križišče navozil hlode, skopal jame in navozil še staro opeko. Zdaj me je TOŽIL za motenje posesti in zadeva je na sodišču.«
Drago Štefe, ki ima v veljavni najemni pogodbi celo to zapisano, da ima PREDKUPNO PRAVICO do zemljišča, se zdaj upravičeno sprašuje, zakaj sosed že zdavnaj prej ni kupil zemljišča, saj bi ga kot mejaš nedvomno lahko. Ve se, kdo je lastnik zemljišča, Štefe ima dokumente v rokah, a vendarle na noben način ne more prepričati soseda, da zemljišče ni njegovo in da bi končno na njem z vso zakonito pravico uredil majhno parkirišče.
Ko si ogledamo to zemljišče, bi bil spor seveda komičen, če ne bi bil za lastnika zasebnega gostišča že kar tragičen. Sosed je skopal jamo, navozil staro opeko, hlode pa zložil tako, da celo naključni popotnik opazi, da mora pri teh hlodih iti za nenavadno zadevo. Najdajši moli ravno toliko na cesto, da ovira vsak avtomobil, ki bi utegnil zaviti h gostilni.
Hiše tod okoli so lepo urejene, z lepimi vrtovi, le na tem zemljišču ob cesti je še vedno tako, kot bi bilo divje odlagališče. Mimo hodijo številni turisti, že zato ni prav, da je vse razmetano.
V tej družbi si nadvse prizadevamo, da bi tudi v gostinstvu dobili čimveč zdrave konkurence in spodbujamo zasebne pobude. Mar bo Štefetova gostilna »žrtev« čisto navadnega sosedskega nagajanja? • D. Sedej
Gorenjska banka d. d., Kranj
d©K®SMESGLAS   14. STRAN
PISMA
Petek, 3. avgusta 1990
ODMEVI
Stanislavu Klepu in uredništvu Gorenjskega glasa
Pod tem naslovom mi je medobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko, potem ko mi je izrekel vrsto žaljivk, naslovil nekaj vprašanj, od katerih je samo eno umestno in se tiče mojega pogovora z novinarjem gospodom Cvetom Zaplotnikom, ki je bil objavljen v Glasu. 13. julija, pod naslovom »Narodno izdajstvo je nekaj izmišljenega«. Na druga v zvezi z ravnanjem nadškofa Rozmana med vojno in izjavami predsia vniko v okupatorskih oblasti o domobranstvu ne bom odgovarjal, ker izhajajo iz trditev borčevske organizacije in ne iz mojih. Zato si naj kar sama nanje odgovori in naj tega ne zahteva od mene. sam pa sem vedno pripravljen odgovoriti na vprašanja, ki zadevajo moje teze. Ker ne vem. kdo je za tem prispevkom - nihče sestavka ni podpisal - si ga dovoljujem primerjati z neko gospo iz Ljubljane, ki me pokliče po telefonu, izreče žaljivko in slušalko odloži.
Iz poniževamih besed na moje ime. pa sodim, da so pismo sestavili in podpisali člani borčevske organizacije, ki niso navadni člani, marveč izbranci z dolgoletnim partijskim stažem, ki se čutijo z mojimi prispevki prizadete, saj načenjam vprašanja, ki so za mnoge hudo neprijetna. Moja domneva izhaja iz poročila republiškega odbora ZB, da je komaj 10 odstotkov članov ZB hkrati tudi članov ZKS oziroma ZKS - SDP. Ker so vrhovi ZB bili hkrati tudi vrhovi Partije in države, ker je simbioza med njimi tako močna, teh vrhov sploh ni bilo mogoče vse do nedavna med seboj ločiti - upravičeno domnevam, da so v borčevski organizaciji, ki me bolj žali kot kritizira, tudi nekateri člani, ki v zvezi s poboji domobrancev in drugih protikomunistov nimajo povsem čiste vesti. V to sem prepričan zato, ker vem. da borčevske organizacije vodijo pretežno najstarejši borci z najdaljšim partijskim stažem in da so v vodstvih borčevskih organizacij izbranci iz tistih 10 odstotkov prejšnje KPS, ki so prej v Partiji in državi imeli najvišje položaje in ki utegnejo biti tudi soodgovorni za vojna in povojna hudodelstva. Poudarjam, da sem prepričan, da je tudi znaten odstotek od omenjenih 10 odstotkov članov Partije in starih borcev na visokih položajih bilo lakih, ki so se pokazali kot ljudje in niso soglašali s poboji nedolžnih ljudi. Mojim kritikom dajem v vednost, da je nekaj takih tudi v naši skupini, ki se zbira ob Lipi sprave, ki jo vedno znova in znova napadajo zagovorniki nasilja, ne samo z besedami, marveč tudi z dejanji.
Toda protikomunistov in domobrancev med vojno in po vojni in drugih nedolžnih ljudi niso pobijali Marsovci. Povelje za to je dalo vodstvo Partije, kruta dejanja pa so opravljali po večini mladi ljudje pod vodstvom oficirjev, vojaki ter OZN A. Da so to delali partizani, ni nobenega dvoma, seveda zopet za take naloge izbrani in po ukazih ljudi iz partizanskega vodstva. Iz vodstva Partije, ki je bilo hkrati partizansko vodstvo. Ogromna večina partizanov, preprostih borcev in zlasti tistih z nižjimi člani, za ta huda dejanja sploh ni vedela. Za to niso vedeli tudi mnogi višji častniki partizanske vojske.
Velika večina nekdanjih borcev obsoja množične poboje nedolžnih ljudi. Ne obsojajo pa teh dejanj tisti, ki se čutijo zanje soodgovorne. Zagovornike pobojev pa bi bilo najti tudi v vrhovih borčevske organizacije. Manj v sedanji kot v prejšnji. Seveda pobojev nedolžnih ljudi tudi ti ne zagovarjajo več javno, marveč govorijo o teh le kot o »napakah«. Medobčinski svet ZZB Nov za Gorenjsko očitno ne obsoja teh pobojev. Iz razloga, ker je tudi na Gorenjskem mnogo grobišč, kjer so zasute žrtve neo-
mejene Moči? Ta grobišča še niso zaznamovana. Pa bodo.
Postavljeno vprašanje, kaj je narodno izdajstvo, skriva za seboj opravičilo za poboje. Žig narodnega izdajstva je Komunistična partija Slovenije prilepila vsakomur, ki ji je nasprotoval, tudi tistim, ki so se hoteli upreti okupatorju izven partizanske organizacije, kar nedvomno izhaja iz Slovenskega poročevalca z dne 31. 1. 1942. V svojem prispevku sem trdil, da domobranci niso bili narodni izdajalci, saj je šlo za del slovenskega naroda, ki je nasprotoval komunizmu. Borčevska organizacija, ki napada moje poglede in ocene, se sklicuje na spravno mašo in izjavo predsednika republike, ne pove pa, da je borčevska organizacija bojkotirala slovesnost. Toda nečesa se borčevske organizacije, od občinskih do republiške, ter dediči prejšnje Partije (in tudi Demos!), skrbno in dosledno izogibajo. O tem nočejo in nočejo razpravljati. To pa je slovito povelje prvega človeka KPS Edvarda Kardelja z dne 1. 10. 1942 takratnemu poveljniku slovenskih partizanskih čet Ivanu Mačku - Matiji, v katerem med drugim piše: »Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce i. t. d. ter zlasti kulake in kulaške sinove.« Ko sem spoznal, da je povelje pisal lastnoročno Edvard Kardelj, se je v meni podrlo tisto najlepše o veličini NOB in partizanstvu. To povelje je pošastno in razkriva prave cilje Partije: absolutno in večno oblast za vsako ceno. Vsebinska interpretacija bi mogla razumnika pripeljati do spoznanja, da je to povelje najhujša oblika narodnega izdajstva še zlasti zato, ker se je to povelje na veliko izpolnjevalo, ne samo v vojni, marveč tudi še dolgo časa po njej. Številna grobišča, ki se vedno znova in znova odkriva, so neovrgljiv dokaz za to.
Borčevske organizacije se ne potegujejo za spravo. Njim je ohranjanje mita prva zapoved, resnica drugotnega pomena. Do sebe in do nedavne preteklosti so skrajno nekritične in so še vedno sposobne z vso silo, jezo in sovraštvom napasti tistega, ki na zlo pokaže, zelo prizanesljive pa so do tistih, ki so zlo počeli. Borčevska organizacija nima razloga napadati skupine, ki ji pripadam, saj ta v bistvu brani čast ogromne večine partizanov, ki so jo hudo oskrunili nekdanji partijski voditelji. Želim, da bi vsi borci proučili predlog Deklaracije o narodni spravi, ki smo ga prebrali 15. junija pri Lipi sprave, da bi do njega mogli zavzeti svoje stališče, ki utegne biti drugačno od vsevednega Medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko.
Se vedno - tovariški pozdrav!
Stanislav K lep
Zasebna firma v družbenem
podjetju
V zvezi s člankom, objavljenim v Gorenjskem glasu z naslovom »Zasebna firma v družbenem podjetju«, ki ga je napisala tov. H. Jelovčan, pošiljamo vašemu časopisu naslednje besedilo s prošnjo, da ga objavite v prvi naslednji številki, to je v torek, 31. 7. 1990. na isti strani, kot je bil objavljen članek, zoper katerega vlagamo demanti z naslednjo vsebino:
Prizadete pravne osebe demontirajo vse dejanske navedbe, objavljene v Gorenjskem glasu dne -27. julija 1990, navedene v članku »Zasebna firma v družbenem podjetju«, z nadnaslovom »Kazenska ovadba proti vodilnim v holdingu Iskra Telekom«. Samo kot primer neresničnih trditev: navedba, da je predmet poslovanja zasebne firme identičen opisu del in nalog njenih treh ustanoviteljev, ni resničen. Taka trditev ne more biti resnična že na semantični ravni in je absurdna. Dalje je absurdna trditev, da se iz prometa skozi firmo vidi. da so izstavljali račune
za delo. opravljeno v rednem delovnem času. To se iz prometa firme nikakor ne more videti, to je ena izmed mnogih trditev, ki predstavljajo policijsko napako. Če držijo trditve novinarja, da je kazenska ovadba naperjena zoper direktorja, ker je dovolil poslovanje skozi neko firmo, potem to kaže na totalno ignoranco in neznanje tistega, ki je ovadbo sestavil. Prav tako trditev, da so kriminalisti ugotovili, da je lastnik zasebnega podjetja plačal svoji ženi neki račun, če je resnična, predstavlja dokaz, da se policija ukvarja s stvarjo, ki nikakor ni v njeni domeni, ker to sploh ne more biti dejanje, ki bi bilo kaznivo. Zaključek članka z odstavkom o dokazu nemoralnosti in trditvijo, da so v kapitalističnem holdingu vodilni tudi lastniki kapitala, je absurden, pisanje o nemoralnosti bo obravnavano kot kršitev etične norme novinarja, s trditvijo, da so v kapitalističnem holdingu vodilni lastniki kapitala pa novinar brije norca iz bralcev časopisa.
V celotni zadevi sistematičnega slabega pisanja, očrnjevanja korporacije Telekom, ki ga lansi-rajo nekatere odgovorne osebe v kranjski policiji, ob pomoči real-socialistično usmerjenih novinarjev, predvsem pa nekaterih posameznikov iz vodstva zavožene bivše Iskre Telematike, stoji v ozadju boljševističen konstrukt vnaprej preprečiti in razdreti vsakršno potrebno, legalno in legitimno dinamiko gospodarske preobrazbe te družbe in njegovih ekonomskih subjektov, z izmišljanjem kaznivih dejanj, z dejstvom, da je iz uradnih prostorov skrivnostno spolzel povzetek kazenske ovadbe, pa predelan izšel v novinarskem članku izpod peresa bivšega predsedniškega kandidata, ki je očitno nasedel eni policijskih frakcij.
Celotna semantika zadeve kaže na kršitve etičnih norm in kodeksa novinarskega poročanja, krši se domneva nedolžnosti in vse kaže na storjeno naklepno kaznivo dejanje načrtnega povzročanja škode na ugledu in imenu velike firme, ki v svojem še socialističnem gospodarskem okolju dobro posluje. Prizadeti pravni osebi pričakujeta, da bo huda policijska napaka utegnila bili odkrita v procesu obravnave naročenega članka Vinka Vasle-ta pred Častnim razsodiščem društva novinarjev.
