™ TOŽILSTVO
SI 0,1
Poštnina p!a?ana x goiovin!«
Leto XII., štev« 108
krit

Ljubljana, torek 12« maja 1931
prilog.
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Rnafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon ŠL 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842. Praha čislo 78.180, Wien št '105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Dm.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te*
lefoo št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8. Telef. št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Veliki izgredi v Madridu
Krvavi spopadi med monarhisti in republikanci — Več monarhistov Je bilo linčanih — Nad Madridom je proglašeno obsedno stanje
Pariz, 11. maja.. A A. Havas poroča: Vče-pujšnje manifestacije proti monarhističnemu listu »ABC: so se nadaljevale tudi danes. Manifestanti so vzklikali: »Smrt monar-histomlt Množice so zažgale še en kiosk, v katerem so prodajali list »El Debatet. Neka skupina, sodijo, da so bili komunisti, je korakala po ulicah in vpila: 'Dol z du-hovništvom!« Pred to skupino so nosili rdeča zastavo. Demonstracije so bile tudi v oddaljenih predelih mesta.
Pariz, 11. maja AA. Havas poroča, iz Madrida: Po včerajšnjem sestanku, ki je bil prirejen o vprašanju ustavotvorne skup ščine in o stališču članov monarhistične-ga centruma, je prišlo do spopada med republikansko in monarhistično mladino. Republikanci so zažgali tri avtomobile, v katerih so se vozili monarhisti. Med njimi je bil tudi ravnatelj lista »ABC«. Mnogo eseb je bilo aretiranih. Ko je policija hotela oapremiti aretirane monarhiste do tramvaja, da jih odpelje v zapore, je množica prijela več monarhistov in jih linča-la. Izgrednike je morala razgnati mestna milica. Pri tem se je razvila ljuta borba, ki je trajala ves popoldan. V posameznih okrajih mesta se vrše boji in spopadi med manjšimi skupinami.
Madrid, 11. maja AA. Včeraj ob 15. se je zbrala ogromna množica ljudi v bližini Puerte del sol, kjer je zažgala ogromno grmado listov »ABC« in »E1 Debate«. Noč je potekla mirno, danes pa kaže vse mesto nenavadno lice, ker so delavci pričeli stavkati.
Ministrski svet je imel dopoldne izredno sejo, ki je trajala do 12.30. Popoldne so bile ogromne manifestacije po glavnih ulicah. Manifestanti so skušali zažgati poslopje, v katerem je uredništvo lista »ABC«.
Pariz, 11. maia AA. Havas poroča iz Viaclrida: Pri hišni preiskavi, ki so io na-pravli v redakciji monarhističnega lista
»ABC«, so odkrili nekaj orožja. Policija je preprečila komunistom, da niso izropali neke trgovine z orožjem. 10.000 demonstrantov ie prišlo pred redakcijo lista »ABC«, hoteč hišo zažgati. Notrani; minister, ki je pozval množice, naj se razideio. je prišel v gnečo pri čemer so mu raztrgali obleko. Manifestanti so izropali neko trgovsko hišo. S policijo ie prišlo do streljanja. Mno-co oseb je aretiranih.
Notranji minister je prepovedal nadaljnje izhajanje monarhističnega lista »ABC«, ravnatelja lista pa je pozval, naj bo na razpolago policiji, ker se ie v redakciji na. šlo orožje. Dalje je notranji minister prepovedal vse kolektivne manifestacije in napovedal ostre ukrepe zoper monarhiste tn komuniste.
Pariz, 11. maja, AA. Havas poroča iz Madrida: V zvezi z včerajšnjimi neredi je bil aretiran monarhist De Lucas, ki ga smatrajo za odgovornega za nerede.
Množice so se zbrale pred zgradbo mo« narhističnega lista »ABC«, ki 6o jo sku« šale zažgati. Policija je streljala na množi« co. Več ljudi je bilo ranjenih, med njimi dve osebi nevarno. Množice so ostale še nadalje pred -zgradbo uredeništva omenje« nega lista. Državni tožilec Galata je po« zval množico, naj se razide Imel je govor, v katerem je dejal, da bodo krivci v pri« meru, da se dožene. da se je orožje nepra« vilno uporabilo, kaznovani. Množice 60 vzklikale republiki.
Tudi minister za notranje zadeve je imel govor ter pozval množice, naj se razidejo. Minister za zunaje zadeve je dejal, da bo vlada zabranila izhajanje monarhisti čnemu listu »ABC«.
Madrid, 11. maja AA. Nad mestom je bilo proglašeno obsedno stanje zaradi vče-raišnjih izgredov.
Madrid, 11. maja AA. General Beren-guer je bil izpuščen iz zaporov.
Tudi Briining odgovarja Briandu
Nemški državni kancelar o smernicah nemške finančne politike - Reparacije in revanža
Berlin, 11. maja AA. V Kloppenburgu severni Nemčiji je imel kancelar dr.
Jriining govor, v katerem je poudarjal potrebo strogega varčevanja v državnem gospodarstvu. Listi smatrajo njegova iz-vaja.nja za velevažna v mnogih ozirih. Kancelar je naglasil, da je imel vladni program finančne obnove države sijajne uspehe, vendar pa je padanje državnih dohodkov povzročilo potrebo po nadaljnjem zmanjšanju državnih izdatkov. Podrobnosti o tem bo objavila vlada ob koncu meseca.
Briining je nadaljeval, da bi Nemčija gotovo doživela veliko razočaranje, ako bi pred rešitvijo svojega finančnega vprašanja načela reparacijsko vprašanje. Brez ureditve državnih financ je vsaka uspešna reparacijska politika nemogoča. Bila bi velika pogreška kabineta, je nadaljeval, ako bi otvoril reparacijsko vprašanje preden bi pripravili podlago za kočljiva in težavna pogajanja o reviziji reparacij.
Glede na zadnji Briandov govor je izrazil svoje obžalovanje, ker je nastalo toliko razburjenje v zadevi carinskega sporazuma z Avstrijo, ki da je zgolj gospo-
darskega značaja. Inozemstvo je dobilo tako popolnoma napačen vtis o nemških ciljih. Briining je nadalje obžaloval besedo »vojna«, ki jo je rabil Briand v svojem govoru, ter poudaril, da bi se morala ta beseda črtati iz besednjaka, kar bi najbolje koristilo miru.
Končal je z besedami: »Briand je imenoval Francoze vojake miru, toda žrtve miru so Nemci. Svet se bo pomiril šele tedaj, ko bodo vsi priznali to temeljno resnico.«
Seja nemške vlade
Berlin, 11. maja AA. Danes je ministrski svet razpravljal o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu na majskem zasedanju Društva narodov v ženevi- Prisotni so bili vsi ministri in predsednik državnega zbora. Po seji je zunanji minister Curtius poročal predsedniku Hindenburgu o stališču. ki ga bo zavzela nemška delegacija v raznih vprašanjih na zasedanju v ženevi. Nemško delegacijo bo vodil zunanji minister dr. Curtius. V ženevo odpotuje v sredo.
Zbližanje med Anglijo in Italijo?
Po informacijah londonskega lista obstoja možnost tesnejšega sodelovanja med Londonom in Rimom
London, 12. maja. s. Diplomatski poro« čevalec »Dailv Telegraipha« piše: Jutri bo angleška delegacija odpotovala v Ženevo. Državni tajnik za zunanje zadeve Hender« son bo najbrže v četrtek imel privaten razgovor z italijanskim ministrom Grandi« jem, s katerim bo razpravljal o izjalovlje« nju mornariških pogajanj s Francijo, o nemško-avstrijski carinski uniji in o pri« pravah za svetovno razorožitveno konfe« renco. Močno zbližanje angleškega in ita« lijanskega stališča v pomorskem vpraša« nju je ustvarila diplomatsko solidarnost, ki bi lahko dovedla do angleško=ital>ijan« skega sodelovanja tudi v drugih medna« rodnih vprašanjih. O nemško«avstrijskem carinskem načrtu izjavljajo tako v Lon« donu kakor v Rimu. da bodo brez pred«
sodkov stopili v razpravo o tem vprašanju in o protipredlogih Brianda.
London, 11. maja č. Odbor pravnikov za študij dunajskega protokola o avstrij-sko-nemški carinski uniji po informacijah »Daily Telcgrapha« ni mogel priti do zaključka. Pravniki v tem odboru izjavljajo, da je izredno težko ugotoviti, ali predstavlja dunajski pakt kršitev ženevskega protokola. Težkoča obstoja zlasti v tem, ker je silno težko definirati pojem gospodarske neodvisnosti. Točna definicija tega pojma bi spadala pred forum gospodarskih strokovnjakov. Zato smatrajo v LorJonu za zelo dvomljivo, ali bo Društvo narodov zadevo predložilo haaškemu sodišču, ker ni izključeno, da bi se izjavilo za nepristojno.
Objava oborožitvenega stanja
Nemški in ruski predlogi o objavljanju razorožitvenega stanja posameznih držav
Ženeva, 12. maja, s. Nemški predlogi od 25. aprila za objavo sedanjega oborožitve« nega stanja bodo danes objavljeni v Žene« vi. Nemški predlogi predvidevajo obvezno objavo vseh faiktorjev za oboroževanje, zlasti iizvežbanih rezerv in materijala v skladiščih. Tudi nota ruske vlade od 25-aprila se bavi z objavo oboroževan ja, odre« ka pa Društvu narodov pravico brez ude« ležbe držav, ki v svetu niso zastopane, ime« novati odbore ali določiti osebe, ki bodo odredile obseg objave sedanjega oboro« žitvenega stanja. Ruska vlada je priložila svoji noti poročilo o oborožitvenem stanju Rusije. Ruski ugovor bo najbrže dovedel do tega, da bo odposlana v posebni odbor, ki ga bo svet Društva narodov na svojem majskem zasedanju imenoval za priprave o objavi oborožitve, tudi ruski zastopnik.
O tem se bo razpravljalo z Litvinovim ob prSIiiki njegovega bivanja v Ženevi.
Ženeva, U. maja AA. Popoldne se je sestala komisija Društva narodov, da razpravlja o nemških predlogih za ojačenje odredb proti vojni nevarnosti. Za predsednika je izvolila crškega delegata prof. Po-litisa. Anglijo zastiopa lord Cecil, Nemčijo pa minister Goppcrt.
Dr. Gobbels obsojen v zapor
Berlin, 11. maja. č. Danes je bila razglašena sodba v procesu proti znanemu narodno - socialističnemu voditelju dr. Gob-belsu. Zaradi žalitve predsednika policije je bil obsojen na dva meseca zapora.
STABILIZACIJA DINARJA
Kralj je včeraj podpisal zakon o stabilizaciji naše valute - Zakon stopi v veljavo na Vidov dan - Dinar je stabiliziran na sedanji višini
Beograd, 11. maja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog g. ministra financ po zaslišanju g. predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o denarju kraljevine Jugoslavije. Zakon se glasi:
§ 1. Denarna edinica kraljevine Jugoslavije je dinar. Vrednost dinarja odgovarja vrednosti težine 26 in pol mili-grama čistega zlata.
§ 2. Narodna banka kraljevine Jugoslavije ima privilegij za izdajanje nov-čanic v kraljevini Jugoslaviji pod pogoji, določenimi z zakonom. Narodni banki se odstopi ves čas trajanja njenega privilegija skrb za denar kraljevine Jugoslavije kot javna služba, ki jo ona opravlja v imenu države. Narodna banka je odgovorna za redno opravljanje službe pod pogoji, določenimi z zakonom o Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Novčanice, izdane od Narodne banke, so tudi nadalje zakonito plačilno sredstvo. Vrsta, oblika in tekst nov-čanic se bo določil s posebnim zakonom na predlog ministra za finance po zaslišanju Narodne banke.
§ 3.Narodna banka je obvezana, zamenjati novčanice prinašalcu po vidiranju v mestu glavnega sedeža banke v Beogradu po svoji odločitvi ali za zlato podlogo po tečaju, določenem v § 1. tega zakona, ali pa za tuje devize, ki se po zakonu tudi stvarno lahko za-
menjajo za zlato, svobodno za izvoz. V tem primeru se bo odstop deviz vršiil po ceni, ki ne more presegati zakonite paritete z dodatkom stroškov izvoza zlata. Narodna banka je obvezana zamenjati poedine količine za zlato v znesku najmanj 250.000 Din. Izvoz zlata in deviz je svoboden.
§ 4. Narodna banka je obvezana, da vsak čas na svojem pravnem sedežu v Beogradu zamenja za novce vsako količino zlata, ki se ji ponudi po tečaju, določenem v § 1. tega zakona.
§ 5. Narodna banka je obvezana, da ima pokritje v zlatu aH v devizah, ki se lahko zamenjajo za zlato, svobodno za izvoz. Znesek tega pokritja mora biti najmanj v višini 35 odst. skupnega zneska vseh njenih obvez po vidiranju, tako da je najmanj 25 odst. zneska bančnih obvez po vidiranju pokritih z zlatom v tresoriih ali deponiranih v inozem stvu z možnostjo svobodnega izvoza
§ 6. Zlati in srebrni denar, kovan na podlagi prejšnjih zakonov, preneha biti zakonito plačilno sredstvo.
§ 7. S posebnimi zakoni se bo predpisalo na predlog ministra za finance po zaslišanju Narodne banke izdajanje kovanega drobiža, napravljenega iz zmesi aluminija in srebra. Skupna količina kovanega drobiža ne more biti večja od 650 milijonov Din. Način in pogoje kovanja drobiža bo predpisal minister za finance.
Novi načrti o restavraciji Habsburžanov
Ugotovitve francoskega novinarja Sauerweina - Priprave za zaroko Otona Habsburga z italijansko prin-
ceso
Budimpešta, 11. maja č. »A Reggel« objavlja članek francoskega novinarja Ju-lesa Sauenveina o izgledih Habsburžanov na restavracijo v Avstriji in Madžarski.
Sauerwein naglasa, da so se vršili že davno razgovori o tem vprašanju med dr. Schobrom in grofom Bethlenom. To vprašanje tvori po njegovi sodbi že davno bistvo skupne politike obeh držav, ki sta tvorili nekoč jedro podunavske monarhije. Malo pred objavo pakta o avstrijsko-nem.ški carinski uniji so se vršila med Avstrijo in Madžarsko pogajanja o medsebojni izmenjavi blaga. Zato je izven dvoma, da Madžarska ni brez pridržka sprejela berlinskega načrta o avstrijsko-nsin-ški carinski uniji. Ko so bila pogajanja med Avstrijo in Madžarsko že v teku, je bil nenadoma objavljen dunajski carinski pakt. Podoba je, da je hotel Berlin na ta način preprečiti predčasni sporazum med Dunajem in Budimpešto in pomisleki italijanskega tiska, ki se izražajo zlasti v zadnjih člankih rimske »Tribune«, zato
niso brez pomena. V Budimpešti se zadnje dni mnogo govori, da bo bivša avstrijska cesarica Žita prebila poletje v Raven-ni, kjer jo bo posetil italijanski kralj. Pri tej priliki bi se imeli vršiti dogovori o zaroki Otona Habsburškega z najmlajšo italijansko princeso. Sauenvein misli, da Ma. džarska ni tako zelo mona rhistična, da bi mogel Oton Habsburški brez nadaljnjega zasesti madžarski prestol. Francija mora zaradi tega pazljivo spremljati razvoj dogodkov in bi bilo več ko primerno, če bi se velesile končno sporazumele o tem vprašanju, če se bo Nemčija s takimi načrti še nadalje igrala z interesi Evrope, potem mora Francija ukreniti primerne korake, da se sporazume z Italijo, kajti nihče ne more zanikati, da ima Italija velike interese v Podunavju.
Budimpešta, 11. maja č. »Pesti Kurir« naglasa, da na pristojnem mestu zanikajo vesti inozemskih listov o restavraciji Habsburžanov in naglašajo, da to vprašanje v sedanjem trenutku sploh ni aktualno.
Korupcija na Madžarskem
Akcija intelektualne mladine proti kumuliranju služb po politikih
Budimpešta, 10. maja. d. »Organizacija mladih intelektualcev« na Madžarskem je pred par meseci pokrenila energično akci« jo proti razvadi, ki je eno največjih soc .al« nih zel sodobne Madžarske. Mladina po dovršenih študijah ne more do kruha, ker imajo razni 'politiki in njihovi prijatelj: običajno po več mastno plačanih služb Or« ganizacija pravi, da ie v čisu splošne brez« poselnosti in socijalne bede ta samopaš« nost ne samo neumestna, marveč celo skrajno škodljiva in nemoralna. Ta način nakopičevanja dobro plačanih služb na po« samezne prvake, ki se solnčijo / milosti vladajočega režima, je dal pobudo mladim, da je odločno nastopila v obrambo 6voje« ga obstanka po dovršenih študijah. Orga« nizacija mladih intelektualcev se je zato obrnila na javnost s prošnjo, naj se jav:io sličui slučaji zlorabe; dobila je nad 15.000 prijav. Med temi so naravnost vnebovpijo«
či primeri. Tako 6o ugotovili nekega poli« tika, k: zavzema 70 plačanih mest in se v večini teh 6lužb pokaže samo po enkrat na leto, da pobere plačo, ki se je bila na« brala. Zopet drugod so ugotovili, da so jav« ni funkcijonarji, ki morajo po svoji uradni dolžnosti ščititi madžarsko industrijo, obrt in trgovino, člani upravnih in nadzornih 6vetov tujih podjetij, kjer zastopajo 6eveda tuje gospodarske interese.
Iz došlih 15.000 prijav je organizacija mladih intelektualcev zbrala v obširni knji« g' 10.000 najbolj drastičnih primerov, pred« vsem članov zakonodajnih in javnih kor« poracij ter jih 6 posebno spomenico p^ed« ložila pisarni ministrskega predsednika. Pisarna grofa Bethlena je vlogo sprejela in v redu protokolirr.la in predsednik vlade je obljubil, da bo stvar preiskal in uredil uradnim potom.
Odgoditev parlamentarnih volitev v Rumuniji?
Bukarešta, 11. maja. č. V političnih kro« gšh govore o možnosti odgoditve parla« mentarnib volitev. Z ene strani se zatrju« je, da bodo volitve odgodene najmanj za mesec dni, po drugih verzijah na bi se od* godile samo za deset dni.. Koliko je na tem resnice, se za enkrat ni dalo ugotoviti, ker so vladni krogi skratjno rezervirani.
Nova norveška vlada
Oslo, 12. maja. s. Predsednik parlamenta Kolstaad je danes sestavil novi kabinet. Ministrsko predsedništvo ter ministrstva za kmetijstvo, socijalno politiko in za javna dela so zasedena po Članih agrarne frakcije. Ministrski predsednik Kolstaad prevzame tudi finančno ministrstvo. Zunanje ministrstvo bo vodil major Briger Braadland.
Briand kandidira
Pariz, 11. maja AA. Zunanji minister Briand je nocoj deputaciii levičarskih skupin zbornice in senata sporočil, da sprejema kandidaturo za predsednika republike.
Pariz, 12. maia s. Frakcija demokratične levice v senatu je sklenila, da pri prvi vo-litvi ne bo glasovala za nobeneca izmed kandidatov za predsednika republike in da bo glasovala pri drugi volitvi za onega kandidata levice, ki bo pri prvi volitvi dobil največ glasov.
Vstaja v Birmi
London, 11. maja, AA. V spodnji zbornici je državni ipodtajnik za Indijo Benn odgovoril na interpelacijo o položaju v Birmi. Navedel je. da znaša število ubitih upornikov tisoč. Dva tisoč upornikov je bilo ujetih. Ti podartiki še niso popolni. Izgube vladnih 5et so malenkostne.
§ 8. Vse odredbe zakonov in pravilniki. ki so v nasprotju.s tem zakonom, prenehajo.
§ 9. Ta zakon stopi v veljavo z objavo v »Službenih novinah« in dobi obvezno moč dne 28. junija 1931. *
Z zakonom o denarju kraljevine Jugoslavije je tudi naša država stopila v krog onih držav, ki imajo definitivno urejeno denarno veljavo, zlato valuto. To je eden najvažnejših mejnikov v razvoju našega gospodarstva, vendar pa je treba na drugi strani takoj podčrtati, da ta valutna reforma ne bo v trgovskem in denarnem prometu prinesla neposredno nikakih izprememb. Gre namreč za sankcijo že obstoječega razmerja med vrednostjo dinarja in zlata, saj določa 1. paragraf, da odgovarja vrednost dinarja količini zlata od 26-5 miligrama čistega zlata, kar odgovarja današnji vrednosti dinarja.
Ta relacija pa dobi šele tedaj svoj pomen, če je dana možnost vsakokratne zamenjave bankovcev v zlato ali zlate devize in obratno po relaciji, ki jo določa zakon. Zato nalaga drugi paragraf Narodni banki dolžnost, da vsakomur, ki predloži vsaj za 250.000 Din bankovcev, zamenja te bankovce v zlato ali v zlate devize, ki se vedno lahko zamenjajo v za izvoz si ob o dn o zlato.
Novi ban dunavske banovine
Beograd, 11. maja. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja 7, dne 11. maja jc bil na pred. leg predsedrfika mštiiistrskega sveti in mi* ni»tra za notranje zadeve na podlagi čl. 5. zakona o razdelitvi kraljevine na upravna področja v zvezi s § 18 uradniškega za k o* na imenovan za bana dunavske banovine v 2«I g. Nikolič Milan, vrhovni inšpektor
v ministrstvu za notranje zadeve.
*
Novi ban dunavske banovine Milan Ni« kolje je bil rojen 22. oktobra I. 1874. v Čačku, kjer je bil njegov oče sodnik. Osnovno šolo in gimnazijo je dovršil v Čačku, maturiral je v Kragujevcu, 1. 1897. pa je diplomiral na pravni fakulteti v Beo» gradu ter stopil nato v sodno službo. Leta 1901. je prešel v vojno službo kot sodni poručnik. V Času balkanske vojne je bil vojaški sodnik za oficirje, postal je načel« nik sodnega oddelka vardarske divizije, v času svetovne voine načelnik sodnega od* delka dunavske divizije, 1. 1922. pa je po* stal načelnik sodnega oddelka I. ar mi je v Novem Sadu. Kasneje je bil imenovan tu« di za vrhovnega inšpektorja v predsednf-štvu ministrskega sveta, kar je ostal do danes, do imenovanja za bana dunavske banovine.
Zakon o kmetijskih šolah
Beograd, 11. maja. A A. Dopoldne je bi« la otvorjena v oddelku za agrarno politi« ko ministrstva za kmetijstvo konferenca za proučitev zakonskega načrta o srednjih in nižjih kmetijskih š lah. Konferenci predseduje načelnik oddelka za agrarno politiko Velimir Stojkovič. Prisostvujejo ji načelnik oddelka za rastlinske pridelke Milan Gjurič, načelnik živinorejskega od* delka dr. Prohgska, kmetijski referenti ban« skih uprav in po en zastopnik poljedelskih ustanov iz vse države. Konferenca bo tra* jala permanentno nekaj dni.
Kmetijske zbornice
Beograd, 11. maja. AA. Dopoldne je bi* la v oddelku za agrarno politiko v mini« strstvu za kmetijstvo otvorjena konferen* ca. ki bo proučila zakonski načrt o kme« tiiskih zbornicah. Konferenci predseduje načelnik oddelka za agrarno politiko Veli« mir Stojkovič
Dr. Štampar referent Društva narodov
Zagreb, 11. maja. AA. Higijcnski odbor Društva narodov je imenoyal na svoji zad« nji seji dr. A. Štamparja za glavnega po* ročevalca o higiieni na podeželju. Svoje poročilo bo dr. Štamnar predložil medna* rodni konferenci, ki bo zadnje dni junija in v začetku julija t. 1. • Ženevi.
Pravilnik o mlekarskih zadrugah
Beograd, 11. maja AA. V oddelku za živinorejo ministrstva za kmetijstvo sestavljajo izpremembe za pravilnik o mlekarskih zadrugah za vso državo. V to svrho se je sestala posebna komisija z nalogo, da izgotovi izpremenjeni pravilnik čim prej. Poleg uradnih poljedelskih referentov prisostvujejo konferenci tudi zastopniki mlekarskih zadrug.
Predujmi sadilcem tobaka
BeogTad, 11. maja AA.	Uprava monopolov je dovolila sadilcem	tobaka predujme po 100 Din od vsakih	tisoč zasajenih sadik.

Politični pomen inozemskep piišo3a
Izjave generalnega direktorja Postne hranilnice - Pre-okret v nazorih mednarodnih finančnikov
Beograjsko »Vreme« objavlja daljšo izjavo generalnega direktorja Poštne hranilnice dr. Milorada Nedeljkovica o novem državnem posojilu. Iz zanimivih izvajanj dr. Nedeljkovia posnemamo:
Celo vrsto let od osvobojenja doslej smo se trudili, da bi prišli do večjega čisto finančnega posojila za obnovo našega gospodarstva in naše valute, kar nam je oboje nujno potrebno. Ti napori doslej niso mogLi dovesti do cilja, ker v inozemstvu ni bilo zaupanja v gospodarsko in politično bodočnost naše države. Svetovni finančni trgi so bili nad 10 let pod vtisom tega mnenja, ki so ga o nas sistematsko in vztrajno širili naši neprijatelji.
Živo se spominjam vtisa, ki sem ga dobil, ko sem bil 1. 1924 v Ameriki. Bil sem presenečen nad silovitostjo in smotrenost-jo te akcije proti nam. Finančni listi so kar po vrsti objavljali lažnjivo dokumentirane članke proti naši državi in opozarjali svoje čitatelje, naj nam ne posodijo niti enega dolarja, ker bi bil sigurno izgubljen. Ta propaganda ni bila brez uspeha. Ko sem imel potem konference in predavanja o naši držaji v bančnih, novinarskih in univerzitetnih krogih in klubih v Newyor-ku, Bostonu, "VVashingtonu in drugih mestih Severne Amerike, so mi vedno poleg lepih simpatij za naš narod izražali svojo bojazen o bodočnosti naše države glede na naše notranje razmere. Dokler se ta črna pika z vašega obzorja ne odstrani, ne boste mogli dobiti posojila v Ameriki, so govorili, kar se je govorilo ter mislilo v Ameriki, se je pisalo, govorilo in mislilo tudi v mnogih evropskih državah.
