-i« tfç Ipf Gorenjski časnik od leta 1947 I C" i' PBVI PÍSDHOONÍK TlDNIKCOftSmiC trTM900 PETEK. 11. DECEMBRA 2000 Leto LXI[. 98. cena 1,35 EUR. ao HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhafa ob toïtkm m ob petkih NAKÎJ^DA: 22.000 IZVODOV ttW.GOBEKISKIGLAS.si I južno razbremenilno cesto na Bledu naj bi začeli graditi že letos jeseni, a se zdaj lahko zgodi, da se bo začetek gradnje pomaknil celo v leto 2012. Matija Rant Po besedah župana južna metnega ministrstva in di-razbremenilna cesta ostaja rekcije za ceste. Bled • V državnem proraču- v državnem proračunu, a je Gradnjo krožišča na Bed- nu so za blejsko južno ob- začetek gradnje prestavljen nu bi sicer lahko začeli, je voznico v prihodnjem letu namenili le dobrih dvesto ti- v leto 2012. "Zato se lahko zgodi, da bomo ob evropski pojasnil župan, ko bi preselili družino Potočnik. O tem soč evrov, čeprav so po bese- denar»" je 0|>ozoril župan. V so govorili tudi na sestanku dah župana Janeza Fajfarja zvezi s tem je pisal tudi z direktorjem direkcije za računali na milijon evrov, predsedniku vlade Borutu ceste Gregorjem Fickom ko- kolikor naj bi bila vredna gradnja krožišča na Betinu. Pahorju in prometnemu ministru Pa tričku Vlačiču. nec oktobra. "Potočnikovi želijo, da jim direkcija zgra- Zapletase tudi pri pridobiva- Ob tem je zagrozil celo z dr- di nadomestno stanovanj- nju zemljišč za gradnjo kro- žavljansko nepokorščino. V sko hišo na Dobah. Našli so žiSča. "Glede na nasprotova- primeru, da se ne bo nič že parcelo, ki pa je prevelika nja sosedov je možno, da bo premaknilo, bodo zaprli ce- in se po prostorsko ureditve- potrebna razlastitev, kar po- sto, je dejal župan. Svetniki nih načrtih na njej lahko meni, da se gradnja še nekaj pa so zahtevali sklic izredne zgradi dvojček in ne dve sa- časa ne bo začela, " je na zad* seje najkasneje do 13. jajiu- mostojni stanovanjski hiŠI," nji seji občinskim*svetnikom aija, na kateri naj bi biii pri» je razložil župan. pojasneval župan. šotni tudi predstavniki pro- p 4. stran Kot kaže, Otelí zaprti, plača zamuja Bohinjski hoteli, ki jih upravlja Alpe Adria Turizem, so že več kot mesec dni zaprti. Zaposleni so novembra prejeli zgolj dvakrat po 150 evrov, plač pa ni. Boštian Bogataj Bohinj • Hoteli Belle vue. Bohinj, Zlatorog; Ski in kamp Zlatorog, vsi v lasti Alpinu* ma, upravlja pa jih Alpe Adiid Turizem (AAT), su danes zaprti. Še več: Bellevtie je ' bil letos odprt zgolj trikrat po 14 dni, Zlatorog je zaprt od oktobra, okoli Šestdeset zaposlenih pa je danes doma in še vedno čaka na oktobrsko plačo. Prihodnji teden bi morali prejeti novembrsko pla- j Čo, vendar so do sedaj prejeti zgolj dvakrat po 150 evrov akontacije za oktober. Ali se Hotel Zlatorog je zadnja dva meseca (s krajšo prekinitvijo bodo 20. decembra lahko vr- prejšnji teden) zaprt, hotel Bellevue je bil letos odprt zgolj nili na delo in dobili plače, šest tednov, hotel Ski obratuje le pozimi. Morda je tudi to nam od upravljavca hotelov razlog, da plač za približno šestdeset zaposlenih ni. ni uspelo izvedeti, saj njihov telefon v Ljubljani zvoni v prazno. Zato pa so se v Bohinju razširile govorice, da AAT ne poravnava niti obveznosti do lokalnih dobaviteljev, znani so tudi dolgovi do občine (tu-ristióia taksa). Klemen Lan- gus iz LTO Bohinj pojasnjuje, da je večina bohinjskih hotelov običajno novembra zaprta: "O zamudah pri plačah ne vem nič, slišal pa sem, da so jih izplačali le delno. Res je, da je hotel Park Bohinj odprt ves čas, sicer pa samo zaprtje nekaterih hotelov ni katastrofa, hujša je njihova (ne)uj'eienost." ^ 4. stran paket za .nlade J kAl 1 Brezplačni paket za. vodenje osebnih financ m adostnikov z darilom - 30 EUR za filmske predstave v Ko oseju. w w w.g bk r.si/mid d Gorenjska ^ Ban ka J V Vrtcu Medvode odprli nova oddelka Mai A Bertonceli ca Medvode, so z odprtjem ..............................................................................dveh novih oddelkov sprejeli Medvode • Vrtec Medvode vse otroke, ki so bili na ča- ima dva nova oddelka. Pred kalni listi. Na sprqem tako kratkim so ju odprli v pros- čakajo le še otroci, ki bodo torih Osnovne šole Medvo- ali pa so zdaj dopolnili 11 de. Iz matične enote Ostržek mesecev. Sprejeli jih bodo so vanju preselili otroke drugega starostnega obdobja, v takoj, ko bo kakšno prosto mesto, medtem ko se širili v matičnienotipasos tem do- tem šolskem letu ne bodo bili prostor za dva "jasHčna" več, Vrtec Medvode ima oddelka. Kot je povedala Ro- skupno 31 oddelkov na sed- mana Epih, ravnateljica Vrt- mih lokacijah. 98 cš ■A S CORENjSKA Varuhinja požugala občini Gviina iniciativa za ohranitev Življe-njd v mestu Krdnj |e odločna; na ob6-ni so nam krilil državljanske pravice. Opfti so se na mr^enje varuhinje človekovih pravic. Podžupan IgorVelov očitke zava^. GC4. Î Očka» prosim, ne tepi mamice Jožica, stira okrog Šestdeset let» in Mateja, stara nekaj Cez trideset let Danes urejeni» simpatični in zgovorni ženski, nekoC pa strt) lupini, zaprti v začarani krog nasilja. Zatočišče pred nasiljem rta naSli v Vami hiii Corcnj» ske. 10 CC + Da nam ne odpelje zadnji \^ak če na Gorenjskem ne bodo pri,------- vsega potrebnega za gradnjo cenlra za ravnanje z odpadki. )im bo glede denarja Iz Evropske unije kmaiu od. peljal zadnji vlak» opozarja minister okolje in prostor " ' " • 11 Enavec. ZADNJA Dijaki razbili jedilnico Skupina objestnežev s Srednje iole Jesenice je v sredo dopoldne v času dijaSke malice uničila jedilnico v restavraciji Kazina. Stene so popackali s hrano, razbijali krožnike, uničili vhod... 24 VREME Danes bo sprtmcn^vo oblačno, možna ho kakšna Jutri in v neddjo bo pretežno oblačno, hladno in t^řrowo. Obàisno bo mhlo naletaval snčg. o -1/2 jutri: pretežno oblačno ir> CÍ o \o \Đ rs ďi m r- d\ t. : 2 K KRATKE NOVICE Bled Preveliko breme za občane Svetnika na iís(í LDS Srečo Vernig In Davorina Pire sta na torkovi seji blejskega občinskega sveta predlagafa spre« membo odloka o komunalnerr) prispevku. Čeprav sta že v postopku sprejemanja odloka v letu 2007 opozarjala na ne* normalno povečanje obremenitev občanov in podjetij In nasprotovala sprejetju takega odloka, je občinski svet odlok sprejel. "Izvajanje sprejetega odloka je med tistimi občani, ki so jih do danes obremenitve že doletele, sprožil val nezadovoljstva. Klamen predlaganih sprememb je zmanjkati obremenitve občanov in stimulativno vplivati na potencialne vlagatelje» da se odloČijo investirati na Bled. Tako se ustvarjajo nova delovna mesta. Predlagane spremembe bodo po sklepu občinskega sveta strokovne službe znova proučile." sporočata svetnika, ki računata, da bodo pričakovanja občanov, ki se na njiju dnevno obračajo, deležna ustrezne pozornosti. D. Ž. Kranj Nasprotujejo priznanju za Tomaža Ertla Odlikovanje, ki ga je predsednik države Danilo Turk podelil Tomažu Értlu, še vedno odmeva. Podpisniki javnega pisma, veterani vojne za Slovenije, javno sprašujejo, ali ni Zveza veteranov vojne za Slovenijo oziroma njen predsednik janež Pajer zlorabil veteransko organizacijo, ko je javno podprl odlikovanje Tomažu Ertlu. Zoper predsednikovo priznanje nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve, prvemu človeku komunistične represije, pa protestirajo tudi podmladki strank SDS. SLS in NSi. D. Ž. L|uegANA Predsednik podelil še dve odlikovanji Predsednik republike Danilo TUrk je podelil zlati red za za-sluge akademiku jožetu Trontlju in misijonarju Pedru Opeki. Trontelj je odlikovan za življenjsko delo na področju eti* ke in za uveljavljanje mednarodnega strokovnega ugleda slovenskega zdravstva. Opeka, ki deluje na Madagaskarju, pa za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela. socialne in teološke misli. D. Ž. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas : Knjigo prejme JAKOB ZARNiK iz Komende. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Ne boste verjeli. Gorenjski glas vam omogoča, da se potegujete za brezplač-ne vstopnice za; - Predbožičnt koncert |ana Plestenjaka s simfoniki, ki bo v četrtek, 17. decembra, v Hali Komunalnega centra Domžale. Iz katerega gorenjskega mesta izhaja Jan? Odgovore s svojimi podatki nam pošljite najkasneje do ponedeljka, 14. decembra, na: Gorenjski glas, Bíeiweisova cesta 4, Kranj ali na: kotkek(g)g-glas.si. Podelili bomo štiri vstopnice za koncert-• Sidharta - SAGA, ki bo v soboto, 19. decembra, ob 20. uri v Ledeni dvorani Zlato polje v Kranju. Kako je ime pevcu skupine Sidharta? Odgovore s svojimi podatki nam najkasneje do torka, 15. decembra, pošljite na enega od zgoraj napisanih naslovov. Podarjamo štiri vstopnice. - Gledališko predstavo Toneta Partljiča Čaj za dve, ki bo v soboto, 19. decembra, ob i8. uri v gledališču Toneta Ćufar-ja na Jesenicah. Napišite vsaj enega igralca v predstavi! Odgovore s svojimi podatki pošljite najkasneje do torka, 15. decembra, na enega od zgoraj napisanih naslovov. Podelili bomo deset vstopnic. > Božični koncert Ota Pestnerja m Pro Anima Singers, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 19.30 v gledališču Toneta Čufar-ja na Jesenicah, Član katerega znanega kvarteta je bil Oto Pestner? Odgovore s svojimi podatki pošljite najkasneje do srede, 16. decembra, na enega od zgoraj napisanih naslovov. Podarjamo štiri vstopnice. D. K. Večer predsednikom države Predsednik države Danilo Turk je letos že drugič obiskal Škofje Loko, tokrat na povabilo Rotary kluba in Knjižnice Ivana Tavčarja. Danica Zavri Žlebir Ško^a Loka - Spomladi