Res pa je, da je v primeru, o katerem piše novinarka, zasebno podjetje s sodelvci, ki ne izvirajo iz taborske lokacije, s svojimi strokovnimi potezami prihranilo družbenemu podjetju okrog 30 MIO DEM družbenega kapitala. To, da so kranjska UNZ in sredstva obveščanja že do danes pravnim in fizičnim osebam, omenjenim v navedenem članku, povzročili škodo mogoče prav v takšnem rangu, pa bomo v skladu s svojimi strokovnimi zmož-nosimi poskušali dokazati pred pristojnimi institucijami. Iskra Telekom Kranj Vernar consulting Kranj
Odgovor na članek
»Vaške
opravljivke«
Na članek Staneta Bošljanči-ča O svojem nastopu v republiški skupščini se oglašam šele sedaj, ker sem imel vmes bolj pomembne opravke. Vendar tudi, ko sem se odločil za pisanje, ni bilo lahko začeli. Vaš »esej« je namreč kot kak bav-bav: znotraj votel, okoli ga pa nič ni.
Primerjava med Bretschnei-derjem in mano je morda duhovita, obstaja pa neka bistvena razlika med Švejkovim junakom in menoj. Celo ob ponovnem branju Haškovega romana namreč nisem zasledil, da bi policaj Bretschneider kadarkoli polemiziral z opozicijo ali da bi podvrgel svoje trditve parlamentarni presoji.
Temu načinu dela se reče javnost delovanja in za tak način sem se odločil mnogo pred najino prvo polemiko v časopisju.
Vaše cenjeno pisanje pa se pojavlja v vse krajših intervalih, zlasti od časa, ko je začel sloven-
ski politični monolit pokati. In bolj, ko se ruši. bolj ste »vešči« pisanja.
Javnost delovanja razumem predvsem kot korektiv, kot varovalko, ki posamezniku preprečuje, da bi postal nesramen, zagrenjen, sovražen. Javen, odprt način dela skušam ohraniti tudi na delovnem mestu sekretarja za notranje zadeve. Med mnogimi, ki so doslej obiskali mojo pisarno na občini, ste bili tudi vi. Morda z ne prevelikim uspehom, pa vendarle. In priznati morate, da sem nosil srajco s kratkimi rokavi in si na manšete nisem mogel nič zlega zabeležiti.
Pa šalo na stran. O g. Čujovi-ču. kandidatu za sodnika, sem govoril v skupščini. Po izrecnem sklepu skupščine sem svoj nastop pisno argumentiral pri Sodnem svetu Republike Slovenije, ki predlog kandidatov za sodnike tudi oblikuje. Gre za kvalificirano razpravo, ki v vmesnih fazah ni primerna za časopisne debate. Bojim pa se, da g. Čujovič ni bil pretirano vesel ravno vaše podpore. Pred nedavnim časom ste namreč s svojo bolestno vnemo enemu od kandidatov na volitvah storili vse prej kot uslugo in je (morda tudi zaradi tega) zgrešil zastavljeni cilj.
Ob koncu pa, g. Boštjančič. vam želim povedati, da vas razumem. Angleško govoreči del sveta ima za naše sedanje obnašanje pomenljiv izraz, ki bi se po naše glasil, da »vidite rdeče«, Srbi pa bi rekli, da vam je »pao mrak na oči«.
Pa brez zamere!
Andrej Šter
Stanetu Boštjančiču!
Želim vam reči, da vaše izrazoslovje, ki ga uporabljale v pismih bralcev, ni primerno ne za vas ne za vaše nasprotnike. Izražajte se človeško do soljudi. Kakor imate vi svoj jaz in ponos, tako ga imajo tudi vaši nasprotniki. Poglejte, študirani ste, opravljali ste in še opravljate ugledne dolžnosti. Ste član ŽKS - SDP, zato vaše besedičenje ni v skladu s stopnjo vaše kulture, inteligentnosti. Svetujem vam, vedite se človeško in dostojno do soljudi. Pokažite, da sta vaša kultura in inteligentnost na ravni vaše izobrazbe in položaja in da sle komunist z vsemi vrlinami. Le tako vas bodo ljudje cenili, ne glede na politično pripadnost.
Prav je, če javno poveste in opozorite na stvari, za katere menite da niso v skladu z vašim mišljenjem. Ste pa tudi izvoljeni kot delegat v Skupščini občine Kranj. Kot tak imate vse možnosti, da vložile interpelacije na dejanja, ki se dogajajo v Republiški skupščini, imate pa tudi možnost, da to zahtevate od poslancev svoje stranke. Prav je tudi, da se pretresajo kandidati za delo v sodstvu na raznih ravneh. Mislim, da smo prišli v obdobje, ko lahko pričakujemo, da sodniki ne bojo izdajali sodbe »v imenu ljudstva« in po priporočilih družbenopolitičnih skupnosti (sedaj strank), kot se je delalo, ali na primer Dahavski procesi, ampak samo na podlagi spisa, strokovne obdelave in zakova.
Prosim vas, ne vtikajte in ne vmešavajte nas volilcev v to, ker imamo lahko mi drugačno mišljenje. Volilci vašega mišljenja pa lako niso volili ne enega ne drugega, zalo jim tudi nista dolžna odgovarjati za svoje početje. Sicer bodo pa prihodnje volitve pokazale, ali sta ravnala v skladu z njihovimi pričakovanji ali ne.
Žal ne morem mimo tistega dela vaše izjave, v kateri pravite, »da je A. Šler hudoben, je to njegova zasebna stvar in stvar tistih reveže v. ki bodisi z njim živijo ali pa so mu podrejeni«. Vpletanje teh je višek vašega neprimernega izražanja in žaljenja. Kaj imajo opraviti s tem njegovi domači ali uslužbenci TNZ, katerega načelnik je? Uslužbenci na TNZ so sedaj isti, kol so bili. pred volitvami. Sam jih poznam že veliko let in vam lahko pred javnostjo zagotovim, da jim gre vsaka čast in da imate vi do njih zelo, zelo zmotno mišljenje. Nič
drugega, samo dobri znanci smo.
Lep pozdrav vam, vaši družini ter očetu vaše žene Črtomirju Zorcu. Njemu kličem še na veliko let življenja. Poboljšajte se!
Jože Dolhar
žal gredo pa možnosti v drugo smer, kot si vi želite. Ne kaže drugega kot prespati, pretuhtati in ponovno začeti snovati no> načrt, če pač ne bo takrat ob nastanku zopet zastarel. Žal je takt*.
Brdo
K prispevku Andreja Babica, objavljenem v Gorenjsem glasu o razvoju Brda, bi rad povedal tole:
To, da se o Brdu veliko piše in govori, je lahko samo dobro znamenje. Dokler ljudje govorijo o neki stvari, pomeni, da je za njih zanimiva, ko pa nehajo, gre v pozabo. Brdo je res nam vsem preveč na očeh in kot pravite, da je bilo potrošeno ogromno sredstev, seveda ne po volji davkoplačevalcev, ampak z nekega "principa", imamo kot sovlagatelji tudi pravico reči kako besedo. Takrat so nam rekli, da bo Tito prišel na Brdo, to je, delali so vse pod njegovo krinko, čeprav so vedeli, da je zaradi let že odhajajoči in da je to v glavnem za njih. Brdo je bila republika za sebe. Vse. kar so delali, so se z občinskimi možmi pogovarjali in dogovarjali po partijski liniji, okoličani so bili pa brezpravna bitja. Vzemimo samo odvzem gozdov in obdelovalnih površin. To se je ravno tako dogajalo, kot če bi vam nekdo ogradil stanovanjsko hišo, potem pa rekel, sedaj boste lahko hodili iz hiše in v hišo takrat, ko vam bom jaz dopustil. Kot lastnik hiše ste pa morali čakati ure. da ste lahko šli skoz vrata. Ali pa odvzem potoka Belca: mlin, ki je bil na vodni pogon, je nenadoma obstal, ker so na Brdu preusmerili potok v svoje ribnike. Toliko za uvod, ker pravite, da je Brdo mogoče spremeniti v turistično zanimiv kompleks, le če ostane kot celota.
Lepo je, da se za to zavzemate, samo žal je Brdo umetno in nasilno znesena tvorba. Kar poglejmo, grad. pristava, hlevi, prva dva ribnika, veliko gozdov in travnikov, je bilo do vojne last kneza Pavla Karadjordjeviča. On je sicer umrl, ima pa sina Aleksandra. Zemlja, kjer so hipodrom in konjski hlevi, je*po vojni ali nacionalizirana ali zaplenjena. Ostali ribniki (devet), razen prvih dveh. so v glavnem na zemlji kmetov.
Glede na to bi bil vaš predlog sprejemljiv za razmere pred volitvami. Danes je pa to nemogoče izvedljivo, glede na to, da imajo danes možnost vsi, ki jim je bilo na kakršenkoli način odvzeto zemljišče ali imetje, tega zahtevati nazaj. 90 odstotkov kmetov je že podpisalo peticijo, s katero zahtevajo nazaj odvzele gozdove. Lastniki, katerim je bilo zaplenjeno ali nacionalizirano zemljišče, bodo tO vsekakor tudi storili. Ne ve se še za dediče kneza Pavla. Kaj potem Brdu ostane? Brdo ne več, hotel Kokra, vrtnarija, cesta do hotela Kokra in del objektov gospodarskih poslopij za hotelom. Sicer pa ali se Brdo danes sploh še lahko imenuje Brdo, glede na to. da je grad Brdo, po katerem nosi ime oddan v najem za dobo 99 let za simbolično najemnino, v pravniškem žargonu povedano oddan v trajno uporabo gospodarstvu. Ali ni škandal, da se kulturni in zgodovinski objekt oddaja v take namene.
Če danes upravljalci Brda pravijo, da bi šli v sodelovanje s tujim partnerjem z 51 odstotkov glede na ves kompleks, ki je še v njihovi sestavi, sovlagatelj pa z 49 odstotkov, zato da hi bila še vedno odločujoča beseda domačega sovlagatelja. Kaj pa potem, če izgubi lastništvo nad vsemi pripojenimi zemljišči in stavbami in mu mogoče ostane delež le 20 ali 30 odstotkov.
Brdo si bo moralo najprej uredili lastništvo in šele. potem ko bo videlo, s kakšnim premoženjem razpolaga, bo lahko iskalo partnerja in z njim sklepalo pogodbe o sovlaganju.
Ko je že govora o Brdu, bi tukaj posredoval stališče občine Kranj v Zadevi Brda. • J. Dolhar
Vem, da ste se vi vedno zavzemali za razvoj turizma na Brdu,
Odgovor na članek "Brdo" (Gorenjski glas, 13. 7.1990)
Pisec omenjenega članka, gospod Andrej Babic, meni, da sta moji izjavi v članku o KS Bela o razvoju turizma in o zavzemanju na vrnitev odvzetih zemljišč, ki tvorijo kompleks Brdo v popolnem nasprotju. Mislim, da temu ni tako, zato bi rad nekatere stvari pojasnil:
V razgovoru o razvoju K S BELA sem govoril tudi o razvoju turizma v krajevni skupnosti, zo kar imamo gotovo lepe možnosti, ne pa o razvoju turizma no širšem območju, kamor sodi tudi Brdo: za vrnitev odvzetih zemljišč pa se ne zavzemam iz prin-cipa, kol meni gospod Babic. p&c pa zato, ker je bila z odvzetjetit zemljišč storjena krivica tudi lastnikom zemljišč iz naše krajevne skupnosti.
Gozdovi so bili odvzeti podlagi revolucionarne zakonodaje, služili pa naj bi "posebnih namenom". Kmetom je bilf obljubljeno, da bodo gozdove še vedno lahko uporabljali, po pO" stavitvi ograje pa je bil uvedel tak varnostni režim, da je bilo izkoriščanje gozdov praktično nemogoče. Tudi na ta način so izvajali psihološki pritisk na lastnike gozdov, da so pristajali n& menjalne in kupoprodajne pogodbe. Skušajte se postaviti * kožo katerega izmed kmetov, ki mu je gozd glavni vir dohodka mu tega vzamejo ter ponudijo parcelo daleč od domačije. p?e' majhno denarno nadomestilo-ali pa še tega ne.