V trm času smo se težko trudili in z lastnimi silami obnavljali svoje razvaline, negovali svoje invalide, dvigali valuto, gradili ceste in železnice, izvajali agrarno reformo, podpirali kmetijstvo in industrijo, pospeševali zdravstveno in k u i-turno stanje našega naroda-
Vse to smo delali z lastnimi sredstvi (ako odštejemo nekaj manjših investicijskih posojil, premajhnih za naše potrebe) pogosto *redi najtežjih domačih skrb! in stisk, vendar pa z neomajno vero v uspeh.
Ta uspeh je končno došel. Izginila je črna točka našega političnega obzorja Inozemstvo je dobilo drugo mnenje o nas in temu mnenju dalo najbolj učinkovito
potrdilo s suhim zlatom, z velikim čisto finančnim posojilom, ki se nam daje pod popolnoma dostojnimi pogoji.
9 pogodbo o posojilu se nam ne diktirajo nikaki politični, gospodarski aU finančni'programi. Dovolitev posojila ni vezana na kake koncesije, investicije, dobave, izplačila sta-rili dolgov itd.; za posojilo ne dajemo nikake stvarne zastave, še manj pa kako varuštvo upnikov na-d našimi financami.	. .
Glede obrestne mere in emisijski kurz smo dosegli boljše pogoje od svoje večje in bogatejše sosede Rumunije in ugodnejše številke, kakor jih kaže kurz naših vodilnih papirjev na ameriškem in evropskem tnru-
Pomen tega posojila za nas narod m našo državo se more samo najugodneje ocenjevati. Predvsem bomo s pomočjo tega posojila dosegli končno definitivno zakonsko stabilizacijo naše valute. S tem bo vse naše gosnodarstvo dobilo stabilno podlago za delo in nove kombinacije. Omogočilo se bo sklepanje zasebnih produktivnih posojil, s čemur se bo olajšal piriliv tujega kapitala v našo državo. Izginile bodo težke omejitve v trgovini z devizami, kar bo dalo trgovini novega razmaha. Naša država bo mogla sodelovati v velikih mednarodnih bančnih ustanovah in pokazale se bodo tudi mnoge druge važne finančne in gospodarske koristi kot naravna in logična posledica dinarske stabilizacije
Gospodarski pomen priliva tujega kapitala v našo državo nam je toliko jasen, zlasti sedaj v splošnem zastoju stikov med kapitalom in poslovnimi možnostmi, da ga ni treba na dolgo razlagati. Naravno Je, da bo oplodilni učinek tega priliva denarja iz inozemstva toliko večji, v. kolikor se bo njegova uporaba pri naših gospodarskih investicijah vršila čim bolj sistematično.
Povrh vsega je pomen tega posojila psihološki Vse, kar dviga človeka fizično v njegovem delu in naporih, ima pozitiven pomen tudi v gospodarskem pogledu Tndi za naš narod kot celoto bo zaključitev tega posojila dejstvo, ki mu bo dvignilo sa-mozaupanje in vero, v čemer bo istotako velika gospodarska korist za našo državo.
Z eno besedo, zaključitev tega posojila je važen pozitiven dogodek v zgodovini naše zedinjene domovine.
Preprečena bančna kriza na Dunaju
Z velikopotezno pomožno akcijo dunajsko banko pred
Dunaj, 12. maja. g. ^Korbiro« javlja: Ravnateljstvo avstrijskega Kreditnega zavoda za trgovino in obrt je sporočilo avstrijski zvezni vladi, da je zavod glasom bilance za poslovno leto 1930, utrpel izredne izgube v višini 140 milijonov šilingov. Vzrok za te izgube so fuzija z Bodenkredit-anstalt, razvrednotenje efektnega portfelja ter potrebni odpisi pri dolžnikih. Ta položaj je zahteval takojšnjo intervencijo zvezne vlade, da se celokupno avstrijsko gospodarstvo pravočasno in uspešno zaščiti pred nepredvidenimi posledicami.
Pogajanja, ki so se zadnje tri dni vršila nepretrgano med vlado in vsemi vpoštev prihajajočimi činitelji, so dovedla do popolnega soglasja. Kreditni zavod bo znižal akcijski kapital za 25%, ter bo dobil nova sredstva v taki izmeri, da bodo nastale izgube popolnoma krite, in da se bo dosedanje lastno premoženje zavoda še celo
je avstrijska vlada rešila največjo plačilnimi težkočami
povečalo. Avstrijska država bo namreč dala na razpolago sto milijonov šilingov, Narodna banka in Rotschildova banka pa 30 milijonov šilingov. Država bo dobila v to svrho potrebna sredstva na ta način, da bo vlada predložila narodnemu svetu zakonski načrt, ki jo bo pooblastil za izdajo zakladnic v znesku 100 milijonov šilingov. Narodni svet je sklican že za jutri ob 15. uri. Politične stranke so obljubile svojo pomoč, tako da je takojšen sprejem tega zakonskega načrta zasiguran.
★
Dunajski Kreditni zavod je imel pred vojno tudi z našimi kraji mnogo poslov in je imel med drugimi tudi filialko v Ljubljani. Ta je po prevratu postala samostojen zavod, ki je finančno od dunajske Kredit-anstalt neodvisen im torej ni tangiran po dogodkih na Dunaju.
Versko gibanje na Češkem
Praga, 8. maja. Uradi za ljudsko štetje so zaposleni z ure-ievaniem Dodatkov letošnjega popisa; kakor kaže. bodo podatki obdelani in urejeni najprej na Češkem, nakar bodo sledile ostale pokrajine: Moravska s Žleziio, Slovaška in Podkarpatska Rusija. Od skupnega števila prebivalcev — okoli 15 milijonov odpada na Češko malo manj ko polovica, t. i. 7.100.000 prebivalcev. Narodnostno sta-še ni do dobra obdelano, pač pa so uradi nedavno objavili stanje glede posameznih veroizpovedi in glede sorememb v posameznih verskih za.iednicah.
Največ prebivalcev Češke je rimsko-ka-toiiške vere: 74%. Fo vojni se je opažala iaka protikatoliška tendenca, osobito zavoljo teca. ker je bila rimsko-katoliška cerkev med vojno stala na strani Avstrije !n Habsburžanov. Zato je bilo število njenih vernikov prva leta po osvobojenju naglo padalo. To nazadovanje pa je bilo samo začasnega značaja in danes se protikatoliško gibanje ne more več smatrati za obče naroden pojav.
Verska pripadnost prebivalcev Češke se kaže v številkah takole: rimskih katolikov je 5.317.000. grških 8000. armenskih 24.000 čeških evangeličanov (čeških bratov) je 199.000 nemških evangeličanov na 98.000 po vrhu še 4000 reformiranih in avgsburške veroizpovedi; češkoslovaška narodna cerkev ima 618.000 vernikov, pravoslavnih je 15.000, starokatolikov 17.000. Židov 76.000. Brez koniesije se je prijavilo 727.000 oseb. kar je vsekakor silno visoka številka.
V primeri s podatki iz leta 1921. zaznamujem vsa veroizpovedanja — razen židovskega — večji ali manjši porast. Najbolj so napredovale evangeljske cerkve ln čsl. narodna cerkev, ki izkazujejo napredek 120, odnosno 130%. Najmanj ie napredovala rimsko-katoliška cerkev, katere verniki so se pomnožili komaj za 1.92 odst. v pr meri s porastom prebivalstva pa je rimsko-katoliška cerkev prav za prav nazadovala za 4.2 odst. L. 1921. je bilo na Češkem na 1000 prebivalcev 7S2 katolikov, danes j:h je 747. Brezkonfesijonalcev je pa za 10 odst. več nego pred desetimi leti. Podatki iz Moravske in Slovaške bodo seveda izdatno spremenile to razmerje v prid katoličanom.
Preobilen blagoslov
Lizbona, 11. maja. AA. Tu je porodila Tieka žena 7 otrok naenkrat, kar se je jzgo» dilo v zgodovini porodov !e dvakrat:. Žena ie soproga nekega železničarja in je stara 27 let. Vseh 7 otrok je ženskega spola. Otroci in mati s«? počutijo dobro. Prvi tak primer se je pripetil v Hamelu v Nem« čiji 1. 1600.
Nezgoda rumunske kraljice
Milan, 11. maja. s. Rumunska kraljica Marija se je na izletu ob jezeru Corno ponesrečila. Kraljica se nahaja v letovišču Bellaggio ter j eodšla v kraj Bellano, da bi napravila izlet v neko sotesko, v katero se more priti le po polzki stezi in po strmi lestvi. Na zadnji stopnici lestve je kraljici spodrsnilo in je padla na tla. Dobila je nekaj lažjih ran- Ko so ji rane zavezali, se je z motornim čolnom zopet vrnila v Bellaggio.
Novo orjaško nemško letalo
London, 11. maja. d. Major Fitzmaurice, poveljnik irskega letalstva, ki je postal znan s svojo udeležbo pri poletu z »Bre« menom« preko )ceama, je izjavil novinar: jem, da grade nemški inženjerjii letalo, ki bo imelo 10 motorj in v katerem bo prostora za 150 seb. To letalo bo zmožno za reden potniški promet preko Oceana V nemških krogih, ki se bavijo z gradnjo letal, doslej o tem načrtu še ni ničesar znanega
Vlak na propeler
Hannover, 11. maja. AA. Železniški voz na propeler, ki je pri prvih poskusih lani oktobra dosegel 150 km hitrosti na uro, je pri današnjih poskusih vozil dvakrat na progi Hannover«Berlin s hitrostjo 205 km na uro.
Čsl. vlada proti žitni špekulaciji
Praga, 11. maja h. Popoldne se je vršila ministrska konferenca, katere so se udeležili trgovinski, kmetijski in finančni minister ter minister za aprovizacijo. Razpravljali so o položaju na žitnem trgu ter odobrili več ukrepov proti žitni špekulaciji.
KaramboJ dveh letal v zraku
Pariz, 12. maja s. Nad pariškim letališčem Villa Coublaix sta trčili dve letali v višini 150 m ter padli na tla. Oba letalca, polkovnik in njegov adjutant, sta se ubila.
Katastrofa ekspresnega vlaka
Saarbriickcn, 11. maja. V bližini kolodvora je skočila s tira lokomotiva ekspresnega vlaka, ki je vozil proti Parizu. Lokomotiva se je prevrnila. Strojevodjo je vrglo daleč v stran in je dobil lasžje poškodbe, kurjača pa je na mestu ubilo. Med potniki Je nastala velika panika in so večinoma poska-kali skozi okna, pri čemer se jih je več lažje ranilo. Kako je nesreča nastala še ni ugotovljeno. Domnevajo pa, da gre za poskusen atentat.
Občni zbor Zveze duševnih delavcev
Ljubljana, 11. maja.
Nocoj se je v prostorih Slovenskt. Ma« tiče sestal občni zbor Zveze duševnih de« lavcev v Ljubljani. V Zvezi je včlanjenih 16 društev približno s 3000 člani. Občne« mu zboru so prisostvovali dslegatje neka« terih večjih ljubljanskih organizacij inte«' lektualcev.
Predsednik ZDD g. un;v. profesor dr. M. Slavič je v 6voiem poročilu omenjal težkoče, ki ovirajo društvo pr; delu#in raz« mahu. Ljubljanska Zveza je prav za prav sekcija Nacionalnega saveza umnih radni« ka za Jugoslavijo v Beogradu, toda cen« trala obstoji zal le na papirju; tudi zagreb« ška sekci ja se ni ustanovila, tako da ljubljun« 6ko društvo doma in v vnanjem svetu za« stopa celotno Jugoslavijo. Ljubljansk' od« bor je v stalnh stikih z mednarodno cen« tralo v Parizu in njegovo delo se v zunar njem svetu upošteva; tako je bil predsed« nik dr. Slavič lani izvoljen za podpredsed« nika mednarodnega kongresa duševnih de« lavcev v Londonu. Če bi bili Juijosloveni vsaj nekoliko močneje in splošnejše zasto« pani v tej vplivni mednarodni organizaciji, hi bili lani dob;li mesto v konsultivni ko« misiji Mednarodnega delovnega urada; žal da nas je to pot prehitela Ho>!andska. Iz istih razlogov, namreč zaradi nedelavnosti beograjske nacionalne centrale, se leto« ne bo vršil mednaredni kongres Federacje v Beogradu kot je bilo prvotno /.a-oo-vano. marveč v Bruslju ali v Ženevi in šele pri« hodnje leto v naši prestolnici č; no dotlej uspelo, da 6e nej organizacija pridobi za in« tenz;vne;še delo.
Predsednik je tudi opozoril na važnost Zveze duševnih dclavcev, zlasti glede na naše uveljavl;anje v mednarodnem svetu: tu se je mednarodno reševalo vprašanje avtorske zaščite, privkar je v toka ob.scž« na anketa o petdnevnem delovr.em tednu in o drugih, za duševnega del-vca_socia!no pomembnih preosnovah, ki se skušajo pre« ko Mednarodnega delovnega urad-- vrin-ti v zakonodajo posameznih držav Ker je prav te dni pristopUa v mednarodno zve« zo tudi Nemčija, je vpliv te organizac;je še boli ojačen. Ne bi torei bilo prav d"> bi se Jugoslovcni izključili od tega dela. a dokler se ne izboljša noložaj v Beogradu in Zagrebu, moramo Slovenci vzdrževati te važne st;ike
Ga. dr Melita P1vec=Ste!etova, k! ves čas ngifno vodi tajniške posle, je poročala o delovanju ljubljanske Zveze. Zveza le vodila obsežno korespondenco s Parizom: uspelo ji je pridobiti nekoliko tehtnih od« cmvorov na ankete svetovnega značaja ki so h dal: naši strokovnjaki: inž Suklie. dr. Ivo Pire, dr Sagadin i. dr Tajnici je sama prisostvovala "seji upravnega odbora pariške centrale, enkrat pa je zastopal Ljubliano dr. Zwitter; beležke z obeh sej so pričevale, kako zanimiva vprašanja se pretresajo v tem območju in kolikega po« mena je^ da smo tudi mi zastopan*.
O blagajniškem stanju je poročal g. in« spektor Matijašič. občni zbor jc ugotovil, da se nekatera društva žal ne zavedajo svo« jih dolžnosti in ne plačujejo itak dovolj pičlih letnih prispevkov.
Po poročilu nadzorstva (prof Fr Jeran) je občni zbor izvolil novi odbor. Za pred. sednika je bil ponovno izbran g. umv. pn» fesor dr. M. Slavič podpredsednika pa sta m dr. H. Turna in svetnik A Lajovic. Tajnica ostane slej ko prej ga. dr Pivec« Steletova, blagajn* g. Matjasic. V odbor stoniio še gg.: dr. Lucovniik, dr K. Krivic, dr Ivo Pire, prof Prebil, dr. V Korošec in inž. Leo Novak Nadzorstvo: prof. Jcran. dr Rutar, inž. Čemivec
Predsednik je zaključil obem zbor s ape« lom k novemu delu za smotre mednanxine> federacije duševnih delavcev
Dalmatinski Čaruga obsojen na smrt
šibenik, 11. maja. 5. Danes dopoldne je bila razglašena sodba v procesu proti Pro-slulemu razbojniku Todoru Medicu. Zanimanje občinstva je bilo ogromno. Komaj desetina je dobila dostop v sodno dvorano. Oblasti so odredile obsežne varnostne ukre-De Vsi vhodi so bili strogo zastrazeni. To se'Je izkazalo za potrebno, ker so sodniki in razne priče dobili v zadnjih dneh grozilna pisma cd Medičevih razbojniških tovarišev. Ob 9. so pripeljali v sodno dvorano Mediča. uklenjenega v verige, v spremstvu štirih orožnikov. Bil je zelo bled. Sodišče ga Je spoznalo krivim zaradi 25 kaznivih dejanj in Je bil zaradi umora žandarja Ve-siča obsojen na smrt, zaradi ostalih zločinov pa za vsakega po 10 do 20 let, skupno na 182 let robne, kar Je doslej najvišja kazen, izrečena pred šibeniškim sodiščem Zoper razsodbo so vložili priziv tako zagovorniki. kakor tudi državni tožilec, ki smatra. da Je bila kvalifikacija umora orožnika Vesiča pogrešena. Državno tožilstvo vztraja na tem. da se kvalificira ta zločin po zakonu o zaščiti države. V zvezi z grozilnim! pismi, ki Jih je prejelo sodišče, so bili danes v Kistanji pri šibeniku aretirani trije seljaki in lS-letna ljubica razbojnika Ma-diča.
Novi italijanski konzul v Zagrebu
Zagreb, 11. maja č. Dosedanji italijanski konzul v Zagrebu Rochira je bil odpoklican v zunanje ministrstvo v Rimu. Na njegovo mesto je imenovan za konzula v Zagrebu bivši italijanski poslanik v Panami Carlo Umalta, ki bo jutri prevzel posle.
Poljski poslanik v Zagrebu
Zagreb, 11. maja č. Z današnjim popoldanskim beograjskim brzim vlakom je prispel v Zagreb poljski poslanik na našem dvoru dr. Bahinski. Njemu na čast je priredil nocoj poljski konzul v Zagrebu rout.
Centralna protituberkulozna liga
Osijek, 11. maja č. Tukajšnja protituberkulozna liga je sklicala za 24. maj kongres zdravnikov iz vse države v Slavonski Brod. Na tem kongresu naj bi se razpravljalo o osnovanju centralne protitu-berkulozne lige, ki bi skrbela za enotno organizacijo borbe proti tej zavratni bolezni.
Holandski novinarji v Beogradu
Beograd, 11. maja p. Snoči so dospeli v Beograd holandski novinarji. Danes so si ogledali razne zanimivosti naše prestolnice, jutri zjutraj pa odpotujejo ter dospejo zvečer v Ljubljano.
Razprava proti morilcem Tonija Schlegla
Atentator, ki je hodil na Dunaj prenašat prtljago - Bivši policijski stražnik med obtoženci
Zagreb, II. maja. n. V nadaljevanju pro« cesa proti Hranilovičevi teroristični sku« pbni je bil danes zaslišan Dragutin Križ« njuk, kd je obtožen, da je skupno s Pospi« šilom, Sjldinom, Bab i čem in Hranilovičem nastavil peklenske stroje pod mostom v Brezovici, na železniški progi pri Veliki Gorici m v žandarmerijski kasarni v Za« grebu. Obtoženec se zagovarja, da o vsem ne ve ničesaT in da sploh ni ničesar kriv. Preklicu je vse svoje prejšnje izpovedi na policiji in pred preiskovalnim sodnikom.
Predsednik: Ali ste bili kdaj na Dunaju?
Križnjak: Da, bil sem, iskal sem za« služka.
Predsednik: Pa znate nemški?
Obtoženec: Ne.
Predsednik: Kako ste potem mogli iti v milijonsko mesto, če ne znate niti jezi« ka? Že to dokazuje, da ste šli tja na po« ziv in da vas je tem nekdo pričakoval. Kako ste se sploh preživljali?
Križnjak: Prenašal sem potnikom prtlja« go s kolodvora.
Predsednik: Kako vendar, ko pa ne po« znate Dunaja niti ne razumete jezika.
Obtoženec: Pomagal sem samo domači« nom, ki so na Dunaju doma. Zaslužil sem malo in sem se potikal po mestu, dokler me ni policija prijela in izgnala na Češko« slovaško.
Predsednik: Zakaj baš na Češkoslova« ško?
Obtoženec: Ne vem. menda zato, ker je Češkoslovaška bliže Dunaju. Pozneje sem se vrnil v Jugoslavijo in sem moral k v o« iakom. Služil sem v Varaždinu.
Predsednik: Da, toda samo en dan, ker ste takoj nato dezertirali in prišli zopet v Zagreb.
Obtoženec: Res je, tu sem pomagal Po« spišilu, ki mi je plačaj za to po 100 Din na teden.
V teku nadaljnjega izpraševanja se obtoženec pri vseh vprašanjih, ki so zani kočljiva. izgovarja na Pospišila, dasLravno je v preiskavi priznal, da je pomagal predvsem Hraniloviču in Babiču
Predsednik: Zakaj se sedaj izgovarjate vedno na Pospišila? Menda zato, ker je cn pobegnil in ga ni tu.
Obtoženec: Ne vem. kai sem poprej sro-voril. ker sem bil vznemirjen.
Predsednik: Vaše prejšnje izpovedi so tu zapisane.
Obtoženec: Lahko, saj je papir potrpežljiv.
Predsednik: Kaj na je z revoherjem. ki so ga našli pri vas?
Obtoženec: Tega mi je dal shraniti Po-spišil. ko se je selil v Zagreb. Hotel sem mu ga vrniti, vendar pa se dolgo nisva dobila. Ko sem ga nekega večera ob pol 10. — bilo ie to po umoru detektiva Tren-skega — iskal v njegovem stanovanju, da bi mu vrnil ta revolver, so me aretirali.
Predsednik: Čudno je vsekakor, da je bil revolver nabit in da ste ga takrat, ko so vas Drijeli, imeli pripravljenega za streljanje.
Prosvetni dan mariborske ZKD v Središču
Maribor. II. maja.
Včeraj od 9. do 17. se je vršila v So« kolskem domu v Središču ob Dravi velika prosvetna prireditev ZKD s sodelovanjem Sokola in Društva kmetskih fantov m dc-* klet — Že takoj k prvemu predavanju prof. dr. Pivka, starega znanca in ljub« ljenca Središčanov se je dvorana napolni« ia. V poljudnih, zanimivih izvajanjih je predavatelj podal dokaze, da s-ta izobraz« ba in prosveta pogoj gospodarskega in splošnega napredka vsakega naroda Nava« jal je zglede iz Danske in drugih držav Dipl. ag". Šiftar je predočil zborovalcem, ki so se med tem nabrali zlasti iz središke bolfenske župnije, deloma pa tudi iz vsega ostalega okraja, celo od Sv. Tomaža, od Sv. Lenarta in Svetini, najbolj aktualne probleme našega kmetskega gospodarstva v današnji kritični dobi.
Popoldne je bil ob veliki udeležbi zlasti mladine najprej nredvajan velik zdravstve« no«poučni film »Alkohol«, nato pa je sle« dilo predavanje prvega podstaroste mari« borske sokolske župe g. dr. Maksa Kova« čiča o važnosti sokolstva za kmetskega človeka v fizičnem, umstvenem in moral« nem pogledu.
V imenu Sokola in Društva kmetskih fantov in deklet v Središču je g. Joža Ču« lek izrekel iskrene besede zahvale in pro« šnje za ponovne takšne prireditve. Sledila je še prosvetna konferenca, na kateri je predsednik ZKD g. Spindler podal kratek pregled novih smernic prosvetnega dela ZKD in njenih edinic ter stanja prosvetne organizacije v ormoškem okraju.
Kolesar do mrti povozil služkinjo
Zagreb, 11. maja č. Na oglu Ilice in Selške ceste je danes mesarski učenec A. Androvič podrl s svojim kolesom na tla 50-letno služkinjo Angelo Dobrovšak. Pri padcu si je prebila lobanjo in je bila na mestu mrtva.
Obtoženec: Tega se res ne spominjam.
Predsednik: Še čudno, da veste, kako se pišete, ko ste vse drugo tako hitro pozabili.
Nato je bil zaslišan, bivši policijski stražnik Stjepan Novačič, ki je obtožen, da je posredoval korespondenco med obtoženci v zaporu in da je zahajal tudi k Per-čecu na Dunaj. Obtoženec zanika, da bi bil prenašal kaka pisma, glede potovanja na Dunaj pa pravi, da se ie že od leta 1927. odpravljal na pot. da pa se mu ie nudila prilika šele novembra 1929.
Predsednik: Vendar je čudno da ste se na Dunaju nastanil pri gospe.i Perčevičevi, kjer je stanoval tudi Gustav Perčec
Obtoženec se izgovarja, da je . gospo Perčevičevo pozna! že od prej in da se je hotel najprej zalasiti pri njej, ker bi mu pri njegovih opravkih na Dunaju gotovo šla na roko. Perčeca pozna, ker je stanova! v njegovem policijskem raionu. Druge obtožence nožna samo po videzu.
Razprava se bo iutri nadaljevala.
Beograjski proces
Beograd, 11. maja p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes nadaljevala razprava proti obtoženim fran-kovskim teroristom. Danes je bil že 11. dan sodne razprave. Ker je bilo zaslišanje obtožencev končano že v soboto, je sodišče danes prešlo na dokazno postopanje, čitali so se razni akti, iz katerih je razvidno, da je bilo proti glavnemu obtožencu Seletkoviču nekoč že uvedeno kazensko postopanje zaradi posilstva. Prečitana je bila tudi izpoved ravnatelja družbe »Fe-nixa« v Osijeku, ki ga je odpustil iz službe, ker je bil nezanesljiv pri kasiranju. Prečitan je bil zapisnik o hišni preiskavi v njegovem stanovanju v Andrijevcih; pri preiskavi so našli granate, naboje in celo maske zoper plin. Dalje je bilo prečitano poročilo strokovnjakov, ki so pregledali eksploziva, namenjena za razstrelitev proge. Vojaški strokovnjaki so ugotovili, da se eksploziva, ki so jih našli na progi Stri-živojna—Vrpolje, ne proizvajajo pri nas, temveč na Madžarskem. Prečitano je bilo nato poročilo, kako je ta eksploziva našla orožniška patrola na progi pri Vrpolju.
Po kratkem odmoru je predsednik sodišča nadaljeval čitanje akLov. V neki izpovedi se navaja, da je obtoženec Kivch-maier izjavil vpričo več oseb, da je zares kriv atentata na železniško progo. Zatem je bil prečitan zapisnik o pregledu komisije na progi potem, ko je našel orožni-ški narednik Ante Mezulič na njej eksploziva. Prečitano je bilo mnenje strokovnjakov, ki so pregledali peklenski stroj, katerega sta postavila Seletkovič in Kirch-maier na progo. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil stroj odlično montiran in da bi povzročil silen učinek, ako bi ne bil pravočasno opažen. S tem je bila današnja razprava zaključena in se bo jutri nadaljevala.