si je predsednik Danilo Tiirk, sicer častni pokrovitelj Škofjeloškega pasijona 2009, ogledal to množično procesijsko predstavo na Loškem. Ob njegovem drugem letošnjem obisku pa je občinstvo, ki je povsem napolnilo Mi- heličevo galerijo v Kašči, z zanimanjem prisluhnilo po- menku, ki ga je s predsedni* kom države vodil gostitelj Viktor Žakelj. Predsednik države Danilo TÚrk z Viktorjem Žakliem In Predsednik Danilo Turk> Marijo Lebar iz ško^eloške knjižnice sicer profesor pravnih zna- nosti, je bil več let diplomatski predstavnik naše države v pozornosti pripisovati samemu sebi. V teh komunikad- rai tudi podelitev odlikovanja Tomažu Ertlu), pa je dejal,, da se na javnih funkdjah kritikam pač ni mc^oče izc^ni-ti, čeprav te pogosto služijo dnevno poliričnim ciljem. Dogajanja v tranzicijskem času pa je treba po njegovem mnenju utenjevati tclovito in kompleksno. Prihodnje leto bo še nekaj dvajsetletnic in različne razprave se bodo še pojavile, Čas pa bi bil, da v takratnih procesih odkrivamo vse dimenzije, presežemo ideološke razprave in se začnemo pogovarjati strpno. Na Žakijevo vprašanje, kako se z novim nadškofom doslej da iz medijev zadnje čase še ni sestal, vsekakor pa se veje tolikšen pesimizem, če- •tujini, v kolikšni meri je v jah sicer lahko prispevaš tudi želi, enako tudi z odhajajo- prav je sicer Slovenija kar mednarodni javnosti sedaj svojo osebno noto, kakor sta čim poglavarjem Katoliške uspešna (med tridesetimi prepoznaven po svojih ta- jo tudi njegova predhodnika, cerk^/e v Sloveniji Alojzom najuspešnejšimi državami), kratnih funkcijah in v kolikš- predsednika Milan Kučan in Uranom. Z Antonom Stre- pa je predsednik Turk odgo- ni kot sedanji predsednik dr- )anez Dmovšek. Pogovor se som se sicer poznata izpred voril. da imamo Slovend ne- žave.^ Glavnino prepoznav- je dotaknil tudi odnosov Slo- dvajsetih let, ko sta (še kot kaj pesimizma že v nadonal- ností pripisuje predsedniški venije s sosednjimi država- profesorja pravne in teološke nem značaju, drugi razlog pa | nalogi, v kateri predstavlja mi, diplomacije, gospodar- fakultete) hodila na sestanke je prevlada tako imenovane- svetu svojo domovino, sicer sîdh odnosov Slovenije s sve- o dovekovih pravicah. ga rumenega tiska v svetu pa je dodal, da se je že pri di- tom, odnosa z novim nad* Ob letošnjih dvajsetih ob- (mediji so zelo podvrženi lo- «L plomatskih nalogah pokaza- škofom Antonom Stresom, letnicah, ki v javnosti sproža» gild kapitala), kar ocenjuje lo. da človek ne more preveč Predsednik Turk je dejal, da jo velike polemike (med nji- kot globalni problem. Državni svet na Jesenicah Državni svetniki so imeli 21. redno sejo na Jesenicah, v obnovljenem skladišču lesnega oglja Kolprn. Urša Pfternel Jesenice - "Državni svet po tradiciji pred koncem leta in pred poletnimi počitnicami pripravi sejo zunaj Ljubljane in tokrat smo se odzvali povabilu na Gorenjsko," je od' ločitev, da bodo 21. redno sejo imeii na Jesenicah, pojasnil predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Pobudo za gostovanje na Jesenicah je dal Bogomir Vnučec, ki v dr- soočajo v občini. Omenil je zlasti prizadevanja za pridobitev statusa mestne občine, nerazumno zavlačevanje z rešitvijo zapletov glede pitne vode I ulij ana ter ureditve mejnega platoja Karavanke. Podžupan Boris Bregant, ki je bil v preteklosti tudi državni svetnik, pa jè predstavil obnovo Kolpma in oživljanje območja Stare Save. Državni svetniki so se nato lotili obravnave šestih točk dnevnega reda. med drugim so se ukvarjali s predlogom zakona o policiji in predlogom zakona o dohodnini, v okviru mednarodnih dni akcij proti nasilju nad ženskami pa so poslušali tudi predstavitev dejavnosti Zveze za nenasilje. Ob koncu zasedanja žavnem svetu zastopa inte- Državni svetniki so tokrat zasedali na Jesenicah. /.foio:ArA» bu^v« so si ogledali tudi jeseniško Staro Savo s Kasarno, Rxiar- vanega Kolpm, ki ga je Obči- Tom Mencinger in sprego- dovo graščino, prenovljeni- rese tega dela Gorenjske. V sredo so tako državni svetni- ki napolnili prenovljene na Jesenice nedavno lepo ob- voril o najpomembnejših mi trgi in bodočo tržnico, prostore nekdanjega železar- novila. Goste je pozdravil žu- projektih ter opozoril na ne- kjer nastaja novo mestno skega skladišča oglja, imeno- pan Obdne Jesenice Tomaž kaj problemov, s katerimi se središče Jesenic. z Jelkom Kacinom o Hrvaški Danica Zavri Žlebir je na čeíu hrvaške vlade zamenjala Iva Sanaderja. Kar zadeva preostale države zahodnega Balkana, pa je radi nerešenega mejnega minala, z drugimi težavami Kacin dejal, da se stvari tam vprašanja nasprotovala pri- s pravosodjem in z nerešeni- še vedno prepočasi dogajajo. Dobra novica oa ie ukinitev Kranj • Člani občinskega od- družitvi Hrvaške EU. Pri- mi odnosi s preostalimi so- bora LDS iz Kranja so ta te- družitveni proces zadržujejo sedami. V zvezi z arbitraž- viz za Srbijo, Črno goro in den medse povabili evrop- tudi problemi, ki jih ima Hr- nim sporazumom med Slo- Makedonijo z 19. decem- skega poslanca Jelka Kacina vaška z vračanjem begun-, venijo in Hrvaško pa je oce- brom, kar so v EU dosegli m se z njim pogovarjali o odnosih med Slovenijo in Hr- cev, s sodelovanjem z mednarodnim sodiščem v Haa-vaško. Slovenija ni edina dr- gu, z neučinkovitim Izkore-žava Evropske unije, ki je za- ninjanjem korupcije in kri- nil, da je premierka Jadran- ravno Slovenski poslana. Lika Kosor presenetila s svo- beralizadja viz pa se priorav- jmi pozitivnim pristopom in da se stvari premikajo, odkar Ija tudi za Bosno in Herce Bovino, Albanijo in Kosovo. t* GORENJSKI GLAS netpk, 11. iierpmhra ?.ooo Več reda v zdravstvu? v jeseniški bolnišnici je bil posvet na temo predloga novega Zakona o zdravstveni dejavnosti. Suzana P. Kovačič Jesenice • Splošno bolni^ni-CO leseníce je v ponedeljek obiskal državni sekretar na ministrstvu za zdravje dr. Ivan Eržen. Zainteresiranim zdravstvenim delavcem je predstavil dopolnjeni predlog novega Zakona o zdravstveni dejavnosti. "Zdravstvena reforma je nujna, ker so potrebe po izvajanju zdravstvene dejavnosti vse večje, tiidi zaradi staranja prebivalstva, po drugi strani pa so vedno nove in boljše ErŽen možnosti zgodnjega odkriva- Igor Horvat no tudi dodatno izobraževanje. In nagrajevanje, je opozorila ena od dipl. medicinskih sester na ponedeljkovem posvetu. Dr. Remsa je še zanimalo, zakaj se je izgubil svobodni zdravnik. "Ce na primer manjka radiologov, pa naj bodo ti svobodni zdravniki in naj opravljajo delo po vsej Sloveniji," je ponazoril. Strokovno direktori« co v jeseniški bolnišnici Sandro Tušar, dr. med., pa je zanimalo: "Kdaj lahko pričakujemo "dostopnost" storitev, po kakšnih kriterijih boste to ovrednotili? Gorenjci na- nja bolezni in zdravljenja. Mlade zdravnike pa bo treba datno plačtiiemo za različne mreč vse prevečkrat avtoma- Veliko pozornosti bomo v za- usmerjati v okolje, kjer je po- konu namenili primarni zdravstveni dejavnosti, saj so danes \e redki zdravstveni treba po njihovem delu, " je povedal Ivan Eržen. Pri nas se zdravstvo finan- oblike zavarovanj. Judita tično spadamo pod Ljublja- Mandeljc-Kunčič, dr. med., no, Gorenjska pa je v tem pa je izpostavila: "Že redne trenutku zelo podhranjena z bolnišnične kapacitete ima- .dermatološko in okulistično domovi v Sloveniji, ki so ob- dra iz prispevkov, v nekate- mo zasedene, kje pa bodo dejavnostjo." Na to bo odgo-držali vse svoje fiinkcije, pa rih evropskih državah se de- bolniki, ki bodo vplačevali v vorila stroka, je povedal Ivan bi jih morali. Primer dobre nimo iz davkov. "V Sloveniji vzporedni sistem?" Eržen in dodal, da bodo prakse je Osnovno zdravstvo želimo sistem ohraniti in ga Pripravljavci zakona želijo spremembe postopne: "Že I Goreniske. V obstoječem si- dopolniti s tako imenovanim narediti red na področju po- če bomo za začetek ustaviii stemu se je preveč krepila se- vzporednim zdravstvenim deljevanja koncesij. "KriTerij destruktivne procese, bomo kundarna raven na račun zavarovanjem za vse tiste, ki podeljevanja koncesij mora naredili veliko." Vlada naj bi primarne, kar je nesprejem- imajo denar in si bodo lahko postati za vse občine enak, Zakon o zdravstveni dejav« Ijivo. Pri bolnišnicah mora plačali zavarovanje za celo- ne pa po sistemu "kdo ima nosli obravnavala januarja, biti poudarjena njihova spe- tno zdravstveno oskrbo, od koga rad". Koncesijo je treba Direktor jeseniške bobiišni- cialnost in dostopnost do bolnišnične obravnave. Bom diagnostike do rehabilitacije z zasebnimi sredstvi. S tem podeliti na osnovi potreb, v ce Igor Horvat pa je posvet bodoče se bodo dajale po jav' zaključil z vprašanjem: "Na ■ povedal na primeru: okuli- se bodo obenem razbreme- nih razpisih. Tisti, ki jih že Gorenjskem smo nekako tri- stična, pulmološka ali glne- nile čakalne vrste v javnem imajo, bodo za naprej podpi» je bolnišnični otočki: Jeseni- kološka dejavnost bi morale sistemu za vse tiste, ki pa si sali pogodbe, za vse enako," ce, Kranj in Golnik. Kako biti enakomerno razporejene zdravja ne morejo "kupiti"," je navedel Eržen. Diplomira- naprej?" Eržen je bil jedrnat: po državi oziroma dostopne je razložil Eržen, Miran ne medicinske sestre naj bi "Manj konkurence in več prebivalcem na določenem Rems, dr. med., pa se je nad prevzele nekai nalog od povezovanja. V tem je pri- obniočju. glede na potrebe, tem začudil ker že zdai do- zdravnikov, za kar bo potreb- hodnost." % II % Renesansa vendarle odpira vrata V četrtek je kompleks Renesansa