Mislim, da potem ne bi rekli' da gre za "princip".
Ker je bilo v članku veliko 1°' pisanega o velikih načrtih tufl? stičnega razvoja, ki bi jih uresfh' \ čevali s sodvlaganjem ameriškega partnerja, pa mi dovolile, do dodam svoje mnenje o tem.
Strinjam se. da je na Brdu treba razvijati visok turizem, ki bo prinesel ekonomske učinke-saj je skrajni čas, da se tudi Brdo postavi na lastne noge in razbremeni republiški proračun.
Pri načrtovanju novih kapacitet pa je star treba gledati celovito, realno in se ne zaletavati. "I Nedeljskem dnevniku sem pfe'. bral, da bi se naj začelo gradi1' 1. julija (letnica res9da ni naV? de na), če se bo le slovenska vlada strinjala s tem. Sprašujem se-kaj naj bi se začelo gradili in podlagi česa. Vsekakor bo trt'ba pripraviti ustrezno investicijsko-tehnično dokumentacijo z vscriU' soglasji vred, kot to velja za vst ostale investicije. Tudi na ta nd' čin je treba odpreti Brdo, da bodo zanj veljali enaki zakoni kof za druge. Tudi zato je pred gradnjo treba razčistiti lastniš^'0 sporno odvzetih parcel. Ne viV/"" razlogov, zakaj bivšim lastniko^ ne bi vrnili gozdov, ki se lahko vrnejo, potem pa bi se investitv z lastniki dogovoril o načiH** souporabe in o ustrezni odškod' nini. Bivšim lastnikom, kater* zemljišča so že toliko preurC)*' na. da vračilo lastništva ni tnO" žno. pa je treba dati pošteno od' škodnino. Obstoječa ograja Z"1 ob pametnem dogovoru lah^0 ostane.
Za vračilo parcel se zavte' mam tudi zato. ker razlogi. & radi katerih so bila zemljišč odvzeta (posebni pomen), ne obstajajo več in zato. ker se
lahko
pojavijo ludi zahteve po vraču1' bivšim lastnikom tistih parcel * so bile dodeljene v zamenjavo & odvzela zemljišča v območju &r da.
Iz navedenega upam, da / razvidno, da se tudi vračilo zet"' Ijišč prejšnjim lastnikom in r<& voj turizma na Brdu ob patrf nem dogovarjanju ne izključuj ta. Seveda pa bo treba vell% strpnosti in dobre volje z ob* strani.
Predsednik sveta KS Bela in legal v zboru K S SO Kr*"' Franc Bi*F
Petek, 3. avgusta 1990
PISMA, OGLASI
15. STRAN (g©K®&SME1IGLAS
PREJELI SMO
S kom »koketira« Socialistična stranka Slovenije
Razmišljanje dr. Vojana Rusa v sobotni prilogi časopisa Delo o pomenu ustanovnega kongresa Socialistične stranke Slovenije pri »presoji najbolj kočljivih političnih razpotij« me je spomnilo na prispevek Janka Stuška. objavljenega 29. 6. 1990 v časopisu Glas.
V^ dolgem prispevku Janko Stušek pojasnjuje cilje in smisel prenove Zveze komunistov Slovenije, hkrati pa nekje v sredini članka mimogrede širši javnosti »predstavi« politične stranke, ki so na minulih volitvah dobile sedeže v republiški skupščini. Seveda ta predstavitev vsem strankam pritisne pečat nedorečenosti, nekaterim necelovitosti, socialistom pa pomanjkanja izrazite profilacije. Baje socialisti tudi koketiramo z nekakšnim levim krilom krščanskih demokra-l°v. Spogledovanje je nasploh dvoumna zadeva. Le kaj je avtor članka s tem hotel dopovedati bralcem ? Če gre za željo po sodelovanju npr. s krščanskimi socialisti, potem vse lepo in prav. Prav nespodobno pa bi bilo tako namigovanje razumeti kot vpogled občinskega partijskega Junkcionarja v strategijo sklepanja koalicij socialistične stranke. Torej socialisti naj bi bili stranka interesov v sferi socialne potrošnje, torej stranka ljudi, ki Pričakujejo in terjajo obilo socialnih pravic, ne zanima pa jih ustvarjanje pogojev za realizacijo teh pravic. Prepričan sem, da Janko Stušek te trditve ni preveril ali dodobra premislil , ker bi bila sicer zlonamerna. Poglejmo zaradi ljubega miru in objektivnega informiranja bralcev nekaj ciljev socialistov, ki so bili verificirani na že omenjenem kongresi* v mesecu juniju. Med pomembnejšimi programskimi izhodišči socialistične stranke je go'spodarski razvoj Slovenije, ki Pa ga pogojujemo z energetskimi m surovinskimi zmožnostmi Slovenije in s prilagajanjem zahtevam delitve dela v zahodni Evro-Pf Hkrati predlagamo prometno ln in komunikacijsko integracijo republike, zahtevamo vzpostavi-,€v ekološkega ravnovesja in op-tlnialen razvoj znanosti, tehnike ln tehnologije. Seveda pa ne mislimo na način, ki ga poznamo tz Preteklosti, prisegati na »revolucionarne« spremembe ali pa nePremišljeno popuščati neolibe-ralnim predlogom (zahtevam) Pfi načrtovanju razvoja družbe.
tem smislu se zavzemamo za Policentrični razvoj, zaščito socialne varnosti državljanov in racionalno družbeno nadgradnjo, 2' bo naravnana humanistično, 1 bo prijazna ter dostopna za Vse ljudi. Skratka, socialno drža-v° kot praktični cilj stranke ne Povezujemo z ideološkimi pred-s°dki,, ki naj bi nam pomagali P^razdeljevati presežno vrednost in kapital zaradi ozkih, dnevnopolitičnih interesov. Podiramo hitrejši, podjetniški in trto naravnan razvoj Slovenije, endar ne po vzoru iz obdobja likalnega kapitalizma, ne brez konkretnih in trdnih socialnih Pfogramov in zagotovil za zado-^Ijevanje socialnih potreb ljudi.
tov ~ato tudi ne podcenjujemo n^varnosti, ki se lahko skrivaju v *Pfm sprejemanju pogojev za *ljučitev v integracijske procese Vhodne   Evrope.   Trdimo, da Ve'ja vijanje večstrankarskega Političnega sistema ne sme vzpo-«vir/ že znane odnose revanšizma in mržnje med ljudmi. Trdi-ltl°- da mora razvoj tržnega go-spodarst va in uveljavljanje trga ,° sploh spremljati racionalna l°rektira države, ki bo prepreči-Q stihijo in učinkovito blažila c'ialne pretrese. Trdimo, da poceni
drugi ob vnemi pri prenovi družbene ureditve pozabili na zakonitosti spontanega (liberalnega) razvoja, ki v perspektivi ožijo državljanske, politične in socialne pravice večine zaradi ohranjanja . privilegijev manjšine. Izkušnje najbolj razvitih zahodnoevropskih držav parlamentarne demokracije, kjer so prav socialistične in socialdemokratske stranke morale in znale doseči ravnovesje med interesi »kapitala« in interesi ljudi, so nam vsem znane. Torej socialisti na Slovenskem ne »koketiramo« samo z levičarji med krščanskimi demokrati...
Brane Grohar
Še pomnimo, tovariši!
Za začetek naj priznam, da nisem izobraženka. Imam pač skromno srednjo šolo, za študij na kranjski Sorboni na Cesti Staneta Žagarja pa žal nisem imela časa ne moči, ker moram na delovnem mestu res delati, v prostem času pa se posvečam družini. V Gorenjskem glasu sem dne 27. 7. 1990 prebrala članek tovariša S. B. z naslovom BOG JE MRTEV. MARX JE MRTEV, PA TUDI JAZ SE SLABO POČUTIM. Žal zaradi že prej omenjene pičle izobrazbe iz članka nisem mogla izluščiti, s katero od treh trditev se tovariš S. B. strinja ali pa tudi ne. namreč da Boga ni, da je Marxova filozofija že na smetišču zgodovine, ali da se tovariš že slabo počuti. Če drži to zadnje, da se slabo počuti, potem je to velika škoda za naš narod, kolikor ga je PO OSVOBODITVI še uspelo preživeti. Omenjeni tovariš bi ob trdnem zdravju lahko postal eden velikih vizionarjev rodov, ki prihajajo. Že sedaj, ko nam nova vlada zaradi več ali manj zvezanih rok ni pokazala še ničesar, nam namreč pod vodstvom DEMOSA napoveduje temno prihodnost z dehtečimi lipami, alpskimi kvinteti, pojočimi slovenskimi fanti pod okni deklet in s številnimi družinami. V zameno pa nam spoštovani razumnik ponuja dodobra preizkušeno svetlo sedanjost in sicer: povsod dehteče spredaj ukrivljene opanke, po mestih čustveno ubrano orientalsko glasbo, pojoče slovenske fante v vagonih, ki se vozijo na jug in ne nazadnje družine, ki imajo kar po enega celega otroka, ki gre zgodaj zjutraj s solzami veselja v očeh, v dežju in snegu • v vrtec.
potrjevanje nacionalne ntitete tudi vzpostavitev »la-
ne, samostojne in suverene de-^°kratične države, v kateri vla-Qyo načela socialne privlačno-Torej. Socialisti ne mislimo Pregledati ali zanemariti »sfere stvarjanja«, bojimo pa se, da bi
Prepričana sem, da se demokratični del slovenskega naroda strinja z zaključno mislijo v članku, ki je odslej ne bo moč zaslediti nikjer več: »Dragi bralec, ne pusti se prekrstiti DEMOSU! Mi hočemo še naprej nebesa, kjer si Bog TI - ČLOVEK!
Kaja Lupin Partizanska cesta 73 a Kranj
Ohoho, mladi Pazlar!
Ja mladi Pazlar, kam ste pa zašli? Da pa Vam ne bo treba iskati slavistov ali pomočnikov pri mlatenju "svamaštva", ugo-~ varjam, lahko tudi pri odvetniku, če iščete svoje ime. Osebno Vas nisem imenovala, vsaj upam si trditi tako. Škoda, da Vam šole niso pripomogle k večjemu uspehu inovatorstva pri poklicu...! Vidi se, da iščete svojo eksistenco ne samo pri Demosu, ampak še preko časopisov. Veliko lepše pa bi bilo, če bi urejali kakšno šolsko glasilo, ker znate slovensko, saj ga imajo še vaške šole, samo sredi mesta ga ni.
Name se pa cerkev ne bo podrla, ker me ščiti zelo premožen starejši gospod.
Metka Košir
PTT podjetje Kranj LAŽE
Že leta 1983 so prosilci KS Duplje dobili odgovore, da ni prav nobene možnosti za pridobitev novega telefonskega priključka. Prav žal mije, da nisem vodil spiska vseh, ki jim je PTT podjetje Kranj zgradilo telefonski priključek po tem letu. Spisek bi bil kar dolg.
Že sam dogovor med KS Duplje in PTT podjetjem Kranj opozarja na nezaupanje krajanov Dupelj do PTT podjetja. In sedaj se PTT podjetje Kranj zgovarja na KS Duplje, češ saj je vendar krajevna skupnost dala soglasje. Zagotavljam vam, da KS Duplje želi in lahko da pismeno soglasje za izgradnjo telefonskih priključkov vsem zainteresiranim v KS Duplje.
V članku »Vedno te izjeme« sem poprosil za javno objavo pravilnika, po katerem delijo telefonske priključke, pa se mi v odgovoru opravičujejo za spremembo izhodiščne cene, v pogodbi končne cene enostavno ni.
Ponovno prosim PTT podjetje Kranj, da objavi akt, po katerem dodetuje telefonske priključke prosilcem.
Menim, da je priključitev telefona krajanu (?) Dupelj, pa če-
prav je uslužbenec protokolarnega objekta Brdo, v času, ko več kot sto občanov zbira denarna sredstva za 500 žilni kabel od ATC Naklo do Dupelj in nato napeljave priključkov IZZIVALNO in javnemu podjetju PTT občine Kranj NEVREDNO dejanje.