Nujno potrebne regulacije v Medjimurju
Prelog, 11. marca. č. Po zadnjem dc/cv« nem vremenu je Drava pri 1'relogu odnesla več hektarjev plodovitc zemlje. Tudi Mu« ra je v okolici Novakovca odplavila mno* go zemlje. Prizadete občine so se obrnile na bansko upravo s prošnjo, naj se konč« no prične z regulacijo obeh rek, ker je ne« varnost nadaljnjih poplav in izpodjedanja zemlje vedno večja in so v nevarnosti tudi žc naselbine same.
Japonska : Jugoslavija 5:0
Zagreb, 11. maja Danes se je končala borba za Davisov pokal med Japonsko in Jugoslavijo. Vršila sta se zadnja dva sin-gla. Jiro Satoh je porazil Schaferja s 7. i, 6:3, 6:0. Hio Taro Satoh pa je le s težavo dobil svojo igro proti mlademu Ku-kuljeviču v 5 setih. od katerih je Kuku-Ijevič dobil dva, in sicer s 5:3, 6:2, 7:6, 5:7, 6:2. Ta poraz pomeni časten uspeh našega mladega teniškega reprezentahta, ker je Japonec zopet pokazal svoje veliko znanje in svojo očarljivo tehniko v igri. Japonska je torej zmagala s 5:0 in izpade Jugoslavija iz nadaljnjega tekmovanja za Davisov pokal.
MMMMMMMMMHMMMHMHB ■	_	----------"
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane=:
Spremenljiva oblačnost, toplejša in stalnej-še vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Močna barometerska depresija gre pr^ko ccntralne Evrope in povzroča lokalna neurja z močnim deževjem. Pod vplivom naraščanja področja višjega pritiska z za pada je začel barometerski pritisk naraščati in je porasel v zadnjih 24 urah za 0.5 do 4 mm, največ v severnih pokrajinah Temperature so ostale v centralnih delih države brez spremembe, na severu pa so porasle za 1 do 4 stopinje.
Dunajska vremenska napoved za torek: Večinoma jasno, močne spremembe temperature, in sicer zjutraj hladr.o, podnevi toplo.
žrebanje drž. razr. loterije
(žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.)
Včeraj, dne 11. maja so bili v državni razredni loteriji v Beogradu izžrebani naslednji večji dobitki:
300.000 Din srečka štev. 68*706
30.000 Din srečka štev.: 10.627, 20.000 Din srečka štev.: 24.281, 10.000 Din srečki štev.: 60.306, 80.257,
4.000 Din srečke štev.: 30.640, 32.426, 40.267, 41.264, 41.305, 42.787, 78.035, S4.156,
2.000 Din srečke štev.: 3.319, 4.069, 5.347, 5.922, 6.110, 6.350, 9.510, 11.990, 21146, 24.373, 28.012. 31.057. 31.747, 32.202, 33.437, 33.865, 36.361, 39.229, 41.264, 42.758, 44.586, 45.474, 46.367, 48.368, 49.854, 51.069, 54.974. 58.370. 57.249, 53.900, 61.995, 61.888, 64.644, 67.564, 68.616, 69.419, 69.620, 69.865, 66.337, 76.061, 77.600, 77.726, 77.788, 76.794, 88.950, 89.012, 90.258, 96.593, 97.193, 97.928, 98.231.
Zaradi telefoničnega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost.
Manjše izžrebane dobitke objavljamo naknadno. Neobnovljenih, neizžrebanih srečk je Se na razpolago, zato bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, na željo poslali nelzžrebano srečko, da bodo mogli nadaljevati Igranje na večje dobitke Izžreban* <=r*>čke naj se nam takol nošllejo.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, LJubljana, Sv. Petra c. 19
\
Naši kraji in ljudje
Z darovi na domu Josipa Jurčiča
Razveseljiv praznik v družini pisateljevega brata
Brat pisatelja Josipa Jurčiča (X) med svojo rodbino in prinašale! darov pred hišo na Muljavi. Na desni spominska plošča pisatelja.
Različne nabiralne akcije, ki jih je zad« nja leta včasi kar deževalo, so postale kaj malo primerno sredstvo, da se zbere za ta ali oni dober namen nekaj denarja. Reči [»a moramo, da nobena proinja dobrim srcem ni ostala neuslišana, če je šlo za rodbino revnega Antona, brata pokojne« ga pisatelja Jurčiča. To kaže, kako priljub« ljen in spoštovan je bil Josip Jurčič med našim narodom in da njegov spomin ni in ne bo obledel.
Naši ljudje še vedno radi bero njegove povesti in romane, žive podobe življenja med dolenjskimi griči., kakršno je še da« nes skoro neizpremenjeno. Pač, o nekate« rih bogatih domačijah in gradovih govore le še razvaline ali tudi samo raztreskana stena, po kateri se vije bršljim im divja trta. Prav taka usoda je čakala pisateljevo rojstno hišo na Muljavi, če bi ne bilo dobrih src. ki so pomagala, da se je hiši« ca temeljito popravila in je sedaj varno
zavetje za starega im bolehnega braita An« tona in njegovega sina, ki sedaj na domu gospodari in preživlja številno rodbino.
Ko se je pred tedni izvedelo, da stare« mu Jurčiču zopet slaba prede, da je nje« ga in njegovo ženico vrgla bolezen na po« steljo in jima vsega primanjkuje, so se takoj zbrala društva in zasebniki, ki so zbirali dtn darovali za revno družino. Du« rila, ki jih je zbralo uredništvo »Sloven« skega Naroda«, so nonesLi minulo soboto na Muljavo. Za Jurčičevega brata in vso rodbino je bi to pravi praznik. S podar« j encimi dobrotami bo pisateljevemu bratu in njegovi ženi vsaj zadnja leta življenja prihranjeno najhujših skrbi in pomanjka« nja. Pomagala pa bodo tudi naša ženska društva, ki so tudi nabirala za Jurčičeve im so nekatera revno rodbino na Muljavi že obdarita in s tem najlepše počastila spomin neumrljivega romantika.
Otvarjamo lep® šahovsko sezono
Vasja Pire prispel k dvoboju s Spielmannom — Blejski turnir za konec avgusta zagotovljen — jutrišnja Spielmannova simultanka
Ljubljana, 11. maja.
V nedeljo se je pripeljal iz Prage naš mladi šahovski mojster Vasja Pire. V Pra« gi je dosegel naravnost odlične uspehe in bo sedaj v Ljubljani igral z velemojstrom Rudolfom Spielmannom prvi m a t c h. Nadaljevanje mateha se bo vršilo v Mari« boru in Rogaški Slatini. / Mojster Spielmann se je o svojem na« /sprotniku, ki ga po/na za enkrat samo iz publiciranih partij, izrazil zelo pohvalno in je pripravljen na precej trdo borbo. Upa pa seveda, da bo pri dobri dispoziciji vse« kaikor kos mlademu, a že zelo rutinirane« mu in vsega uvaževanja vrednemu nasprot« niiku. Obema bo ta mate h služil kot _ prav dobra priprava za velemojstrski turnir na Bledu, ki se bo vršil ob ogromnem zanima«
let. Za to čaka na nio vse i umljivo nape« tostj.o. Na turnir bodo povabljeni pred« vsem sledeči velemojstri: Aljehin, Bogos l.-ubov, Niemcovič, Spielmann, Rubinstein, Tartakower, Sultan Kan, Kazghdan, Flohr, Stoltz in poleg našega prvaika dr. Milana Vidmarja še mladi borec Vasja Pire.
■tli'
Vasja Pire
nju vsega šahovskega sveta konec avgusta. Zdraviliška komisija je na seji sklenila prispevati 100.000 Din in bo tekmovalcem plačala tudi vso oskrbo. Turnir bo ena naj« večjih šahovskih prireditev zadnjih deset
Velemojster Spielmann
Ta turnir bo brez dvoma na j izvrstne j ša propaganda za naše mednarodno zdravili« šče in je treba zdraviliško komisijo prav pohvaliti za njeno podjetno gesto. Otvar« jamo vsekakor prav zanimivo in tudi po« memb.no šahovsko sezono. Stopamo iz ma« lih provincijalnih razmer pred Evropo, pred svet.
Velika simultamslka produkcija velemoj« stra Rudolfa Spielmamna se bo vršila v sre« do ob 20. v veliki kaminski dvorani. Simul« tanke se proti prijavnimi 20 Din lahko ude« leži vsak š-ihist. Ljubljanski šahovski klub je za svoje prvake rezerviral 10 mest, osta« lih 25 pa je na razpolago vsaikomur, ki se prijavi. Pričakovati je ,da bodo ta mesta hitro oddana. Prijave sprejemata do srede do 18. v kavarni »Slon« klubov tajnik Ci« ril Vidmar in blagajnik Ludvik Gabrovšek. Za kibice in gledalce bo znašala vstopnina 10 Din. za dijaike pa 5 Din. Simultaoko bo vodil dr. Milan Vidmar, otvoril pa jo bo predsednik pripravljalnega odbora dr. Egon Stare. Pozivamo vse reprezentančne ljub« 1 jamske igralce, da 6e 6 i mul tanke sigurno udeleže. Šahovnice je po možnosti prinesti s seboj.
Zagoneten umor in samomor v Zagrebu
Istrski begunec strelja na mirnega drogerista, na zasledovalce in vase
Najbrž se je zmotil v osebi
Zagreb, 11. maja.
V soboto zvečer se je dogodil v Zagrebu zločin, o katerem vse preiskave doslej, se niso mogle ugotoviti pravega vzroka, p b 21. je šel znani drogerist Ante Kovač proti svojemu domu v Kač i cevi ulici št. 6. Stopal je počasi in pregledoval »Novosti«. Bnzu doma pa mu je stopil nasproti elegantno oblečen mlajši moški ter brez besede ustre« lil vanj z revolverjem. Kovač je bil zadet naravnost v srce in se je takoj zgrudil mr« tov. Morilec se je obrnil in stekel po De« želičevi ulici. Za njim se je spustil v tek policist, ki je vršil službo v tem rajonu. Ko je morilec slišai, da ga zasleduje, se je okrenil ter odda! na policista dva s:re'a. Obakrat je zgrešil in tekel nparej. Obrnil se je proti uu:verzi. tu pa mu je pritekel nasproti drugi policist, ki je bil slišal stre« le. Tudi nanj je strel;al mcrilec im pozneje še na upokojenega učitelja Filipa Jorgo, ki mu je skušal zastaviti pot
Policist Blaškovič, ; = morilca o I ;,r.« četka zasledoval, ni h:»ie'« rabiti iro? a, ker je bil prepriča da ?a fcc dohitel. Ko je morilec uvidel, da mu ne more utiV si je pognal kroglo v glavo. Bil je takoj mr, tev. Življenje ei js vzci 7 zadnjim n-tbo« jem. Divja gonja je trajala samo par nrn-st in je čudno, da morilec na begu ni nikogar ,adei. Pri njem so našli list'ne na ime A11'
ton Martin Čem.ul. rojen 1907 v P^.ju v Istri, po poklicu optik.
Črnul je prišel kot r.? prnec iz Italije !e« tos 9. maja v Sp'!t, v Zagrebu pa sploh ni bil policijsko prijavljen. Umorjeni Kovač ;e bil celo dober in m -en človek, ki sc je briga' samo za svojo obrt hi za svojo : >1-b'ao. V družbe ni zahaja!, najmanj pa je imel znanstvo s kakun? em ;;ranti ali pa s političnimi krogi, da bi se Lahko misli.o na umor iz maščevanja al; pa iz poIdričTh razlogov. Morilec je rajbrž zasledoval m--kega drugega, ki je Kovaču zelo podoben in ki tudi stanuje v Kaeičevi ulici.
V smrt po usodni uri • verouka
,T „ ,	Beograd, 11. maja.
V Beogradu se je vrgla pod vlak dijaki« nja 8. razreda ženske gimnazije Anka An« tonovičeva. Truplo je bilo strašno razme« sarjeno. Policija je kmalu ugotovila iden« titeto in dozmal 6e je tudi povod strašnega čina.
Pred neikaj dnevi je nastopil na III. žen« ski gimnaziji službo nov profesor verona« u>ka. Ko je izipraševal v 8. razredu, so dija« kinje, kaikor se v šolah večkrat dogodi, iz« koristile okolščino, da jih profesor še ni
poznal. Ko je poklical neko dijakinjo, ki ni bila na skušnjo pripravljena, je namesto nje V6tala Anka ter pridobila svoji sošolki dober red. V isti uri je storila to uslugo še neki drugi, slednjič pa je zaklical profesor tudi — njeno ime. Da bi nastopila še en« krat pod svojim imenom, ji ni kazalo, ker bi profesor takoj odkril prevaro. Enostavno je obsedela in nekatere sošolke so izjavile, 'da Anke Antonovičeve ni v šoli. Profesor« ju pa se ie zdela stvar sumljiva in začel je klicati vse dijakinje po katalogu. Število vpisanih in navzočih dijakinj se je vjemalo in tako je bilo vse odkrito.
Profesor je zadevo prijavil ravnateljstvu in profesorska konferenca je sklenila stro« go kazen, da sc v bodoče ne bi pojavili ta« ki primeri. Anka ie bila izključena iz za« voda za celo leto. Ko so ji to kazen sporo« čili pred celim razredom, je b:la videti po« poinoma mirna in sošolkam je še dejala, da se zaradi kazni ne sramuje, ker ni zagre« šila nikega nečednega dejanja in da se bo skušala vpisati ni kako drugo gimnazijo, da ne bi zgubila šolskega leta.
Kako je pozneje mislila o kazni, ki jo je zadela, to skrivnost je odnesla s seboj v grob. Niti s starši, niti s tovarišicami o tem ni govorila. Tudi to ni zn no, čc jc pri kakem drugem zavodu prosila za sprejem.
Prehranjevalna akcija
Trbovlje, 11. maja.
Novo Kolo jugcslovenskh sester, ki se je z -vso vnemo lotilo ravno sedaj v dobi splošne revščine v Trbovljah tako potreb« nega karitaifcivnega dela, je 4. t. m. odprlo v stari šoli na Vedah kuhinjo za prehrano najrevnejše šolske dece vseh trboveljskih šol. Takoj prvi dan se jc nasitilo okoli 56 otrok. Otročičcm so žarela lica vese« !ja, saj se že najbrže dolgo niso najedli do sita, povrhu pa še tako dobre in tečno napravljene hrane.
Da je bilo mogoče zamisel otvoritve te kuhinje tako naglo izvesti, gre v prvi vr« sti zasluga ravnateljstvu rudnika v Trbov« Ijah. Dalo je namreč na razpolago brez« p lačno vse prostore za kuhinjo, jih oči« stilo in uredilo. Namestiti je dalo potreb« ne kotle in pohištvo, preskrbelo kurivo ter sploh vse, kar je potrebno za začetek ka« kega večjega gospodinjstva. Steklarna v Hrastniku je dala iz svoje tovarne v Libo« jah posodo, krožnike, skodelice in drugo, pa tudi razne steklene posode v skupni vrednosti čez 10€0 Din, Tvrdka Rakusch iz Celja je dala vso naročeno kuhinjsko posodo in namizni pribor itd. s 50 odst. popustom. Razen teh so poslale razne več« je tvrdke izven Trbovelj razne darove. Iskrena hvala plemenitim darovalcem!
Društvo za varstvo otrok je že pričelo prehranjevati 23 otrok v kuhinji »Kola« na svoje stroške. Zgledu bodo sledila tu« di druga tukajšnja humanitarna društva. Vsi trije trboveljski gg. zdravniki so ob« ljubili sodelovati pri tej akciji s svojimi nasveti v higijenskem in zdravstvenem oziru. Kolo v Trbovljah apelira na vsa usmiljena srca po domovini, kakor tudi v Trbovljah samih. nai posnemajo dosedanje dobrotnike in podpirajo dobrodelno strom« ljen je z darovi bodisi v denarju, živilih, obleki, obuvalu ali čemurkoli. V&e bo hva« ležno sprejeto. Darovi nai se pošiljajo na naslov: »Kolo jugoslovenskih sester« vTr* bovljah II. Trboveljčani pa oddajajo svoje darove kar v kuhinji v s buri1 šoli na Vo* dah ali p'a pri, upraviteljistvu dekliške osnovne šole v Trbovljah.
Originalna koncertna prireditev
Ljubljana, 11. maja.
Na dobrodelnem koncertu Rdečega kri« ža, ki se bo izvajati v ponedeljek 18. t. m. v veliki dvorani »Uniona«, so na sporedu tudi orkestralne točke na — orglice. To bo za Ljubljano vsekakor nekaj novega. Okrog 40 dijakov bo na orglice izvajalo narodne pesmi koroške, štajerske, primor« ske, prekmurske, gorenjske in dclcn.iske. iPred izvajanjem vsake orkestralne točke pa bo recitacija zadevne narodne pesmi. Orkester obsega orglice za I. im 11. gks in bas. Izvajanje bo baje povsem umetni« ško in bodo posetniki koncerta imeli pri« liko, seznaniti se s to, pri nas še nema« vadno muzikalmo produkcijo.
Mlada koncertna pevka gdč. Majda Lov« šetova, ki si je že pri koncertnem nastopu v družbi mame pridobila naklonjenost ob« činstva, bo nastopila na tem koncertu s štirimi pevskimi točkami, saj je članica Pomladka RK na državnem učiteljišču.
Slovenski vokalni kvintet, ki je za svo« jega kratkega obstanka zaslovel kot peto« rica svežih, dobro izvežbani.h in vzorno discipliniranih pevcev — to so gg. Stiber« nik, Jug, brata tPetroveič in Šulc — bo s svojim prijaznim sodelovanjem na dobro« delnem večeru Rdečega križa v »Unionu« gotovo vzbudil splošno pozornost im pri« znanje. To je sedaj naš najboljši vokalni kvintet. Občinstvo, ki pozna že nekaj nje« govih pesmi vsaj z gramofonskih plošč, bo imelo na koncertnem večeru neposredno lep glasbeni užitek ob petju imenovanega kvinteta, ki bo nastopil vstaj s tremi pes« mi mi.
Elitni Kino Matica
Samo še danes
nepreklicno zadnjikrat ob 1., 7. in 9. uri
VLASTA BURIAN
v smehapolni veseloigri
n in n;egova sestre
Vsa Ljubljana se smeje in zabava! Hitite, da ne zamudite!


ilii!
Jutri premiera!
Jutri!
Brigita Helm
evropska GRETA BARBO govori v senzacionalnem filmu H. H. Ewersa
Jutri premiera!	Rezervirajte
vstopnice!
Elitni kino Matic
Telefon 2124	Telefon 2124
m
Zopet smrtna žrtev šmarmce
Silovit pretep in poboj pri popivanju šmarnice
Griže, 11. maja.
V nedeljo popoldne in proti večeru se je v vinotoču pod vejo pri posestniku Žgan-ku na Britnih selih prav pridno prepevalo in popivalo. Zbralo se je okrog 15 fantov iz okolice. Točila in pila se je izabela, pomešana z belo šmarnico. šmarnica je fantom kmalu zlezla v glavo in kar naenkrat so se sprli. Nastal je strahovit prepir in klofute so se delile na levo in na desno. Kmalu so se zabliskali noži in na tleh je obležal v krvi mladi rudar L i p-n i k iz Zabukovce. Bil je z nožem tako hudo ranjen, da je čez nekaj uri v vinotoču izdihnil.
Ker je bil pretep vsesplošen in tako div_ ji, da je moral pred pijanimi pretepači zbežati celo gospodar, ki se je skril v gospodarskem poslopju, še ni popolnoma jasno, kdo je zabodel Lipnika. žalski orožniki so bili že na. vse zgodaj v Britnih se-
lih in upamo, da bo njihova energična preiskava izsledila ubijalca.
Naše kmečko in delavsko ljudstvo se zgraža nad krvavim dogodkom, ki ga je brez dvoma zakrivil šmarnični strup. Bilo bi dobro, če bi oblast prepovedala vi-notoče pod vejo, v katerih se toči strupena šmarnica.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdraviln*. uporaba naravne »Franz Joseiove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela tele vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Razburljiva športna nesreča ne bo imela
prehudih posledic
Ponesrečeni Stojan Starec je pri polni zavesti — Pretirane govorice
Kako se je primeril usodni udarec
Slamič (Primorje) strelja enajstmetrovko neubranljivo v Haškova vrata.
Ljubljana 11. maja.
V nedeljo sc je igrala tekma za držav« no prvenstvo med ljubljanskim ASK Pri« morjem in zagrebškim Haškom. Proti kon« cu drugega polčasa je postala igra zelo ži vahna. Napadalec domačega moštva je na« glo gnal žogo proti Haškovemu golu. Ko jo je imel le še kakih pet metrov od gola, se je vrgel s silnim zaletom golman Ha« ška Stojan Starec zviška na žogo, d-a pre« preči gol. Priletel je pa tako nesrečno z glavo pod noge drvečega napadalca, ki se naravno ni mogel ustaviti, da ga je zadel napadalcev čevelj na desno plat čela nad očesom. V trenutku je odrevenel Starec in obležal nezavesten ...
Vsi napori tovarišev, da ga spravijo k zavesti, so bili brezuspešni. Dr. Majcen, ki je bil med gledalci, je odredil takoj pre« voz v bolnišnico. Pozno v noč je ležal po« nesrečenec, ki je hotel z drznim skokom pomagati svojim k zmagi, v bolnišnici v globoki nezavesti. Šele proti jutru se j? Starec zavedel in je imel sprva zaradi dol« go trajne nezavesti močno skaljem spomin na dogodke pri tekmi.
Na željo svojcev je bil Starec prepeljan danes dopoldne v Lecnišče, kjer ga je ob 11. asistent dr. Blumauer rentgeniziral. Na srečo ni poškodovana lobanja, ki je baš na tem mestu naijdebelejša. Če bi bil do« bil tako silen udarec na sence, bi se bil Starec gotovo ubil. Popoldne je posetil v Leonišču ponesrečenca sa vezni delegat ka« petan Milko Vizjak, ki ga je našel v zelo zadovoljivem stanju in popolnoma priseb« nega. Tudi je zavžil Starec opoldne nekaj hrane. Na čelu je opaziti samo močno i podplutbo in je upati, da je Starec srečno ( utekel smrtni poškodbi, če se naknadno '
ne pojavijo kakšne komplikacije v obliki možganskih krvavitev. Zdravniki sodijo, da je vso težko stanje povzročil le pretres možganov, ki se običajno pozdravi v ne« kaj dneh brez posledic.
Nesrečno usodo nadarjenega in velesim« patičnega športnika, ki je naš ožji rojak —■ Tržačan, je spremljalo vse mesto z izred« nim sočutjem, saj so vso noč in ves dain nepretrgoma vpraševali bolnišnico, kako je s ponesrečenoem. Želimo g. Stojanu Starcu skorajšnega okrevanja in upamo, da bo ostala vsa razburljiva epizoda brez vsakih posledic zanj in za bratska društva.
Po nedeljskem uspehu
Z nedeljsko prvenstveno tekmo v Ljub* Ijani je slovenski nogomet zopet pridobil n.a ugledu. Z lepo zmago ljubljanskega klu« ba nad zagrebškim, bodo zagrebški nogo« metni klubi prisiljeni pospraviti predsodke. ki so jih gojili do našega športa. Raz« mer je golov 5 : 3 za Primorje govori drv« volj glasno, da bo treba odslej tudi z na« širni nogometaši resnejše računati. Če se bodo naši klubi tudi nadalje borili za dr« žavno prvenstvo s tako požrtvovalnostjo in odločno voljo, jim ne bo težko, tudi za odločilno prvenstvo govoriti besedico zraven. To pa bo mogoče le, če bosta šla naša vodilna kluba Ilirija in Primorje še naprej po poti sprave, odstranila vse, tudi najmanjše medsebojne spore in postala prijateljska kluba, med katerima je mo« goča le poštena, športa dostojna tekma. Nič ne dvomimo, da je nedeljska zmaga najlepše znamenje dobrih razmer med do» mačimi klubi, ki so tudi sami spoznali, da je vsaka zmaga na zunaj več ali manj od« visna od notranje sloge.
ASK Primorje, ki je v tekmi za državno nogometno prvenstvo premagalo v razmerju 5:3 Haška, enega najboljših zagrebških klubov in favorita za drž. pravaka.
Naša konfekcija oblači najfinejše!
DAMSK3 PLAŠČI, OBLEKE, POVRŠNIKI IN OBLEKE ZA GOSPODE. V KVALITETI, IZVEDBI IN V NIZKIH CENAH NENADKRILJIVA!
DRAGO GOR UP <1
MIKLOŠIČEVA CESTA štev. 16 (1. nadstropje)
Domače vesli
Cele gobe u salamuri
V dolenjskem vlaku smo ju iztaknili. Oče in sin iz Milana. kaneklin Umberto & figlio, esportazione prodotti valtellinesi speciahta fun<»hi, kakor se imenuje njuno podjetje s polnim imenom. Čuden italijanski priimek, hitro "a človek niti ne sme izgovoriti. Go* spod Kaneklin in njegov sin sta na poto* vanju po naših krajih in kupujeta gobe kar tam. kjer jih ljudje nabirajo in suše da so cenejše Podjetna sta od sile. Ce bi ne bila bi seveda ne mogla hoditi po nas: -zemlji od hiše do hiše in kupovati od na v h ljudi gob, ker o slovenščini nimata niti noima' Pomislite, da b: šel naš človek v Italijo kaj kupovat in da hi ne znal itali* janščine! Ta bi Šel res po gobe!
Gospod Kaneklin in njegov srn pa gobe kupujeta. Pomagata si z vizitkam, v obliki dopisnic, na eni strani je naslOT tvrdke na dnU pa pojasnMo v štmh lezikib. najprej seveda v italijanskem potem v nemškem in slovenskem, nazadn e pa se v tranco* skcm. Francoski in italijanski nas ne za, nimata, pač pa nemški in slovenski. Kclo je duševni oče te jezikovne duhovitost,, ne vemo. Glasi se pa nemški:
»\Vir kaufen trokenen Herrenpilzen und auch schernitten kleine Pil/en, und auch ganzen in Essig emgemachten prizen W>r ncmmen offerte auf kom.ssion fur fmchen Herenpilzen, haber moghchenveise m, mu.
ster in voraus.«	,	,. ,
»Kupevemo suhe rezane gobe mak cele
{jobe u" salamuri. Primaju se mustrama. I primarno u komioien fe>eze
g°Pa'naj še kdo reče, da naši sosedje niso podjetni.