dobil zeleno luč za poskusno delovanje. Investitor je zaradi razhajanja med prijavljenim projektom in dejansko izvedbo ostal brez 2,7 milijona evrov. Marjana AhaČiČ Dvorska vas • Kompleks Renesansa - prenovljeni dvorec Dermski grad in na novo zgrajeni hotelski del ob njem - vendarle odpira vrata gostom. V četrtek je namreč Upravna enota Radovljica izdala odločbo o poskusnem obratovanju in tako končala dva meseca trajajočo negotovost več kot tridesetih zaposlenih, ki so že od ieseni pripravljeni čakali na začetek obratovanja. Kot je sporočil vodja kompleksa Rado Urevc. bodo že pri- čili, da investitor, družba "Sredi novembra so do Predence, ne bo prejel sicer nas prišle neuradne infor- že zagotovljenih 2,7 miliiona macije, da so pri pridobitvi evropskih sredstev. Kot so • državnih sredstev za turi- pojasnili na ministrstvu namreč ob standardni " > stični kompleks Dermski grad v Dvorski vasi nastale troli izvajanja projekta Obno- težave. Zaradi občinskega va dvorca Drnča in gradnja medicinsko lepotnega centra na kraju samem ugotovili razhajanje med projektom, s katerim je družbi uspeb na javnem razpisu, in njegovo izvedbo. "Ministrstvo je glede na to ocenilo, da je ^rišlu do kršitve pogodbe, zato je od nje odstopilo. Iz navede-nptja Í7haiá. da družbi Pre- V Renesansi bodo v torek, 13. decembra, med 12. in 18. uro pripravili dan od* prtih vrat Uradno odprtje kompleksa bo spomladi. hodnji torek za javnost pri- Rado Urevc, vod)a pravili dan odprtih vrat. "Na kompleksa Renesansa v dogodek bomo povabili tudi Dvorski vasi / f«0. oor« Gaja smo kandidirali s projek- Trbižan iz Ljubljanskega tom Trije stolpi, se že pri- urbanističnega zavoda pa je pravljamo na nove razpise z povedala, da območje pre-novimi projekti. Letos mar- nove vključuje osrednjo os ca smo že predstavili rezul- do Maistrovega trga preko tate natečaja za najboljšo Glavnega trga in Carikarje-rešitev ureditve mestnega ve ulice do Pungerta, most jedra in kanjona Kokre, se- čez Kokro ter Poštno ulico, daj pa je treba storiti korak Vodopivčevo ulico Ln vrt naprej in urediti javne po- gradu Khislstein. S preno-vTŠine starega mestnega je- vo. ki bo vključevala bogato dra^ Mislim, da je to po- zgodovinsko dediščino, bo memben projekt za mesto Kranj dobil prijetno peš Kranj, saj smo rudi v zad- cono, kjer bodo imeli prednjih treh letih v mestno je- nost pešci in kolesarji, avto-dro ogromno investirali, mobili pa naj bi se postop- vložili smo okoli 15 milijo- no umàknili iz starega nov evrov in mislim, da se mestnega jedra. Tržič Imenovali r)Ove organe Občinski svet v Tržiču je potrdil predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za sestavo uredniškega odbora glasila Občine Tržič. Odgovorna urednica glasila Tržičan bo prihodnja štiri leta Kristina Kavčič, njena pomočnica pa Petra Hladnik. V odboru je še osem članic in članov. Za enako obdobje so potrdili tudi občinsko volilno komisijo. Vodi jo janka Soline» njen namestnik je janež Kikel, komisija pa ima §e šest članic in članov. Kot so se strinjali občinski svetniki, bo jure Meglic dve ieti zastopal interese Občine Tržič v svetu javnega zavoda Gorenjske lekarne Kranj. S. S. Tržič Občina Tržič praznuje Občina Triič proslavlja občinski praznik 12. decembra, na ta dan leta 1492 je cesar Friderik lil. povzdignil tedanjo vas Ne-umarkti v trg, prebivalcem pa podelil trSke pravice in svoboščine. Na večer pred praznikom, danes ob 19. uri, bo v Kulturnem centru Tržič slavnostna akademija. Med njo bodo podelili plakete in diplome Občine Tržič ter Kurnikova priznanja. V kulturnem sporedu bodo nastopile skupine, ki so zastopale Tržič na lanskih državnih in regijskih srečanjih. V isti dvorani bo jutri zvečer monokomedija Tanje Ahačič Obleka naredi pol Človeka. Ob prazniku potekajo od začetka decembra tudi športna tekmovanja. V njih so se že pomerili šahisti, kegljači, strelci in košarkarji, tekma v namiznem tenisu pa bo iS. decembra v OŠ Križe. Isti dan se bodo začele v atriju občine prireditve Veseli december. Božični sejem bo popestrila vrsta prazničnih nastopov. S. S. novi Sparov supermarket Marjana Ahačič gih pogojev lokalne skupno- .................................................................sti, ki je od investitorjev za- Lesce - V četrtek so v centru htevala, da arhitekturo ob» Lesc odprli novi supermar- jekta prilagodijo gorenjske- ket Spar. Trgovina, v kateri mu okolju. Radovljiški žu- je zaposlenih štiriindvajset pan Janko S. Stušek pa je ob delavcev, je velika tisoč kva- odprtju spomnil, da novi dratnih metrov. Družba Spar predstavlja edino večjo Spar Slovenija jo je v sode- trgovino na zgomjem delu lovanju z investitorjem in Lesc, zato se po njegovem izvajalcem, podjetjem Gra- prepričanju kljub veliki dis skupina G, po načrtih konkurenci na trgovskem domačega projektanta Mar- področju ni bati za posel. ka Pangerca zgradila v pič- Investitor je v izgradnjo no- lih štirih mesecih in pol vegasupermarketavložQ3,5 Kot je na slovesnosti ob od- milijona evrov, ob odprtju prtju poudaril Igor Domjan, pa občini Radovljica izročil prokurist družbe Spar Slo- tudi donadjo v višini 4 tisoč venija, so se pri gradnji trgovine v Lescah držali stro- evrov, ki jo je dobil Nogometni klub Lesce. Supermarket v Lêscah je druga Sparova trgovina v občini Radovljica in osemdeseta v Sloveniji. / f^^- corud Cerkl)e Novi občinski svetnik je jaka Ciperle Občinski svet v Cerkljah ima novega člana. Peter Anton Pire z liste Kultura Ulica je namreč zaradi odselitve vrnil mandat občinskega svetnika, za nadomestnega člana pa so na sredini seji imenovali zvletnega jaka Ciperleta iz Dvorij. Zanimivo je, da je bi! Ciperle na zadnjih lokalnih volitvah šele šesti kandidat z Liste KUU vendar pa so Nataša Martinjak Zrim» Marko Basej, Klemen Teran in Klavdija Štim» ki so bili na kandidatni listi razvrščeni pred njim, zavrnili možnost, da bi postali občinski svetniki. Toliko o resnosti nekaterih kandidatov na volitvah ... S. Š. Pridružite se nam, ker bomo skupaj îe boijšil v EKIPO MOTIVIRANIH IN USPOSOBUENIH SODELAVCEVVAB»MO r prodajalec m/ž prodajalka kozmetike m/ž Kompas Shop LJUBELJ Kompas Shop RATEČE Kompas Pogoji: • delovne izkušnje s področja prodaje • veselje do deta s kozmetiko « angažiran pristop do dela s kupci « prijaznost ter urejen videz Nudimo vam: • prijetno, sproščeno In kreativno delovno okolje • stimulativno plačilo • nagrajevanje ter možnost Izobfaievanja Pisne prijave kardidatov pričakujemo do 16.12.2009 na naslov: Kompas MTS, P raža kova A. 1000 Lj ubrana ati na elektronski naslcv: 2»posllttv^kompas-mts.sf. Več informacij lahko dobite 06 ponedeljka do petka med 9. In )4. uro na tel. $t. 051 343 243 6 GORENJSKA / PISMA info@gSas.si GORENJSKI GUS r>ptpk. IT. decembra 20og Novi zabojniki Stroški se z novim zabojnikom za embalažo ne bodo povišali, v letu 2010 bodo najbolj ozaveščeni deležni dodatnega popusta. Jasna Paiadik odpadki zelo redka, v tujini pa ..............................................................................zelo uveljavljena. Uvedel je Domžale - javno komunalno tretji zabojnik za ločeno zbira- podjetje Prodnik je leta 2003 nje embalaže. "S tem želimo v Občini Domžale uvedlo !o- doseči k večjo količino loče- čeno zbiranje na ekoloških no zbranih odpadkov» ki so otokih in tedaj je bilo ločeno primerni za redklažo/' je po- zbranih le nekaj kilogramov jasnil Marko Fatur, direktor odpadkov na prebivalca. Da- JKP Prodnik 2 uvedbo tretje- nes jih zberejo prek devetde- ga zabojnika bo, po izkušnjah set kilogramov» kar je visoko v svetu» zbrana skoraj v» od- nad slovenskim povprečjem, padna embalaža. Občani in Prav tako je nad pričakova- občanke so novembra prejeli nji količina ločeno zbranih nov, rumen zabojnik v veliko- bioloških odpadkov, saj konec sti njihovega zabojnika za leta 2009, leto dni po začetku mešane komunalne odpadke. ločenega zbiranja, dosegajo V primem, da bo zabojnik za ločeno zbrane kotíůne, plani- embalažo premajhen, lihko rane za pet let. V teh dneh se naiodjo zamenjavo, kar ne bo je JKP Prodnik lotii še ene no- vplivalo na višino stroškov za vosti, ki je v slovenskem pros- ravnanje z odpadki v njiho- toru na področju ravnanja z vem gospodinjstva Komenda Gramoznica le za lokalne potrebe Komendski svetniki so na svoji novembrski seji sprejeli Občinski podrobni prostorski načrt območja 03 Gramoznica, ki ga je Občina Komenda začela pripravljati že leta aoo3. Po-tem ko je pred dvema letoma resno načrtovala na tem območju urediti regijski center za mehansko in biološko obdelavo odpadkov, čemur se je takrat z zbiranjem podpisov uprlo več sto občanov, so svetniki zda/ potrdil), da bodo na območju, ki je v prostorskih aktih že dlje časa namenjeno sortiranju in zbiranju komunalnih odpadkov ter skladiščenju in predelavi ekološko nespornih proizvodov, omogočili poslovno dejavnost ter skladiščenje in predelavo odpadkov zgolj za lokalne potrebe. Svetniki so se na isti seji namreč seznanili tudi s pogodbo, s katero bodo župani občin širše ljubljanske regije, med njimi tudi Komenda, pristopili k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana • RCERO, kamor bodo Komendčani svoje smeti vozili prihodnjih trideset let. J. P. cesto bodo drevesa Drevesa, ki jih nameravajo posekati na trasi, kjer bo rekonstruirana regionalna cesta na odseku Petrol • Poden, so člani civilne iniciative skušali zavarovati 2 napisi "ne sekaj, prosim". Danica Zavri Žlebir Školja Loka • Ta teden bi se morala