Še vedno pričakujem odgovor na članek »vedno te izjeme«.
Tadej Markič
Ločani zaupajmo
gorenjski
bolnišnici
Po nasvetu dr. A. Koširja sem se odločila za operacijo žolčnih kamnov v Splošni bolnišnici na Jesenicah.
Obrnila sem se na Ločana dr. J. Novosela, ki mije svetoval, da operacijo, če je le mogoče preložim na jesenske dni. ker so sedaj pač letni dopusti in imajo v obnovi dve nadstropji, t. j. okoli 60 ležišč. Zaradi napadov sem morala v bolnišnico 16. 7. Po temeljitih predpripravah sem bila operirana 19. 7. in odpuščena iz bolnišnice 24. 7. 1990.
Kljub veliki odsotnosti zdravstvenih delavcev in utesnjenosti po sobah /5-6 pacientov/, je delo potekalo brezhibno in prav vsi so se trudili, da smo se bolniki počutili najbolje. V spominu sta mi ostali dve krhki medicinski
Uf Import Exporf, d.o.o, Tržič Koroška 26, 64 290 Tržič tel 064 50348 fax 064 52^079
|l Mini Markel
Trg svobode 18, 64290 Tržič fel.:064 52-378
OB OBČINSKEM PRAZNIKU VAM ISKRENO ČESTITAMO
Mi smo pa Tržičani, prav veseli mo ljudje, v žilah teče rdeča kri, ki jo vince poživi...
DO IMPEKS - VIDEO - AUDIO - HI
Fl - TV MINI MARKET vam nudi iz svojega pestrega uvoznega programa AUDIO VIDEO TEHNIKO svetovno priznanih proizvajalcev:
BTV GOLD STAR 51 cm — 6.500,00 din
BTV SAMSUNG 51 cm — 6.400,00 din
VIDEO RECORDER SAMSUNG — 6.600,00 din
OB TRŽIŠKEM OBČINSKEM PRAZNIKU PA SMO ZA VAS PRIPRAVILI POSEBNO PONUDBO:
VIDEO KASETE MEMOREX - 67,00 din VIDEO PLAYER GOLD STAR — 4.390,00 din DVOJNI RADIO KASETOFON GOLD STAR -
1.990,00 din
itd...
Količine so omejene.
PRODAJA NA KREDIT!
Trgovina TON ŠPORT VSkofji Loki (pri hotelu Transturist)
vam v poletnih mesecih nudi:
- pestro ponudbo igrač za staro in mlado po najnižjih cenah (uvoz Italija)
- avto radio, zvočnike vseh vrst ter kakovostno in hitro montažo (golf, Zastava, jugo, BMW in ostala vozila)
- servis el. opreme, avtoradijev, prenosni kasetarji, priključitve, čiščenje videorekorderjev in nastavitve tudi na domu.
-v komisijsko prodajo sprejemamo vse vrste el. aparatov.
- v naši videoteki si lahko izposodite preko 1000 filmov različnih žanrov Presnemavanje z mastrov za videoteke
- fotokopiranje A4 in pomanjša-nje Canon PC 7
Vse dodatne informacije dobite po tel.: (064)621-261
DeJovnl :ar. vsak u.sn od U. -'■20. ure
sooofca od 3. - iS ura
sestri Jerneja in Dragana, ki sta najtežja dela opravili s korajžo, dobro voljo ter nas vedno tolažili in bodrili. Po sobah je vzorno čisto, po potrebi te preoblečejo 2 do 3 krat na dan, skratka povsod higiena na višku. Svoje delo so vestno opravljale tudi kuharice, saj so skrbele za pestre in okusne obroke.
Vem, da zaradi finančne nezmožnosti gospodarstva in zmanjšanja proračunske porabe nastajajo tudi v zdravstvu vedno
večje težave. Bolniki v bolnišnici tega zaenkrat nismo občutili -verjetno se je dobro vodstvo bolnišnice pravočasno lotilo varčevanja in racionalizacije.
Toda kljub vsem tem težavam in da stavba na zunaj ni kaj posebnega, se v notranjosti ob pozornosti zdravstvenih delavcev počuti bolnik kot ČLOVEK in ne le kot številka.
Tovariški pozdrav!
Zorka Čujovič Škofja Loka
'eka/tad
IZ JAPONSKE:^
>BIVŠA BENCINSKA ČRPALKA ::NA PRIMSK0VEM NUDI
V MALEM
VELIK0
IZ ITALIJE
JEANS ELASTIČNE HLAČE
290
BERMUDA KRATKE HLAČE
179DH
IN SE IN SE MP0CENI
®g352TJ^IJS^CaLAS   16. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 3. avgusta 1990
°    PPA7Z«05OTlI mM
Skupščina občine Tržič čestita občanom za občinski praznik.
35 let -Vi z nami - 35 let -ELITA z vami
ELITA VAS NE POZABLJA! 35 - 50 % POPUST
za vsak nakup nad 500,00 oziroma 3.000,00 din
POLETNI NAKUPI V ELITI
so prijetni in cenejši!
Skupščina občine Radovljica čestita občanom za občinski praznik - 5. avgust
I Ja i	MERCATOR ! PRESKRBA TRZIC	
		
b
VABIMO VAS V NAŠE BOGATO ZALOŽENE TRGOVINE V TRŽIČU, KRANJU, NA VISOKEM IN V CERKLJAH.
OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR NA TRADICIONALNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU 0D10. D019. 8.90
CENJENIM POTROŠNIKOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU!
PTT PODJETJE KRANJ, p. o. Kranj, Mirka Vadnova 13 -
Delavski svet PTT podjetja Kranj, razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJA PE ZA PTT PROMET JESENICE
VODJA PE ZA PTT PROMET KRANJ
VODJA PE ZA PTT PROMET RADOVLJICA
VODJA PE ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA
VODJA PE TELEKOMUNIKACIJE
VODJA SEKTORJA ZA PTT PROMET
VODJA RAZVOJNO-INVESTICIJSKEGA SEKTORJA
VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
VODJA SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA
Razen pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka oz. višja izobrazba ustrezne smeri,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj,
da so z dosedanjim delom dokazali organizacijske, vodstvene in strokovne sposobnosti. Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na Splošno-kadrovski sektor, PTT podjetja Kranj, Mirka Vadnova 13, z oznako »za razpis«. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o imenovanju v 15 dneh po imenovanju.
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO o.sub.o., KRANJ
OBVESTILO!
Obveščamo vse varčevalce Hranilno kreditne službe za Gorenjsko Kranj, da bomo po 10. 8. 1990 prenehali kriti stroške provizije za storitve Ljubljanske banke v višim*2,5 % od vsakega posla.
Tak sklep je sprejel Izvršilni odbor HKS na svoji seji dne 17. 07. 1990. Da bi varčevalcem omogočili ustrezen bančni servis, smo usposobili več blagajniških mest: v Kranju - C. JLA 2 odprto od 9. - 15.30 in vsako 1. soboto od 9. - 10.30, tel. 27-485, 21-939
v Lescah - Rožna d. 50 odprto od 6. -14., tel. 75-663, 75-253 na Bledu - KZ Bled, Prešernova 11, 6. - 14., tel. 77-425 na Jesenicah - Titova 63, 9. - 15.30, tel. 82-788 v Kranjski Gori, Gasilski dom 6. - 14. tel. 88-208 Zaradi lažje zagotovitve nemotenega poslovanja v času zaostrene likvidnosti prosimo varčevalce, da nam za dvige nad 3.000,00 din to sporočijo en dan prej ali najkasneje do 8. ure istega dne.
Naši varčevalci lahko brez provizije dvigajo tudi na blagajni Zadružne Kmetijske banke v Ljubljani, Miklošičeva 4.
INFOTRADE d. o. o. KOPER Podjetje za inženiring in proizvodnjo infosistemov
Vabi k sodelovanju strokovnjake s področja informacijskih sistemov za:
- Vodenje razvoja kompleksnih informacijskih sistemov
- Projektiranje računalniško podprtih informacijskih sistemov
- Dizajniranje in programiranje programskih rešitev
- Opravljanje sistemskih nalog (DB - DC, DOS, VM) na IBM HOST računalniških sistemih ter NOVELL mikrora-čunalniških omrežjih, v relacijskem podatkovnem okolju, s programskimi orodji IV. generacije
- Operativno upravljanje IBM računalniških sistemov. Nove sodelavce s predhodnimi izkušnjami, sistemskimi znanji, kakor tudi perspektivne začetnike, vabimo za delo na projektih v Kranju, Ljubljani, Kopru, Reki in Novellovem izobraževalnem centru na kompleksnih informacijskih projektih, zasnovanih na računalniških omrežjih, na področju:
- integralnega transporta,
- trgovinske dejavnosti,
- finančno-fračunovodske dejavnosti,
- inženiringa,
- energetike in
- zdravstva.
Pisne prijave z življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in strokovnih znanj pošljite v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili po poteku razpisnega postopka.
Naslov: INFOTRADE PE KRANJ, Jaka Platiše 13, 64000, PP 83, tel.: 064/39-523
SERVIS PERNE - NOVA SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI ZA GOSPODINJSKE STROJE IN APARATE
Huje 23/a, Kranj, tel.: 37-934
V naši trgovini lahko dobite nove ali pa obnovljene rezervne dele za gospodinjske stroje in aparate. Ob nakupu lahko dobite tudi nasvet m napotek za popravilo vašega stroja in menjavo rezervnega dela.
Vse nadaljnje informacije dobile v Servisu Peme, Huje 23/a, tel.: 37-934.
Odprto vsak dan od 8. -16. ure, sobota zaprlo.
OSNOVNA ŠOLA
FRANCE PREŠEREN KRANJ
Kidričeva 49
OŠ France Prešeren Kranj, objavlja prosta dela in naloge: Za določen čas od 1.9. 1990 -31.8. 1991 UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, s polnim delovnim časom;
UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, s skrajšanim delovnim časom
Za nedoločen čas od 1.9. 1990
VODJO KUHINJE s 3 mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov OŠ France Prešeren Kranj, Kidričeva 49.
SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ UL Milke Sobar 30, Novo mesto
Komisija za delovna razmerja srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge PROFESORJA ZGODOVINE
Dela in naloge razpisujemo za določen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. PROFESORJA MATEMATIKE
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. PROFESORJA FIZIKE
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Za profesorja matematike in fizike je na razpolago kadrovsko stanovanje.
Prijave z dokazili pošljite v 10 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
štm DUTY FREE
PF    KRANJ, PPC GORENJSKI S!
Tel.: 26-284 ■
IZ NAŠE BOGATE PONUDBE:
TV NEC 52 cm
SEJEM
999 DEM
od 751 DEM dalje
TV NORDMENDE 36 cm, 40 cm, 42 cm FISHERglasbeni stolpi od 947 DEM naprej
orodje BLACK&DECKER LEGO kocke
Del. čas: pori , tor., sreda od 12. -19. ure čet., petek od 8.-15. ure sobota od 8. -12. ure
V ČASU SEJMA ODPRTO VES DAN
	ZAKAJ	
ne bi obiskovalci sejma v Kranju obiskali tudi vas?		
Ponujamo nam sodelovanje v posebni prilogi, ki jo bomo za obiskovalce Kranja m tradicionalnega Gorenjskega sejma izdali v Gorenjskem glasu v petek, 10. avgusta 1990. Naročila za objavo sprejemamo v propagandnem oddelku na Cesti JLA 16 v Kranju do vključno ponedeljka, 6. avgusta 1990.
P.S.: VAŠA KONKURENCA ŽE OBJAVLJA V GORENJSKEM GLASU (ONI ŽE VEDO, ZAKAJ)!
KAJ PA VI?