*	Odkritje spomenika prvemu f^^f mu skladatelj«. Hubadova nipa PS -kuje čim lepšo udeležbo svo.nh pe^sK^ društev nri odkritju spomenika pnemu slovenskemu skladatelju Juri]« Heisrnanu Po-lovična vožnia do Laz ali postale Device \ ariie v Polju, odtod v Beričevo uro hoda Iz Liubljane bodo na razpolago avtomobil, po m z ki ceni. Vsako društvo lahko po odkriti« spomenika na velikem pevskem koncertu zapoje 2 pesmi. Odzov.te se takoj ,n nriiavite udeležbo!	. , ,
*	Častno članstvo. Srbsko pevsko društvo »Jedinstvo« v Kotom ie menovalo Kuba do vo župo JPS v Ljubljani za sv.ojega
častnega člana.	... M
*	Spremembe v zdravstveni službi !Na
tromesečni tečaj za šolske zdravnike k, se vrši v Zagrebu, sta se podala dr. Ciril Ko-motar, zdravnik zdravstvenega doma v Lu-kovici in dr. Martin Ogorevc. zdravn* zdravstvenega doma v Rogatcu. Arhivski uradnik Branko Grkovic pri bolnic, za duševne bolezni v Stenievcu ie premeščen K higienskemu zavodu v Ljubljani. Strokovni izpit sta pri higijenskem zavodu v Ljubljani z odliko opravila sanitetno-tehmškl uradni, ški pripravnik Ivan Genussi in zaščitna sestra šole za sestre v Ljubljani Marija Ce-šarek.
*	Aeronavtična izložba oblastnega Aero-kluba »Naša krila« v Zagrebu. Priprave za veliko razstavo so izvršene, tako da bo v četrtek 14. t. tu. ob 10. svečana otvoritev prve letalske razstave na Balkanu. Cilj razstave ie propaganda za našo nacijonalno aviiaciio. Na razstavi bo zastopana ne le domača volna avijacija. ki bo imela svoj posebni oddelek, temveč tudi civilna: vse domače tvofnice letal in domači konstruk-ter.ii. poleg tega pa Aeroklub. Društvo za letalski promet, Udruženje rezervnih avija-tičariev kakor tudi nekatere inozemske tvornice. V zvez; z razstavo priredi Aeroklub dva mitinga. Ob tej priliki bo izvršen svečan krst treh zagrebških letal. Program mitinga bo izpolnila naša vojna avijatika. Drugi dan 15. t. m. pa bo internacionalni miting, ki se ga poleg domačih snortnih letal udeleži tudi cela vrsta inozemskih letalcev iz Anglije. Francije. Nemčije. Italije. Češkoslovaške. Poljske, Avstrije in drugod. Iz same Anglije doleti na tekmo okrog 10 letal, med njimi dva najboljša angleška akrobata. Po dosedanjih prijavah
KINO IDEAL
Danes ob 4., pol 8. in 9. uri
premiera:
»SRČNI FANT"
(Couer bub) V glavni vlogi: Marcella Albani
Veseloigra po igri od Jaquesa Natansona.

Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. tcmperatun, 4 relativno vlago v 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10.
7. vrsta padavin, padavine v mm.
11. maja.
Liubliana 7. 765.1. 11.2. 89. SEl. 10.--;
Maribor 7. 764.4. 11.6, 86. NW1, 10 — —; Zagreb 7 7*3.4. 13.7. 72. NNEl. 5. —. —; Beograd 7. 761.5. 12.8 88. NW3. 10. dež. 1.9. Saraievo 7. 763.3, 10.1. 92. tiho. 10. dež, 2.1: Skop'i e 7. 762.2. 13.7 84. NW1. 6. —. —: Kumbor 7. 759.6. 14.1 92. N4. 0 —, —: Solit. 7. 761.0. 16.8 58. NNE4. 1. —. —; Rab 7. 761.5. 14.6 59. N6. 3. — —; Vis 7, 760.6. 12.0 77. N8 2. —. —: Mostar 7, 760.2.
15.8.	68 tiho. 7. dež 1.3.
Najvišja temneratura v Ljubljani 19.2, Mariboru 17.6. Zagrebu 19.4. Beogradu 21.0. Sarajevu 21.8. Skonlju 20.1. Kumboru 20.4. Splitu 21.6 Rabu 20 2, Visu 19.5. Mostarju
21.9.	najnižja v Ljubljani 10 4, Mariboru 10.2 Zagrebu 11.3. Beogradu 10.8 Sarajevu 9.6. Skop!ju 9.4. Kumboru 12.4. Splitu 13.8. Ra-bu 12.8. Visu 11.2 Mostarju 11.1.
Solnce vzhaja 4.25. zahaja ob 19. 27. Luna vzhaja ob 2.35 zahaja ob 14.3.
bo skupna udeležba inozemskih !etal dosegla število 20. Iz naše države bodo sodelovali športu,i a vi j oni naših aeroklubov iz Beograda, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane, tako da bo tekma za srebrni pokal gotovo zelo ostra. Po programu tekem se bo borba vršila v naslednjih treh panogah: pristanek v krogu, tekma v hitrosti na trikotniku v skupni razdalji 3X24 km 3/5 m in akrobacije. Da bi bilo mogoče posetiti razstavo in mitinga čim širši publiki, je prometno ministrstvo odobrilo 50 odstotni popust na vseh državnih železnicah. Legitimacijo lahko vsakdo dobi za ceno 3 Din pri »Putniku«.
*	Dijaško letovišče v Martinščici pri Su-šaku je ustanova ministrstva socialne politike in narodnega zdravja za dijake srednjih in učence osnovnih šol. To je izredna prilika za dijaštvo. da spozna svoje zdravje. Letovališče Martinščica bo sprejelo julija 500 dijakov srednjih šol in učencev obojega spola. Mladina bo pod strogim nadzorstvom učiteljev in zdravnika. Prijave za letovališče se bodo sprejemale do 15. junija. O drugih podrobnostih smo že poročali. Nadaljnja navodila daje šola narodnega zdravja v Zagrebu.
*	Pilotska šola za turizem, ki bo trajala štiri mesece, se otvori 1. junija v Zagrebu. Otvori jo Udruženje rezervnih avijatičarjev Po končanju šole se podvrže kandidat izpitu za turistično letanje na športnih avijo-nih in dobi diplomo v našem in francoskem jeziku, ki velja za vse inozemstvo. Istočasno se otvori tudi tečaj pilotske šole za letanje z avijoni brez motorjev. V obe šoli se sprejemajo kandidati obeh spolov v starosti 18 do 35 let Udruženje je za obe šoli nabavilo večje število letal in bo svoje aparate razstavilo na prvi avijatični razstavi Aerokluba v Zagrebu, ki se bo otvorila 14. t. m. na Zagrebškem zboru Kandidatom obeh šol bo razen praktičnega nuden tudi soliden teoretičen pouk. Za podrobnejša pojasnila se ie obrniti na naslov: Udruženje rezervnih avijatičara, oblastni odbor. Zagreb. Martičeva ulica 14.
*	Prosvetno društvo za Primorce v Skop-lju. Prejeli smo: Obveščamo emigrante iz Goriške in Istre, da se je v Skoplju ustanovilo Prosvetno društvo »Trst-Gorica-Re-ka« za vardarsko banovino. Dolžnost vsakega rojaka je, da se prijavi kot redni član na naslov: Prosvetno društvo »Trst-Gori-ca-Reka« v Skonlju. poštni preda! 98.
*	Mlada šoferka. Gdč. Mar ti ca Zupan-čeva. hčerka lastnika hotela »Triglav« in valjčnega mlina v Sevnici, je napravila izpit za šoferja z' odličnim uspehom.
*	Velezanimiva zgodovinska odkritfa v Stobih. Iz Gradskega v Južni Srbiji poročajo: Pred dnevi so zopet začeli izkopavati zgodovinske ostanke v Stobih. ki jih tuji učenjaki upravičeno imenujejo Balkanske Pompeje. Izkopavanja vodi upravitelj beograjskega muzeja dr. Petkovič. Stobi so sami po sebi senzacijonalni in je vsaka nova najdba bolj in bolj zanimiva. Od začetka sedanjih del nadaljujejo z odkopavanjem episkopske cerkve. Našli so mozaike, ki so velikega zgodovinskega pomena in vrednosti. Med njimi je posebno lep fragment slike. ki predstavlja Kristusovo vstajenje. Odkrili so nadalje še dve cerkvi, od katerih je ena interesantna posebno zaradi tega. ker ie v zvezi z neko navadno zgradbo, ki je služila najbrž za kopališče. Do sedaj še nimamo primera, da bi bile cerkve zvezane s kopališči. Odkopali so tudi ostanke neke velike javne zgradbe in.naleteli na izredno prostoren podzemski hodnik, v katerem so
v i n D; a ti p in nmfi fragmentov
*	Novi grobovi. V Ljubljani je umrl g. Anton K o 1 a r, sodni uslužbenec v p Dosegel je starost 70 let. Pogreb blagega pokojnika, ki je bil zaradi mirnega in poštenega značaja, splošno spoštovan, bo jutri ob 17. jz Tavčarjeve ulice 4. — V Mariboru sta umrli 26 letna zasebna uradnica Mariia Cernetova in v bolnici IS letna Pavlina Vakajeva. — V celjski bolnici so umrle: 571etna kovačeva žena Frida Koširjeva iz Laškega, 19 letna rudarieva žena Marta Španova iz Hrastnika in 67 letna Marija Kolenčeva iz Loke pri Zusmu. — Pokojnim blag sporiiin. žalujočim nase sožalje!
Kamniško kopališče usmilienih bratov se odpre dne 15. t. m.
*	Mednarodni biografski arhiv (IBA). ki
izhaja ze približno sedem let, izda te dni oOOto tedensko edicijo. Arhiv je nadstran-■\arsko in povsem objektivno orisal že nekaj tisoč osebnosti. Je to edinstvena zbirka k, vsebuje življenjepise pomembneiših oseb vseh narodov, kolikor pač to dopušča omejeni prostor tega biografskega arhiva. Glav. no zaslugo na ustanovitvi in razširjeniu tega znanega mednarodnega podietia ima dr Ludvig Mnzinger v Dresdenu. Redakciio za evropski jugovzhod vodi od ustanovitve rc-dakcijsk, urad Ouaiser na Dunaju I Plan-kengasse 4.
" Sestava in delovanje človeškega telesa. Nevednost je najdražja zadeva na svetu. Resničnost tega izreka se pokaže zlasti ob pojavu raznih obolenj, ki bi iih bilo v veliki meri možno preprečiti, če bi imelo ljudstvo več zdravstvene izobrazbe. O tem bo dala pojasnila s svojim bogatim nazornim materijalom zdravstvena razstava tti-gijenskega zavoda v Ljubljani ob letošnjem XI. vel esej mu od 30. t. m. do 8. junija.
*	»Jugoslavija (Jugoslavenski turizam). Majska številka tega oficijelnega glasila za propagando našega turizma v inozemstvu prinaša poleg lepih ilustracij številne spise v nemškem, angleškem in srbskohrvatskem jeziku. Letno stane 120 Din (za inozemstvo 140 Din) Tzhaia v Splitu.
*	Dr. Štamparjeva »Narodna čitanka o alkoholu« je pravkar izšla. II. izpopolnjeno izdajo je priredi! dr. Vuk Vrhovac. Ilustracije so izdelane po originalnih lesorezih !n rizbah akademskega slikarja Franja Stip-lovška (Krško). Knjigo sta založila Jugoslo-venski savez trezvenosti in šola za narodno zdravje v Zagrebu. Ofoega 196 strani velikega kvarta s 37 slikami, je .trdno vezana in ima naslovno sliko v dveh barvah. Stane 15 Din, Knjiga je največje i" najpopolnejše treznostno delo, ki je kdaj izšto v našem je-
I FOTO - potrebščine
Perutz - Kodak - »Iimosa - Satrap
Plošče ' papir vseh vrst
vedno sveže v zalogi
DROGERIJ A KANC Ljubljana	Mariboi
ziku. V vrsti člankov je podano vse, kar bi moral človek vedeti o alkoholu in njegovem vplivu na zdravje. Vsi članki in sestavki so pisani zelo razumljivo. Zaradi tega ie knjiga pristopna najširšim slojem in nud- dragor cen materija! za protialkoholna nredavanja Knjiga se naroča pri Jugoslovenskem save-zu trezvenost; (Zagreb. Mirogojska 4-II) a!i pri Savezu trezvene iniadeži (Beograd no-štni predal 138). PošMja sc s povzetjem ali pa za gotov denar. Preprodajalci dobivajo na vsakih pet prodanih primerov po en pri. mer brezplačno.
*	Smrt v Dravi. Dne 7. t. m. se je s Vol-majerjevega broda v Sclnici ob Dravi vrgel v Dravo 58 letni delavec Matija Velt iz Gra. dišča in utonil. Trupla dos!ei še niso našli.
*	Karambol med avtobusom in tovornim avtom. V nedeljo zvečer se Je na cesti med Naklom in Kranjem zaletel neki šofer iz Kranja s svojim poltovornim avtomobilom v tržiški avtobus, ki mu je pri-vozil nasproti. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev. Pač pa se je poltovorni avto skoro popolnoma razbil. Orožniki so ugotovili, da je omenjeni šofer vozil brez luči in tudi po sredi ceste.
*	Ubegli blagajnik kaznilnice v Sremski Mitrovici Radjenovič ni poneveril samo iz blagajne 400.000 Din, temveč je zagrešil tudi razne sleparije pri nabavah za kaznilnico in si ie prilastil tudi nekaj denarja, nakazanega po pošti. Pred begom je pobral tudi svoji ženi vso zlatnino in dragocenosti. Oblastva mu še niso na sledu.
+ Ženo ie obesil. Orožnikom v vasi Srn-čici blizu Nevesinja ie javil kmet Risto Sa-jič. da je našel doma svojo ženo obešeno. Sodna komisija, ki je bila že od sosedov "opozorjena, da je Risto zelo grdo ravnal z ženo. je v hiši ugotovila, da se žena ni sama obesila. Na vratu so se poznali znaki davljenja. Kmeta in njegovega 16letnega sina iz prvega zakona s-o zaprli, ker sta najbrž oba usmrtila nesrečno ženo
*	Z nožem v hrbet. V nedeljo zvečer se je vršil v Šenčurju pri Kranju koncert gasilske godbe, istočasno se je pa vršila v Ljudskem domu neka igra. Med obema taboroma je vladala precejšnja napetost in bilo je pričakovati, da pride do spopada. Okrog 10. zvečer se je vračal z dragimi ljudmi France Sevnik iz Predoselj proti domu, na vasi je pa srečal Ivana Sajevica iz Velesovega. Med obema je nastal prepir. Sevnik je sunil Sajevica brez vsakega povoda z nožem v hrbet in ga težko ranil. Sajevic se je nezavesten zgrudil in so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v Kranj. Prvo pomoč mu je nudil dr. Bežek, nato pa se je podal Sajevic v domačo oskrbo.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. plisira in lika tovarna los. Reich.
+ Albert Speletič, sobno slikarstvo. Ljubljana. Emonska cesta. Vzorci na vpogled. Cene konkurenčne.
ITO zobna pasta najboljša!
Iz Ljubljane
u— V počastitev Fr. Grafenauerjeve 70 letnice priredi Klub koroških Slovencev v sredo 13. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice koroški večer z obilnim sporedom Poleg več govorov bodo na sporedu številne pevske točke. Pretežno se bodo pele koroške pesmi. Pel bo zbor Kluba koroških Slovencev. Sodeloval bo operni pevec g. Gostič s spremljevanjem g. Lipovška. Vstop prost. Prostovoljni prispevki dobrodošli. Po sporedu bo ob sodelovanju orkestra »Sloge« družabni sestanek v beli dvorani »Uniona«, katerega se udeležijo tudi slavljenec in igralci »Miklove Zale« iz Koroške, ki bodo vprizorili narodno igro »Miklovo Zalo« 14. t. m. ob 15. v dramskem gledališču. Pridite!__
Površnike, obleke In vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12,
u— Pevski zbor Glasbene Matice pričenja z novim programom, zato se sprejemajo dobri pevci in pevke že sedaj namesto jeseni. Vaje se vrše ta teden: torek moški (v sobi 17). sreda ženski (14) petek ženski (17). tenor (15) bas (12) vsakokrat ob 20. Pevske počitnice se prično šele 1. julija.
u— Na državnem konservatoriju se že tretje leto z vso intenzivnostjo goji komorna glasba pod vodstvom prof Jana Šlaisa, ki je brez dvoma eden najodličneišili glasbenih pedagogov, kar smo jih imeli v Ljubljani. Njegovi uspehi so bili na vsakoletnih internih vajah in produkcijah državnega konservatorija. Šlais nam ie vzgojil violinista Karla Rupla, dalje go. Vido Jerajevo-Hribarjevo in celo vrsto mlajših violinistov ki obiskujejo še njegov oddelek na konservatoriju. Med njimi tiajčešče javno nastopata Uroš Prevoršek in Leon Pfeifer. Iz kroga svojih gojencev je sestavil komorni kvartet v katerem igralo Pfeifer Leon (I. violino). Stanič Franjo (II. violino). Šušter-šič Vinko (violo) in Bajde Oton (učenec prof. Berana — čelo). Ta kvartet gojencev bo izvajal v petek 15. t. m. ob 20. v Filhar. monični dvorani 1 Mozartov in 1 Rave'ov kvartet. Poleg tega še tro (Lipovšek, Pfeifer "m Bajde). Novakov klavirski trio. Komorni večer bo imel popolnoma koncertu' značaj. Obisk najtopleje priporočamo. Ta večer se ponovi v Mariboru pod okriliem Ljudske univerze v ponedeljek.
u— Izlet na Kurešček priredi Sokol §te-panja vas v četrtek. Zbirališče na romanskem mostu. Odhod ob 7. na doleniski kolodvor. od tu z vlakom ob 7.36 do Šk^flijce. nato peš čez ŽeliHie na Kurešček. ZapotoV Turjak. Škocian. St. .Turje. Grosuplje in od tu z večernim vlakom v Ljubljano. V primeru neugodnega vremena bo izlet v nedeljo
o— Referent /a inšpekcijo panrh kotlov
pri kr. banski upravi se ie nreseli! 6 t. rft. iz sedaniih prostorov na Krekovem trgu št 10 v St;šk; dvorec Stari trg št. 34.
u— Odsek stavbinskih delavcev NSZ ie ustanovil svoj prosvetni odsek nod vodstvom Janka Furiana in Rudolfa Pregarca. Prosvetni odsek ima tudi svoj dramtičn' odsek in vabi vse. ki se za dramatiko zani-
majo. da se javijo tajništvu Narodno strokovne Zveze. (Palača Delavske zbornice II. vhod, II. nadstr.) V odsek se sprejemajo moški in ženski člani.
u— Podporno društvo za gluhonemo mladino jc prejelo od učiteljskega zbora državne giuhonemnice v Ljubljani 260 Din kot počastitev spomina blagopofcojne matere tovariša V. Kupnika. Trgovec A. Božič iz Kranja pa je poslal po upravi »Jutra« 50 Din. Vsem darovalcem topla hvala!
u— Triglavski zbor zagrebške in ljubljanske edmice JAD Triglava bo v nedeljo na Kumu. Ljubljanska edinica odide v nedeljo ob 5.12, da pride ob 6.30 v Hrastnik, odkoder se poda takoj na Kuni, kjer se sni-de ob 9. z zagrebško edinico, nakar se bo vršil zbor. Povratek zvečer. Prijave sprejema do sobote zvečer tajnik Zajšek.
u— Občinstvu v Ljubljani, ki daje delati obleke v okolico. Mestna občina ljubljanska pubira na u\xz oblek v mesto posebno mestno trošarino, ki se zniža na malenkosten iznos, če se d.kaže, da je obleka narejena iz blaga, ki je bilo kupljeno v mestu in je torej že obremenjeno s trošarino. Da si občinstvo, ki daje delati obleke v okolici, prihrani občinsko trošarino, naj vsak iznos blaga iz mesta v okolioo prijavi na mitnici in potrdilo o tci prijavi jzroči svojemu krojaču. — Zadruga krojačev in krojačic v Ljubljani
u— Društvo zobotehnikov Dravske banovine ima svoj sestanek v sredo 13. t. m. ob S. zvečer v Narodni kavarni. Pridite vsi in točno! Odbor.
Speci} a£ht
za trajno kodranje deeje frizure se priporoča salon Franehetti, frizeur za gospode in dame v Ljubljani, Dunajska cesla 20, nasproti kavarne Evropa __5714
u— Ko je čakal dekleta. Bolniški strežaj Ciril se je pomudil v nedeljo zvečer v neki gostilni na Zaloški cesti, kjer se mu ie vnelo srce za natakarico. Ker mu je bila tudi ona naklonjena, sta se dogovorila za sestanek na bližnjem dvorišču. Ciril se je okrog 22.30 skril v temi. kjer pa ga je ugleda! nočni čuvaj skladišč neke velike tvrdke in takoj skočil proti njemu in nastopal precej ostro. Ciril pa se je tudi hitro razkačil in ko ga je pričel čuvaj pehati, se je uprl na noge. pograbil nasprotnika, ga opraskal na vratu, ga pahnil po tleli ter mu odvzel gumijevko. Po tem dejanju pa ga je seveda minilo vsako veselje čakati dekleta še naprej in jo je raje odkuril. Vseeno pa ga je na vpitje čuvaja dohitel stražnik in mu izprašal vest. Kako se bo stvar zaključila in kdo bo tisti, ki bo vlekel »kratko«, zaenkrat še ni popolnoma gotovo.
u— Prijet tat koles. Na dvorišču mehanika Mirka Nardina je bil aretiran 20 letni ključavničarski pomočnik Ciril N. Ponujal je Nardinu v nakup kolo. ki ga je Nardln spoznal za last mizarja Škafarja. Temu je bilo kolo ukradeno že pred meseci. Nardin je takoj pozval stražnika. Aretiranec je tatvino priznal in izpovedal, da je imel kolo že nekaj mesecev spravljeno v Trmo vem.
u— Zaradi jezika. Včeraj dopoldne je bila na Poljanski cesti aretirana 56 letna Marija Cenetova iz okolice Celja, ki se je tamkaj na vse pretege drla in nato v neki gostilni razgrajala toliko časa, da jp prišel po njo stražnik. Na policiji so ugotovili, da je Cene tova že dalje časa zasledovana -od raznih oblaste v zaradi raznih prestopkov, naj\eč pa zaradi prehudega jezika. Nerodno žensko so vtaknili v zapor, kjer se bo baje precej časa pokorila.
u— Avto ga ie podrl. Na vogalu Bohoričeve ulice in Ahacljeve ceste se ie v nedeljo popoldne pripetila nezgoda, ki jo je povzročil šofer nekega osebnega avtomobila in katere žrtev je postal kolesar Franc Irt Okrog 15 je vozil šofer z veliko brzino po Ahacljevi cesti in po levi strani za vilo v ostrem kotu proti Bohoričevi ulici. Baš na vogalu pa mu je privozil s kolesom nasproti Irt. ki ga je avto izpodbil.in ga vrgel s kolesa po cesti. Pri padcu se je Irt močno opraskal na raznih delili telesa, trpelo na je tudi kolo in si je Irt povrhu strgal še hlače. Neprevidnega šoferja je stražnik legitimiral in bo moral kolesarju .seveda povrniti vso škodo.
u— Z lopato po glavi. Mizarski pomočnik France, stanujoč na Karlovški cesti, je precej razburljive narave in se nič kaj dobro ne razume s svojim bratom Stankom. Brata sta se je!a v nedeljo prepirati na domačem dvorišču, kjer je France nenadoma pograbil lopato in razbil Stanku nosno kost. Nato je pobegnil, dočim je poškodovanca prepeljal neki posestn'k v bolnico.
u— Ali že nosite impregniran »PAN« ovratnik!
h Maribora
a— Za ravnatelja Mestne hranilnice v Mariboru je imenovan dosedanji tajnik in začasni vodja zavoda g. Drago Kocmut.
a— Za svojega častnega člana ie imenovalo agilno mariborsko pevsko društvo »Jadran« na svojem sobotnem občnem zboru svojega zaslužnega zborovodjo in dušo društva, g. Josipa Laha. Občni zbor sta pozdravila tudi g. dr. Rapotec za Jadransko stražo in prof. R. Kenda za Narodno Odbrano in Jug. Matico. Društvo »Jadran« ima tudi svoj emigrantski odsek, ki informativno statistično, moralno in po razpoložljivih sredstvih tudi gmotno podpira primorske begunce. Pri volitvah je bil z malimi izpre. membami izvoljen zopet dosedanji odbor s
nreds^n^-nm r dr.
a— Predavanje o sodobni francoski dras mj je imel minulo soboto zvečer v tukaj« ŠTtiem francoskem kro/iku g. Marc Vev, profesor za francosko književnost na ljub« 1 lanski univerzi. Seznanil nas je z Julesom Ronvinorn, Henrvcm BcrnsMnom in Je* anom Pa<?nolom. Predavatelj je nod a I oh j enem mmogo zanimivost5 o pariških gleda* liščih in kinematografih.
a— Obisk banovinske vinarske razstave v Mariboru je bil tud; včeraj izredno za» dovoliiv ip celo mnogo večii kot na dan otvoritve. Razstavo so nosetil? 7last; ude« leženci «osti'ničarske^a kongresa ki so se zelo nohvalno izrazili o nji in o kvaliteti vin Tudi iz Avstrije se je včeraj že ogla* silo mnotjo interesentov za t tkijšnia vina in so bih telkom včerajšnjega dne sklenjene že vagonske kupčije za razstavljena vina.
a— Iz gledališča. »Dogodek v mestu Okv-<ri«, izvirna groteskna igra slovenskega pisatelja dr. Slavka Gruma. bo doživela svoio krstno predstavo iutri. Nastopi ves dramsk ansambl. režira J. Knvič. Tnscenaciio mesta Goge sta po režiserjevem zamisleku in
scenskemu zasnutku inž. ar h. Cemigoja izvršila gledališki slikar Ussar ter moister Bofik. Predstavi bo prisostvoval tudi avtor. — Na Vnebohod. 14. t. m. ob 20. se
bo uprizorila Szirmajeva opereta »Kavahr Miško«, ki je pri vseh svojih dosedanjih uprizoritvah zelo zabavala občinstvo. Znižane cene.
a— Akademija diiakov drž. klasične gimnazije v Mariboru bo v sredo 13. t. m. ob 20. v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sporedu so pevske in glasbene točke ter drugo dejanje drame »Deseti brat«.
a— Nove telefonske zveze Maribora. Z
10. majem so bile otvorjene sledeče nove telefonske relacije: Maribor-Padua 33 Din. Maribor-Verona. Maribor-Milano 39.6 Din; Maribor-Genua. Maribor-Turino. Maribcr-Roma 46.2 Din. S 15 majem bo otvorjen dalje telefonski promet med Mariborom in Dvor Kralove nad Labo 54.45 Din za tri-minutni telefonski govor.
a— Kino predstave. Grajski kino od danes dalje Tino Patiera poje v 100^o nemškem govorečem in zvočnem velefihnu »Fra Dia voi«»
a— Kuluk v Mariboru. Včeraj dopoldne so sc prijavili v Mariboru prvi kulukarji iz mesta Meščani iz raznih slojev so se našli oboroženi z raznim orožjem in začeli z de* lom na Dravski ccsti proti Dravski dolini.
a— Splašen koni. V nedeljo se je gostil-ničarjeva hčerka Ivana Račič s svojim 12 letnim bratcem vozila na enovnrežnem vo. zu po državni ccsti iz Krčevine v mesto. Blizu meie mestne občine se je koni nenadoma splašil pred prihajajočo lokomotivo in se zalete! v ograjo ob železniški pro?!. jo podrl in telebnil z vozom vred v jarek ob progi Ivana je dobila več ran in rrask po obrazu in rokah, fantu se ni nič zgodilo, konj si je odrgnil kolena in sprednje noge. na vozu se je zlomilo oje. Načelnik gasilnega društva Voller. ki je slučajno privozil na avtu mimo je Tvanko odnelial na svoj dom in jo obvezal, nato na oba dal odpeljati na d^iTi
a— Nesrečen nož. V Moriu pri Framu so v nedeljo zvečer napadli 251etnega posest* nikovega sina Karla Zorčičn iz Frama. Fant jc dobil več težkih ubodljajcv v des* no stran prsnega koša Z reš:lnim avtom 60 ga prepeljali v splošno bolnico.