začeti rekonstrukci-ja regionalne ceste na odseku Petrol-Poden, za kar ima po besedah župana Igorja Drakslerja glavni investitor (Direkcija za državne ceste) vsa potrebna soglasja. Cesta bo razširjena v tripasovnico, po rekonstrukciji pa bo poravnana in mimo nekdanje-ga hotela ne bo več potekala v ovinku. Poleg vozišča in križišč bodo urediii tudi površine za pešce in kolesarje, urejena bodo tudi pomembna križišča (Poden, TuSek, Nama in Kapucinsko predmestje), dve bosta tudi se- maforizirani. Na občini obnovi ceste, vredni 1,4 milijona evrov (občinsld delež na- PROSIM i te sekaj me X Civilni pobudniki so želeli drevesa obvarovati z napisi: Prosim, ne sekaj me. / ^ouj cwsià Kavčič ložbe je 377 tisoč evrov). pri- nih pobudnikov, arhitekt mestu nepotrebna in da z" gov v park na južni strani. pisujejo velik pomen, češ da bo ustrezno urejala promet Tomaž Vrabič, ki se je v preteklosti že zavzemal za njo občina želi ustreči-le in- Nasprotno, tam se bo z vestitorju, trgovski družbi novo hortikulturno uredit- skozi mestno središče, z ohranitev mestnih dreves. ERA, ki žeii v Kapucinskem vijo zeleni pas celo razširil," zagotavlja župan Igor Draksler. Nekatera nova varnimi podhodi in prehodi "Zaradi rekonstrukcije ceste predmestju graditi trgovski ter drugimi rešitvami pa za- bo padlo trideset starih dre- center, čemur občani prav varovala rani j i ve j še udele- ves, s čimer bo narejena ne- tako nasprotujejo." Protest- drevesa so že zasadili v žence v prometu. Hkrati s popravljiva škoda mestne- niki zahtevajo, da se pri ta- mestnem območju Novi cesto bodo obnovili tudi ko- mu zelenju. Iz mesta ne iz- kih posegih upošteva mne- svet, druga pa ob Kidričevi munalne vode, obnovljena ginjajo le drevesa, pač pa nje občanov, in obenem cesti. O nasprotovanju ob- bosta priključna kraka proti celi drevoredi. Župan sicer ugotavljajo, da župan igno- čanov zadnjemu poseku pa Kapucinskmu trgu in Šolski zagotavlja, da bosta za vsako rira vsako pobudo Í2 okolja. pravi, da "civilne iniciative ulici. V torek zjutraj je skupina padlo drevo zašiljeni àve novi. Pri Petrolu so denimo "7iradf obnove regional- nasprotujejo že domala vsa- ne ceste, ki bo ustrezneje civilnih pobudnikov, ki želi- zasadili smreke in himalaj- kot sedaj urejala tranzitni kemu gradbenemu posegu ali urbanistični ureditvi v jo obvarovati drevesa, gJas- ske bore, a to niso mestna promet skozi mestno sre- Škofji Loki, čeprav so bili no protestirala pri županu drevesa, mestu so potrebne dišče, bo treba odstraniti zanje zakonito sprejeti vsi Igorju Drakslerju. "Tako se skrbno izbrane drevesne vr- neka) dreves v parku na se- potrebni dokumenti in pri- z mestnim prostorom ne ste. Civilni pobudniki meni- vemi strani ceste, ne predvi« dobljena soglasja vseh no- dela," zatrjuje eden od civil- mo, da je nova cesta na tem devamo pa nobenih pose- silcev urejanja prostora." PREIEU SMO sto, namenjeno invaliiom, stanovalcev za invalida še kar bora. ki sedaj očita visoke siro- tega citata, predvsem pa, da tvo Pnmâcovo, ki sekta 1064 Veliki stanovalec te opazuje prosto, sem parkirala tam. dobro videti... Na vidno mesto sem postavila ike/' županu neupravičeno očita združi z Gcsikfeim dn^tvom SVOJO parkirno karto. Ampak, to ni dovolj ... Po končanem delavniku seM odšla na parkirni prostor in ko Naj še enkrat izpostavimo, podtikanja i« laži. brez doka- Kranj (nekdanjo Požarno (naslov v uredništvo) da župan tega ni nikoli izrekel, zov ali argum^tov. Imam to srečo, da nisem sta- sem vstopala v avto, meje go- x . vi* ra. Pravzaprav sem še zelo spod z balkona v bližini par- 56 VfiClnO CSkdjO mlada, sploh za invalida. Ven- kirišča prav "prijazno" opo dar življenje piše svojo zgpdbo. zoril da sem parkirno karto Postavijo ti diagtyozo in prva obrnila narobe, ker se ne vidi fotograjije (?), da se je komunalni redar že sprehodil mimo in da bodo na naši na dvorano misel je, da boi v nadlego družini. družbi. Aii je sploh še smisel, da si... Ampak se spri- Pomoto je opazila tudi sama avtorica omenjenega članka, Danica Zavrl Žlebir, in v torek. 24. novembra, objavila popravek. fei ga na tem mestu v cebti navajamo: "V Članku Še vedno čakajo na dvorano, ki govori o zastojih pri gradnji Tiskovni predstavnik 00 Športne dvorane na Trali, smo . ^ SDS Robert Strah je v petek, v županovi izjavi pomotoma PriZHdnje GRS jazn ugotoviš, da si še lah ko upravni enoti preverili, čigavo v Co renjskem glasu župa nu pismih bralcev zapisali, daje "bií predsednik koristen, m se zato trudiš. Meni osebno veliko pomeni. parkirno karto imam. Upam, da res... poočital gradbenega odbora tudi predsednik občinskega odbora Kranj brambo Kranj) in se preimenuje v fi^ostovdjno gosikfco dmš-Jernei Tavčar, tvo Kranj-Pňmskovo. Poklicna Svetovalec za odnose četa. ki danes nosi uradni na- z favnostmi Občina ziv Javni zavod GasUsko-reŠe- Škofja Loka valna službe Kranj, pa je bila I ustanovljena šele leta 1959. Kot dokaz navajamo sledeče dokumente, ki imajo vir v arhivu MO Kranj: - Kranjski zbornik 1580, izdala skupščina občine Kranj: naslov prispevka: 100 let organiziranega gasilstva v Kranju laž"'in to za izjavo, kije žu- SDS, ki sedaj očita visoke Upravni odbor PGD Kranj- 1879-1970, avtor Janko Šteje, da se še lahko vsakdan pripe* Ne vem, mene je gospod s P«" v resnici sploh ni bH izre- stroške". Pravilna je izjava, da Primskovo želi izraziti svoje od strani 205-214, Ijem v Kranj na s^oje delovno svojim dejanjem prizadel. Nič mesto, ki ga zdaj verjetno še nisem naredila narobe, pa bolj cenim. V službi so mi sem bila po svoje kaznovana. pojasnilo: Že v Članku z naslovom naslednje je bil predsednik obànskega od- mnenje ob podelitvi priznanja • Bilten ob i20-letnici gasil- bora SDS Sko^a Loka Anton občinskemu nagrajencu, Jav- stva v Kranju; 220 let PGD Peršin član in ne predsednik nemu zavodu GasUsko-reševal- Kranj-Primskovo, 40 let C RS gradbenega odbora. V občin- na služba Kranj. f(ranj, CZ MO Kranj, avtor omogočili parkiranje na nji- Nimam namena parkirati na vedno čakaj hovem parkirnem prostoru, "njihovem" parkirnem mestu, Je bil v torek, 17. novembra "skem odboru SDS. kjer so se os- Priznanje je'bilo podeljeno VUiTomalstrziz^i^^^ Upravni odbor PGD Kranj- za kar sem Jim neizmerno ampak, če drugje ne bo pros- 2009, objavljen v Gorenjskem tro odzvali na izjavo, so sporo- ob ijo-letnici delovanja Gasil- hvaležna.^ Vendar^ seje zgodi- tora, se bom pa spet pojavila giosu (obravnaval je gradnjo čili. da je predsednik gradbene- sko reševalne službe Kranj, kar Primskovo od izdajatelja M- t. J, .. L.- ....... . - . . . ^ . . , , . ^^ ^^^^^ Roman Šturm. Za ni v skladu z zgpdovino. Leto ne o priznat^u pričakuje pisno 187C} štejemo kol uradni zače- pojasnilo o letnici delovanja tek organiziranega gasilstva y GRS Kranj, navedeni na listi- lo, da je bilo parkirno mesto tam v upanju, da ne bom spet zaradi gradbenih del rasedf- no. Ni bilo kaj in spet sem se deležna kakšne primitivne, kaznovalne metode stanoval- podala v boj za prostor, kjer cev. ki jo ti na tem območju bi parkirala svoj avto. U pra- prav radi uporabijo. . . namreč... pravilno citirana oziroma pov« zeta izjava škoffeloškega župa- na IgOfja Drakdejja, češ "da je bil predsednik gradbenega od- napako se opravičujemo." Obžalujemo, da Robert Strah ni opazil in prebral citi^ Kranju, ko je bila ustanovljena ni. ranega popravka, ti v podro- prostovoljna orgfinizacija Po- vjčena sem do parkirne karU Pri vsej stvari pa me tolaži bora za izgradnjo ŠD Trata bnem pojasni omenjeni nespo- žamc bramba Kranj. Leta za invalide in ker je bilo me- to, da sem glede na reakcije predsednik UO PGD K&an j-P ri m sko vo razum zaradi napačno povze- 2922 se ustanovi Gasilsko druŠ- i » 'C GORENÍSKI GLAS petek. u. decembra 2009 Mladi Na5a mlada hokejska reprezentanca se ta teden na Bledu pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu, ki se v ponedeljek začenja v Franciji, cilj varovancev selektorja Danya Celinasa in trenerja Gorazda Drinovca pa je eno od odličii. VřLMA Stanovnik Bled • "Od nedelje smo na pripravah tukaj na Bledu, v šestih dneh, ko je tu zbrana celotna reprezentanca, pa si želim predvsem nadgraditi igro, sa| se zavedamo, da nas na svetovnem prvenstvu čakajo težki nasprotniki. Pričakujemo, da bomo najtežje delo imeli z ekipama Nemčije in Danske, prav tako bomo imeli za nasprotnike domačine Francoze, nevarni pa sta tudi reprezentanci Ukrajine in Japonske, Tako nas na pr» venstvu čaka pet izredno tež« kih tekem. Na vseh si Želimo zmagati» za cilj pa smo si za- Naši hokejski upt so se pred odhodom na svetovno prvenstvo zbrali na Bledu, t fo«^ oou dali eno od kolajn. Seveda so napovedi nehvaležne, veseli Med njimi je tudi Gašper povedal komaj ly-letni Ga- dertaJje), Žiga Grahut (Graz pa bi bili, će bi nam uspel t>o- pitar, mJajši brat NHL-ovca šper, ki je bil navdušen nad ooers), Luka Ščap (Olimpi- dvig, to pa pomeni prvo me- Anžeta Kopitarja, ki že tretjo sto in uvrstitev v elitno skupi- sezono igra čez lužo, letos pa soigralci v reprezentanci. "Prvič sem v naši mladi re- ja). Aleksander Magovac, De* nis Rakovič, Anže Zupančič nOr med najboljših deset je član ekipe Portland Win- prezentancl.kipajezelokva- (vsi Mladi Jesenice)» Aljaž mladinskih reprezentanc terhawksa v najmočnejši litetna in mislim, da imamo Novak (HKMK Bled)» fan sveta." je pred odhodom na mladinski hokejski ligi v lepe možnosti, da na prven- Markelj (Triglav) ter napadal- svetovno prvenstvo divizije I, Ameriki. "V Ameriki