Petek, 3. avgusta 1990
OBVESTILA, OGLASI
17. STRAN (g®IS3im©IE2Ca-AS
pomodno. (govtko •» 90*mltt pnfl^^>
LOKA"
ŠKOFJA LOKA
DO PEKS ŠKOFJA LOKA p. o. Kidričeva 53, Škofja Loka
PEKS, pekarna in slaščičarna Škofja Loka, objavlja prosta
dela in naloge
SLAŠČIČARKE
Kandidati morajo imeti končano delovodsko oz. poklicno šolo za slaščičarja in 2 do 3 leta prakse na podobnih delih. Poskusno delo traja 90 koledarskih dni. Z delom v slaščičarni pričenjajo v zgodnjih jutranjih urah. Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba Podjetja v osmih dneh po objavi oglasa. Pošljite jih na naslov: PEKS, pekarna in slaščičarna Škofja Loka, Kidričeva
(poleg festivalne dvorane)
Vsak večer vas vabimo, da se ob dobri hrani zavrtite ob zvokih narodno zabavne glasbe Telefon: 77-577
PUIA
NOVO - APARTMAJI »HORIZONT« ZLATNE STIJENE PULJ
POSEBNI POPUSTI
BIVANJE 12 dni + 2 dni zastonj +a * mm
BIVANJE 5 dni + 2 dni zastonj *1
Termini: 18., 25. avgusta in 1. septembra 1990
Informacije: Agencije YUGOTOURS, MERCATOR, KOMPAS, ATLAS, DALMACIJATURIST, KVARNER EXPRESS, IZLETNIK, GENERALTURIST, SLOVENIJATURIST, MONTENEGRO EXPRESS, GLOBTOUR ali ARENA TURIST. 52000 PULA, A. Smareglia 5, SEKTOR ZA MARKETING, tel.: (052) 23-811, 41-619, 34-024, telex: 25228, telefax: 42138_ . _
POSEBNO UGODNO: TURISTIČNO NASELJE VALOVINE, BUNGALOVI S CENTRALNO RESTAVRACIJO, PREPROSTO IN POCENI BIVANJE REZERVACIJE: ARENATURIST, Pula, tel.: (052) 23-811, 24-093
Uresničili smo vaše želje
Odprli smo novi prostocarinski prodajalni na Gregorčičevi 8 v Kranju
, TRGOVIMA SAVA
PRODAJA KOPALNIC IZ UVOZA
V MLADEM POTROŠNIKU so vam na voljo kvalitetne igrače iz uvoza in za otrokov »samo še to« niso potrebna več dolga potovanja.
Keramične ploščice, sanitarna keramika in vsa dodatna oprema za kopalnice italijanskih proizvajalcev ter armature in bojlerji iz ZRN tudi v Kranju.
KJE?
V prostorih stare GRADBINKE.
PRODAJALNA -MLADI POTROŠNIK
PRODAJALNA INSTALATER
PEKO
Obiščite nas. Vaše želje, pripombe in zahteve bodo še naprej vodilo pri našem nadaljnjem delu.
^KOMPAS
POČITNICE DOMOVINA
Morja in sonca željnim ponujamo 7 dnevne aranžmaje v PULI, ZADRU, na KUKLJICI in na VIRU (otoka blizu Zadra). TUHELJSKE TOPLICE v Hrvaškem Zagorju za 7 oz. 10 dni po zelo ugodnih cenah
T0P0LŠICA, skrita med pobočja z gozdovi poraslih vrhov vabi na 7 dnevne počitnice z velikimi ugodnostmi za mlade družine in upokojence.
POČITNICE JESEN ZIMA
Jesen in zima v RABCU, 7 oz. večdnevni aranžmaji v tem tako dobro znanem letovišču, po zelo ugodnih cenah posebno za upokojence.
Organiziran tudi avtobusni prevoz v oktobru in sicer 6., 13. in 20. UPNIK, zdravilišče v osrednjem delu Hrvaške, z nizkimi cenami in možnostjo vseh vrst rekreacije ter prelepo okolico že nekaj časa privablja še tako zahtevne goste. Organiziran tudi prevoz in sicer 3. in 13. novembra Počitnice na otoku MLJETU, znanem po najbolj ohranjenem pragozdu na Mediteranu in prelepih slanih jezerih, naj vam v 7-ih dneh dajo moči za dolgo in hladno zimo
IZLETI TUJINA
RIM - CAPRI - POMPEJI - VEZUV - FIRENCE po zelo ugodni ceni 2.490,00 din z odhodom 25. 8. 90
SEJMI
FLORMART - cvetlična razstava v Padovi v terminu 14, -16.9. za vse vrtnarje, lastnike cvetličarn in ostale kakorkoli povezane z vzgojo in pridelavo cvetja
OKTOBERFEST - praznik piva, že dolga leta privablja ljudske množice v bavarsko prestolnico. Letos lahko v terminu med 21. in 28. 9. za en oz. dva dni tudi vi obiščete Munchen.
KOMPASOVO ŠPORTNO POLETJE
★ JADRANJE Z DRUŽINSKIMI JADRNICAMI, 6-11 oseb
★ 7-DNEVNO KRIŽARJENJE Z DVOJAMBORNICO PO JADRANU - KAPETAN LUKA, odhodi vsako sredo iz Splita!
★ TENIS Z MIMO JAUŠOVEC
★ UMAG - hotel, naselje KATORO, 7 dni, 1. 9.
★ ROGLA - hotel PLANJA, 7 dni, 15. 9* 22 9
★ ROVINJ - V. RUBIN, 7 dni. do 29. 9
★ POTOVANJA V TUJINO
RIM, 4 dni. 23., 30. 8.; 20., 27. 9.; 4., 11., 18. 10
RIM, NEAPELJ, POMPEJI, 4 dni, 20., 27. 9.; 18., 25. 10.
BENETKE (TIZIAN), 1 dan, 27., 29. 9.
TOSKANA, 3 dni, 21., 28. 9.; 5., 12. 10
AŽURNA OBALA, 5 dni, 29. 8.
AŽURNA OBALA, 4 dni, 20., 27. 9., 4., 11., 18., 25. 10.
DUNAJ, 2 ali 3 dni, 30. 8., 1. 9. (OBISK MUSICLA "42. ULI-
S. AVSTRIJA, J. NEMČIJA, 2 ali 3 dni, v sept. in okt. ŠVICA, 3 dni, v septembru in oktobru LONDON, 4 dni, 21., 28. 9.; 6., 13. 10. LONDON, 5 dni, 29. 8.; 12., 19. 9.; vsako sredo v okt. in nov. PARIZ, 5 dni, 9. in 23. 8„ (avtobus) PARIZ, 5 dni, 8. in 22. 8. (letalo) ŠKOTSKA, 5 dni, 29. 8.; 19. 9.; 17. 10 IRSKA, 6 dni, 24. 8.
NIZOZEMSKA, 4 dni, 9. 8.; 20. 9.; 4., 18., 10. (letalo) NIZOZEMSKA, 5 dni, 29. 8.; 12., 26. 9.; 10. 10 (avtobus) MOSKVA - LENINGRAD, 8 dni, 17. 8.; 7. 9.; 5.10.; 16.11. MOSKVA - VLADIMIR - SUZDAU, 3 dni, 9. 9. KAVKAZ - MOSKVA - TBILISI - EREVAN, 8 dni, 10.9.; 8.10. GRČIJA, 6 in 7 dni, poseben program za dijake in študente, 25. in 30. 8.
★ VIKEND V GRČIJI, 4 ali 5 dni, v sept. in okt., že od 1.650 din dalje
★ GRČIJA, 4 ali 5 dni, 4., 7., 11. 10 (posebno letalo)
★ ŠPANIJA za mlade, 8 dni, 24. in 31. 8„ ZELO UGODNO!
★ ŠPANIJA, 8 dni, 5. 10.; 23. 11.
★ BARCELONA, 4 ali 5 dni, 12., 17. 10. (posebno letalo)
★ CARIGRAD, 5 dni, 13., 20., 27. 7.; 4., 11, 10.
★ CIPER, 5 dni, 19.26. 9; 24. 10.
★ POSEBNI PROGRAMI: Grčija, Švica, Italija - do oktobra (skupaj z revijo AURA)
★ VELIKA POTOVANJA ★
★ PRIPOROČAMO ★
★ ZDA - HAVAJI, 14 dni. 9 9 ; 18 10
★ ZAKLADI TAJSKE. 10 dni. 19 9 , 17 10
★ INFORMACIJE ★ PROGRAMI * PRIJAVE *
Vse poslovalnice KOMPASA in pooblaščene turistične agencije
POČITNICE - domovina
★ KATALOG POČITNICE 90 - v 445 namestitvenih objektih (hoteli, paviljoni, vile, bungalovi, hiše, zasebne sobe, prikolice, jadrnice...)
★ NAJMANJ 50 % CENEJE NA IZLETE za vse, ki ste se odločili za naše aranžmaje! Inf. in prijave v poslovalnicah Kompasa v kraju počitnikovanja!
★ KOMPASOV KLUB SUTIVAN ★ s kuponom revije STOP 200 din ceneje!
"5>
@@IS®S^J©)EJIGLAS   18. STRAN
MALI OGLASI
Petek, 3. avgusta 1990
M.ALI OGLASI
© 27-960 Cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam barvni TV Iskra. g 26-998 Prodam barvni TV z daljinskim upravljanjem, ekran TOSHIBA, g 631-784
Prodam OJAČEVALEC za kitaro FENDER VIBRO LUX REVERB. ■g 631-784_
Prodam PRALNI STROJ, dva RADIATORJA Jugoterm in PONY
EXPRES. Loka 8, Tržič_11173
Zelo poceni prodam ver vrst PEČI kiperbusch in PEČ za kopalnico. Valburga 24, Smlednik 11287
Prodam 2 leti star vgradni HLED-NILNIK Gorenje   Informacije na
■g 75-918_11293
Prodam LOK s streho za Traktor Torpedo 45. Gregori, Podkoren 48,
Kranjska gora_ 11301
Prodam VIDEOREKORDER Fl-SHER star 1 leto. g 25-085 (v soboto doDoldne)
Odprto od 12. do 18. ure sobota od 9. do 12. ure
RAZPRODAJA LETNE KONFEKCIJE
— 30 % - 30 % - 30 % - 30 %
PROJECT ENGLISH
— 10-urna priprava na učenje angleščine v
5. r. in program utrjevanja snovi 5. r. (20. in 27. avgusta)
— celoletni dodatni pouk za učence 5. in
6. razreda
Inf. po tel. 622-942, prof. Kon.