Iz Celja
e— Svečana zaprisega garnizijc se je
šila včeraj dopoldne na Glaziji ob veliki udeležbi predstavnikov in zastopnikov ob-lastev. društev in ostalega prebivalstva. Ob zvokih mariborske vojaške godbe je prispel ob 10. pred razvrščeni polk namestnik odsotnega polkovega poveljnika g. polkovnik Purič s polkovnikom g. Rojnikom in adui-tantom g. poročnik-om Kostičem. Po pozdra. vu vojaštva je najprej zaprisegel novince pravoslavne vere g. prota Manoji.o Oudič, za njimi muslimane vojaški imam iz Ljubljane in slednjič še katolike g. opat Peter Jurak. Zatem je nagovoril vojaštvo z daljšim govorom g. polkovnik Purič in zaključil svoja izvajanja z vzkliki Nj. Vel. kralju, čemer so se pridružili tudi vsi navzoči. Ob sviranju godbe so nato vojaki zanlesali kolo in se okrog poldne zopet vrnili v vojašnico.
c— Materinski dan, ki sta ga priredila Kolo jugoslov. sester in pomlaidok Rdečega križa, je v vsakem pogledu dobro in Ic-po uspel. Dopoldne se je vršila prodaja cvet; lic in promenadni koncert železničarskc godbe v mestnem parku, popoldne pa je šolska mladina priredila v gledališču prav* ijiČno mladinsko igro ge. Scrncčeve »Kralj Matjaž«. Gledališče je bilo polno in se je vsa prireditev končala v splošno zado* voljstvo.
e— Velik uspeh invalidske tombole. V
nedeljo popoldne se je vršila na Dečkovem trgu ob ogromni udeležbi prebivalstva Ce* 1 ja in okolice običajna vsakoletna :nvalid* ska tombola, ki je kljub nekaterim oviram prav lepo uspela. Določenih je bilo izvo* ljencem Fortune 12 tombolskih in 250 manjših dobitkov. Dobili so šivalni stroj brivski učenec Peter Filipič iz Celja, mo* š«ko kolo učenec IV. razreda Karol Raberi iz Štor, spalno sobo delavka Florijana Kav* čičeva z Ostrožnega. moško obleko dc!a* vec Maks Grilc iz Celja, otomano mesar* ski vajenec Karol Ribič, umivalni servis delavec Karol Tcržan, aparat za električno masažo slaščičar Viktor Vechiet, dočim so si delili ostalih pet dobitkov 4 dclavci in neki podporočnik, vsi iz Celja. Nekateri so poskušali komisijo prevarki za tombolske dobitke na ta način, da so izklicane števil* ke enostavno nalepili na tablico. Vendar so jim prišli na sled in ie bil neki mladenič zaradi tega izročen policiji.
e— Čebelarsko predavanje, ki bo zelo poučno in zanimivo, bo priredila v nedeljo ob 15. pri čebeViniku g. Rcbova v Koširci Čebelarska podružnica v Celju za svojs člane in prijatelje.
SADJARJI!
Na tisoče sadjarjev je uporabljalo >GAR-KON« s popolnim upehom na zelenje. --Povrnemo denar, kdor nima uspeha.
»GARKON«, CELJE.	6767
e— Šahovska prireditev v Celju. V četrtek popoldne bosta igrala velemojster Spielmann .in Vasja Pire. V petek ob pol 21. pa bo igral Spielmann simultaiiko proti celjskim šahistom. Dopustno število 35. Kdor se želi udeležiti, naj se pravočasno prijavi pri strok učitelju na meščanski šoli g. Gra-Šariu ali juveliriu Lečniku.
e— Kam pojdemo Savlnjčanl na vnebo-ho)d? Na Goro Oljko kamor bo napravilo svoj majski izlet šempetersko pevsko društvo »Savinjski zvon« pod vodstvom g. Boža Mahorčiča. Deseto mašo bo služil ob tej priliki šentandraški župnik g. Ocvirk. Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike, da združi maiski izlet z brezplačnim koncertom tridesetih pevcev enega naših najboljših moških 7b"r"v
e— Mestni kino ho predvajal drevi nlh pol 21. ur v i Pat in Patachonov zvočni film »Tisoč besed nemških«. Tr," zvočne pred« igre.
e— Dve nesreči. V bolnico je bil oretpe* Ijan z reševalnim avtomobilom 301et.nl uradnik Westnove tovarne Henrik Aab, k,i je padel z motocifkla in dobil več ran na sla* vi. Reševalni avto je moral v soboto pre« polj iti v bolnico tudi 281etnega knjigovod* io Borisa Ušeničnika iz Drešimje vasi, ki je nadel 6 kolesa in si zlomil desno nogo ▼ gležnju.
e— Tlakovanje Razlagove ulice, ki se je
nahaiala res že v škandal-jz-n ^n in skoro ne« prevoznem stanju, se je pričelo včeraj z ju* traj. Cesta bo tlakovana z drobnimi r*ra* nitnimi kockami in je dela prevzelo podiet* je Anton Res iz Zagreba. Zaradi teh del
jc moralo mestno načelstvo odrediti, da sc zapre za promet cesta v vsej dolžini m sc prenese težišče prometa na Slomškov trg, Gosposko ulico in davni trg. Ko bo tlako* vanje Razlagove ulice gotovo, prideta na vrsto Kapucinska uFca in Slomškov trg, ki bosta tlakovana z enakim tlakom.
e— Seno je kradel. V soboto jc bil arct;* run v Aškerčevi ulici 21 letni brezposelni hlapec Vinko P., ki jc ravno nesel na hrbtu mrežo s 70 kg sena. Na policiji je priznal, da je seno ukradel iz Stigerjevega zakle* njenega kazoJca ob D c okov i cest'. Preiska* va je ugotovila, da je bilo vlomlicno v kos zoloc in jc bilo odnesenega okrog 250 kg sena. Hlapec se je zagovarjal, da jc ukradel seno zgolj zato, da bi si napravil kje v oko« lici posteljo, ker nima stanovanja. Izročen je bil sodišču tudi kot vojaški bjgnncc.
e— Tri tatvine koles. Kolarju Filipu Cul* ku jc ukradel neznan tat 9. t. m. dopoldne i/, veže mestne h'še na Yrizovjp.i trgu 1400 dinarjev \redno, črno pleskano kolo, znam* ke »Stvria«. Kdor izsledi kolo, prejme 200 dinarjev nagrade. Uradniku tvrdke »Slo« grad« Adolfu Husso jc med oddihom 7. te* ga meseca zvečer ukradel neznan »kolesar« iz veže Košeninove gostilne na Vranskem njegovo popolnoma novo, rdeče pleskano dirkalno kolo znamke »Ideal«, vredno 2800 Din. Pred dnevi je b'!o v Celju ukra* deno Antonu Sagerju kolo ki ga je pa letnik predvčerajšnjim izsledil v Sv. Ju* riju ob južni železnici pri nekem moškem. Tatu so aretirali orožnik'.
c_ številne vrtne tatvine. Iz vrtov raz*
"jas
je o
popoldne" pa" je bil aretiran 32 letni brez* poselni knjigovodja Ivan G. iz Ljunljane, ki se že precej časa potika po Celju hrez atjlužka m stalnega stanovanja. Po dahsem tSfcrju je G. skesano priznal, da ie kra .ej vrrnice v pomanjkanju vsakih sredstev za preživiianie. Prodajal jih je v oko'.opo 10 do 15 Din komad Izročili so ga sediscu.
Iz Murske Sobote
Borba proti jetiki. Predaval je o tuberkulozi tukajšnjemu dijaštvu namest* nik sreskega zdravstvenega referenta, g. dr. Vučak. — Protituberkulozna hga je usta* novi jena sedaj tudi v Murski Soboti. Pred* sednik je sreski načelnik g. dr. Lipovšek. Na prvem sestanku je bila večina udele* ženccv iz obrtniškega stanu, kar je vse* kakor lepo izpričevalo zanjo. Pogrešali pa
c— Številne vrtne taiv«n«=. i/-, nih celjskih hišnih posestnikov so izginja: le v zadnjih nočeh drage vrtnice, ki m J« tat enostavno izruval in odnesel. V nedelje
so zastopnike kulturnih in humanitarnih organizacij.
Iz Zagorja
z— Slovo od priljubljenega občana. Po trudapolnem delu in mučni bolezni smo
položili v grob prerano umrlega in skrb* nega očeta trgovca g. Ivana Kosa. Na za d* nji poti ga je spremljalo veliko število ob* činstva in članov društva. Obrtno društvo je bilo polnoštevihio zastopano. Člani so tudi nosili krsto in cvetje. Sledili so ga* silci, zastopnice Kolašic in mnogo doma* čih in zunanjih prijateljev in znancev po* kojnika. Pokojniku blag spomin, preosta* lim pa naše iskreno sožalje!
i— Skioptično predavanje. Sokolsko društvo v Zagorju si je nabavilo nov_ lep skioptični aparat in mu bo omogočeno večkrat prirejati predavanja z lepimi sli* kami. Nedavno jc imel g. prof. Brodar iz Celja velezaivmivo predavanje »Stara ka* mena doba na Olševi«. Ob številnih foto* grafskih posnetkov je poaijsnjcval svetov* no znane prastare jame na Olševi. Pre* divanja se jc udeležilo veliko število član* stva.
Iz Trbovelj
t— Hvalevredno. Zaradi vseobče krize letos Sokol ne bo pobiral dobitkov za tom* bolo med domačimi obrtniki in trgovci. Ako jc pa kljub temu kdo izmed njih že namerni kako stvar, naj jo odda pri hiš* niku Sokolskega doma.
t— Golob listonoša. V soboto popoldne je ujel g. dr. Cizelj pri rudniški bolnici goloba, ki je nosil na negah obročke. Jc iz golobje stanice v Trstu. V krilu je imel puščico za pisma. Goloba je g. doktor oddal orožnikom.
t— Rdeči križ nr.redi 7. junija cvetlični dan v prid ferijalni' koloniji revne šolske dece.
Iz življenja na d®ielf
BLED. Dne 14. t. m. bo otvorjena v pro* stokih blejske osnovne šole razstavo va* jenških izdelkov tukajšnje obrtne nadalje* valne šole. Ta dan tud' prejmejo učenci letna izpričevala. Oglejte si razstavo! — Nekaj posebnega bo letos nudila blejska Str-ža letoviščariem Gosn Kenda lastnik Parkhotcla. je zgradil na vrhu plesišče, uredil sta.ro kegljišče in bo pestavil tudi okrepčevalnico. Uredila in ponravila se bo* do tudi pota, ki vodijo na Stražo, in po* stavile sc bodo kloni. S Straže je krasen razgled na bližnjo okolico.
Gostilni&arski kongres v Maribor«
V nedeljo ob pol 10. dopoldne je bil v Mariboru pri »Orlu« otvorjea gostilni carski kongres, ki sta ga sklicali obe zvezi gostilničarskih zadrug v Maribora m Ljubljani. Zastopani so bili v velikem številu delesati vseh gostilničarskih zadrug m dravske banovine, ki so prišli tudi na ogled I. banovinske vinske razstave. Zborovalce je pozdravil predsednik mariborske Zveze gostilničarskih zadrug g. Žemljic, za predsednika kongresa je bil izbran podnačelmk ljubljanske Zveze gostilničarskih zadrug g. Cerara iz Kamnika. Tajnik mariborske zveze g. -J. Petelin je podal poročilo o stanju gostilničarske obrti v dravski banovini in težkem položaju gostilničarstva Poročal je tudi o škodi, ki jo povzročajo gostilničar-ski obrti vinotoči, točilnice v delikatesnih trgovinah. Njegovo poročilo je izpopolnil načelnik mariborske zveze g. Žemljic. Na podlagi obeh poročil sta bili sprejeti tozadevni resoluciji. Sledilo je poročilo tajnika Zbornice za TOI dr. Pretnarja o nujni potrebi takojšnjega uveljavljenja novega obrtnega zakona. Na podlagi njegovega referata je bila snrejeta resolucija. G. Veli-konja iz Ljubljane je poročal o temi »Gostilničarji in tujski promet«, zlasti v zvezi 7. vtisi, ki so jih dobili gostilničarji na svojem poučnem potovanju po Tirolskem, Pre-darlskem, Švici in Bavarskem.
Resolucija tretjega vinar-skega kongresa v Mariboru
Kakor je že obširno poročalo ponedeljkovo /Jutro', se je ob priliki otvoritve prve banovinske vinske razstave v Mariboru vršil tudi tretji vinarski kongres, ki je na predlog predsednika gosp. Lovra Petovarja sprejel naslednjo resolucijo:
Da se vinarska kriza omili, je treba pod-vzeti vse potrebne ukrepe za zmanjšanje vinogradniške površine- Za enkrat bi bilo najpotrebnejše zakonito določilo, ki nai bi prepovedalo prenavljanje vinogradov in napravo novih nasadov na vseh ravnicah in v drugih za vinogradništvo neprimernih legah. Isto načelo naj velja tudi za samorod-nico.
Zakon o vinu in pravilnik k temu zakonu je treba v vsakem pogledu najstrožje izvajati. Trošarinska obremenitev vina naj sc maksimira na 1 Din za liter; ta dajatev pa naj se razdeli med državo, banovino in občine. Država in banovina naj pospešujeta v največji meri vinarsko zadružništvo. Le pridelovanja grozdja v takih zadrugah more rešiti malega in srednjega vinogradnika. Ker pa je mogoče take zadruge zaradi velikih investicijskih stroškov ustanavljati le z javnimi podporami, zato se naj v to s vrbo vnesejo v banovinski kakor tudi državni proračun primerni zneski. S sredstvi, ki se naj ua ta način dajo na razpolago, bt se moralo razpolagati tako. da more zadruga za zadrugo takoj pričeti delovanje.
Izvozna premija na vino naj se prizna za vsak izvoz od skupno najmanj 9 hI. Pri uvozu vinske posode iz inozemstva, naslovljene v svrho polnjenja na producenta a.i vinskega trgovca, naj se opusti zahteva o položitvi kavcije. V obmejnem prometu naj bodo za izvoz vina prosta vsa carinska poTa, carinjenje pa naj bo poverjeno vsakemu finančnemu oddelku.
Uporaba natrijevega bisulfita naj se dovoli kot nadomestilo za žveplo. Zakon o pobijanju draginje pa naj se tudi pri vinu strogo izvaja.
Pri vseh trgovinskih pogajanjih z inozemstvom je treba stremeti za tem, da se dosežejo ugodnosti za grozdje in vino. Oso-bito važnost polagajo vinogradniki na sedanja pogajanja s sosedno Avstrijo. Istočasno želijo, da se s Francijo doseže sporazum za primeren uvozni kontingent na podlagi dosedanje carine od 55 frankov. Ukine naj se vsaka carina na galico, žveplo in na razna stredstva za uničevanje trst-nih škodljivcev, kakor tudi na vsako orodje, ki se rabi v vinogradništvu in kletar-
stvu. Oprosti naj se vsake trošarine vino, ki ga zamenja vinogradnik za živila in ga dotičrii, ki da živila, rabi lo zn svojo porabo. Nad produkcijo in prometom trsnih eep-lenk naj se izvrši najstrožja kontrola. Za omiljenje- vinarske krize naj se stalno kupuje vino za konsuni v vojski. Donos zemlje!, na kateri je nasajena trta, je danes izredno majhen: zato je potrebno, da se oblastveno revidira katastrski donos teh zemljišč.
Da se kriza v vinorodnih krajih omili, naj se tam iz javnih sredstev gradijo itak prepotrebne ceste. Produkcija fakozvanih brezalkoholnih pijač, v katerih ni trohice naravnega soka bodisi od sadja ali grozd ta, nai se zakonito prepove.
Na koncu naproša resolucija kralj, vlado, da zaradi racionalizacije prodaje organizira s sodelovanjem banovinskih uprav, banovinske centralne kleti, ki naj v svrho sla bilizacije cen nastopajo ob trgatvi kot kupec. Ker se pri izvozni premiji dogajalo nekatere nerednosti, naj se eventualno ven-tilira vprašanje diferenciacije izvozne premije.
« __.
= pred sklicanjem važne mednarodne konfcrencc. V mednarodnih finančnih in gospodarskih krogih je v zadnjem času vedno bolj prodrlo spoznanje, da je sedanja svetovna gospodarska depresija v prav znatni meri posledica nazadovanja vrednosti srebra, ki je za več kakor polovico prebivalcev sveta edino merilo vrednosti ln edina podlaga za denar. Cena srebru je v razmeroma kratki dobi nazadovala za 40 %: to nazadovanje pa je oslabilo kupno moč stotin milijonov prebivalcev Azije in deloma Afrike, kar pri sedanji povezanosti svetovnega gospodarstva ni moglo ostali brez občutnih posledic za gospodarstvo industrijskih držav Evrope in Amerike, ki oskrbujejo azijske narode z industrijskimi izdelki, posredno pa je to zmanjšanje kupne moči številčno tako močnih narodov prizadelo vse svetovno gospodarstvo. Zato je že pred meseci nastopilo gibanje za stabilizacijo cene srebru, ki naj bi se izvedla na mednarodni podlagi. Kakor poročajo sedaj iz AVa-shingtona, je kongres Mednarodne trgovske zbornice, ki tam zboruje, na svoji seji 8. t. m. sklenil sklicati mednrodno konferenco za stabilizacijo cene srebru. Na kongresu so bili iznešeni številni predlogi za praktično rešitev tega težavnega problema. V načrtu je ustanovitev posebne mednarodne banke, ki bi kupovala srebro po fiksni ceni.
—	Pogajanja za ustanovitev lesnega izvoznega kartela med slovenskimi in koroškimi izvozniki. Kakor poroča dunajski »In-ternationaler Holzma.kt« na uvodnem mestu, se vršijo v zadnjem času med velikimi koroškimi in slovenskimi izvozniki pogajanja za enotno nastopanje na severno-italiianskem lesnem trgu. Ta pogajanja so v zvezi z gibanjem za boljšo organizacijo jugoslovenskega lesnega izvoza, ki se je pričelo po znani državni konferenci o lesni krizi v Beogradu. Namen sedanjih kar-telm.ih pogajanj s koroškimi izvozniki je ta, da se df'očiijo smernice za enotno nastopanje na italijanskem trgu, v svrho zaustavitve padanja cen. Skunna posvetovanja se bodo v kratkem nadaljevala, če bo prišlo do dogovora glede cen, prtem je pričakovati, da se bodo v doglednem .času tržne razmere za izvoz v Italijo izboljšale.
—	Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu poroča 10. t. m.; Zaradi dolgotrajne, če tudi ne hude zime, so se dela v hmeljskih nasadih zakasnela za 14 dni. Sedaj se hmeljarji pečajo z odkopavanjem, z gnojenjem in prvim obdelovanjem z brano in kultivatorjem, kakor tudi s privezovanjem trt. V teku zadnjih dveh let se je s hmeljem zasajena ploskev skrčila za 45 do 50 odstotkov. Od pridelka minulega leta je le še kakih 60do 70 stotov v rokah producen-tov.
= Razglas o ljudskem deln. Ban dr. Ma-rušič je izdal razglas o ljudskem delu, k! uvodoma navaja uspehe liudskega dela na banovinskih cestah v ostalih banovinah. V
vseh banovinah, razen dravske, je do 18. aprila t. 1. dosegla vrednost izvršenega dela 102.2 milijona Din, za odkupnine pa je bilo plačano 32.2 milijona Din, skupaj 134.4 milijona Din; od te zadnje vsote odpade na dunavsko banovino 46.9. na moravsko 27.7, na drinsko 17.3, na vardarsko 12.8, na zet-sko 7.4, na vrbavsko 6.9, na savsko 6.9. na primorsko 6.8 in na Beograd, Zemun, Pan-čevo 1.8 milijona Din- V dravski banovini še ne moremo govoriti o uspehu. Iz navedenega je razvidno, pravi razglas, da rodi ljudsko "delo v smislu zakona ugodne uspehe. če se prebivalstvo zaveda svoje zakonite dolžnosti in dokaže v dejanju smisel za skupnost. Razglas navaja potem bistvene določbe slede obveznosti ljudskega dela tn opozarja občine in sreske cestne odbore na dolžnost, pravočasno sestaviti in razglasiti načrt, kako se bo ljudsko delo izvajalo na občinskih, odnosno banovinskih cestah.
— Pol r jena je prisilna poravnava, sklenjena med dolžnikom Antonom Steguniller-ic-m, trgovcem na Muti in njegovimi upnikt, tako da plača dolžnik upnikom, ki jim pravica do prvenstvenega poplačila 40 -j terjatev v 10 enakih mesečnih obrokih.
= Redili občni zbor celjske Zadružne zveze se bo vršil 18. t. m. ob pol 13. v Ljub-ltani v dvorani Delavske zbornice (Miklošičeva cesta). Dnevni red: Predsednikov pozdrav, zapisnik zadnjega občnega zbora, poročilo likvidatorjev in nadzorstva, potrditev računskega zaključka in slučajnosti.
= 200 avtomobilov in motornih koles na vclesejmu. Na letošnjem XI. velesejinu v Ljubljani, ki bo od 30. maja do 8. junija, se bo kupcu avtomobila nudila najboljša prilika pregledati vse in kupiti ono, kar mu prija. Razstavljenih bo v posebnem obsežnem paviljonu nad 200 avtomobilov in motornih koles vsakovrstnih svetovnih znamk.
= Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Liubljani spreiema do 26. t. m. ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas in pogoll so na vnogled v Zbornici za TOI).
= Dobave. Direkcija državnega rudnika K-A-ani crvrpiprrn do ?i t. m. nonudbe dede dobave 2 kompletnih klosetov »Panama« ter glede dobave 400 kub. metrov kremenca Uirekciia državnega rudnika Breza sprejema do 21. t. m. ponudbe g;ede dobave 100 zavitkov viiakov za snajanje jermenov in 300 kg kita za okna. Direkcija državnega rudnika Za bukov ca pri Celju sprejema do 21 t. m. ponudbe glede dobave žarnic ln raznega električnega materi.iala, do 28. t. m. pa glede dobave 600 m svinčenega kab'a 4 zaščitnih trofaznih sklopilcev, 3 tripoine strelovodnih naprav ter glede dobave tokovnih razdelilcev. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 9 komadov transmi.siiskih krogličnih ležajev. Direkcija državnega rudnika Kreka sprele-ma do 28. t. m. p nudbe glede dobave 4<*'0 kg bencina in 200m jeklenih vrvi. — III. pomorska obalkna komanda v Boki Koto-r-sk" sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg parafinskih sveč. 10»)0 ni ploščateca stenja in 15.000 škatlic vžigalic. (Predmetni ogiasi so na vpogled v Zbornici za TOI).	_
BORZE
11. maja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni nromet prilično velik, zlasti v devizah N.-\v>'ork, Dunaj in Berlin. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni
Na zagrebškem efektnem tržišču se je danes Vojna škoda nekoliko okrepila in se trgovala za aranžma in kaso po 427 in 7a december po 427-5. Nekaj več prometa je bilo tudi v dolarskih papirjih in so bili zabeleženi zaključki v 87o Blairovem po^o-iilu po 93 in v 7% po 83 — 83/25. Promet je bil tudi še v begluških obveznicah po 07. Med bančnimi vrednotami so imele zaključke Union banka po 174. Srpska po 187, Ze-maljska po 14u in Poljodelska po 52. .Med industrijskimi delnicami je bil promet v Trboveljski po 306 — 307 in v Dravi P° 235.
Devize.
Liiibliana. Amsterdam 22.83, Berlin 13.5175—13.5475 (13.5325), Bruselj 7.9005, Budimpešta 9.914, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 798.4—801.4 (799.9), Ne\v-york 56.61—56.81 (56.71), London 275.97— 276.77 (276.37), Pariz 221.17—223.17 (222.17), Praga 167.91—168.71 (168.31), Trst 296.46—298.46 (297.46).