zelo ce- stvu premagamo vse naspro-skupine A do 20 let, ki se v niio. Če kdo igra za svojo re- tnike," je še dodal Gašper. ponedeljek začenja v franco- prezentanco, zato tudi nisem ■ skih mestih Meceve in Saint- imel problemov priti domov so si edini, da so odlična eki- (Maribor)» Gašper lordan» ci: Ken Ograjenšek, Anže Florjančič, Črt Snoj (vsi Tudi drugi naši mladi risi Olimpija), Davor Rakanovič Gervais, povedal trener Go-razd Drinovec. na skupne priprave in nato z pa, ki jo poleg napadalca Ga- Jan Berčič, Miha Mule) (vsi ekipo oditi na prvenstvo. V šperja Kopitarja sestavljajo Triglav)» Miha Veriič (Slezan Reprezentanca je sestavi je- tem času bom sicer zgrešil vrataiji: Rok Koželj (Slavija), Opava), Urban Sodja» Nik na iz fantov, ki igrajo v različ- sedem tekem svojega moš* Luka Gračnar (Mladi Jeseni- Lahajnar (oba Mladi Jeseni- nih sloverskih klubih, nekaj tva, vendar pa me bodo na- ce) in' Aleš Trobec (Triglav), ce) in Anže KuraU (Saiz- pa iih je prišlo tudi iz tujine, domestili mlajši v klubu," je branilci: Blaž Gregore (So bur g). do Indijancev razorožili Turke pom Blejski odbojkarji so ob izdatni pomoči navijačev, oblečenih v oranžno in okrepljenih z indijansko opremo, v ligi prvakov štrli odpor borbenih odbojkarjev Iz Istanbula. Zmaga in izpad Kranjčanov. Vilma Stanovnik d tako zabeležili prvo letošnjo cev Andrej Flajs, prav tako pa pohvalil tudi napredek sicer zmago v ligi prvakov, tako da je bil nad igro moštva in na- mladega blejskega moštva. Ljubljana • Minulo sredo je v jim pred nadaljevanjem, ko vijači navdušen Veljko Pet- Minulo sredo je povratno Tivoliju, kjer tekme lige prva- prihodnji teden odhajajo v Pa« kovič. ki je letos pomembna tekmo v evropski ligi odigra-kov igrajo naši dilavnl in po- riz, ne manjka samozavesti, okrepitev pomlajenega blej- la tudi ekipa Asteca Trgava, kalni zmagovalci odbojkarji "Redkokdaj igramo proti tako skega moštva. "Zmaga je za ki je moštvo AB Groningena ACH VoUeyja, vladalo res pra- kvalitetnim telmecem, kot je vo navijaško vzdušje. Čeprav bila ťkipd Istaubula. nas pomembna, kljub zaostanku smo se znali zbiati. sicer premagala s 2:3, ker pa so Kranjčani prejšnji teden se obračun ni začel po željah Naša igra ima še vzpone in Prvič sera igral v Tivoliju in na domačem parketu izgubi- gostiteljev in so igralci Isten- padce, vendar smo danes v kar verjeti nisem mogel, da li z î :}, se je v nadaljevanje bula povedJi, pa so blejski od- nasprotju s prvo teicmo zdrža- nam bodo navijad pripravili tekmovanja uvrstila ekipa iz bojkajji iz niza v niz igrali bo- li in tudi v končnici odigrali takšno vzdušje. Zdaj nas ča- Groningena. Prav tako so ev- Ije ter na koncu, po odločil- res zbrano. Upam, da bo tako kata dve tekmi z ekipo Pari- ropske nastope zaključDe od- nem petem nizu slavili 53:2. tudi v naslednjih tekmah," je za, ki si jih želimo dobiti tako bojkarice Kamnika, ki so še Po uvodnem porazu prejš- bil po koncu srečanja v Tivo- v gosteh kot doma," je pove- nji teden na Poljskem so Blej- liju nasmejan kapetan Blej- dai simpatični Veljko. ki je drugič izgubile z ekipo Ira-klisa iz Soluna. Veljko Petkovič, Alen Pajenk in Andrej Flajs so se izkazali v bloku. I Navijači v oblačilih Indijancev so pripravili izvrstno VZduŠjS. /folo. TiMd DgU Triglavani so na vrhu Vilma Stanovnik boto s 5:7 v gosteh premaga ima Kfanj • Konec tedna so hoke- j a na lestvici 37 točk, ekipa jisti v razširjenem državnem KM Bled na šestem mestu pa te zbrala 26 točk. Prvenstvo nadaljevale prvenstvu odigrali 18. krog. je zb. Derbi je bil tokrat v Kranju, se bc saj je vodilna ekipa prvenstva cembru. gostila ekipo Bleda. Triglava- Že danes pa bodo znova ni so slabše začeli, toda do prekrižali palice hokejisti v konca tekme so vendarle ligi EBEL leseničani, Id so v zbrali moči, v drugem delu Szekesfehervarj izenačili ter v zadnji tretjini podaljšku 53:4 premagali zadeli za novo zmago 34:3. domačo ekipo Sapa Feher- Tako so na lestvid zanesljivo vai, bodo danes ob 19.15 go- prvi, saj imajo 45 točk, kar je stili liwest Linz, v nedeljo pa sedem več kot drugouvršče- odhajajo v Zagreb k ekipi ni Maribor. "Prvenstva sicer Medveščaka. še ni konec, za zdaj pa nam gre po načrtih- Lepo je biti pivi na lestvici in potrudili se V ženski ligi DEBL so že dem tekem zapovrstjo ne- >ražene hokejistke Trigla- bomo, da bo tako ostalo vse va, ki so v nedeljo z i ; 3 slavile v Beljaku, jutri, v soboto, lin do končnice/' je povedal ka- vile\ petan Triglava Domen Je* ob ú mec. Vse bolje igra tudi eki- ni Zlato polje gostijo ekipo pa Mladi Jesenice, ki je v so- Vienna Flayers z Dunaja. V gorenjskem deri)iju so Triglavani šele v zadnjem delu tekme štrli odpor blejskega mo^a. / r^te* Tru ookf Vaterpolisti znova v Jožetov spomin Dr. )ože Rebolj je bil eden bolj priljubljenih kranjskih vater* polistov in tudi sicer znan Kranjčan, tekmovanje v njegov spomin pa je že nekaj let priložnost, da se v kranjskem olimpijskem bazenu zberejo vsi rodovi kranjskih vaterpoîis-tov. Tako bo tudi to nedeljo, ko se druženje začne ob 15. uri, prva tekma bo ob 17. uri, finale pa predvidoma ob 18.30. V. S. Si mo n,subie ®)g-gía5. si GORENJSKI GLAS petek, II. decembra 2000 Prijeli vec tatov Blejski policisti so v zadnjih dneh preiskali več letošnjih vlomov. Simon Šusic na območju Rcdškc planine ............................................na Pokljuki. Žeomenjeni 21- Bled • Blejski policisti so za« letnik iz Gori) in ig-letni Ble- radi storitve več velikih tat- jec naj bi konec oktobra s se« vin kazensko ovadili 22-let- kiro vlomila v objekt in iz nega Jeseničana, 2i-letnika njega odnesla večjo količino iz Gonj in leto mlajšo so- pijače, plinske svetilke, radi- vaSčanko ter 26-letnega Ra- oaparat ter več kosov k\ihinj- dovljičana. Osumljeni naj skega pribora in posode, bi letos Štirikrat vlomili v ukradene predmete pa nato gostinska lokala na Bledu, uporabila pri zabavi s prijate- prav tolikokrat so "obiskali" iji v bližnjem objektu. Tudi v gostinski lokal v Podhomu, tem primeru sledi kazenska dvakrat pa eosllnski lokal v ovadba. Zgornjih Gorjah. Prisvajali Blejski policisti so preiska- naj bi si predvsem denar in li tudi tatvino desetih plin-cigarete. Preiskava omenje- skih jeklenk na območju Ko-nih vlomov se je približala ritnega. Domačina, stara 40 končnemu razpletu v noči in 50 îet, so osumili, da sta v na 30. oktober, ko so polici- noči na 11. november presti pri vlomu v gostinski lo- ščipnila kovinsko ograjo in kal v Podhomu presenetili iz ograjenega prostora od-dva osumljenca. Vse Stiri'so nesla jeklenke za gospodinj» pridržali, jih zaslišali in pri ski plin, jih zložila v kombi-njih opravili hišne preiska- nirano vozilo in odpeljala v ve. Ker so zbrali dovolj do- zapuščen objekt na območju kazov, bodo policisti zoper naselja Gobove. Tam so osumljene napisali kazen- ukradene jeklenke tudi našli, sko ovadbo. policisti pa so jih že vrnili V teh dneh so raziskali lastniku. Kazensko ovadbo tudi vlom v počitniško hišico Še sestavljajo. LuŽÉ Zapeljal pred moped v sredo okoli 18.40 se je v Lužah zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil šestnajstletni voznik kolesa z motorjem z Visokega. 29*letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Preddvora je v Lužah pričel zavijati levo na dvorišče stanovanjske hiše, pri tem pa s prednjim levim delom vozila trčil v šestnajstletnika, kise jez neregistriranim kolesom z motorjem pripeljal nasproti in |e vozil brez vozniškega dovoljenja, poroča policija. Po trčenju je fant padel po tleh in se hudo ranil, zato so gd reševalci odpeljali v Klinični center Ljubljana. Policisti bodo povzročitelja kazensko ovadiíi, zoper skrbnika mladoletr^ega voznika kolesa z motorjem pa bodo napisali obdolžilni predlog, ker je dal v uporabo neregistrirano motorno vozilo osebi, ki ga ne bi smela voziti. S. Š. kran) Vlomilci niso prišli daleč Kranjski policisti so v torek zgodaj zjutraj prijeli trojico, osumljeno vloma v gostinski loka) na Kokrici pri Kranju. Ob 3.30 je policijska patrulja ustavila 47-letnegd voznika osebnega avtomobiia iz Kranja, s katerim sta bila še 25-letnik in 23«letnica iz Podnarta. Pri kor^troll vozila in potnikov sta policista našla večjo količino različnih znamk cigaret in alkoholne pijače, za katere nihče ni znal pojasniti, kje so jih dobili, Policisti so kasneje ugotovili, da je trojica najverjetneje maio pred tem vlomila v gostinski lokal na Kokrici, kjer so vlomilci z izvijačem navrli okno. vstopili v notranjost lokala in odnesli za tristo evrov cigaret, alkohola in denarja. Vse so pridržali in jim zasegli ukradene predmete. Zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja velike tatvine so zoper vse tri podali kazensko ovadbo. 