Poceni prodam dve dvokrilni OKNI s polkni, dim. 120 x 140 cm. g 23-341, int. 67, dopoldan 11336
Strešno KRITINO bobrovec, stara 4 leta, prodam. g 41 -445 11378
KUPIM
Na Gorenjskem, vključno z območjem Ljubljane, Domžal in Kamnika, kupim od 1 do 6 ha POSESTVA. Šifra: URGENT 11177
Kupujem stara OKNA in VRATA. Leopold Jurčič, Sorska 31, Škofja Loka, g 633-012_11331
Kupim TRAKTOR Ferguson 35 KM ali Univerzal 45 KM. Leopold Jurčič, Sorska 31, Škofja Loka, g 633-012 11332
Kupim letošnjega KOZLIČKA, g 24-288, vsak delavnik, od 15. do 19. ure__11401
Kupim PSA ovčarja, starega do dveh let. g 42-499 11416
LOKALI
Prodam STRUŽNI AVTOMATIK Gautier H 1 010. Delo takoj! g 78-451_11318
Prodam PUHALNIK Eolo, z noži, 340-litrsko ŠKROPILNICO Agro-mehanika, MOLZNI STROJ Vitrex, nerabljen ter stabilni MOTOR Honda 4.2 KM g 43-041 11319
Industrijska ŠIVALNA STROJA, cik - cak in stolpasti, starejša, ugodno prodam g 42-805 11340
Barvni TV Phillips, ekran 36 cm, star 3 teta in vgradno dvojno rost-frei KORITO z odcejalnikom, pro-dam. ■g 25-545_11355
Nujno prodam nov VIDEOREKORDER Fisher. Informacije na ■g 51-985 11385
Kmetovalci! Bliža se čas izkopavanje krompirja, zato si lahko kakovostne in kvalitetno izdelane IZRUČI ACE pravočasne priskrbite za vse vrste traktorjev. Dobava takoj! Kovaštvo Jože Mušič, Loka, Na ulicah     17,     61234 Mengeš,
g 061/738-619_11423
Poceni prodam 120-litrski KOMPRESOR Mesec, Breg 8, Komenda_11425
GATER ŽAGO, 55 60, z elektro-motorjem, možnost pogona na 25-amperske varovalke, prodam. Marko Dolenc, Gabrovo 5, Škofja Loka_11433
Prodam trofazni CIRKULAR za ža-ganje drv, starejši barvni TV Gorenje Kerting in RAČUNALNIK Atari 260 ST, z opremo. •» 632 581
V Kranju ali bližnji okolici najamem PROSTOR za trgovino g 28 302_11231
PROSTORE za opravljanje odvetniške dejavnosti najamem v centru Kranja, g 34-590 ali 75-687
_11351
Iščem PROSTOR za delavnico, v Kranju ali okolici, g 38-685 11387
OBVESTILA
ELEKTRO SERVIS - popravilo malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, g 37-427 9668 ROLETE, žaluzije tudi 65 mm, lamelne zavese, harmonika vrata, MARKIZE - senčila, naročite na g 75-610_10100
AFRODITA - ženitna posredovalnica v Kranju vabi! Ne ostanite sami po svoji krivdi! Uradne ure: vsak četrtek, od 15 do 18 ure in sobota, od 9. do 12. ure, g 34-581
Najmočnejša Avstrijska firma za življenjsko in nezgodno ZAVAROVANJE (nepremičnine) vam ponuja sigurnost, visoko devizno varčevanje in še veliko ugodnosti. Prepričajte se - možnost honorarnega dela! g 37-430_11243
Cevne TURBINE za padce do 6 m, strokovno načrtovane, enostavne konstrukcije, solidne izdelave ter asinhronske GENERATORJE, z garancijo obratovalnih parametrov, dobavimo hitro in konkurenčno. «061/267-633 11285
ALMA NAIL
ESTETSKO TERAPEVTSKA KOZMETIKA NOHTOV
Oblikovanje, podaljševanje, utrjevanje in modeliranje nohtov
ALMA KOČNIK Polna Jošta 8, 64000 Kranj tel.: (064) 24-4J9
Prodam barvni g 23 244
TV
Fisher. 11465
Prodam TEHTNICO za tehtanje krompirja, g 36 377 11467
Ugodno prodam PRALNI STROJ    _    _^ " Gorenje,       dobro       ohranjen OSTALO g 632 002 11475 _
Betonsko strešno OPEKO "dvojni folc" izdelujemo, g 061/611-575
Obveščam, da bo zaradi dopusta ZAPRTO, od 4. 8 do vključno 14. 8. 1990, servis gospodinjskih strojev Silvo Klančnik, Ljubljanska c. 11, Škofja Loka, g 631 -477. 11362
POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket. Polagam tudi tople pode, tapison, itison in pluto. Maček «622-065 11363 Cenjene goste obveščamo, da bo Gostilna Blegoš, Javorje 5, zaradi dopusta zaprta od 8.8. do 3.9.1990. Se priporočamo! 11422 PREVAJAM vse vrste angleških tekstov - tudi strokovne. Informacije na "g 39 306, od 19. do 20. ure SERVIS GOSPODINJSKI STROJEV Gorenje, Iskra, Tiki na g« 632-002, od 7 do 8. ure in od 19 do 20. ure 11470
GRADBENI MATERIAL
Prodam uvoženo plastificirano PLUTO g» 83-727, po 20. uri 11247
Ugodno prodam PLOŠČICE za krušno peč Perčič, Povije 9, Gol nik, g 46-495_11284
Prodam suhe DESKE, deb. 25 mm. Sp Brnik 33, Cerklje 11306 Prodam 22 kvad. m TERVOLA v ploščah, deb 6 cm, 25 kvad. m. KOMBI PLOŠČ, deb. 5 cm, 500 ko sov POROLITA, deb 8 cm, dvižne STOPNICE, dim. 120 x 77 cm, kom pletna VRATA - rostfrei za kamin, ali zamenjam za opaž Okršlar, Partizanska pot 11, Kranj - Kokrica
nama
POLETJA
ŠE NI KONEC,
ZATO POHITITE.
ŠE VEDNO IMAMO ZA VAS LEPO IZBIRO OBUTVE, VENDAR PO ZELO NIZKIH CENAH -OD 190,00 DIN NAPREJ,
PRIPOROČAMO SE!
Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO, štev, 38 40, unikatna. Stirn, Britof 311, Kranj_11259
Prodam "KIMPEŽ" ali "GARE", na gumi kolesih. Alojzija Petrič, Sr. Bela 34, Preddvor 11280
Prodam PŠENICO, g 39-696 Ugodno prodam domače rdeče VINO. Zg. Brnik 39, Cerklje 11325 Prodam SLAMO ter nekaj JEČME-NA in PŠENICE Rant, Podbrezje 59, Duplje 11358
Ugodno prodam ČOLN Maestral 9 S z motorjem Tomos. g 79-589
Prodam KNJIGE za I. letnik Sred-nje šole in kupim KNJIGE za II. letnik Grafične srednje šole. -g 27 761. dopoldan ali 40-545, popoldan 11446
Prodam 10 kub. m. smrekovega LESA, deb. 24 mm in 50 mm.
g 75-019_ 11360
Ugodno prodam otroški kombini-rani VOZIČEK in JOGI za otroško posteljo. ® 24-904 11424 Ugodno prodam globok italijanski otroški VOZIČEK, g 633-602 11455
Prodam KUMARICE za vlaganje. Sušnikova 15, Šenčur 11463
Prodam otroško zložljivo POSTELJICO, g 40-320 11468
POSESTI
V okolici Kranja prodam novo HIŠO, 200 kvad. m., s kletjo in dvema garažama. Naslov v oglasnem oddelku. 10944
Prodam vikend PARCELO, 12 km od Škofje Loke, g 28-074 11305
V centru Krvavca oddajam v najem HIŠICO, v poletnem in zimskem času. Informacije na g 42-805_11339
Prodam visokopritlično HIŠO z 800 kvad. m. vrta, 5 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 11346 Prodam staro HIŠO z 200 m vrta g 28-176, od 14. do 16. ure 11347
PRIREDITVE
NK Velesovo prireja prvo žensko NOGOMETNO TEKMO med ekipama DEBELIH in SUHIH. Tekma bo 5. 8. 1990, ob 15. uri na igrišču v Velesovem. Po tekmi bo zabava z ansamblom "Čiči pa čaki". Pridite, ne bo vam žal!_11429
POZNANSTVA
Osamljen 54-letni išče nevezano žensko, samsko ali vdovo, manjše ali srednje postave. Šifra: GLAS
RAZNO PRODAM
Ugodno prodam rabljen barvni TV Blaupunkt, ekran 51 cm, letnik 1987, rabljeno kuhinjsko NAPO tei KOLESI BMX in Pony. Informacij.; na g 45-159, od 16. do 20. ure
Zelo ugodno prodam PEČ za cen-tralno kurjavo Tarn Stadler, 40 kW, rabljena ter moško športno KOLO, malo rabljeno, na 5 prestav, g 75-802 11227
Prodam PAPAGAJE za nadaljno vzrejo in PRELETALNICO (voljero), dim. 55 x 110 x 200 cm ter otroški VOZIČEK in otroško POSTELJICO z jogijem. Stržinar, V. Vlahoviča 6, Kranj_ 11282
Avtomobilsko tovorno PRIKOLICO in dve JEKLENKI za gospodinjstvo, ugodno prodam. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 11342
Prodam rabljeno WC ŠKOLJKO, UMIVALNIK, BIDE, kopalno KAD in otroško dirkalno KOLO na 10 prestav, g 24-425 11366
NEMŠČINA ZA DUAKE
— 15-urni program za utrjevanje snovi in za začetnike (20. in 27. avgusta)
— celoletni program za začetnike
Inf. po tel. 622-942, prof. Kon.
Prodam GRADBENO BARAKO, 400 kosov črnih krovnih PLOŠČ, dim. 40 x 40 cm in 40 kosov lesenih PUNT. g 57-423 11374
Prodam nemški globok otroški VOZIČEK in 71-litrsko plinsko JEKLENO (napeljava za avto). Cena po dogovoru. Hikel, Grajska 45, Bled 11458
STAN.OPREMA
Prodam zelo ohranjeno SPALNICO, štiri otroške POGRADE in OMARO za dnevno sobo. Ogled v soboto, od 8. do 19. ure. Stara c.
11, Kranj, g25-162_11235
Prodam GARDEROBNO OMARO -
hrast g 37-029_11296
Ugodno prodam KUHINJO iz masivnega hrasta, z vgradnim ŠTEDILNIKOM, NAPO in pomivalnim KORITOM, okroglo jedilno MIZO s šestimi STOLI. Celo ali po delih. g 26-110_11349
Ugodno prodam SPALNICO, jedil-ni KOT, MIZO in tri STOLE. Gabud, Sorska ul. 24, Kranj - Drulovka Prodam kopalniško KAD. Cena ze-lo ugodna g 42-825_11474
STANOVANJA
2-sobno konfortno STANOVANJE v Kranju (centralna kurjava, toplovod, telefon), 58.8 kvad. m. + 6.3 kvad. m. balkona, delno opremlje-no, prodam, g 37-013 11277
Mlad par, brez otrok, nujno išeč STANOVANJE, v Kranju ali okolici. Možnost predplačila!, g 39-716 Mlada poštena mamica nujno išče STANOVANJE, brez predplačila. g 36-891_11317
Mlad par, brez otrok, nujno išče opremljeno GARSONJERO, v Kranju ali okolici. Šifra: ENOLETNO PREDPLAČILO_11337
Ženska pri 50. letih nujno rabi majhno SOBICO za občasno bivanje, v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: VČASIH 11356
Prodam PUNTE in VW 1200, vozen, neregistriran, celega ali po delih. Javornik 5, Kranj 11390
Prodam malo rabljen digitalni VI DEOREKORDER Toshiba, nemški ŠOTOR za 5 oseb, nerabljen ŠTE DILNIK kiperbusch in nove elektri čne ročne ŠKARJE za rezanje pločevine. Strahinj 5/a, Naklo, <g48-112 11411
AVT0IMP0RT UD0VČ
Lesce d.o.o.
Begunjska 17, 64248 Lesce tel.: 064 74-207
posredujemo pri prodaji novih in raruenih avtomobilov vseh vrst
Nujno prodam JUGO 45 Koral, letnik 1990, prevoženih 3.800 km, registriran do 8. 5. 1991. Cena 8.500 DEM. C. na Brdo 39, Kranj - Kokrica_11299
Prodam Z 128, stara 20 mesecev. g 632-989_11300
Prodam JUGO 55, letnik 1988. Informacije na g 22-977, od 14. do 17. ure_11302
Prodam PEČ kiperbusch s pečico, nova, z garancijo, g 48-636 11303
Prodam JUGO 45, letnik 1984. To-ne Kavar, Sorska 5, Kranj - Drulovka_11308
Prodam Ž 850 letnik 1985. g 633-058_11309
LADO 1500, letnik december 1976, zelo dobro ohranjena, garažirana, prenovljena, zaščitena, 87.000 km, ugodno prodam.-g 25-801 11312
Prodam GILLERO RX 200 Arizona, letnik 1987. g 57-914_11314
Prodam VW Passat L, letnik 1975. g 41-404 11315
Prodam karamboliran R 4 GTL. Sp. Brnik 15, Cerklje 11316
Z 750, letnik november 1978, bele barve, registrirana, prodam za 1.000 DEM. Jože Kadivnik, Detelji-
ca 11, Tržič_11321
Prodam Z 850, letnik 1985 in ATX 50, Greta Fabjan, Zg. Bitnje 146, Žabnica_ 11322
Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988. Partizanska 37, Šenčur 11323
Prodam Z 126 P, letnik 1981, regi-strirana do januarja 1991. Cena 1.800 DEM. Prodam tudi GLASBENI CENTER ITT Nokia, digital, star 6 mesecev. Cena 1.000 DEM. g 37-108 11324
Prodam AUDI 80, po delih, motor v odličnem stanju. Ogled popoldan. Jože Hafner, Lom n.h., Tržič JUGO Florida, letnik 1989, pro-dam. g 38-062 11333
Ugodno prodam novo tovorno PRIKOLICO    za    osebni avto.
g 58-332__1V364
Prodam JETTO, letnik april 19ŠT garažirana, prevoženih 70.000 km Cena 68.000,00 din. Križnar, Ul. An-
tona Kodra 4, Cerklje__1J36B
GOLF diesel, letnik 1979, registriran   do   maja   1991, prodam-
g 79-852__VT43?