Zagreb. Amsterdam 22.83, Dunaj 798.4 do
801.4,	Berlin 13.515 — 13-5475, Bruselj
790.05,	Budimpešta 789.64 — 892.64, London 275.97 - 276.77, Milan 296.333-298.:t33, Newvork ček 56.61 — 56.81, Pariz 220.819 do 222.819, Praga 167.91 — 168.71, CuriU 1093.5 — 1006.5, Tirana 1098.
Curih. Zagreb 9.124, Pariz 20.28875, London-25-23875. Newvork 518.85, Bruselj 72.15, Milan 27.1625, Madrid 52.25, Amsterdam 208.5, Berlin 123.58, Dunaj 73.02, Sofija 3.76 Praga 15.37, Varšava 58.2, Budimpešta 90.51, Bukarešta 3.09.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 93 bl„ 7% Blair 83 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 920 den.. Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 120 den., Ruše 220 den.
Beograd. Vojna škoda 426, 427.5 zaklj., investicijsko 88.25 — 89, 7% Blair 83.5 zaklj-, 7% Drž. hipotek, banka 86.125 zaklj., Narodna 7760 — 7850.
Zagreb. Državne vrednote? Vojna škoda aranžma in kaso 426.75 — 427.5, za december 4°6 75 — 427.25, 8% Blair 92.875 do 93.5. 7% Blair 82.75 - 83.25, 6% beghiSke 60.75 — 67. investicijsko 88.25 — 88.75, agrarne 51.25 — 52.5: bančne vrednote: Praštediona 930 — 935, Jugo 72 _ 74, Snpska 187 — 189, Zemaljska 138 — 140, Union 174 — 176, Narodna 7780 — 7860, Liubljanska kreditna 120 den., Poljo 52 jlo 53; industrijske vrednote: Našička den.. Gutmann 128 — 131, Slaveks 25 do 33. Slavonija 200 den.. Drava 235 — 230, Žočerana 290 — 295, Brod vagon 70 den-, Vevče 120 den., Drava 380 bi., Jadranska 510 _ 520, Trbovlje 306 - 307.
Blagovna triiiča
LES
-f Ljubljanska borza (11. t m.) Tendenca
?a les mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona bukovih drv in 1 vagon
t/glia-	SITO
-f Ljubljanska borza (11. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Nudi se (fco slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška potiska, 80/81 kg po 255 do 257.5, baška srbobranska in gornjebafika, 79/80 kg po 237-5 — 240, okolica Somboi, 79 kg po 217.5 — 220, baranjska, 79/80 kg 215 — 217-5; koruza: baška, času pri-
merno suha, pri navadni tarifi po 1.yi cio 152.5, činkvantin. pri navadni tarifi po 210 do 212.5; oves: baranjski po 200—202.5; moka: banatska -Or po 355 — 360, baška po 340 — 343. -f Novosadska blagovna bor/a (11. t. m.) Tendenca stalna. Promet: 9 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa. 26 vagonov koruze. 6 vagonov moke in 3 vagoni otrobov. Pšenica; srednjebaša in banatska Bega, 79/80 kg 182.5 — 187.5; baška. okolica Novi Sad, 79/80 kg ISO — 185; okolica Sombor 79/SO kg 172.5 — 175; baška. potiska, štep. 79/80 kg 190 — 195; gornjebaška, 79/80 kg 187.5 _ 192.5; gornjebanatska. 79/80 kg 185 — 190: sremska. slavonska, 78 kg 167.5 do 170; okolica Indjija, 78 kg 170 <io 175. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 — 120. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 155. Koruza: baška in sremska 102 — 104; za maj 102 — 104; ladja Du-rav Sava 100 — 102. Moka: baška ?0gs in rOajr 260 — 280; 235 — 245; >5- 215 do 225; >6? 2(»5 — 210: >7« 160 — 165; IS5 — 140. Otrobi: baški, sremski in banat-ski 122.5 — 127 5
-f Budimpeštan«ka terininska borza (11. t. m.) Tendenca čvrsta, promet srednji. Pšenica: za ntsj 15.36 — 15.37 '15.30), za junij 15.26 — 15.28 (15.20); rž: za maj 14 42 do 14.45 (14.40); koruza: za maj 14.28 do 14.30 (14.20). za julij 14.34 — 14.35 (14.*)), za avgust 14.44 — 14.45 (14.40), tranzitna za maj 11.50 - 11.60 (11.60), za julij 11.60 do 11.63 (11.60).
Šport
Dve zanimivi kolesarski krožni vožnji
4. t. m. so nemški kolesarji začeli dolgo in naporno mednarodno krožno vožnjo po Nemčiji, katera se zaključi 24. t. m. Po vzorcu krožnih voženj v Italiji. Franciji m drugod so se tudi oni navdušili za tovrst* ne kolesarske dirke in priredili "lansko leto prvo tako krožno vožnjo. Dolžina proge ni bila kot začetna bogve kako dolga. Za* to pa so se letos odločili in udarili kar na 4000 km. Proga je razdeljena v 16 etap in se začenja v Russelheimu pri Frank* furtu, kjer ima Oppel kot organizator^ te velike cestne dirke, svoje tvornice. Naj* dališa etapa L;egnitz*Berlin meri 313 km, najkrajša Trevir*Russolheim pa 182 km. Dirkači so razdeljeni v skupine po šest mož, in s*cer: nemška, francoska, italijan* ska, belgijska, švicarska in mešana skupi* na _ Da bo ta kolesarska tekma precej huda. se da sklepati že iz tega, ker bodo kolesarski borci imeli tekom vseh 16 etap le pet dni počitka, t. j. med četrto in pc* to etapo, osmo in deveto, deveto in de* seto .dvanajsto in trinajsto ter štirinajsto in petnajsto. — Dober tek!
Druga mednarodna krožni vožnja na ko'cs;h je imela svoj začetek 10. t. m. v Italiji in se konča 31. t. m. Dolžina proge znaša 3006 km in je razdeljena na 12 etap. Svoje kolesarske sposobnosti bodo na tej dirki pokazali tudi trije francoski m štir* je belgijski dirkači, med katerimi je tudi znani Acrts.
Na vsakoJhtni kolesarski dirki Pariš* Tour, ki se je vršila letos kot štiriindvaj* seta, je zmagal dirkač, prvak lanske »Tour de France«,' Leducq. Ne glede na močno deževno vreme in zato otežkoceno cesto je mož prevozil 253 kilometrov dolgo pro» go v času 7:40:25, kar je skoraj po 33 km na Uro.
Športni drobiž
Kakor smo obširno poročali v ponedelj-skem »Jutru«, je poleg lepe in zaslužene zmage Primorja nad Haškom tudi častni nastop Ilirije v Zagrebu mnogo pripomogel rehabilitaciji slovenskega nogometnega športa. Ilirija je z 2:3 tesno podlegla Concordiji, vendar pa bi po igri zaslužila neodločen rezultat. Zagrebški listi to tudi priznavajo. Tako piše »Jutarnji list«, da je Ilirija predvedla zelo dobro igro ter zapustila najboljši vtis. Zaradi dobre obrambe domačih ni mogla doseči izenačenja, ki ga je brezpogojno zaslužila. Ilirija igra polvisoki sistem na hitri krili, ki sta najboljša igrača moštva ter s to igro stalno ogroža vrata nasprotnika. »Novosti« pravijo, da je Ilirija zelo dobra v obrambi. Krili sta zelo hitri in nevarni. V streljanju je bila boljša od Concordije.
V	Budimpešti je Ferencvaros porazil Hungarijo s 4:1 (3:1). Ujpest je nepričakovano izgubil proti Bocskayu z 2:4 (0:4).
V	Brnu je Vienna porazila Moravsko Slavijo s 7:2 (5:0).
Na mednarodnem plavalnem mitingu na Dunaju je znani madžarski plavač dr. Ba-rany dosegel na 100 m krasni čas 58.6 ter s tem izenačil svoj evropski rekord.
Posebni vlak na nogometno tekmo Gradjanski : ASK Primorje v Zagreb. Za nogometno tekmo med Gradjanskim in ASK Primorjem, ki se vrši prihodnjo ne* del jo v Zagrebu, nameravajo simpatizerji ASK Primorja organizirati poseben vlak. Z ozirom na zelo veliko zanimanj^, ki vla* da za imenovano srečanje, je več kakor gotovo, da bo ta akcija uspela. Potrebne informacijo dobe lahko interesenti dnevno od 17. do 19. v damskem salonu kavarne Emona. Pri vpisu je treba vplačati 50 Din: s tem zneskom jc vplačana vožnja tja in nazaj. Prijave se sprejemajo do vključno četrtka, 14. t m. zvečer.
Hazenska tekma v Celju. Naše včeraj* šnje poročilo o prvenstveni bazenski tek* mi med družinama SiK Celja in SK Save iz Sevnice v nedeljo dopoldne na celjski Glaziji, se mora pravilno glasiti: Prvi pol* čas je končal z rezultatom 4 : 3 v korist SK Save (in ne SK Celja).
Službeno iz LNP. Danes se vrši seja k. o. ob 18. v Delavski zbornici. Naslednji igralci se pozivajo ob 18.30: BrcaT (Jadran) Battelino B. im janjetovič (SK Reka), Sve* tič S. in Hassl (ASK Primorje). Pfeifer in Košak (SK Ilirija). Isto tako se naprošajo gg. dr. Buljevič, podsavezni kapetan, pod* savezni odbornik g. Kovač P. in s. sodnik g. Pevalck, da se iste udeleže. Tajnik II.
SK Jadran. Danes izredna odborova seja točno ob 8. pri M. Sokliču. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, točna in sigurna udeležba!
SK Ilirija (nogom. sekcija). Sestanek I. moštva bo danes, v torek ob 18.30 na igrišču, ob slabem vremenu event. v garderobi. Na praznik 14. t m. igra kom bi* niramo moštvo s KAC v Celovcu. Kratka seja sekcij skega načelstva bo danes točno ob 20. v »Evropi«.
SOKOL
Tečaj za lahko atletiko v Zagrebu
Po programu, ki ga je savezno načelništvo SKJ začrtalo na zimski seji zbora župnik načelnikov, bo od 8. do 14. t. m. v Z igre* bu tečaj za one panoge lahke atletike, ki so letos predpisane v minimalnem progra* mu za vse župe SKJ. Tečaj ima namen priučiti pravilno vežbo lahke atletike, ki naj se v poletnem času bolj goji v sokol* skih društvih in četah, di s tem prenese* mo glavni del telovadbe pod milo nebo in da vsa društva in čete lahko zadosti o svoji nalogi. V tečai ie poslala lahko vsaka župa po dva tečajnika, in sicer dva člana ali dve članici ali po enega člana in po eno članico, kakor je posamezni župi pri* kladneje.
Zal, da niso vse župe izrabile ugodne prilike in niso prijavile v tečaj zahtevanega števila tečajnikov, medtem ko so neka* tere župe prijavile po tn do pet tečajni* kov. Z ozirom na manjkajoče župe so bili vsi prijavljeni sprejeti, ki jih je 43 Savez* na uprava jc prevzela stroške za prehrano in stanovanje z i enega tečajnika onih žup, ki so prijavile več nego enega.
Vodstvo tečaja je savezro načelništvo poverilo br Macanoviču iz Zagreba, ki je član saveznega T. O. in strokovnjak v lahki atletiki, učitelji pa so priznani atlc* tičarji iz Zagreba.
Po tečaju 14. t. m. sc bodo vršili izpiti za sodnike v lahki atletiki, da bo imelo Sokolstvo svoje izprašane in izvežbane sodnike. Pričakujemo, .da bo dosegel sa* vezni tečaj za atletiko dobre uspehe in da bo ugodno vplival na razvoj in napredek atletike v našem Sokol*-;tvu.
Upravni tečaj sokolske župe Kranj, ki
se je vršil v treh zaporednih nedeljah na Jesenicah, v Kranju in v škofji Loki ob-erem za vse glavne funkcijonarje sokol-skih društev in čet, je končan. V vseli treh mestih je bilo navzočih preko 200 slušateljev .društvenih starešin, tajnikov, blagajnikov, načelnikov, načelnic, prosve-tarjev in njih namestnikov. Veliko zanimanje so pokazala vsa novoustanovljena društva, predvsem ona iz kranjskega okoliša tako, da je bilo samo pri predavanju v Kranju preko 100 društvenih činovnikov prisotnih. Zelo lepo je bilo zastopano uči-teljstvo, opazilo pa se je tudi ugledn3 kmetske može, fante in dekleta z dežele pa tudi številne delavce, ki so pazno sledili izvajanjem predavateljev. Predavali so: br. Sušnik z. Jesenic o sokolski ideji, br. dr. Ofcersnel o delokrogu društvenih starešin, br. Josip Cvar iz Kranja o tajniških poslih, br. Jože Tajnik iz Kranja je stvarno obdelal posle blagajnikov, br. Jaka špicar iz Radovljice pa je dal splošna navodila za enotno delo društvenih prosvetarjev in br. Sušnik o nalogah društvenih načelnikov in načelnic ter prednja-ških zborov. V tem tečaju je podana vsem društvenim činovnikom idejna, upravna in tehnična podlaga za smotreno in enotno vodstvo vseh društev in čet.
Ustanovitev Sokolske čete v Ivanjkov-
cih se je izvršila pretekli mesec po glavn: skupščini tamošnjega bralnega društva. Zborovanju ie prisostvoval župni delegat br. dr. Pivko, ki je zbranim lepo in v poljudnih besedah razložil pomen Sokolstva, njegove naloge in cilj. Zahvalil se mu je v imenu članstva br. šol. upravitelj A. Pridi, nakar je pozdravil vse prisotne tudi starosta ormoškega društva br. Sevnik v imenu matičnega društva Ormož. Udeležba je bila zadovoljiva, pristopilo je v četo 44 bratov in U članic, ki so si izvolili za starosto br. Petovarja L., za podstarosto m tainika br. Fridla, načelnika br. Draga Prah. načelnico s. Petovarjevo, podnačel-nika br. Simoniča, prosvetarja br. Bitenca in v upravo br. V. Polaka, s. Bitenčevo, J Janžeka. Rižnarja. Ribiča. S telovadbo je četa že pričela in vežbajo v prostorni dvorani br. staroste Petovarja člani, članice, naraščaj in deca. Čvrsti čet: Zdravo!
Šesttedenska prednjaška šola ČOS v Pragi, kamor imajo dostop tudi člani SKJ, bo od 24. t. m. do 4 julija v Tvrševem domu. Na poziv sav načelništva so prigla* sile župe SKJ 16 reflektantov za posečanie šesttedenske prednjaške šole v Pragi. _ Z ozirom na številne prijave je sav načel* ništvo zaprosilo ČOS. da sorejme 9 naših članov v prednjaško šo!o. Med temi je tu* di štipendijsko mesto po pokojnem bratu Antonu Mateju, ki ga je ustanovila za do* bo 10 let ČOS ob tragični smrti br. Ma* leja. Štipendijsko mesto daje pravo na brezplačno bivanje v predniaški šoli m < povrnitev vseh potnih stroškov do Prage in nazaj. Številne prijave za sokolski stu* dij v Pragi dcikazuiejo, da vl*da med na* šim članstvom živahno zanimanje za izpo* polnitev soko^kega znanja.
Primorske novice
^Piccolo« poroča, da so orožniki iz Cero-velj ovadili sodišču v Pazinu mlade fante Ivana Opašiča, osipa Opašiča in Vladiiwrja Bertoša. ker so baje peli v costilni v Novakih protiitalijanske pesmi v hrvatskem jeziku. Ko je vstopil župnik Matej Kurelič, so ga baje pozdravili s krikom: /Živel naš iugo-slovenski župnik!« Razprava bo v kratkem v Pazinu.
Ker je razžalil režim, je bil obsojen pred sodiščem v Gorici 441e1ni Andrej Zižmond iz Korita pri Opatjemselu na mesec dni zapora in na poravnavo sodnih stroškov.
Posestnik Evgen Reja iz Vipolž v Brlih je sprejel več. delavcev, ne da bi se bil 1o-stvarno obrnil na deželni urad za nameščanje kmetijskih delavcev. Radi fpga je bil obsojen pred sodiščem v Gorici na denarno kazen 200 lir.
Fašistični konzul Avenanti je po svojem prihodu na Goriško takoj ugotovil, da je protifašistični odpor po vseh delih jx>krai!-ne že silno močan, in obdolžil je slovenske inteligente, da preprečujejo fašistično pone-tracijo med ljudstvo. Na letošnjem zborovanju fašijev v Idriji je izjavil, da je drugorod-no prebivalstvo vdano in disciplinirano zvesto zakonom fašistične Italije. Izločiti treba iz njega le kakih 500 oseb, ki hujskaio in motijo mir- To so duhovniški politiki in intelektualci, ki so bili predsedniki društev in zvez. Avenanti jim je napovedal svinec. Avenanti je izvršil revizijo članstva po vseh fašijih v deželi. Izključenih je bilo definitiv-no 267 oseb. To so ljudje, ki so izdajali or-ganizačne tajnosti in Avenanti jih ne pripusti več v stranko.
»JUTRO« št 10S ============^^	g __=======_=z_=^^	Torek, 12. V. 1931
Veliko tihotapstvo z avtomobili
Aretacija tajnika nemškega avtomobilskega kluba, ki je oškodoval
državo za poldrugi milijon
V Berlinu je zbudila te dni veliko senzacijo aretacija tajnika nemškega avtomobilskega kluba Beulicha, ki so ga oblasti prijele in zaprle zaradi carinskih goljufij in ponarejanja listin. Beulich je priznal, da je ponarejal certifikate za carine prost prevoz novih avtomobilov iz inozemstva, za katere določajo predpisi, da se zanje ne plača carina, če ne ostanejo v Nemčiji nad leto dni. Pravico za izdajanje takšnih spričeval imajo smo nekatera društva, ki uživajo posebno zaupanje finančnih in carinskih oblasti.
Beulich je ponarejal podpise na teh deklaracijah ter jih pošiljal nekemu znanemu cariniku na saški meji, ki je pritisnil na vsako listino ursdni pečat in jo podpisal ter potrdil, da je vozilo, ki je bilo navedeno v dokumentu, zapustilo nemško ozemlje. S svojimi manipulacijami je oškodoval nemško državo za skoro poldrug milijon dinarjev. V afero zapletenega carinika so seveda takoj odpustili iz službe. Izpovedal je, da ni žigosal in podpisoval listin za denar, ampak iz prijaznosti in simpatije.
Nova pota za zdravljenje žilnih bolezni
Na. zadnji seji Dunajska zdravniške družbe je predaval docent dr. Sgalitzer o novem načinu, da se pod Rdntgenovimi žarki napravijo vidne obolele majhne žile.
To se izvrši s pomočjo injekcij jodovih preparatov uroselektana in v najnovejšem času abrodila. Oba preparata sta neškodljiva in v nekih primerih vplivata celo le-čilno, kar velja zlasti za abrodil. Po injekciji se da z Rdntgenovimi žarki taknj ugotoviti, ali ne izvira kaxšno lokalno obolenje, n. pr. prisad, od zasirjenja krvi v kakšni žilici. Z operacijo se da takšna ovira odstraniti, sveža kri se lahko pretaka do obolelega mesta in ozdravljenje je zajamčeno.
Na Dunaju postopajo po tej metodi zlasti pri žilicah v končinah, pri obolenjih prstov na rokah in nogah itd., francoski in portugalski zdravniki pa injecirajo jo-dovo raztopino celo v veliko vratno žilo dovodnico, da potem lahko preiskujejo drobne možganske žilice.
Dr. Albert Michelson
Za merjenje je služila Michclsonu po* sebno komplicirana aparatura, napravljena za njegove poskuse. Učenjak je tako inten* zivno študiral svoj predmet, da mu je ne= na doni a postalo 6labo. Odnesli so ga do< mov, kjer 6e dolgo ni zavedel. Ko 6c ja osvestil, so mu asistentje povedali radost, no novico, da se je njegov poskus posrečil. Kljub temu, da je bil še zelo slab, je začel Michelson s svojega ležišča narekovati opis svojih eksperimentov. To pa je bilo za nje* gova leta očividno preveč. Sredi narekova« nja ga je zadela kap, ki ga je popolnoma ohromila.
Michelson je rodom iz mesteca Strelno na Poljskem, kjer je bil rojen 18. decembra 1852, študiral pa je v Berlinu in Heidelber* gu, kjer je tudi doktoriral. Na univerzi v Chicagu je deloval celih 40 let, z Nobelovo nagrado pa je bil odlikovan 1907.
l^srsTiI/-\-v-|/-■cv. /OCV-,/-\-v,/rlv-v.1	'Z. •
Ali ste že naročnik • slovenske ilustrovane te" denske revije ,Tživllenfe in svet" ?
i-/555 !8fci LN^SSS Rfar Wfci Sb <>.$3 G&H 3 • sSS 'ji
Skrajšana vožnja v Pariz
Z Dunaja poročajo, da uvaja novi vozni red avstrijskih železnic v premet orient-ski ekspresni vlak čez Arlberg, ki bo vozil iz Aten preko Bukarešte in Budimpešte ter Dunaja v Pariz in London. Dosedanji arlberški ekspres je rabil za progo Pariz—Dunaj 26 ur, novi brzec bo prišel na cilj tri ure prej. Posebno prijetno izne-nadenje pomeni arlberški orientekspres za Angleže, ki bodo rabili iz Londona do Bukarešte 54 ur, iž Londona v Carigrad 73 ur, iz Londona v Atene pa 75 ur.
^iss Germany 1931"
Filmska igralka Daisy d'Ora,
ki so jo izvolili v Berlinu, da bo zastopala Nemčijo pri volitvah »miss Evrope«.
Vsak član ena
dr. Albert Abraham Michelson, ki" je b:l odlikovan z Nobelovo n agrado, je posta! te dni žrtev svojega poklica. 78letni 6tarček, ki se že več tednov ni počutil dobro, se je zadnje čase posebno intenzivno bavil z merjenjem svetlobne brzine. Njegov posto= pek naj bi potrdil Einsteinovo teorijo.
Thomas Mann v Parizu
V pariškem institutu Društva narodov za duševno sodelovanje je te dni govoril nemški pisatelj in Nobelov laureat Thomas Mann o temi: »Svoboda in plemenitost, Goethe in Schiller, Tolstoj in Dostojev-
Thomas Mann med predavanjem.
skij«. Pred začetkom predavanja je imel nepolitičen nagovor, v katerem je izrazil upanje, da bo združena Evropa kmalu obča domovina, v kateri bo vladala diktatura razuma in velikopoteznosti. Mannova izvajanja so sprejeli odlični poslušalci s splošnim pritrjevanjem in viharnim navdušenjem.
in astronomiji. Bavil se je tudi s proučevanjem lednikov in je ustvaril teorijo o premikanju kontinentov.
Smrt znamenitega vojnega poročevalca
V Lizboni je umrl nenadoma Ashemend Bartlett, poročevalec londonskega lista »Daily Telegraph«. Bartlett je bil eden najbolj znani angleških novinarjev in poseben strokovnjak za službo vojnega poročevalca. Kot takšen je prisostvoval malo da ne vsem vojnam in revolucionarnim udarom zadnjih tridesetih let. Že kot 17-ieten mladenič je v turško-grški vojni odšel kot poročevalec r.a bojišče. Takrat so ga Grki ujeli. Udeležil se je nato vojne v Transvaalu, rusko-japonske vojne in vseh naslednjih po najrazličnejših delih sveta. Nazadnje je bil sledil dramatičnemu razvoju španske revolucije in je bil potem odšel v Lizbono k sprejemu Waleškega princa. V portugalski prestolnici je nenadno smrt storila konec njegovemu burnemu življenju.
Anton Lang,
večkratni predstavitelj Kristusa pri pasion-skih igrah v Oberammergau vprašuje londonskega redarja po pravi poti.
Predsednik republike Doumergue, čigar funkcija poteče jutri, in maršal Lyautey na razstavi.
Groenlandska ekspedicija dr. VVegenerja
(Od leve proti desni: dr. Wegener, dr. Loe\ve, hamburški geolog dr. Georgi in dr.
Sorge)
Reševalna eksgjedieifa ni našla raziskovalca Wegenerja
Nedavno smo zabeležili, da je odrinila pod vodstvom raziskovalcev V/eikena in Holzkopfa v groenlandske ledne puščave ekspedicija 7 Groenlandcev s sanmi in 81 psi. Namen odprave je bil pojasniti, kakšna usoda je doletela graškega univ. prof. Wegenerja, ki je lani koncem aprila zapustil Kodanj in se z večjim spremstvom odpeljal na Groenland, da bi tam proučeval vremenske razmere.
jeve sirotišnice, študiral je na univerzah v Heidlbergu, Innsbrucku in Berlinu meteorologijo in geofiziko. 1905 je postal asistent aeronavtičnega observatorija v Lin-denburgu, potem je postal privatni docent na univerzi v Marburgu, 1919 pa predstojnik oddelka na vremenski opazovalnici v Hamburgu. 1924 je dobil profesuro za meteorologijo na vseučilišču v Gradcu. Napisal je več del o meteorologiji, geofiziki
ofenziva proti savjetom
Oddajna postaja strokovnih organizacij v Moskvi oddaja v raznih jezikih poročila, ki služijo komunistični propagandi. Nem« Ska vlada je v Moskvi posredovala, naj bi oddajna postaja opustila vmešavanje v nem* ško notr njo polit;ko. V Moskvi pa se na to niso niti najmanj ozirali. Agitirali so naprej in posebno pri stavkah skušali vpli« vati na delavce. Zato je sklonila nemška vbda rcvanšo in jc z včerajšnjim dnem uvedla protiaikcijo v obliki predavanj o Rusiji. Predavajo strokovnjaki o ruskem gospodarstvu, o finančnih, socialnih in kuls turnih razmerah v sovjetski Rusiji.
Podobno akcijo namerava uvesti tudi Francija. Moskva pa se že pripravlja na oba protiudarca in kani zgraditi pet velis kih oddajnih postaj. Med njimi bo ena v Sibiriji, ki bo skušala obvladati Severno Ameriko in Kanada ter Indijo.