25-letnika, ki je že bil obravnavan za kazniva dejanja, so kasneje privedli k preiskovalnemu sodniku v Kranju, ki je zanj odredil pripor. » * 3ud Igral $ ponarejenim enarjem Neznani storilec je v noči na torek v igralnici na Bledu unovčil ponarejen bankovec za petdeset evrov, ki so ga kasneje odkrili v banki. Policisti so ponarejen bankovec poslali ekspertizo. S. Š. doma V sredo se je na kranjskem sodišču nadaljevalo sojenje 32-ietnemu Milanu Trivundži in njegovi nekdanji ženi, 24-letni Maji Petrič. Simon Subic V sredo so zaslišali nekaj ....................................... prič, prvi pa je pred sodni Kranj • Kranjčana Milan Tri* senat stopil kriminalist An-vundža in Maja Petrič sta na ton Kert. ki je naredil nekaj kranjskem okrožnem sodii- uradnih zaznamkov o priču obtožena storitve več kaz- merih, ko je zaznal, da se nivih dejanj prometa s pre- obtoženi Trivundža ukvarja povedanimi drogami. Ka- s prodajo heroina. Ti zapisi ženski postopek zoper tretje- sicer ne morejo služiti kot obtoženega, 4o-letnega Fer- dokaz na tem sojenju, se je dinanda Kosija, ki naj bi pa nanje sklicevala policija v jima prodal ukuli dvajset aa- prtdlugu za uvedbo tajnega kateremu mov heroina, bodo po odlo- opazovanja čitvi sodnega senata začasno obramba oporeka zakoni- vodili ločeno» saj je bil Ljub- tost. Kert je tako sodišču Ijančan udeležen v promet- znova opisal, kako je 8. sep- no nesrečo in se je pri tem tembra lani videl Trivundžo tako hudo ranil, da ni zmo- prodati heroin. "Bil sem v Kriminalisti so že jeseni lani posumili, da se Milan Trivundža žen sodelovati na glavni ob- opazovalni službi v okolici (skrrt pod kapuco) morda ukvarja s prodajo heroina, ravnavi. Vsaj tako piše v avtobusne postaje v Kranju, zdravniškem potrdilu, ki mu ki je znana po zbiranju od- suma, da je v njem heroin, Kranju opazil njemu znanega je napisala zdravnica z • • 1 • 1 i.- r t-u i^j » .j.u—1..1.. : Metelkove- Prvoobtoženi Ki ^IldCld po £OUaiJ)U ou- duiua, u ii|ciii ucic/isi, visnikov in preprodajalcev, zasegli in poslali v pregled." * ^ ^^^ ^ _ ______« A vsn iK X «K meieiKove. frvoooxozem Tam sem opazil Trivundžo, Zavrnil )c iJiu^noaL,.ud jc v uiu^., v kísicicíu Mdoujc Trivundža je ob tem pripom- ki je meni neznani ženski morda ženska Trivundži Trivundža. Pri odhodu iz nil, da sploh ne gre za zdrav- izročil svetel zavitek. Kmalu prodala mamilo in je v nje- bloka ga je s kolegoma usta- nico, ampak terapevtko. in zatem sem jo pozval, naj mi govih rokah videl le banko- vil in povpraSal, ali ima pri da bi takšno potrdilo lahko zavitek izroči, kar je tudi vec, kakor je namigovai od- sebi heroin. "Priznal je, da napisala tudi njemu. Kot mu storila, Bila je brez osebnih vetnik Marko PauJetič. Opi- ga ima za deset evrov in da je razložila predsednica se- dokumentov, zato sem jo sal je tudi primer, ko je pri mu ga je prodal Trivundža, nata Marjeta Dvornik, je odpeljal na policijsko posta- kontroli območja med avto- nato pa nam je mamilo tudi podpisana zdravnica specia- jo, kjer smo ugotovili njeno busno postajo in centrom ga odvisnika, kako je vstopil je v blok, v katerem stanuje listka splošne medicine. identiteto, zavitek pa zaradi za zdravljenje odvisnosti v izročil," se spominja kriminalist. « V Titanu deloval le en hidrant Kamniški gasilci, ki so v ponedeljek zvečer gasili požar v podjetju Samson na območju Titana, so naleteli na slabo požarno varnost in neuporabno hidrantno omrežje. íaska paiadin Samson na območju Titana v Kamniku. Po podatkih klicu, a Če ne bi bilo v naŠih ....................................... vrstah nekaj gasilcev, ki de- Kamnik - V ponedeljek ob lajo na območju Titana, ne 19.45 je zagorelo v skladiŠ- bi vedeli, kako in kje gasiti, ču podjetja za izdelavo sveč saj stavba ni bila primemo opremljena s požarnim redom. Prav tako smo nale- Uprave RS za zaščito in re- teli na neuporabno hi- ševanje je ogenj, ki se je za- drantno omrežje, saj je de- radi večje količine vnetlji- loval le en hidrant pri vra- vih snovi hitro širil, uničil tarnici, nekaj jih je bilo celotno skladišče, v kate- celo zasutih, Vodo smo rem so shranjevali parafm, zato vozili s cisternami in barve, topila, polizdelke, črpali iz bližnjega potoka, plastično embalažo in dru- V stavbi ob našem prihodu ge snovi. Ogenj in gost dim ni bilo nikogar, zato smo sta bila vidna daleč naokoli, morali zaklenjena vhodna Kamniški gasilci so se z ognjenimi zublji borili pozno v noč. v akciji gašenja in odstra« vrata razbiti. Zagorelo je v njevanja posledic pa je so- skladišču, ker pani bilo po- veijnik PGD Kamnik Jože Gasilci so gasili do tretje deloval 10Î gasilec iz PGD žarne stene, so deloma Oblak, ki je vodil interven- ure zjutraj, kriminalisti pa uničene tudi pisarne. De- cijo, in dodai, da je bilo ga- vzrok požara in višino gmot- Kamnik, Nevije. Duplica, Š m area, Srednja vas in Kamniška Bistrica. lavnica je ostala nepoškodovana, prav tako nam je šenje zelo zahtevno zaradi nevarnih snovi in neneh- ne škode še ugotavljajo. Po prvih ugotovit^^ naj bi Slo Na samem prizorišču uspelo zaščititi vse sosed- nih izbruhov ognja v sodih za napako na električnem smo bili že nekaj minut po nje stavbe." je povedal po- s parafinom. omrežju. KRiniNAL Gooešič Izpraznil barako Pred dnevi je nekdo vlomil v barako v.Codešiču in si prilastil rezalko za asfalt, električni agregat in neregistrirano motorno kolo znamke KTM 540. Na ta način si je pridobil za okoli pet tisoč evrov protipravne premoženjske korlstL Kranj Tatu zamikala torbica Neznani storilec je pred dnevi pred Šolo na Kokrici izkoristil krajšo odsotnost oškodovanke in vlomil v njen avtomobil. Odvzel je nahrbtnik, v katerem je bila denarnica, v njej pa več dokumentov, plačilnih kartic In okoli osemdeset evrov gotovine. Policija opozarja, da lahko občani takšna kazniva dejanja preprečijo, če v vozilih na vidnih mestih ne puščajo torbic, kovčkov oziroma drugih vrednih predmetov. S. Š. 10 Nasilje petek, 11. decembra 2009 ■ Očka y prosim y mamice jožica^ stara okrog šestdeset let, in Mateja, stara nekaj čez trideset let. Obe urejeni, simpatični m zgovorni ženski Danes ... Nekoč pa • strti lupini, zaprti v začarani krog nasilja ... Urša Peternel §i • pri popivanju ... Najbolj nom s svojimi očitki. Obi- pogovor ..." Če pride ženska pa me je bolelo zaradi otrok. Čajno nisem bila tiho in sem z otroki, jih začasno prešola- Tako Jožica kot Mateja sta A potem sčasoma otopi§, te odgovarjala na njegove ne- jo na na|bližjo šolo. ženska, našli zatočišče pred nasi- stvari pustiš v sebi. ne vidiš smiselne obtožbe, tokrat pa če je le možno, še naprej Ijem v Vami hiži Gorenjske nobenega izhoda. Nasilje pa sem ga ignorirala. Legla hodi v službo, veliko delajo in obe sta z veliko poguma kar traja, traja... In nazadnje sem v posteljo, priSel je za tudi na ohranjanju ali ponov- in življenjske volje našli pot se zapreš kot školjka v lupi- mano in me nenadoma za- nem vzpostavljanju socialne v novo življenje brez nasilja, no, iščeš uteho v delu... A to čel daviti. Usedel se mi je mreže. Skratka, v času biva- Naj njuna zgodba spodbudi ni življenje, to je životarjenje čez noge, z eno roko mi stis- nja v vami hiši ženski poma- vse, ki trpijo nasilje, da se ..." Medtem so otroci odrasli, nil roki in me začei bunkati gajo, da se znova postavi na zavedo, da nihče nima pra- a življenje, polno nasilja, je ... Po ne vem koliko časa se noge in si uredi razmere za vice izvajati nasiJja nad nji- zaznamovalo tudi njih. Po- je naveličal in odšel." A čez nadaljnje življenje. "Ženske mi in da obstaja boljše, mir- tem pa, po več kot tridesedh čas se je vrnil • s pištolo ... pripravljamo na življenje iz- nejše in svobodno življenje - letih življenja v nenehnem Uperii je v Matejo in sprožil ven vame hiše - da so sposo- brez nasilja. strahu, se je v Jožici nekaj ... K sreči je za nekaj centi- bne samostojno živeti,'' pravi prelomilo... Jožičina zgodba "Moja življenjska zgodba, moja kal vari ja, polna nasilja, Matejina zgodba "Pri nas se je nasilje zače metrov zgrešil. Nato je po- Regovčeva. Žal pa ugotavlja, begnil in na§!a ga je šele po- da mnoge ženske ne poznajo iicija s psi... Tudi v Mateji vame hiše in imajo pred pri- se je tisti trenujek nekaj prelomilo ... alkohola, strahotnih poni« lo lard novembra. Psihično, žanj, je trajala dobrih tride- verbalno nasilje, neznosno Zatočišče - varna hiša set let. Kako se je začelo? Že ljubosumje. To se je samo hodom velike strahove. A ti se ob prihodu vedno razblinijo. "Bilo je, kot bi prišla k prijateljem," o tem pravi Jožica. Kot dodaja, po tako dol- prav zgodaj, pravzaprav, še stopnjevalo in konec "Ženske v povprečju trpijo gotrajnikalvariji, kot jo jedo-nato pa se je samo stopnje- maja se je odločil, da ne nasilje enajst let," pravi Vil- živi j ala sama, brez strokovne VI m a Regovc. vodja Varne hiše Gorenjske /Fo^c'T^^.Doitk valo, stopnjevalo ... Ves čas bom več hodila delat. Ne- ma Regovc, vodja Vame hiše pomočinebišlo. Tudi Vilma upaš, verjameš, da se ljudje spreminjajo, hkrati pa ni- nehno mi je sledil, me nadziral in mi na vsak način ho- maš moči, da bi se odzval, te! dokazati, da imam dm- Ija. Vama hiša deluje na tajni moči ne more prekiniti zača- silnega očeta. Dejstvo je. da tudi identiteto. A dostojan-da bi rekel NE nasilju. Pred gega moškega. En dan je bil lokaciji, v zadnjih šestih letih ranega kroga nasilja. "Žen- nasilje, če sç dogaja med dve- stvo se je vrnilo..." tridesetimi leti tudi instituci- poln vpitja, potem je sledil ' in pol pa so v njej nudili za- ska živi s človekom, ki mu je ma odraslima osebama, še Tudi Mateja si je uredila je niso delovale tako kot da- dan, poln tišine, ko sploh nI časno zatočišče pred nasi- verjela zaupala, z njim imela kako doživlja tudi otrok," življenje, 21. decembra s nes in neštetokrat sem bila spregovoril. Potem pa je bila Ijem 330 ženskam z otroki otroke, si ustvarjala premo- pravi Regovčeva. Temu iz hčerko zapuščata vamo hišo pri socialni delavki, a reagi- letos poleti hčerka na morju "V vamo hišo sprejemamo ženje. Zato je odhod vedno lastne izkušnje pritrjuje tudi in se vračata domov. Usoda ral ni nihče... Niti zdravnik, in v ponedeljek zvečer je ženske in otroke, ki doživlja- zelo težak in statistika tudi