Prodam FORD ESCORT 1100, starejši letnik, prevoženih 90.000 km, prvi lastnik, še originalna barva, garažiran, registriran do 28. '■
1991. g44-648__1l4g
Prodam R 4 GTL, letnik 1987. Robnik, Sorska 22, Kranj - Drulovka
(novi bloki)__n*»
Prodam Z 850, letnik 1982, registrirana do junija 1991. g 78-795 ^ Prodam R 4, letnik 1985, dobro ohranjen. Breg ob Kokri 14, Preddvor___V1440
BMW 316, letnik 1987, rdeče barve, garažiran, prodam za 25.000 DEM ali v dinarski protivrednosti-
g 41-493__Jii-~
Ugodno prodam GOLF JGL, letnik 1981, registriran do marca 199'-Milan Kostič, Bečanova 12, Tržič^ Prodam JUGO 45 Koral, star 7 me-
secev. g 633-844_1146*
R 4 GTL, letnik april 1987, rdeče barve, lepo ohranjen, malo prevoženih kilometrov, prodam. RepinC
Stara Fužina 206, Boh. Jezero_
Karambolirano LADO 1200 S vse REZERVNE DELE - nove, letnik 1984,   prodam.   Informacije n3 g 68-572 11^57
Prodam FIAT 132 1980. g 37-429
2.000,
letnik 11460
Prodam JUGO 45, star 1 leto, karamboliran. Bojan Roblek, Golni"
ška 48, Kranj - Mlaka_1J46J
Oddam VRSTNI RED za Tovoto Corolo 1.6, dobava v septembru-"»70-507 11462
by ANKERST & Co. KOROŠKA /AVSTRIJA, Fax H Tel. 9943 - 4762 - 2819
VSI MODELI 323 Fi V SKLADIŠČU (SEDAJ TUDI SERVO VOLAN SERIJSKI)
MAZDA 323 1.6 Fi          export $ 143.800,-MAZDA 323 1.8 Fi export $ 158.200.-__j
Ugodno prodam 2-sobno STANOVANJE v Škofji Loki. Možnost kre dita - obročnega odplačevanje. Ši-fra: PODLUBNIK_11357
Prodam 1-sobno STANOVANJE, 38 kvad m. Plačilo možno s kreditom. Jovič, Frankovo nas. 158, g 633-086_11377
Učiteljica glasbe išče GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE, v Škofji Loki. Šifra: MARIBOR 11479
VOZILA_
Ugodno prodam R 5. Golniška 48,
Kranj  Mlaka_ 11241
Ugodno prodam VVARTBURG li-muzina, letnik 1982. g 39-321 Prodam FORD Escort 1.1, letnik 1977, registriran do aprila 1991 in FORD Escort, letnik 1972, neregi-striran. v voznem stanju g 75-593 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, motor generalno obnovljen, g 74 053, v petek popodan 11294 Prodam GOLF bencinar, letnik 1987, temno modre barve, g 57 232 11297
Prodam Z 101 Konfort, letnik 1977,
obnovljena. Cena 2.200 DEM. Šli-bar, Zgoša 15, Begunje 11329
Prodam Z 750, letnik 1981. Informacije na g 80-398_11334
Prodam R 4, letnik 1980, karamboliran, registriran do 1. 6. 1991. g 633-539, zvečer 11335
Prodam Z 750, letnik 1978, registri-rana do maja 1991 Informacije na g 50-147, od 8. do 16. ure 11338
Prodam Z 750, letnik 1977, v voznem stanju, registrirana do novembra 1990. Pavlic, C na Klanec 15/a", Kranj_11341
Prodam GOLF, letnik 1982. Miro Svetina, BI. Dobrava 14/a, g 83-967_11344
Prodam 126 P, letnik 1978, motor obnovljen, registriran do maja 1991. Bogo Šmid, Sp. Luša 17, Sel-ca _11345
Prodam Z 101, letnik 1987, registrirana do julija 1991, slabo ohranjena. Cena 4.500 DEM. Dajič, Golnik 46 11348
R 4 GTL, 1.108 cem, letnik september 1981, prodam za 18.000,00 din in1 MOTOR Tori. Informacije na g 78 734_ 11352
Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1980, garažirana, dobro vzdrževana. Čena po dogovoru. Nastja Ah-lin, Svetinova 4, Jesenice     11353
R 4, letnik 1983, prodam Štular, Galetova 22, Kranj - Kokrica 11354 Prodam Z 101 65, letnik 1984. g 79-531_11367
Ugodno prodam otroško dirkalno KOLO Junior, g 22-418 11368
Prodam OPEL ASCONO 1600 D, prevoženih 12.000 km, kot nova. Sp. Bela 1, Preddvor_11373
Prodam CITROEN AX 11 TRE, le-tnik 1988. g 77-704_11375
Prodam JUGO 45 Koral, star 26 mesecev, garažiran. Ogled v ponedeljek in v sredo, od 19. do 20. ure. C revolucije 2/b, Jesenice   11376
Dostavni avto Z Poly, letnik 1988, prevoženih 22 000 km, prodam. g 41-445_11379
Prodam Z 101, starejši letnik, registrirana do oktobra 1990 Ogled popoldan, Bogataj, Nartnikova 7, Kranj - Labore 11381 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979. Đaković, Savska c. 2, stan. 8, Kranj
Prodam Z 750 SC, letnik 1980, zelo dobro ohranjena, prenovljena, registrirana do maja 1991, prevoze nih 58.000 km Ogled vsak dan od 15. ure dalje, g 621 934 11434
Prodam PLINSKO NAPRAVO za osebni avto. g 25 047 11437
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987-Ogled in prodaja v Komisijski trgO' vini "Jure" v Radovljici oziroma na
g 74-389__Tl*j2
Prodam Z 126 P, letnik 1980, registrirana do 25.4. 1991. g 632-856 _11383
Ugodno prodam Z 750, letnik okto; ber 1982 Poldka Potočnik, PernikJ 1,Zg. Gorje_1J38*
Po zelo ugodni prodam
MOTOR
APN 6. Setnikar, Poljanska c 21' Škofja Loka_11381
Prodam VRSTNIK RED za Jug0 Florida. Davek na 22.000,00 dlfj; g 35-121_TI392
Prodam R 30, letnik 1979. Cvetko Česen, Sp. Brnik 73, Cerklje 113g3 Prodam 126 P, pravkar obnovljen-iq-?o ~ ~t|o let"
11398
letnik 1979, registriran cel Sr. Bitnje 59, Žabnica
Prodam 126 P, letnik november 1985. Cena 2 600 DEM. Mrak, Kal«o ška 15, Kranj - Drulovka 11399 Z 850, letnik 1984, registrirana do junija 1991, prodam, g 22-816 Prodam LANCIO BETA, v zelo dobrem stanju, motor generalno obnovljen. Ogled po 19. uri. Hribar'
Črtomirova 34, Bled, g 74-339___
JUGO 55 Koral, letnik 1989, registriran do junija 1991, prodam Ogled po 15. uri Ercegovič, Pred' dvor 2__TI404
Ugodno prodam VW, letnik 1975
Bavdkova 5, Kranj - Stražišče_____
ALFO 33 1.5 TI, letnik 1987, kovinsko modre barve, garažirana, pr°fl dam, g 620-314, popoldan   11*g|
Prodam tovorno PRIKOLICO *' osebni avto, g 80 705_11*J*
Prodam dvoaksni KOMBI IMV 1 Mercedezovim motorjem. Špenko, Hotemaže 15, Preddvor 1Ijff Prodam Z 101, letnik 1979 Ader-gas 13, Cerklje, g 42 336 11*J_1 Prodam BT 50, letnik 1987, dobr" ohranjen. Aljančič, Podbrezje 16'-
Duplje, g 70-210_11415
Prodam GOLF GL diesel, S paket. letnik 1984. g 621-458 1l41g Prodam VVARTBURG limuzina, letnik julij 1987. Voklo 1. Šenčur^,
FIAT 126 P, g 74-737
letnik 1982, prodam^ 1142?
Prodam Z 750. letnik novemb0r 1985. Frelih. Beleharjeva 39, Šenčur, g 41-675 1j3 Prodam JUGO 45 A~x7Tetnik 1987 in ALFA SUD, letnik 1975, za rezervne dele. Mezek, Puštal 93, škoW Loka, g 622 252_11*3*
Ugodno prodam OPEL KADET, nik 1979. g 42-572 109J,
Petek, 3. avgusta 1990
MALI OGLASI
19. stran mm^mmmiCdj%s
Prodam VW, letnik 1974, registriran. Miran Pavlovčič, Korzika 6,
gozd Martuljek_11464
Prodam JUGO 55 Koral, star 20 mesecev. Bizjak, Begunje 133
Redno ali honorarno zaposlimo w PREŠIVALKO s prakso na indu- ŽIVALI
strijskih strojih, g 22-895     jI 291
Takoj zaposlimo žensko za NJE gostinskega lokala v Goricah, g 46-030 11320
Stavbnega KLEPARJA ali CA, zaposlim. g 23-331
KROV-11328
BIVŠA BENCINSKA ČRPALKA NA PRIMSKOVEM NUDI
V MALEM VELIKO
Prodam Jugo, letnik 1981. Ogled valjavčeva 14, stanovanje številka 10.
Prodam APN 6, g 620-407
letnik 1984. 11469
Prodam VW hrošč, letnik 1975. Podhom 12, Zg. Gorje_11471
Prodam GOLF, letnik 1980, registriran do junija 1991. Jože Jelene, Sv. Duh 198, Škofja Loka (pri gra-du[_11472
Prodam ŠKODO 105 S, letnik 1981, registrirana do avgusta 1991. Ogled po 17. uri. Jakopin, Proletar-skaJO, Tržič_11473
VW 1200, letnik 1976, ugodno prodam. ^22-411_ 11480
ZAPOSLITVE
Iščemo AKVIZITERJE ali skupino. g79-933_ 11242
S pridnostjo zaslužite na svojem domu brez vlaganja. 100,00 din za stroške obiska pri Vas in nadaljni dogovor pošljite na oglasni odde-lek. Šifra: ZASLUŽIMO SKUPAJ ___11286
VARUJEM otroke. S 81 -978 11288
Želite redno ali sezonsko ZAPOSLITEV v tujini. Vse informacije na ■S? 061/741-332_11343
Restavracija "Lokvanj" na Bledu išče žensko za POMOČ v kuhinji. Informacije osebno: C. svobode 9, Bled_• 11372
Iščemo ZASTOPNIKE za delo na terenu. Šifra: OD PO ŽELJI 11386
TO ČAJ KO s prakso sprejmem v redno delovno razmerje. Delo je dvoizmensko. Nedelje proste. Si-fra: TOĆAJKA , 11388
Rjavina d.o.o. Kranj, Moša Pijade 7 razpisuje delovno meste RAČUNOVODJE, z najmanj 5-letno prakso. Vloge sprejemamo 8 dni po objavi. 11396
Rjavina d.o.o. Kranj, Moša Pijade 7 razpisuje naslednja delovna mesta: VODJE - SKLADIŠČNIKA za skladišče v Kranju - pogoj: trgovski poslovodja s 3-letno prakso ali trgovski pomočnik s 5-letno prakso ter PREVOZNIKA z lastnim pre-vozem - kombijem. Prijave sprejemamo v 8 dneh od objave. 11397
Takoj zaposlim KV ali PKV PLE-SKARJA. g 23-143 11436
Zaposlim KV TRGOVKO, z naj-manj 5-letnimi delovnimi izkušnjami, v Dvorjah pri Cerkljah, g 41-493, Sitar 11449
ŠIVILJA išče redno zaposlitev v boutiqu - prodaja ali šivanje. Šifra: OKTOBER 11452
Po dolgotrajni bolezni nas je v 59. letu starosti zapustil naš mož, oče in stari oče
FRANC LOTRIČ
Od dragega pokojnika se bomo poslovili v petek, 3. avgusta 1990, ob 16.30 na kranjskem pokopališču.
Vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Umrla je naša draga mama
MARIJA ROT
roj. Kljun
Pokopali smo jo v četrtek, 26. julija 1990, na kranjskem pokopališču. Vsem sorodnikom in znancem se zahvaljujemo za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
VSI NJEGOVI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz Tovarne gumeno-tehnični izdelki, delovna enota Valjarna
ALBERT BIZJAK
roj. 1907
Od njega smo se poslovili v petek, 27. julija 1990, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ
V SPOMIN
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da Tebe več med nami ni?
30. julija je minilo leto dni, odkar je kruta usoda pretrgala nit življenja
MATJAŽU JERŠETU
Vsem prijateljem in ostalim, ki postojite ob njegovem pre-ranem grobu, prinašate cvetje, prižigate svečke in se ga kakorkoli spominjate, iskrena hvala!
Mami, oči, sestra Alenka z družino
Zg. Bitnje
Rjave JARKICE ter od 20 do 100 kg težke PRAŠIČE, prodam. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_10909
Prodam 14 dni staro TELIČKO in BIKCA frizijca. Stane Kuralt, Žab-nica 49, g 44-522_11278
Prodam 10 dni starega TELIČKA simentalca. Cegelnica 1, Naklo,
■g 48-648__11279
Oddam dve PSIČKI - nemški ovčar, g 68-262_11290
Prodam KOZO, dobra mlekarica, srnaste pasme. Peter Benedik, Je-
reka 38, Boh. Bistrica_11292
Prodam dva črno-bela BIKCA, stara 5 dni. Hraše 30, Lesce, g 73-316_11295
Prodam več BIKCEV za nadaljno rejo. Zore, Zg. Pirniče 116, Medvo-de, g061/621-161 11298
Ljubitelju oddamo PSIČKI - me-šanki, odličnih staršev, g 27-931
11310
Prodam KOBILO haflinger, stara 10 let, mirna. Zalog 43, Cerklje _11327
Prodam 1 leto staro TELICO. Eržen, Kamna gorica 24 11350
LABRADOR red riever mladiče, čokoladno-rjave in črne, z rodovnikom, prodam. Sabina Majcen, Ko-željevo nabrežje 3, Mengeš 11361
PIŠČANCE, bele, za zakol in Isa PETELINE, stare 7 tednov, po 25,00 din za kos, prodajamo. Gašperlin, Moste 99, Komenda 11369
Prodam dva TELETA, stara dva meseca in KRAVO. Leše 40, Tržič, g 51-092 11371
Prodam KOZE. g 48-544 11370
Prodam KRAVO simentalko, s teletom, ki je prvič telila in dva PRAŠIČA, težka od 60 do 90 kg. g 78-425_11394
Ugodno prodam dve breji TELICI frizijki, iz A kontrole, breji 8 in 6 mesecev. Ogled zvečer. Plajbes, Pot na Močila 11, Križe 11395
Prodam KRAVO po teletu. Lajše 19, Selca_11403
Prodam 7 tednov stare PUJSKE, dve KOZI z mlekom in mlade KOZICE za nadaljno rejo. Franc So-klič. Grajska 48, Bled_11409
Prodam bele PUDLE, stare 2 meseca. Globočnik, Šempeterska 35, Kranj - Stražišče 11410
Prodam 1 teden starega črno-be-lega BIKCA. Gorice 11, Golnik _11412
Prodam 2 meseca stare nemške OVČARJE. Oba starša z vzrejnim dovoljenjem. Drinovec, Strahinj 38, Naklo_11413
Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. g 73-560 11420
Prodam KOZLA in dve KOZI. Bo-kal, Zminec 23, Škofja loka 11421
Prodam KRAVO 43, Cerklje
in TELETA. Grad 11428
Rjave JARKICE ter od 20 do 120 kg težke PRAŠIČE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka     11438
Prodam 8 tednov starega TELETA simentalca. g 49-444, popoldan
Prodam TELICO s teličkom. Alojz Božič, Potok 2, Železniki, g 66-802 Zaradi obnove hleva, prodam ali oddam v rejo, KRAVO. Janko Do-bre, Kovor 52, Tržič 11448 Rjave JARKICE, različnih starosti PETELINČKE, PUJSKE in TELIČKA simentalca, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik 11450 Oddamo tri PSIČKE, stare 9 ted-nov.    Zg.    Brnik    57, Cerklje,
■g 42-931_ 11459
Prodam 10 dni starega BIKCA. Podbrezje 57, Duplje 11476
Prodam KRAVO. Ferjan, Selo 18, Bled, g 78-616 _ 11477
Prodam 10 dni starega BIKCA. Je-zerska c. 93, Kranj 11478
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega skrbnega, dobrega in ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta, svaka, nečaka in bratranca
JANKA ERŽENA
z Bleda
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in bivšim sodelavcem Železarskega izobraževalnega centra Jesenice za izraženo spžalje, darovano cvetje in številno spremstvo'na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu OŠ Radovljica, Iskre Instrumenti Otoče in Kemični čistilnici Jesenice za podarjeno cvetje in izkazano pozornost. Posebna zahvala primariju dr. Rusu za zdravljenje, zdravstvenemu osebju internega oddelka Bolnišnice Jesenice, dr. Resmanu, dr. Markežu in dr. Mulejevi za zdravniško pomoč v času zdravljenja. Najlepša hvala g. župniku za opravljeno pogrebno svečanost, govornikoma tov. Koselju in tov. Strgarju za lepe poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom in godbeniku za poslovilno melodijo. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
ŽALUJOČI: žena Ivica, hčerki Janita in Lidija z družino, bratje in sestre z družinami
in ostalo sorodstvo
Bled, 26. julija 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
MARJANA JERALE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam v teh težkih trenutkih pomagali ter stali ob strani.
VSI NJEGOVI
Kranj, 26. julija 1990
ZAHVALA
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel.. . Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen le k pokoju bom legel.
Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubljenega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca
JERNEJA ŠOLARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavcem Merkurja Kranj, GG Kranj, sošolcem 1. letnika TŠC Kranj, tov. Metki Rančigaj in sošolcem 8. razr. OŠ Lucijan Seljak. Hvala g. župniku Grebencu za ganljive poslovilne besede in vsej duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepša hvala tudi njegovim prijateljem za tako lepo slovo in pevcem iz Nakla za prelepo petje. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in našega Jerneja v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Zg. Besnica, 25. julija 1990
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
FLORJANA RANTA
se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za vsestransko pomoč, dr. Habjanu, patronažnima sestrama, še posebej pa sestri Dragici Gartner za vsakodnevno pomoč. Zahvala velja tudi g. kaplanu, govornikom, pevcem in DO Alples. Vsem še enkrat hvala!
Sinovi z družinami
ZAHVALA
Ob boleči smrti našega dragega sina in nečaka
TONČKA HLEBČARJA
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, dr. Koselju in sestri Mariji za dolgoletno zdravljenje, tovarišicam iz Posebne šole — Oddelek za delovno usposabljanje. Hvala tudi govornikoma, sodelavcu Janezu Kuraltu in sosedu za poslovilne besede in praporščaku. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem iz Nakla. Hvala vsem, ki ste ga razumeli in imeli radi.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Če bi solza Te zbudila, ne bi Te črna zemlja krila.
FRANCIJU RAZINGERJU
Danes mineva žalostno leto, odkar si nas nenadoma zapustil. Ostala je praznina, žalost, bolečina in pekoče solze.
VSI NJEGOVI
Leše, 27. julija 1990
ZAHVALA
Ob smrti nepozabne žene, mamice, hčere, sestre in tete
TATJANE PLESTENJAK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih.
VSI NJENI
OH, TA
VROČINA!
Še prve dni julija smo z nejevoljo pogledovali v nebo, češ ali bo kaj sonca in toplote", zadnjih nekaj dni pa zopet godrnjamo, ker vročina postaja že neznosna in kar ne vemo, kam bi se skrili pred pekočimi sončnimi žarki, da bi se vsaj malo ohladili. Pri tem pa se vsak najbolje znajde po svoje; nekateri doma v senci, nekateri ob reki ali jezeru, mogoče pa je tudi kaj takih, ki jih vročina ne moti kaj preveč.
Marjan Grošelj: V teh vročih dneh se nisem hodil nič kopat, kajti imam pač takšno delo, ki mi tega ne dopušča. Drugače pa sem vročino prenašal precej težko, bilo je soparno pa še naduha me daje, zato sem se moral skrivati bolj v senci, kjer sem se hladil s pivom ali pa s čim drugim.
Marija Tomažič: Te vroče dneve sem preživela predvsem doma v senci, kopanja oziroma ohladitve v vodi ali ob njej si nisem privoščila, kajti moža imam v bolnišnici,tudi pravega veselja za to nimam. Najraje posedim doma v hladu s kozarcem hladne radenske. To me najbolje osveži. Vročina je vročina in vsak beži pred njo po svoje.
Lojze Kolenc: Zadnji vroči teden sem preživel predvsem doma in to delavno. Nekoliko smo se hladili doma v senci ob kozarcu hladnega piva, malo pa smo se šli osvežit tudi v Kokro, kajti doma sem iz Hote-maž, tako da imamo vodo in osvežitev v njej kar blizu.
Alenka Robida: Bila sem na morju v Lanterni. Sedaj, ko pa sem doma, sem se v teh vročih dneh hodila kopat predvsem v Tržič, kjer je zelo lepo urejeno kopališče. Bila sem tudi v Kranju, vendar mi tu ni bilo kaj preveč všeč, kajti voda je precej umazana. En dan sem bila tudi na Bledu. Zelo rada se osvežim tudi z bambusom, koka-kolo in seveda s sladoledom.
Jakob Pečnak: Ohladitev v tem času je resnično dobrodošla, kajti sem srčni bolnik in te vroče dni sem zelo težko preživljal, ker vročina zelo slabo vpliva na moje zdravje. Tudi naokrog ne smem hoditi kaj preveč, zato sem se hladil kar doma v senci. • M. Česnik, Foto: J. Cigler
NOVO iz Mlekarne Kranj
Enkrat ga boste poskusili in vselej boste prisegali nanj.
Kozarec osvežujoče pijače bi ponudili vsem, zlasti pa diabetikom, doječim materam, športnikom in tistim, ki so zaradi pretiranih psihičnih naporov potrebni poživila.
Masleno mleko vsebuje prav vse sestavine kislega mleka, le da je skoraj brez maščobe. Med obilico beljakovin in vitaminov je tudi lecitin, ki blagodejno vpliva na živčni sistem.
Požirek nizkokaloričnega maslenega mleka si lahko omislite kadarkoli — za zajtrk, malico, kosilo, večerjo ali pa kar tako, za osvežitev.
Za zdravje in vitko telo odslej
MASLENO MLEKO
50 let izkušenj — izdelki, ki potrjujejo kvaliteto
TURISTIČNO ZAVAROVANJE
Do odhoda
je še
pet minut
Če doma niste pozabili nič od tega, potem imate s seboj vse za mirno potovanje
in lagodne počitnice.
1.
2. 3. 4. 5. 6.
7
8. 9. 10.
Potni list in osebna izkaznica Vozovnice Denar in denarnica Zelena karta Zobna ščetka Igla. sukanec
Sončna očala Žepna knjiga Fotoaparat in film Zavarovalna polica Turističnega zavarovanja
Posebej paziti*. da sv pred potovanjem ah letovanjem ne (>aste pozahili ztivavovati pred rsemi nezgodami m nepri/elnosfmi. ki ras lahko doletijo* Ve ras v potovalni ngeneiji niso opozorili no zorororolno polno turističnega zavarovanja Zavavovalmve Tviglav. stopite do nftjhltzfega poslovnega mesto /jiraroralmce "I vi glav m nemudoma izpolnite zorororolno polico. X njo si boste zagotovili porrmter stroškor. ki hi no potovanja nastali zaradi okrare ali toteme avtomobila, prometne nesreče, izgttbe ali poškodoran/a prtljage, nenarhie bolezni, prekinitre potovanja m podob mli nepri/elnosfi. /avarn/ete se lahko sami. s celo družino ali r organiziram skupini. Možnosti za nezgodo je relika. pred rsemi se lahko zararn/ete z eno samo zavavovafno polico 7 itrtstičnega znvavova* n/a /jirarocnhnce Tviglav-
Za varno potovanje — Turistično zavarovanje
zavarovalnica triglav
Kerživlienjepotrebuje varnost