V ogenj sta šla po denar
V Olczuvki pri Moefkvi je začela goreti hiša nekega bogatega trgovca. Ko je bilo | poslopje v plamcn;h. s- je trgovčev /uvi i domislila, da je shranila večji znesek na i podstrešju. Omalovažujoča svarila sosedov ; in ljudi, ic planila v gorečo hišo Njen srn | je tekel za njo, toda preden sta se mogla S vrniti iz plamenov, so se zru-šile stopnice in mati in sin sta zgorela pri živem telesu.
ObsrassiHiergauski „Ksistsss" v Londonu
Zdaj je poslal Weiken prvo brzojavno poročilo, ki pravi, da je- reševalna odprava dospela do postaje sredi leda ter našla člane IVegenerjeve ekspedicije Georgija, L6weja in Sorgija žive in zdrave, o prof. Wegenerju in njegovem spremljevalcu Eskimu Rasmusn pa ni sledu. Po vsej priliki sta mrtva, ker sta 1. novembra odšla sama proti Kamarajuku, kamor pa nista dospela. Ker je vest Weikena povsem avtentična, skoro ni dvoma, da je našel prof. V/egener z Rasmusom smrt v ledni puščavi.
Wegenerjeva odprava, ki je z velikim pogumom in dobro pripravljena naskočila groenlandsko sfingo, se je že pred dobrim letom izvrstno zasidrala na ledu. Na za-padu se je ustanovila v fjordu Umanoku, na vzhodu pa v zalivu Skorosbyju. Med tema dvema skrajnima točkama je We-gener postavil postajo 3000 m nad morjem in poveril vodstvo članoma ekspedicije dr. Georgiju in dr. Loeweju. Hotel pa je opazovalnico opremiti z vsemi potrebnimi instrumenti in živili. Konec septembra 1930 je nastopil pot tja s poldrugim tucatom Eskimov. Skupina pa je na poti zašla v snežni vihar. Temperatura je tako padla, da po se Vvegenerjevi spremljevalci z eno edino izjemo uprli korakati dalje. Vrnili so se domov in pripovedovali, da so VVegenerja pustili samega z Rasmusom. Wegener je sree.io nadaljeval pot in kljub vremenskim oviram dospel v opazovalnico, ki pa jo je 1. novembra zopet zapustil in odšel proti Kamarajuku. kamor pa ni prišel. Na tej poti, ki meri 400 km, je prof. V/egener z Rasmusom po vsej priliki omagal in podlegel. Ker ju niso nikjer našli in nista prispela niti v izhodiščno taborišče, smatrajo, da sta gotovo postala žrtvi groenlandske zime.
Wegenerjeva ekspedicija je bila največja in najmodernejša odprava svoje vrste, razpolagala je z močnim štabom sotrudni-kov, s sanmi na propeler in drugimi modernimi raziskovalnimi napravami. Prve ekspedicije v te kraje se je udeležil We-gener v 1906/08 pod Miliusom Ericsonom, druge 1912/13 pod kapitanom Cookom, tretja je bila že čisto pod njegovim vodstvom 1929. Ta pa je bila samo priprava na njegovo zadnje, velikopotezno zasnovano podjetje 1930, ki se je zanj končalo s tragedijo.
Dr. Wegener je bil rodom iz Berlina, kjer je bil njegov oče ravnatelj Schindler-
Prva poroka po televizorju
V	New Yorku so slavili poroko, ki ji ni para, to je poroko pred televizorjem. Mladi par, gdč. Jonesova in inž. Duvall, specialist za televizijo, sta sedela v jarki luči žarometa pred oddajnim aparatom, duhovnik je vršil poročni obred in istočasno je cela množica ljudi, znancev in neznancev, v svojih domovih ob sprejemnih aparatih sledila ceremoniji.
V	Zedinjenih državah so televizorji že precej razširjeni in to tudi med zasebniki. Izdelovalci prenašalcev slik skrbijo za to, da se producira za televizijske amaterje ob določenih urah cel pregram kakor za radioamaterje. Doslej so se prenašale samo negibne slike, prva poroka pred televizorjem pa je bila obenem prvi poskus za prenašanje živih slik in ta poskus je uspel izborno vsaj za abonente v državi New York in v bližnjih državah. Ker je bil prenos ceremonije združen tudi z radijskim prenosom, so naročniki lahko sledili tudi poročnim govorom in orgelski spremljavi.
Trupla v vitriolu
Kakor smo že poročali, so v Marseilleu aretirali sestri Schmidtovi in zavarovalnega agenta Sarreta, ki so obtoženi, da so izvršili dva umora in oškodovali zavarovalnice za 1,700.000 frankov.
Tako sta sestri 1925 umorili neko žensko, ki je stanovala pri njiju v podnajemu. Ena izmed sester je bila visoko zavarovana, pa je v registru mrtvih navedla svoje namestu umorjenkinega imena. Tako sta zločinki dvignili visoko zavarovalnino. Ko je mož druge sestre umiral, sta ga sestri hitro zavarovali za visoko vsoto. Pri tem jima je pomagal neki zavarovalni agent in pa omenjeni Sarret. Prvi se je dal preiskati od zdravnika in je nastopal kot mož druge sestre, čim je bolnik umrl, se je lepa družba okoristila z zavarovalni, no, pozneje pa so Sarret in obe sestri izsiljevali velike vsote od agenta, ki jim je pri tej goljufiji pomagal.
Umorili so, kakor tisto žensko, tudi nekega moža in tudi v tem primeru jim je pripadlo nekoliko sto' tisočakov. Zločinski trio je v obeh teh primerih v kopalni kadi polil trupli z bakrenim vitriolom, da sta se raztopili, tako nastalo maso pa sta sestri z vedri prenesli na polje in jo izlili.
»Ali znate čitati? Kaj je napisano tu zgoraj ?«
»Oprostite, gospod doktor, ampak ruščine se nisem učil nikoli.«
Grozna železniška nesreča v Egiptu
poročali.
E. Ebenstein:
41
Dva zakona
Roman
21
Alati od ihtenja ni mogla nadaljevati. Ali naj mu pove vso svojo misel? Oh, ubogi sinko je bil itak že ves prepaden od strahu. Bled kakor smrt je sedel v kotu gostinske sobe in z odsotnim duhom strmel tja v en dan.
A takoj nato se je silno prestrašila. Ko je molčala, je Heinz počasi okrenil glavo in jo čudno pogledal.
»Pisala si mi, mama, da se Erika strastno vdaja ^športu. Kako pretirano ga je gojila, mi je šele zdaj oče povedal. Zakaj ji nista branila?«
»Saj nisva mogla slutiti, kako je z njo — da se spet nadeja materinske sreče. Nihče si ne bi bil mislil, dokler ni pred tednom dni tako nesrečno padla —«
Njegove svetle oči so mahoma dobile trd izraz in glas mu je postal hripav. »Prav imaš, mama. A ona — ona sama je vendar morala vedeti!«
Gospa svetnikova ie postala skoraj takisto bleda kakor njen s:n. Zdaj je bila izrečena tista strašna beseda, ki je že dva dni neprestano premišljevala o njej in katere se za nič na svetu ne bi bila upala izpregovoriti. Tudi zdaj je izpTva še molčala. Ko se je pa plašno ozrla na sinove izmučene črte, je mahoma planila k njemu, ga pobožala po glavi in ga nežno stisnila na prsi, kakor nekdaj, ko je bil še majhen deček. »Heinz, Heinz — nikar tako okamenelo ne strmi predse! Saj je res strašna nesreča, posebno zdaj, ko sta pravkar izgubila Trudico, a kdo ve, zdravnik se
utegne motiti — in Erika je še tako mlada, morda se bo vse še popravilo — seveda, vse se mora popraviti!«
Zmajal je z glavo. »Ne, inama, v takem slučaju se ne more nič več popraviti — niti tedaj ne, če bi okrevala. Ona je morala že davno vedeti, da nama je usoda pripravila nadomestilo za Trudico, a molčala je, in kar je delala, je delala ob polni zavesti, s premišljenim namenom.« In tedaj je bruhnilo iz njega tisto, kar mu je nalik jedki kislini glodalo življenje. »Ne zagovarjaj je, mama! Niti besede mi ne reci v njeno obrambo!« se je strastno utrgalo iz njegovih ust. »Ti ne veš, kako nesrečnega me je storila! Ti ne veš, kakšna ženska je to! — Ženska? Ne! Stroj brez duše, lutka, da, pošast! Kaj mi je pa bila? Žena? Prijateljica? Tovarišica? Ne to ne ono! Niti gospodinja ne. Ona ni ne dobra hči, ne dobra mati — in to je najstrašnejše! Lišpala se je, hodila v goste in vabila ljudi v hišo. Njen cilj v življenju? Hotela je igrati vlogo — to je bilo vse. — In jaz? Kaj sem ji pomenil? Mar mi ni sto in stokrat v obraz povedala, da sem ji samo pot do tistega, kar je imenovala ,življenje'? Citrona, ki jo ožmeš, zamorec, ki sme oditi, ko je opravil svojo dolžnost in zatrl najboljše, kar je bilo v njem ter ji prislužil dovolj denarja, ugleda in slave —«
Skočil je bil pokoncu in jel kakor iz uma tekati po sobi sem ter tja. V njegovem vedenju je bilo neikaj blaznega, izraz bolečine, ki je mahoma podrla vse jezove. Gospa svetnikova ni mogla spraviti besedice iz sebe, tolikanj se je ustrašila.
Tedaj je bil njen ubogi dečko tako nesrečen? Šele zdaj je videla, koliko gorja ji je prikril. Ali je bilo mogoče, da je bila Erika ali sploh katera na svetu takšna, kakor je v tem trenutiku videla svojo snaho?
Stara gospa se je tresla po vsem telesu. Nato ga je hotela pomiriti. »Daj, Heinz, izpametuj se! Krivičnost te dela slepega. Erika je bila vendar tako blago, dobro vzgojeno dekle — saj vendar ni mogoče, da bi bila —«
Sin ji je z grenkim smehom segel v besedo. »Dobro vzgojeno dekle!« se je zagrohotal. »Da, to je bila. To je tista vaba, ki se jih toliko ujame nanjo. Dobro vzgojena, gospodinjska, skromna! Ali niste vsi govorili? Ali nisem celo jaz verjel? A kaj ve človek, kdorkoli že, o skritih mislih, ki se tajijo v takem dobrem vzgojenem dekletu? O tem, kar je njeno pravo bitje, ki se bo v zakonu šele osvobodilo, šele razraslo v novi svobodi? Zmerom govorijo o tem, kako mož pokvari in izrablja ženo. Zakaj nihče nič ne reče o brezmadežnih' ženah, ki vodijo moža v puščavo, v suho, brezupno puščavo sebične brezčutnosti?«
Potegnil si je preko razgretega čela, na katerem so stale velike znojne kaplje. Nenaden spomin mu je bil vstal pred duhom.
»Neka druga, ki ji niste zaupali,« je mukoma zamrmral.« je nekoč rekla: ,Zakon je sredstvo, s katerim si pomagajo lene ženske.' Kako prav je imela! Ženske, ki so preiene, da bi si ustvarile :z dolžnosti srečo, in ki pobegnejo v zakon — tak zakon, kakor moram jaz živeti v njem s to žensko.«
A zdagci mu je postal glas mehak, divja jeza je ugasnila, nekaj sanjavega se je razlilo po njegovih črtah. Bilo je, kakor da bi mu gledale oči navznoter in bi se razgovarial s samim seboj.
»Kako zasužnjena ležiš ob tleh, uboga moja duša, ko si vendar nekdaj sanjala o takih visokih rečeh, o zakonu, ki bi bil svet, o ženi ,ki bi bila simbol vsega, kar je vzvišenega na svetu!
Aii si že pozabila? Ne daj se več kovati v spone, saj so na svetu še ženske, v katerih spi drugačna, boljša duša. Zakaj si dala, da so ti nekoč zavezali oči in nisi videla —«
Gospa svetnikova se je zdajci tako visoko vzravnala, kakor se je le mogla s svojo malo postavico in mu roteče pogledala v obraz. »Sinko«, je zajecljala, »pusti to! Nikar se ne oziraj nazaj! Tam-le ti leži žena na smrtni postelji — kako moreš zdaj —«
Mimo ji je vrnil pogled za pogled. »Kako morem misliti na Majo? Jeli, mama, tako si mislila?«
Kulturni pregled
Dijaški koncert v Ljubljani
Šolski pevski zbor in orkester drž. klasične gimnazije v Ljubljani sta s podporo nekaterih rlriiirih sodelujočih, predvsem gojencev drž. učiteljišč, priredila prav dobro uspeli koncert. Vse delo je slonelo na ramah izredno agilnega in požrtvovalnega suplenta učitelja glasbe Ivana Repovša, ki se ni ustrašil ogromnega dela in truda, kakor ga zahtevata organizacija koncerta in naštuiliranje sporeda. Saj je spored obsegal tudi 6 prav velikih točk, katere je bilo treba izvesti z aparatom, ki je topot pr.ie nastopil v javnosti-
Orkester je bil v godalih dokaj krepko 7*seden. Vodja nui je poveril izvajanje peto ro samostojnih komadov, ki so po tehnični plati večinoma ustrezali znanju izvajalcev. če primerjamo število sodelujočih v orkestru s številom, ki bi ga mogel podoben zavod staviti pred prevratom na razpolago, opazimo razveseljiv napredek v študiju orkestralnih instrumentov, kar me navdaja z upanjem, da bomo morda celo v doslednem času motili računati z domačim orkestrom, saj je bila pri nas (in je v nekem oziru še) instrumentalna glasba prava pastorka. Mladi orkester je svoje točke navdušeno oisviral in je žel prav tako navdušeno odobravanje- Prav zvočen je bil tudi mladi zbor, ki je imel veliko ulogo na tem večeru. Njegovo izvajanje je bilo vzorno in predmet obilnega aplavza.
Samostojno točko ie imel violinist Uroš Prevoršek^ ki se je vzlic mladosti že mnogokrat odlikoval na koncertnem podiju. Kot učenca'violinskega oddelka drž. konserva-torija (prof. Slajša) ga odlikujejo vse vrline te šole, iz katere je že v tem kratkem času po prevratu izšlo več perfektnih violinistov in jib bo sledilo še več. V nelahki Pugnanijevi skladbi »Preludio n Allegro« v priredbi F. Ivreislera se je odlikovala vir>-linistova desna roka, ki je vodila lok s sigurno izurjenostjo. Mladi violinist mnogo obeta. Pri klavirju ga je spremljal konser-vatorist M. Lipovšek, ki je postal sedaj že tnkorekoč obligaten sodelavec na vsakem solističnem koncertnem nastopu.
Koncert ie bil prav dobro obiskan. Pretežno večino poslušalcev so seveda tvorili pedagogi, starši nastopajočih in pa kolegi. Vsi so bili navdušeni zaradi pogumnega nastopa mlade čete. ki se je že pri ognjenem krstu dobro izkazala. Gosp. Repovš je storil veliko delo in zasluži ne le mojo pohvalo, temveč tudi podporo vseh merodajnih faktorjev, da bo mogel svoje pionirsko delo uspešno nadaljevati.	L. M. S.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20.
Torek, 12.: X Y Z. E. sreda, 13.: Življenje je lepo. D. četrtek, 14. ob 13.: Miklova Zala. Gostujejo člani prosvetnega odra iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem. Ljudske cene.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20.
Torek, 12.: T.uiza. B.
Sreda, 13.: Oi ta prešmentana ljubezen. A. Četrtek, 14.: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Torek, 12.: Zaprto.
Sreda. 13.: Dogodek v mestu Gogi. Krstna predstava.
Četrtek. 14.: Kavalir Miško. Znižane cene.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Petek, 15. ob 16.: Začarana žaba. Otroška predstava. — Ob 20.: Kavalir Miško. Gostovanje mariborskega gledališča.
L. M. Škcrjanc v srednjeevropskem railio-pronosu. V petek, 13. t. ni. orlaja zagrebška radio - stanica ob priliki petletnice obstoja svečan koncert jugoslovenske glasbe, na katerem sodelujejo solisti: sopranistinja M. Strozzi - Pečic, violinistka M. Schon. pianistka S. Deželic - Eder, violist A. Ganoczi, ensemble pihal zagrebške filharmonije, orkester Kr. muzičke akademije pod vodstvom rektorja F. Lhotke ter zbor Kola. Spored obsega poleg del Lisinskega, Jarno-viča, Papandopulo - Pečica, Stolcer - Sla-venskega. Derse in Ilrističa tudi L. M. Sker-jančevo skladbo »Preliidio. Aria e Finalen,
ki je že ob priliki prve izvedbe v Zagrebu dosegla jako velik uspeh. Ta spored bodo razen Zagreba oddajale tudi še radio-po-staje Beograd, Praga, Brno, Moravska Ostra-va, Košice, Bratislava in Budimpešta. Pri-četek koncerta je ob 20-30.
Uspehi gosp. Balatke v Brnu. Dolgoletni dirigent ljubljanske opere, v našem mestu dobro znani kapelnik gosp. Antonin Balat-ka, je na svojem novem mestu v Brnu dosegel že več lepih uspehov. Najpomembnejše delo pa je izvršil nedavno, ko je muzi-kalno naštudiral Wagnerjevega »Siegfrie-da«. Ta mogočna opera se je uprizorila prvič v Peščini in je imela valik uspeh-Kritiki naglašajo zlasti zasluge gosp. Balatke. Tak« pišejo n. pr »L:dov6 Noviny<-»Kapelnik Balatka je imel tu v našem gledališču svojo največjo nalogo. Ogromno par-tituro je očividno obvladal do podrobnosti in je z vso gotovostjo umel dati predstavi določeni izraz.« — »Brnčnska svoboda« je poročala: iBrnska izvedba »Siegfriedat nam vsiljuje rešpekt in priznanje. Pripravil jo je kapelnik Ant. Balatka, ne samo zelo skrbno, marveč z resničnim poznavanjem snovi, sloga in Wagnerjevih potreb, a hotel bi poudariti še to, da izvedba ni zatajila dirigentove češke duše.« Tudi »Moravske Noviny« so pisale s priznanjem o g. Balat-ki. ki mu je »Siesrfried« dal krasno spričevalo o njegovem dirigentskem dozorevanju.
Jugoslovenski študentje in reška tchuika V praški tedenski reviji »Sobota« se inž. V. Paleček bavi z zanimivim vprašanjem, ki se ne tiče samo kulturnih, marveč tudi gospodarskih stikov med Čeboslovaki in ■■!•-.«■•"■- ?- Im?	število jugoslo-
venskih slušateljev na čeških univerzah in zlasti na tehničnih visokih šolah?! Prerl desetimi leti, piše g Paleček. je bila Praga nemara prvo jugoslovensko mesto, kar se tiče števila vseučiliščnikov, saj je tu študiralo kakih 4000 Jugoslovenov. To je bil nezdrav pojav in je povsem naravno, če se
Sprememba voznih redov
na progah Ljubljana — Men «*eš — Kamnik- Llubljana — Domžale — Kamnik, Ljub (Jana — Blagovica. Llubljana — Moravče in obratno
Podpisana avtobusna podjetja javljajo cenjenemu občinstvu, da so spremenila vozne rede na navedenih progah, kakor sledi: odhod iz Ljubljane čez Mengeš v Kamnik namesto ob 11. uri 30 min. ob 11.45, obratno iz Kamnika namesto ob 12.45 ob 13.15. Iz Kamnika preko Domžal namesto ob 18.30 ob 21. uri. Iz Ljubljane v Lukovico izpadeta vožnji ob 11.50 in 16.50 ter odhaja iz Ljubljane ob 11.40 in 16.15. — Hojak Rafael, Adamič Avgust in Satler Pero. 6766
Zastopnika
dobro vpeljanega pri trgovcih za Dravsko banovino, IŠČE tovarniško skladišče ženskega blaga.
Ponudbe pod »Dobra provizija K-1686« na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. 6645
VI 12426/31—1
6765
Razpis.
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ofertalno
licitacijo za napravo zbiralnih kanalov po Dobrilo-vi, Hajdrihovi, Glinški in Levčevi ulici
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra
do ponedeljka, dne 18. maja do 11. dopoldne.
Tam se dobe vsi razpisni pripomočki.
Mestno načelstvo v Ljubljani
dne 11. maja 1931.
SOL ZA ROŽE NC
v pločevinastih dozah; umetno gnojilo za nego cvetlic v lončkih. Bujna rast cvetlic, vsako presajanje nepotrebno. Dobite v cvetličarnah, drogerijafc in trgovinah s semeni.	^702
je število zmanjševalo. Toda za kulturne in gospodarske stike med obema narodoma nI malega pomena, če jugoslovenski visokošol-ci, v kolikor študirajo v Pragi, prehajajo iz češke tehnike na nemško. L. 1929- je število jugoslovenskih slušateljev češke tehnike v primeri s stanjem 1. 1919 padlo za 30%, ob istem času pa je na nemški tehniki v Pragi naraslo skoraj za 90 %. Pisec skuša pojasniti ta pojav: Na češki tehniki je študij za en semester daljši kot na nemški. tudi razdelitev študija je boljša in smotrnejša, dalje je na nemški tehniki ugodnejše rešeno vprašanje priznanja semestrov. Pisec premotriva tudi nekatere druge pritožbe glede češke tehnike in stavi konkretne predloge, kako naj se odstranijo delno
upravičeni razlogi za večjo aktivnost nemške tehnike v Pragi. Študij jugoslovenskih tehnikov na češki tehniki bi omejeval nemško gospodarsko invazijo, ki si skuša tudi preko nemške tehnike v Pragi pripraviti v Jugoslaviji ugodna tla, zaradi tega je to vprašanje tudi za jugoslovensko javnost pereče.
Iz beograjskih revij. V ^Srpskem književnem glasniku« z dne 1. maja so. izšli poleg leposlovnih prispevkov Iva Andriča, Lidije Sejfuline, Mirka Korolije in dr članki: Zmaj i Gottfried Keller (dr.N. Mir-kovič); Poreklo pozorišne groteske (dr. R. Mladenovič); Današnja Italija (dr. Mirko Kosič); August Gauvaine (Jov. M. Jovano-vič). Milan V. Bogdanovič ocenjuje najno-
vejšo knjigo Rastka Petroviča »Ljudi gov.-i-re«, Branko Popovič poroča o razstavi sodobne nemške umetnosti, Gjorgje Tasič pa }h>-daja zanimiv prispevek k sociologiji vasi-— V »Misli« je izšel članek Alfreda Kutina sNemački ekspresionizam«, dr. A. Pogoditi premotriva najnovejšo literaturo o velikem ruskem pripovedniku Turgenjevu, (v isti številki poroča B. Novakovič o Mauroisevl študiji o Turgenjevu), Filip Fišta pa načenja »Istorijo albanske književnosti?. V. vojinovič se še vedno bavi z dolgove/.no analizo Bogdanovičevih kritik. Leposlovje zastopajo imena: Zvonimir Šubič, Jfcvko Jevtič, Danko Angjelinovič. Z. Lučantn, Miloš Gjorgjevic in T. Gjukič (slednji prevod iz Prešerna).
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 1. junija 1931 ob 11. uri nabavo:
900 m plinskih cevi s priborom, 90.000 kg visokovrednega portland-ce-menta, 2 kompl. spalni sobi, razne železnine.
Pogoji se dobe pri podpisani. 6711 Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje
LEICA LEICA LEICA LEICA LEICA LEICA-kamera
je prva kamera malega formata z razpornim zapiralom.
dopušča snemanje do 36 komadov posnetkov.
ne pozna dvojnega osvetljeva-vanja negativa.
zadnja možnost najhitrejše priprave za slikanje.
negativi omogočajo kopijo vsake velikosti.
dar stalne vrednosti.
6760
Zahtevajte naše bogato ilustrirane katalog-i Proizvodi LEITZ se dobivajo " vseh boljših foto-trgovinah.
15 dobrih tesarjev
za opažanje železobetonskih konstrukcij SPREJME takoj gradbeno podjetje
Ing. JOSIP DEDEK. LJUBLJANA
ŽIBERTOVA štev. 7,1. nadstr.	6733
Kameninaste CEVI
v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno v zalogi
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. 3&2
TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJAL
Če bi ne bilo komarjew, bi ne bilo ma-Iarije-na kateri umrejo letno tisoči in tisoči ljudi. Ubijaj vedno žejne krvo-ločneže — škropi Flit. Flitova para ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenicc, ščurke in v* njihova jajca. Smrtonosen mrčesu, a ljudem neškodljiv. Enostavna vporaba. Ne pušča madežev . Ne zamenjuj Flit-a z drugim pokončili mrčesa. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
■v
Škropi
ZAHVALA
Ker nismo v stanu, da bi se zahvalili vsakemu posamezniku za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob priliki smrti našega ljubega soproga in očeta, gospoda
NIKOLAJA SCHMIDT-a
prosimo vse, da naj sprejmejo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo vsem društvom, korporacijam, zlasti pa njegovim zvestim članom mestne godbe, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prišli izka-zat blagopokojnemu zadnjo čast in ga spremili na zadnji poti do groba.
Iskrena zahvala tudi vsem darovalcem vencev in za izraženo sožalje!
Ptuj, v maju 1931.	6747
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
Flit se prodaja v plombiranih konvah.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Božji stvarnik je danes ob 1. popoldne pok^eal k sebi in rešil dolgotrajnega silnega trpljenja svojega zvestega služabnika, dobrega našega ljubljenega, nepozabnega moža in očeta, gospoda
ANTONA KOLARJA
sodnijskega uslužbenca v pokoju
v 71. letu, večkrat previdenega s sv. zakramenti.
Truplo rajnega atka bomo pokopali v sredo, dne 13. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti v Tavčarjevi ulici št. 4 na pokopališče pri Sv. Križu.
Spominjajte se dragega rajnika v molitvah! Ljubljana, dne 11. maja 1931.
TEREZIJA KOLAR roj. GOREČ, žena DR. MARIJA KOLAR, hči
malim oglasom t
Zenitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutraje plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic^ v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
JloUvglosi
•Vos/ove malih oglasov
dobite takoj po izidu lista o podružnicah „ Jutra * 9 •Mariboru, v Ceffu, 9 tVorem mestu, 9 TSrbevljah in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.