Mateja. "Hčerka je vedno ve- je hotela, da je njen nekdanji niti policija • pravzaprav se malo spil, za pogum', in jo kakršnokoli obliko nasilja kaže, da se trideset odstotkov dela, da sem bila drugačna, zunajzakonski partner med- mi je zdelo, da so kar pajda- spet začel z zelo visokim to- v krog\i svoje družine. Nudi- žensk iz vame hiše vrne na- da je nekaj narobe. Otroci tem zaradi hude bolezni mo jim varen prostor in psi- zaj k nasilnežu. Za nekatere nas znajo bolje 'prebrati', kot umrl. In kaj bi rekli drugim V Vami hiši Gorenjske so v šestih letih in pol nudili varen prostor in psihosocialno pomoč 350 ženskam z otroki. Najstarejša uporabnica je imela 74 let, najmlajša osemnajst. hosociaino podporo in po- je to morda neuspeh, a sama si mislimo." moč, " pojasnjuje Vilma Re- na to gledam drugače. Z bi- govc. V vami hiši sta našli za- vanjem v vami hiši, Četudi je Nova pot toašče tako jožica kot Mate- bilo kratkotrajno» je ženska ja. Jo^ca je v njej ostala leto pridobila na svoji samozave- ženskam, Id doživljajo nasilje? Jožica: "Ženske, dvignite se! Ne dovolite, da vam nekdo uničuje življenje! Poišči- Jožica in Mateja sta z veli- te pomoč in skupaj boste na- Podatki kažejo, da je 80 odstotkov nasilnežev živelo v družinah, kjer je bilo prisotno nasilje. Policija lahko izreče ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi, če jo je s svojim vedenjem ogrožal partner ali druga oseba. Na osnovi tega ukrepa prepove osebi, ki vas ogroža, da se vam približa na določeno razdaljo, zapustiti pa mora tudi skupno prebivališče. NasUje ni samo, če vas partner pretepa. Nasilje je tudi, če vas zmerja, ponižuje, razbija stvari, vas sili v neželene spolne odnose ... Če ste žrtev psihičnega, Bzičnega ali spolnega nasilja, zberite pogum in pokličite: 051/200 083. dni (to je najdaljši možni čas sti, se je okrepila, spoznala, ko poguma in življenjske vo- šli pravo, lepšo pot!" Mateja bivanja v vami hiši), Mateja da je nasilje kaznivo in da ga ije našli novo, svedejšo pot. pa dodaja: "Ob prvem udar- pet mesecev. "Ko sem prišla ne sme dovoliti. Niti fizične- Jožica je bivšemu možu jas- cu je treba reagirati! Nasilni v vamo hišo, dolgo časa ga niti psihičnega niti eko- no dala vedeti, da z njim odnos se razvija postopoma, sploh nisem mogla komuni- nomskega ... Nenazadnje pa noče imeti nobenega oprav- počasi te zapira v svoj pros- cirati. A strokovne delavke se pri nas odpočije, se od- ks več. Po letu dni bivanja v znajo najti poti, da se začneš makne, pride k sebi. Obe- vami hiši in poldrugem letu tor. In tega ne dopuščajte, postavite se zase!" počasi odpirati in tisto gnusno zadevo začneš metati ven nem pa ve, kam se lahko obrne, če bi nasilje ponovno do- iz sebe.. ." se spominja Joži- živela, ' pravi Regovčfva. Kol "Legla sem v po^eljo, prišel je za mano in me ca. Tudi Mateja pravi, da je dodaja, statistika celo kaže. nenadoma začel daviti. Usedel se mi je čez noge, na pre samo spaJa... Nato pa da ženska sedemkrat odide ^ _____««•«a.* »i !•• _ xil i x» ■ A i u w J 1 J IX J J zeno roko mi stisnil roki n me zače bunkati... se |e dokaj hitro odprla m za- od nasilneža, preden do- _ ■ i.i « . ...... čela predelovati svojo izkuš- končno spozna, da se ni ^^ ^^^ ^^ naveličal m odšeL njo. "Po desetkrat, petnajst- spremenil... "On vedno sku- ^ čez čas se je vrnil - s pištolo Uperii je krat na dan sem povedala ša dobiti stik z njo, jo prosi, v Matejo in sprožil svojo zgodbo. K sreči imam prepričuje, obljublja, da ne dokaj široko socialno mrežo bo več tako ravnal, da se bo prijateljev in na začetku sem bila tudi po štiri ure na telefo- šel zdravit. In ženska običajno reče: 2elim mu dati še nu in pripovedovala, kaj se je eno priložnost To je odloči* bivanja v najemniškem stanovanju zdaj spet živi v svoji hiši. "Bila je težka borba in Vilma Regovc pa pravi: "Najbolj sem zadovoljna, ko vidim, da je ženska pri nas zgodilo. Tako sem predelala tev ženske in ne moreš je še se borim. A živim, diham! okrevala od vsega hudega, travme, tudi pištolo pred ustaviti. V vamo hišo namreč In to je bistvo. Vsak trenutek da poîelilj iii letih zasramo- sabo ..." Vilma Regovc ob pride prostovoljno in prosto- sem vesela, da ga živim, in vanja in podcenjevanja spet tem pravi: "Ko ženska pride voljno tudi odide..." Zanimi- č^rav nisem več najmlajša, najde samo sebe, da se k nam. najprej potrebuje !e vo je, da so pogosto prav otro- se mi zdi, da je še toliko stva- osvobodi in spozna, da ne- nur. Mir, počitek, da se do- d tisti, ki spodbudijo mamo, ri, ki bi jih rada doživela, bro naspi ... Šele nato sledi da odide. "Kar nekaj prime- Ogromno življenja sem za- kaj zmore. In spet začne ŽIVETI." Gorenjske, hiše, fci je name- Regovc na osnovni izkušenj rovsmoimeli, ko jebil otrok mudila, nisem izgubila le • njena ženskam, žrtvam nasi- ugotavlja, da ženska brez po- pobudmk, da sta odšla od na- svobode, temveč mi je odvzel »1 GG petek, n. decembra 2009 11 Pogovor mk Da nam Kari Erjavec Čeprav Slovenci veliamo za Erjavec Danica Zavrl Žlebir 2007-2013, ki ravno za te ~ projekte namenja 200 mili- Na ielu ministrstva za oko* jonovevrov. Če razpoložljive-Ije in prostor ste leto dni, ga denarja ne bomo porabili kakšne težave opažate? do 2013, bo ostaJ v Bruslju in i ''Odločitev bo sprejel CERO Gorenjske, se pravi gorenjski župani. Upam, da bodo o tej "To področje je občutljivo, bojim se, da v tem primeru saj je v družbi vselej treba nikdar ne bo možnosti, da bi iskati pravo ravnovesje med centre za ravnanje z odpadki razvojem in varovanjem oko- zgradili na poceni način. Po Ija, Slovenci na načelni ravni Sloveniji, kjer se tega zaveda-podpiramo naravo in varstvo jo, sedaj te aktivnosti pospe-okolja, tudi zadnje meritve §eno tečejo." Evrobarometra kažejo, da smo do teh problemov v Ev- Kako pa je na Gorenjskem, ropski uniji med najbolj oza- kjer imajo župani prav tako veščenimi državami. Toda v težave pri dogovarjanju o konkretnih situacijah to ne skupnem centru za odpadke^ drži vselej. Tako denimo ne "Župani na Gorenjskem bomo mogli uresničiti zavez se prav tako zavedajo, da bo iz kjotskega protokola glede kmalu odpeljal zadnji vlak in manjših izpustov-toplogred- da bo treba določiti lokacijo nih plinov zaradi velikega centra za ravnanje z odpadki, onesnaženja iz prometnega pripraviti vse projekte in do- sektorja. Razlog ni le pove- kumentacijo, ki bo zrela za čan tovorni promet, pač pa je to, da bo Evropska komisija tudi osebni, o Čemer pričajo odobrila sredstva za izgrad- številke, da ima Slovenija ne- njo centrov. V drugi polovici kaj več kot miiijon osebnih tega leta te aktivnosti pospe- tudi razprava, ali je koncesio-narski način opravljanja javne dimnikarske službe ustrezen. Reakcija dimnikarske službe na naše ukrepe je zelo močna, pisali so tudi predsedniku vlade in navajajo, da bodo zaradi njih ob zaslužek in bodo morali podjetja celo zapreti. Dogovorili smo se za sestanek z dimnikarsko sekcijo na gospodarski zbornici po novem letu, kjer bodo imeli priložnost razgrniti svoje argumente. Vesel sem, da se začenja dialog, ki ga prej ni bilo. Kar zadeva civil' no iniciativo, ki jo vodi gospod Tone Kristan iz Kranja, pa menim, da še vedno ne bodo zadovoljni. Zagovarjajo namreč rešitev, da bi morala stranka sama odločati o tem, kdaj poklicati dimnikarja in katerega. Dimnikarska služba je javna služba, ki s svojim delom zagotavlja tudi požarno varnost, zato menim. vozil na dva milijona prebi- šeno potekajo. Na ministr* zaradi tega ne bo dobila îast- tev. Ali s tem dokončno re- da je ne moremo povsem li- valstva, kar kaže, kako zelo stvu za okolje bo še ta mesec nega regijskega centra za šujete nezadovoljstvo, ki ga beralizirati." smo navezani na jeklene ko- sestanek s predstavniki go- ravnanje z odpadki, se bodo njičke. Področje okolja in renjskih občin, kjer bomo še odpadki vozili drugam in prostora pa je v Sloveniji pre- enkrat preverili, kako župani Gorenjce bo to stalo dražje povzroča ureditev te javne službe Evropski komisar za okolje "Ob lej pioblematiki ïimo je nedavno postal naš go* cej zanemarjeno zlasti pri gledajo na ta problem in kot odlaganje v lastnem cen- nezadovoljni vsi, od uporab- renjski rojak |anez Potoč• ravnanju z odpadla. V Slove- kako bi uskladili lokacijo, o tru. Odločitev bo sprejel nikov storitev do (zlasti manj- nik. Kaj to lahko pomeni za niji denimo Se vedno S5 od- kateri sicer odloča lokalna CERO Gorenjske, se pravi ših) dimnikarjev in tudi mi- Slovenijo? stotkov komunalnih odpad- skupnost/' kov zgolj odlagamo, s čimer gorenjski župani. Upam, da nistrstvo za okolje in prostor. "To je veliko priznanje-za bodo o tej dolgoročni rešitvi O tej temi sem v dveh letih Slovenijo. Področje okolja je sodimo na rep članic EU. Če» V igri sta dve. Mala Meža- dobro premislili in odločili prejel več kot šest tisoč pis- v Evropski uniji zelo po- tako, da se bo čim prej pri- menih pritožb, vsak dan pa membno, tu se dogajajo šte- uredbe že leta 2001, pa lahko dolgoročni rešitvi prav smo imeli ustrezne kla in Polica... dobro premislili in odločili tako, ''Zaenkrat je dogovorjena pravilo vse potrebno za pri- še številne pritožbe po telefo- vilni zakonodajni postopki, ugotovimo, da do danes ni lokacija Mala Mežakla, kjer dobitev bruseljske odločbe in nu, kar kaže, da področje ni nešteto direktiv se sprejema, bilo veliko storjenega. Odkar so prostorski plani lU'ejeni in da bo Čim prej prišlo do rca- dobro iu:ejeno. Ureditev iz to področje ima na voljo tudi smo