Krojaški pomočnik
m ajša moč, pošten, priden in razumen, ki bi imel veselje se kaj novega naučiti d o hj Stalno službo v n<) v-o-ii stanovljera t ova nffi k>-r. pomagač pri prikroje-variju trikotaže. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« prl »Krojač«.
1S526-1
Krojaškega vajenca
takoj sprejmem. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 18504-
Učenca
pridnega, dobrega raču-narja. sprejme trgovina mešanega blaga E. Res-man, Florjanska ul 22 13772-1
2 čevljar, pomočnika
za fina zbita in šivana dola sprejme takoj .loško Ca dež, Hctovljp. pošta Poljane nad Skofjo Loko.
18026-1
Naučnice
»aino solidne i mlade, ko-je imaju volju učiti glaz-bu, trebam za odmab i!i po dogovoru. Ponudbe po mogočnosti sa slikom na naslov: Karlo Kovač, ka-pelnik, restavracija Panama, Dubrovnik. 18073-1
Postrežnico
sprejmem za ves dan. —-Naslov v oglas, oddeikn »Jutra i.	188(10-1
Frizerko
dobro moč. veščo trajnp in vodne ondulacije, manikf ranja itd. sprejme takoj Franc Loborec, Ljubljana, Borštnikov trg 4. 18799-1
Učenca
* dobro šolsko izobrazbo, poštenih staršev, veščega nemščine, sprejme trgovina .Albin I-zlaker, Bled.
18797-1
Pisarniško moč
sprejme v službo gradbeno podjetje v Ljubljani. Ponudi)« z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na oglasni oddelek ».Tu-tra pod -f-radbar. 18788-1
Kontoristinja
vešča slovenske in per-frktno nemške korespon-d-:tee. kriknr tudi knjigo-vul-tra dobi takoj službo na deželi. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »79- .	18798.il
Upokojenec
zmožen vrtnarstva, nekoliko mizarskih del. =e sprejme. Stanovanje 2 sob. kal.inje. pritiklin takoj na Tazroilago. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra . 18814-1
Cevli. pomočnik
71 šivano delo dobi mest". Istotam sprejmem tudi
vajenca
7 oskrbo. Kr. Starič. Iliri na Grad 5, LjuW;aia.
18819-1
Kopališkega
strežnika
marljivega, iščmio za t?, kojšnj; nastop v okolici Ljublja.ne. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«.
1882G-1
Prodajalko
iščem. Nastop lahko takoj. Po.nni.ihe pod -Poštena« na oilasui oddelek* »Jutra«.
18S27-1
Stenotipistko
7,i slovenski in nemški jezik sprejmemo takoj. Predstaviti se med 3. in 4. uro pri Dolenc & Tilnnies. Dvorakova ul. 3. 18S32-1
Kuharico
veščo tudi v močnat.ih jedeh in prikuhah za hotelsko restavracijo v Ljubljani iščem za takojšen nastop. Ponudbe na oglasni odd. -.Jutra« pod šifro »Perfokt-na kuharica«.	18845-1
Trgovsko učenko
zdravo, poštenih staršev, veščo nemščine, s primerno šolsko izobrazbo, vestno sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom z vso oskrbo na običajno učno dobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra -pod >841«.	1S841-1
Brivsk. pomočnika
starejšega, treznega in samo dobrega delavca sprejme Fran Novak, Maribor.
•18369-1
Fotografskega
pomočnika
ali pomočnico sprejmem. Foto »Eli', Maribor. Aleksandrova c. 1. 18868-1
T4*g*vs4U potniki
Potnika
verziranega za prodajo ko-smetičnšh preparatov proti fiksni plači mesečno Din 2000.— in proviziji sprejmem takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod »Deset provi zije!«	18857 '
Privatni uradnik
vešč vseh pisarniških del in strojepisja, Išče primernega mesta pri kakem podjetju aH v kaki odvetniški pisarni. Star 34 let, neoženjen. Cen j. dopise na oglasni odd. »Jutra« pod »Pisar niška moč 1000«.
18G50-2
Ekonom
vešč vseh panog gospodarstva. 34 let star, neoženjen, išče primerne ga mesta na velepose stvu. Cenj. dopise na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani pod: »Ekonom 600«.	186449-2
Trgovski pomočnik
pošten in agilen, vsestransko izvežba.n. išče name-ščenje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »62S«.
18628-2
Brivski pomočnik
in bubi štucer,- vojaščine prost, želi stalne službe. Cenjene ponudbe prosim na naslov Stane Vogel, Zg. Kašelj št. 42, pošta D. M. v Polju. 18S02^2
Mesto hišnika
iščeta zakonca z 2 in pol leta starim otrokom s 15. julijem v mestu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
18803-2
Potnika
za prodajo koledarjev ;šč večje podjetje. Ponudbe n oglasni old. »Jutra« pod »Strokovni koledarji!'
1S858-:
i tt cm i
Zastopstvo
tovarne ali veletrgovine prevzamem za Dravsko ba novino, o-dnosno za v s državo. Cenj. ponudbe na Offlas. oddelek »Jutra« pod Agilen 33 let«. 18502-!
Okrajne zastopnike
za vse sreze sprejmemo tu di proti fiksni plači. Primerno za vpok-njene orožnike. učitelje itd. Pismene ponndbe na zavarovalno družbo »Union«. Ljubljana. Miklošičeva ccsta 7/IIT.
18470-
Zastopnike-
akviziterje
za obisk privatnih strank išče denarni zavod. Serioz-ne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Osiguraua štednja«.
18400-S
Sijajni, nepričakovani uspehi
Dva zastopnika
za kranjski in štajerski del banovine iščem za prodajo peeijalnega predmeta brez konkurence, kateri se bo moral naročevati, ker ste-di mnogo denarja. Prihaja poštev za vse branže! Zaslužek 20 % siguren! •onudbe na naslov: Trhimf Lucin, Jagodi na, Prcstolo-nasl. 13.	18359-3
Prvovrstno šiviljo
ščem na dom za ženske obleke in perilo. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.
18839-3
Dekle
ki je že služila delj časa v boljših hišah, iščem za vsa hišna opravila. Biti mora pošte.nn. zdrava in pridna. Naslov: Trgovina Bebec, Litija.	182-36-1
Prodajalko
za trgovino s pohištvom veščo poleg slov. tudi srbohrvaškega in nemškega jezika v govoru in -j>isivi, sprejmem. Naslov v oddelku »Jutra«. le-744-1
Uradnik
*šč v knjigovodstvu, per-kten v nemški, slovenski in deloma tudi v srbo-hrvatski korespondenci, h-Uoren glasbenik; zmožen voditi salonski orkester žel: premeniti službo. Cenjene dopise pod »Abstinent« na oglasni oddelek »Jutra«.
18543-2
Vpokoienec
(uradniki sprejme kakršno koli službo v Ljubljani. — Vešč jezikov in vseli pisarniških poslov. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »I. L.«	1S391-2
Kdo bi zaposlil
zdravega ln močnega, 25 let starega mladeniča, s kakršnimkoli delom. Upora ben je za vse. Posebno veselje pa ima pri strojih, motorjih in"sltčnem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skromna plača«	18155"!-?
G. Th. Rmman:
Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
81.
A ko se je jela plošra nazadnje počasneje vrtiti. sva urno vzela podplate pod pazduho. Prišla sva v drugo sobo. Okno je bilo odprto in nedaleč od nje^a je ležal časopis. Midva sva bila že pri njem. Jej, jej, kake Jep<> slike! A zdajci...
Absolvent državne trgovske šole
vojaščino odslužil. popolnoma vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, strojepisja in stenografije išče službe pisarniškega praktikan-ta. Ponudbe pod »Nastop takoj 22« na oglasni oddelek »Jutra«.
18758-2
Kontoristinja
z večletno prakso, zmožna vseh pisarniških del, želi spremeniti službo. V pošte-v pride tudi služba ,v manjšem kraju. Ponudbe pod šifro »Kontor« na oglasni oddelek »Jutra«. 18801-2
Plinsko peč
(avtomat) veliko kopalno, patent Junker, popolnoma dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18833-6
Otroški voziček
pleten, ua peresih, dobro ohranjen, naprodaj. Ogleda se Metelkova 13. 18835-6
Prazni zaboji
mali in. srednji poceni naprodaj. Ponudbe pod »Zaboji« na oglasili oddelek »Jutra«.	18847-6
Gostilniški inventar
mize. lustre, vaze, plinski štedilnik, zavese s karni-sami, lakovniea, kuhinjski pult, ure. pepelniki, stojalo za dežnike, mala železna peč, medena pipa, proda Josip Uran, Ljubljana, Mestni trg 1. 18859-6
~7
Radioaparat
štirieevni,	akumulator,
glasaogovornik in woltmes-ser. vse skoro novo v najboljšem stanju ugodno prodam ali pa zamenjam za dobro ohranjeno žensko kolo. — Slavko Lesničar. Rovte nad Logatcem.
1S794-9
Hišo z vrtom
prodam Pobrežje pri Mar) boru, Gubčeva 5. 18784-20
Arondirano posestvo
40 do 60 oralov veliko v Sloveniji, kupim. Po lovico njive in travniki polovico gozda, če tudi posekan, pogoj velik sa-donosnik. ne daleč od železnice ter udobna stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji. — Ponudbe pod »Denar takoj« na ogl. odd. »Jutra«.	18690-20
Parcele
raznih velikosti v pričetku A"ečue poti. pol ure od pošte. elektrika, studenec in veliko drv na mestu ugodno na prodaj. Vprašanja pod »Južno gozdna lega« na oglasni odd. »Jutra«.
18572-20
2 stavbni oarceli
po 700 m!. v bližini nove cerkve v šiški ugodno pro dam. Poizve se v Cernotovi ulici št. 32/1.	1S634-20
3-cevni radioaparat
za istosmerni tok, popolnoma nov, z vsemi pritiklinami ter enocevni aparat se radii bolezni ugodno proda. Poizve se med 12. in 15. uro na Vidovdanski c. 9. Ben o Kump. 18828-9

Tovorni avto
enoto-nski, v dobrem stanju prodam radi nabave večjega, po zelo nizki ceni. Oi-led pri Levante, Kolodvorska 30.	1S416-10
Stavbno parcelo
cca 800 m, ob Streliški ulici, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18809-20
ILlu LyU>«
Zakonski par
brez otroik išče nameščenja v kakršnemkoli podjetju, kjer bj bil mož zaposlen ko-t šofer, ključavničar ali mehanik, žena pa kot po moč gospodinji ali slič.no. Ponudbe pod značko »Sva ipridiia« na oglasni oddelek »Jutra«.	18789-2
Izvrstna kuharica
skrbna in varčna gospodinja. zmožna voditi popolnoma samostojno gospodinjstvo, išče • primernega nameščenja. Ponudbe pod »Dolgoletna .praksa« na ogl. oddelek »Jutra«. 13793-2
Kot sobarica
•iščem službo najraje tam, kjer bi se tudi kuhati naučila. Vešča nemščine in imam večletna izpričevala. Po-nudbe na oglasni odde-ek »Jutra« pod	po-
štena«.	1882-1-2
Vrtnar
izueen, marljiv, agilen. z večletnimi izpričevali želi 5talne namestitve. Prevzame tudi začasna vrtnarska dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tz-učen vrtnar«.	18853-2
Čamernikova šoferska šola
L}nbljana. Dunajska e. 36 (Ju»o - Auto) telefon 2236.
Prva oblast, koncesijonirsna Prospekt 15 zastonj — pi šite ponj!	251
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Goiko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
Zahtevajte informacije.
17790-4
Brehms Thierleben
letnik 18S4, 10 knjig za 1200 Din takoj proda Ciril Jelene, Kranj.	1S463-8

Volno za modrace
po izredni ceni razpošilja šega. Cankarjevo nabrežje ~t. 5/1.	1871S-6
Fordov osebni avto
zelo dobro ohranjen, vsled nabave novega voza prodam. Vprašanja pod »Zajamčeno vreden« na anonu-ni zavod Iliuko Sax, Maribor.	18392-10
Osebni avto
4 sedežni, v popolnoma dobrem stanju, za 12 tisoč dinarjev prodam. Istotam se proda motorno kolo Wanderer s prestavami za 3000 Din. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Jamčim«.	18742-10
Avtomobilisti samo vozači, pozor!
Prevzamem v snažen je in mala popravila Vaše avtomobile ter iamčim za točno in solidno po strežbo. Za informacije kličite telefon št, 2395.
18620-10
Vsakovrstno zlaio
tupnje po najvišjih eenah
Černe — juvelir
Ljubljana. Wo!fova ul. 3.
Črno jedilnico
lepo in masivno proda Beran, Stožiee štev. 119.
18047-12
Spalnico
z 2 posteljama iz črešnje-vega lesa in preproge prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »5000« 18815-il2
Točilnica
in zajiitrkovalnica, v cen-trnmu Ljubljane vsled bolezni ugodno na prodaj. — Vprafeti na oglasnem odd. »Jutra« pod »Velik promet«.	18571-19
Menzo
s točilnico vina in pive ter žganja, dobro vpeljano, na prometni ulici Zagreba prodam. Na zahtevo daje točna pojasnila Menza Maksimirska 47, Zagreb. 18699-19
Ford avto
še skoraj nov, petsedežna limuzina tako-j ugodno naprodaj. Pojasnila daje D. Zdravič, trgovina z usnjem v Ljubljani. Fiorijanska ul.
17995-10
Kolo
z nosilcem spredaj, praktično za dostavo špecerijskega blaga na dom. prodam. Na ogled pri Banjai. Miklošičeva cesta. 1S417-6
Moško kolo
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
18822-11
Kolo
naprodaj. Masarvkova 60, za tovarno Novotnv.
"18837-11
Kupitn
Apolograf
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe pod »Množi« je poslati na oglasni oddelek »Jutra«. "	18796-7
Otroški voziček
športni, do-bro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18316-7
Puhasto perje
5Isto, Bubano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 fcg, fiisto, Sohano, kg po 48 Din '.n čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem pov letjn L. Brozovič, Zagreb, llioa 82. kemična Čistilnica perja.	262
Sedlo
2 železni postelji prodam. A'eč se izve v židovski ulici o, U. nadstr.
18S10-6
Pitje in kajenje
rajša življenje! Zato pu-tite oboje: Nikoprost- za Ivado kajenja stane 76 Din. Avinal za odvado pijančevanja pa 235 Din. — Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3.
38-6
Tehtnico
chulz-Universal za 15 kg. brez uteži, malo rabljeno, poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
18825-6
Starinska Bldermajerura
naprodaj. Stari trg 19/1.
18844-6
Dva autoplašča
debro ohranjena 30X3!; — 31X4 kupim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
18816-7
Železno peč
d-jbro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18851-7
Kot sodelujoča družabnica
s kapitalom -in rednim mesečnim dohodkom pristopim h kavarni, gostilni ali trgovini. Ponudbe pod -Ag'l-na družabnica« na o:r'asni oddelek »Jutra-. 18792-16
Parcelo za vilo
vogalno, 1300 m! veliko poceni prodam. — Elitni, solnčni, bližnji mestni del. Polovico odplačilo, polovico obresti. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Srečen položaj«. 18486-20
Majhno posestvg
dve njivi, hiša, gospodarsko poslopje zelo ugodno prodam ali oddam v najem. Poizve se pri lastniku Andreju Flerin, Domžale, Rojska 16. — Istotam naprodaj še dva mala posestva.
18639-20
Pisarno
v I. nadstr. in skladišče ali pisarno v pritličju oddam takoj na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18855-19
Mlekarno
ali vinotoč. oddam. Naslov v osi. odd. »Jutra«.
18861-19
Trgovski lokal
opremljen, na prometni točki v malem trgu Slovenije, pripraven za začetnika sajnoa, takoj oddam ugodno v najem. Oskrba v hiši. Dopise je poslati na oglasni oddelek Jutra« pod »Ugodna postojanka«.
18530-17
Kleparsko delavnico
obstoječo nad 50 let oddam z vsemi stroji in orodjem radi družinskih razmer s 15. majnikom v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
18509-47
Pekarno
vzamem v najem za takoj ali pozneje v mestu ali na deželi. Plačam tudi -odstop. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1SS17-17
Lep trgovski lokal
oddam s 1. junijem v najem v bližini nove remize. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bodočnost- 79«.	18479-17
Stanovanje
v Mostah, 2 parketirani sobi in kuhinjo, z balkonom in vsemi pritiklinami oddam s 15. majem ali 3. junijem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
18586-21
Stanovanje
2 sob z balkonom, kuhinje in z vsemi pritiklinami oddam s 1. junijem pod Rožnikom, Cesta XII, št. o.
18790-31
Stanovanje
enosobno, solnčno, v ■•»trekljevi ulici 9 (poleg Vrtače) oddam 1 ali 2 osebam.	18811-31
2-sobno stanovanje
kuhinja, pritikline. vodovod, elek.trika, oddam. — Rožna dolin3, cesta VIII. št. 16.	18823-31
Radi odpotovanja
oddam stanovanje 2 so-b in kuhinje s pritiklinami za mcsec avgust stranki brez otrok. Hrenova ul. 12/1.
18829-31
Stanovanje
treh sob in pritiklin eventualno za pisarno oddam na Miklošičevi cesti takoj ali za 1. avgust -1931. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18830-31
3-sobno stanovanje
pritiklinami oddam. Du najska cesta 9. 18834-1,1
Kdo bi dal 50.000 Din
za dosmrtno stanovanje Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »50.000 Din« 18842-31
Lepo sobo
s popolnoma sapariranrm vhodom v prvem nadstropju oddam takoj ali 1. junija. Poljanska 13/1. levo.
18850-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom blizu glavnega kolodvora oddam Slomškova ulica 14. pritličje, desno.	18856-23
Opremljeno sobo
čisto .elektrika, odda.m. -Aridovdanska l/II. 1S870-23
Jktpiti
Mlinar
s premoženjem v gotovini išče gospodinjo ne pod 40 let staro z nekaj gotovine v svrho skupnega nakupa mlina in gospodarstva. — Resne ponudbe na podr. v Mariboru pod »Mlinar-strokovujak«.	18495-24
D. p.
Prosim za točen naslov pod »Neimenovana« na oglasni oddelek »Jutra«.
18807-24
M. 33
Sestanek 16. ob pol 20. uri pred K. T. Pridi sigurno. Poljub. 18818-24
Kdo bi posodil
15.000 Din, dobi za obre stri lepo stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelok »Jutra« pod »Lepo stano vanje«.	18843-31
Sobo in kuhinjo
išče stra.nka brez otrok bližini Gosposvetske ce«te Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	18852-2
, * K ? j*
if< iift < ti rf.iiltAli
Klavir
Stutzfliigel) izbo-rno ohranjen, le malo pre.igran. za 'O.ooo Din in železno bla rajno \Vertheim za 4000 Din radi selitve pr-oda Mi lan Guštin, Metlika.
18397-26
Chromat. harmoniko
88 basov, popolnoma nova
ker lastnik ni godec, za polovično ceno naprodaj Vprašanja na a nončni za. vod Hinko Sax, Maribor pod »Priložnostni nakup<.
18393-26
Klavirji
planini, harmoniji, se strokovnjaško popravljajo in najčistejše ugla-šujejo. Tovarna klavirjev Warbinek. Ljubljana Gregorčičeva 5. 18724-26
Sostanovalca
hrano in vso oskrbo za 150 Din tedensko sprejme restavracija »Soča«, Ljubljana, Sv. Petra cesta
18452-23
Majhno sobico
preprosto, oddam gosnoin Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	18747-23
Lepo sobo
opremljeno za 2 gospoda, z balkonom oddam s 1. junijem na Poljanski cesta št. 13/11, levo. 1SG72-23
Opremljeno sobo
olnč-no, blizu cestne že leznice takoj oddam. Na-lov v oglas. odd. »Jutra 18590-23
Dijake
sprejme soliden pedagog v popolno oskrbo. Nadzorstvo in pomoč pri učenju. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prihodnje olsko loto,.	18810-22
fUHHwtm}a
Stanovanje
2 sob, kuhinje in prit.ild:n, najraje v bližini Bežigiada iščem za dva meseca. Plačam do 750 Din. — Ponudbe na og!a«oi oddelek »Jutra« pod šifro »Junij— julij«.	18485-211
Opremljeno sobo
posebnim vhodom in električno razsvetljavo od dam Pod Rožnikom. Cena 2.50 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra
18S05-33
Stanovanje
2 ali 3 sob in pritiklin iš?.e mirna stranka s I. julijem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »000— 800 Din« 18759-21
Stranka brez otrok
točna plačnica, išče eno-ali dvosobno stanovanje te ne preveč oddaljeno od kc lodvora. Ponudbe na ojH. oddelek »Jutra« pod šifro »Avgust«.	1S642-21
Blizu Tabora
oddam sobo s posebnim vhodom in elektriko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18804-23
Solnčno sobo
s posebn:m vhodom v cen-trn oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18806-23
Solnčno sobo
elektrika. 7 minut, od univerze. takoj oddam gospodični ali gospodu. Grada-ška 8.	18820-23
Sobo
oddam gospodični ali gospodu v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18836-33
Kabinet
oddam s lo. majem v sredini mesta. Židovska ulica 3.'II.	18838-33
I-sobno stanovanje
šče popolnoma sama državna činovniea za julij'. Prizemljc izključeno. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod -Stalna 400—500«.	18824-21
Opremljeno sobo
oddam takoj. Groharjeva I-t. 5, Mirje. 18846-33
Sobo
oddam gospodoma. Posebni vhod, sredina mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	il8848-33
Gospoda
sprejmem na stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18860-23
R. S. O.-M-A.
pismo prejel. Dvignite pismo pod šifro, ki ste jo navedla za podpis. 18854-24
Roza
dvignite pismo »Velikanoč« 18S54-21
SivcUi
Telica montafonka
3 leta stara, visokobreja, zaradi pomanjkanja prostora, naprodaj. Predniki s 11.000 litra mleka na leto. Vprašati: Grad Volčji potok, p. Jarše.
18414-27
Pes volčjak
rjavo črnikaste barve, kateri sliši na ime Tierass in ima št. 437 — Ljubljana se je izgubil. Obvesti naj se. proti nagradi, na Celovški cesti 3S.
18574-2S

Nagrado Din 200.—
dobi, kdor prinese v garažo sLojze« na Miklošičevi cesti mali žaromet (lam.po) od avtomobila, ki je bil dozdevno izgubljen dne 9. t. m. v Rožni dolini. 18812-^8
3 elektromotorja
za istosmerni tok, 3—i Ks, 220 volt, kupim. Najnižje ponudbe na: Rcdjko, elek-tričar. Rečica ob Savinji.
1S390-29
IZVANREDNA PR1LIKAI
Železna »lufinska patent postelja zložljiva, * ta* pecirailom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane samo Dia 390.—. Razpošiljam po poitoe* nom povzetja.
tako
IZ6LE0A SLOŽEN
Lesena patent pfcstelia.
zložljiva, s tapcciranim madracom. zelo praktična. stane samo O 288.
Ležalka za soočanje —
(Liegcstuhl) najnovije vrsti, stane samo Din 150.
Najboljša reklama
ki zraven nese še lep loti od ok, je na vsak način lepa fotografija Va »ega kraja — vasi, trga, mesta, letovišča. Vaše tr govine, gostilne, restavracije, obrti .trafike itd. — Pišite še danes za prospekte in cenik na tvor nico fotografskih razgled nic in slik: Lojze Smuč. Ljubljana VII, Aleševčeva ulica 26.	98
Modroce
predeluje in čisti žim» prahu na specialnem stroja -amo Rudolf Sever, Mariiin trg št. 2.	129-30
Kopalne banje
otroške in velike, peči, klosete in drugo dobite [>o zelo ugodnih cenah v že-leznini Fr. Stupica. Ljubljana, Gosposvetska c. 1.
18035-30
LIVARNA ŽELEZA in KOVIN
dr. z o. z., Srednje Gameljne, p. št. Vid nad Ljubljano
MODERNO OPREMLJENA vliva strojno in komerčno litino kakor gi ed. plošče, kurilna in dimna vratica, rešetke, kolesa za samokolnice, plužna kolesa, ce ;t-ne požiralnike, cvtne kape, sifone in vst< p-ne pokrove, gnojn. sesalke in razpršilce, kolesa za vagonete (kokilna litina), n">ge za vrtne klopi, telovadno orodje itd. —• Sprejema v izdelavo odlitke po poslanih vzorcih, modelih in risbah. — Cene konkurenčne postrežba točna, izdelava solidna! Naročila sprejema tudi tvrdka »EMAJT,<, Ljubljana VII, Bel jaška ul. 4. Telef. 321'i. 183 LIVARNA GAMELJNE.
Madract punient z čolnom stanejo samo D 7M. L. BROZOVie, ZAGREB IUCA 82.

Sedlarsko
in torbarsko delavnico 6 stroji na električni pogon, dobro vpeljano, prodam. — Resni reflektanti naj se obrnejo na naslov: Ivan Kravos, Maribor.
18522-30
Listnico
z vsabino Din 010. žel legitimacijo in važnimi listinami je izgubil upokojenec v gostilni v Kersnikovi ulici. Pošten najditelj naj odda listnico radi važnosti dokumentov pri Simon-čič Francu, Resi jeva 27.
18890-28
Drobilec za gramoz
že rabljen, vendar v brezhibnem stanju kupim. Premer sipalnika 70—SO cm. Ponudbe na podružnico -Jutra« v Celju pod značko: »Drobilec za gramoz«.
18SG4-29
Če nujno rabiš sliko
za legitimacijo, jo dobiš v 10 minutah pri Joško Smu-cu, i-ndustr. in umet. fotografu v Ljubljani, Wol-fova ulica 12.
Vse čebelarske potrebščine
ima. na zalogi Fr. Stupica. železnina, Ljubljana. Gosposvetska 1,	18036-30
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moja srčno ljubljena soproga, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
Frančiška štirn
roj. Slapar
dne 10. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 12. maja 1931 ob y24. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. maja 1931.
IVAN ŠTIRN, soprog, in vsi ostali sorodniki.
Občina Ljubljana
Mestni pogrebni zavod
Birmanska darila
po znižanih cenah v
p 7. Vudet*
Ljubljana
Oglejte izložbe v Prešernovi ulici 1
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >J<utra« Adolf R-ibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.