člani EU, pa nas njene je vse pripravljeno za projekt lizacije projekta. Mislim, da leta 2004 določa, da imajo znatna finančna sredstva. Za da se bo čim vrei direktive prisiljujejo k uredit- odlagališča odpadkov, med- bi bite prav, da bi imela Go- dimnikarji koncesije, te so za Slovenijo je dobro, da je ja- vi teh problemov. Pri ravna- tem ko naj bi bila mehanska renjka rajski center in da bi dobo osem let, zato jih ne nez Potočnik postal komisar nju z odpadki so direktive obdelava odpadkov na pred- se priključila še kaka občina zelo stroge in letos poleti so log občine Kranj na Polici, zunaj Gorenjske." se vsi bali,kai nam bo prine- Slednji nasprotujejo v Na- moremo kar prekiniti ali na novo urediti. Zato smo ustanovili mešano komisijo (se- sel 16. julij, ali se nam bo klem. Tudi osebno kot prebi- Kako Gorenjski koristi dej- stavljena je iz predstavnikov za okolje, zlasti ker bomo nekatere okoljske načrte lažje izpeljali in se pridružili okolj-sko razvitejšim Članicam stvo, da ima ministra za okolje in prostor? pripravilo vse potrebno za pridobitev bruseljske odločbe in da bo sebna okoljevarstvena dovo- stroškov primerneje, da ima- koristi, če ima svojega člove- ni prišla do rešitve, zato je glede ravnanja z odpadki in ljenja, Pri izgradnji regijskih mo vse na eni lokaciji. K ka v vladi. Še bolje bi bilo, ko bilo treba ukrepati. Nedavno glede prometa. Upam, da centrov za odpadke se pone- takšni rešitvi se nagiba tudi bi imela več ministrov, In do- sprejeti kratkoročni ukrepi bova s komisarjem Potočni-kod župani še vedno ne zmo- večina gorenjskih županov, bro je tudi, da ima poslance, prinašajo spremembo cenika kom. prav tako Gorenjcem, s rejo dogovoriti o tem, kje naj bodo ti centri. Toda če centri zgodil Neapelj, glede na to, valeč Naklega menim, da lo-da bodo lahko delovala samo kacija ni dobra in da bi bilo še odlagališča, ki imajo po- zaradi manjših transportnih ministrstva, dvilne iniciative. EU. Sloveniji do tega zelo obrtne in gospodarske zbor» malo manjka, odnos do oko-"Gorenjski lahko vedno nice ter strdne stroke), ki pa Ija moramo izboljšati zlasti Čim prej prišlo do realizacije i projekta/' Polica je problematična ludi ki kljub temu, da iinajo širše {cene so bile tudi največkrat katerim sva skoraj hkrati ho- zato, ker so tam močne dvil- poslanstvo, skrbijo tudi za predmet pritožb), saj cenik iz dila na kranjsko gimnazijo. ne bodo zgrajeni, ne bo več ne midative in se bojim, da interes regije. Še bolje bi leta 2007 ni opredeli) trajanja vzpostavila dobro sodelova- mogoče odlagati odpadkov, ne bo mogoče izpeljati vseh bilo, ko bi bili ti tako poveza- storitev in cene zanje, ampak nje. Res pa ga na tem podro- Letos smo zaprli več kot 40 potrebnih postopkov, v kate- ni in enotni, kot so denimo je določil le maksimalne čju čaka veîik problem, s ka- odlagaJišč, ki ne izpolnjujejo rih ima javnost po arhurški pomurski ali štajerski, ko se cene, dimnikarji pa so vsako terim se tudi sam srečujem. okoljevarstvenih pogojev. To konvendji pravico sodelova- zavzemajo za določene pro- storitev tudi maksimalno za pomeni, da bodo morale ob- nja. Prepričan sem, da bi tu jekte. Nerad rečem, a so bolj računali. Z novim cenikom to pa so plinski terminali v Tržaškem zalivu in v Žav» čine, ki tega ne bodo imele prišlo do uporabe pravnih uspešni kot gorenjski, Id ne pa smo opredelili povprečen Ijah, ki imajo velik čezmejni urejenega, svoje komunalne sredstev in da bi zamudili znajo stopiti skupaj, ko bi čas za posamezno storitev in vpliv. Po vsej verjetnosti odpadke voziti v tiste dele nekaj let, preden bi na tej lo- morali podpreti skupne pn> določili ceno, htaati pa pred- bomo o tem vložili tožbo na Slovenije, kjer imajo to ure- kaciji lahko kaj naredili. V jekte in so nekoliko zaprti za pisali, da dimnikar potrebuje evropsko sodišče, pred tem jeno, kar pa pomeni višjo prihodnjem letu moramo občinskimi mejami. Tu se Uidi delovni nalog. Ukrep bo pa bomo sprožili predhodni ceno za uporabnike. To je priti do odločbe Bruslja za čuti, da nam manjkajo po- dosegel, da se bodo dimni- postopek pred Evropsko ko- pritisk, ki se izvaja na lokalne pridobitev evropskih sred- krajine, zlasti pri projektih, karske storitve pocenile za misijo. Komisar Potočnik bo skupnosti, da bodo začele stev in do gradbene^ dovo- ki sežejo čez občinske meje." deset odstotkov, ob tem pa bo moral sicer delovati v skladu resno pristopati k reševanju ljenja, da se začnejo projekti dejansko plačano le izvedeno s predpisi in z zakonodajo, tega problema. Poleg tega je čim prej izvajati, sicer bo prej Nedavno je vaše ministr- delo. Dolgoročni ukrepi pa vendar je dejstvo, da je doma tu še finančna perspektiva prišlo leto 2013 in evropskih Evropske unije za obdobje sredstev ne bo, Če Gorenjska stvo sprejelo spremembe v ceniku dimnikarskih stori- morajo iti v smer povečanega nadzora, znova se bo odprla iz Slovenije, tudi zelo pomemben dejavnik " « i L ♦j in 12 Kultura Iskanje naše izgubljenosti Večer v Kašči z Niko Maj in Vlasto Nussdorfer Milena Miklavčič lahko pomagamo ali pišemo o njem," pravi Nika Maj. Vlasta Nussdorfer, višja državna tožilka, ki sodi med deset najvplivnejših pravnikov v državi, je tudi generalna sekretarka in ustanoviteljica Belega obroča» napisala pa je več knjig o zlorabljenih otrocih. Kljub perečim in zelo aktualnim problemom, o katerih smo se pogovarjali, smo v Kašči pogrešali vzgojitelje» učitelje, socialne delavce, starše ter vse tiste, ki tako ali drugače delajo z otroki. Vprašanje, kaj lahko tudi iz te splošne nezainteresiranosti sklepamo, pa naj ostane, vsaj tokrat, neodgovofieno. M I Prihranite denor in obvarujte okolje s kroglo Weilos za pranje perila! uporoDo krogle Welios manj vjmazono o&nlo petite Drez detergenta. pn doIj umazanem pa aoûoj'e 20 odstoikov priporočljive voiičjne detergenta ivijenjska dobo krogle 71 leio ozirofno u%ot proni Redna cena krogle WeUos: 36 EuR o to rtoročnlkfi - rfz .. : popustorr^: 30,6 € + poštnino V©ć o cdelku vrhunsk« kokcwosH si p(«Mie na: sMww.řncHpfodoJosl. Gorenjski Glas Nooćiki spr^emomo na- 04/201 42 41, nopocnine^g^tosi 011 na GoreiM^em gkisa 9ieKv»isovo 4 v Kranju v &Q&U urodnih Povod za nedavni Sredin opisuje le skrajno omejen in vase zaprt del sveta. "Po prvencu Generator tudje» ki so za otroke odgovorne, potem tak načia zmanjšuje človekovo dosto- vredni dani družbe." Ste doktorica fizike, kako iahko iz znanstvenega po- večeř v Kašči v Ško^i Loki je fertjig, ki je del znanstveno- janstvo in je življenje manj dročja zajadrate v tako ten- bila knjiga Iskanje izgublje- fantastične trilogije, sem se vredno, sproža pa novo nasi- kočutno opisovanje otroka? nega fanta, pisateljice Nata- v celoti predala pisanju za Ije, izhod iz začaranega kro- 'To je stvar duhovnega sa-še Vrbančič Kopač, znane tudi pod psevdonimom Nika Maj. Njen roman tre- nutao buri duhove bralcev mladostnike. Junaki mojih ga je potem za storilca res te- mozavedanja. V sebi imam zgodb so mladi ljudje, po- žak/' je pisateljica izgublje- potrebo po iskanju resnice gosto otroci, ki se zaradi ne- oirok razlagala posluša]- zelo močno, usmeritev v srečnih življenjskih okoliš- cem. znanost mi je bila sicer prva in bralk po vsej Sloveniji, čin znajdejo na robu druž- Na vprašanje, kje pa ie na- pot, potem pa sem počasi Glavni junak izhaja iz soci- be. Izgubljeni, poteptani in šla svojega glavnega junaka, spoznavala, da znanje ni vse, alnega dna, kjer je ponavadi ožigosani ostanejo brez ki je večino mladosti preži- da je modrost tista, ki poma- zelo malo možnosti, da ose- podpore družine in institu- vel v vzgojnih domovih, kjer ga, da lahko odkrivam skriv- ba, ki ji nihče noče podati cij, pa vendarle ob pomoči so z njim grdo ravnali tudi nosti življenja in njegovega roke in je zato porinjena pozitivno naravnanih odra- vzgojitelji in socialni delavci, smisla. Svoje junake zelo tudi v svet kriminala, nekoč slih zmorejo v sebi zbrati je odgovorila: "Nimam kon- globoko doživljam, vživim zaživi človeka vredno življe- moč» da svojo usodo prese- kretnih izkušenj s krimina- se vanje in tudi ob Iskanju nje. žejo. Tudi najnovejša roma- lom in prestopniki. Želela izgubljenega fanta sem se Večer je bil še toliko bolj na Iskanje izgubljenega fanta sem iskati dobro v ljudeh, ves čas hlastnega pisanja od aktualen zaradi nedavnega in Zapornik sta prežeta z želela sem odgovoriti na zelo blizu soočala z njegovo bombnega napada na sod- družbeno kritično temati-nico v Radovljici, obe gostji, ko," je povedala Nataša, ki tako Nika Maj kot Vlasta sicer živi v Kranju. Nussdorfer, višja državna « tožilka in generalna sekre- Rajg razmišljamo tarka društva Beli obroč, pa ^ ^ ^^rokih sta pripovedovali o pisanju in izkušnjah z vso tenkočut- vprašanje, kako se zlo poraja v človeku in družbi in kako usodo." pomembno je, da še zmeraj [(j^, y hočemo najti dobro, ki po- .gd, hodi le v službo tem premaga zlo, da preko tega tudi iščemo smisel živ Vlasta Nussdorfer pa je s ljenja. Želim, da bi vsi sku- svojimi izkušnjami in šte-V izjemno aktualni zgod- paj najprej želeli otroku, ki vilnimi zgodbami iz vsak-nostjo ter obenem razkriva- bi, ki jo, če ne drugače pa v zaide na kriva pota, pomaga- dana prav tako dodala mařil zapletena pota medčlove- različnih oblikah, doživlja- ti, dokler je to še moč storiti, sikatero piko na i: "Nekdo, ških odnosov, ki so pravza- mo tudi preko medijev do- čeprav smo, žal, pred tem ki je po poklicu vzgojitelj ali prav glavni krivci» da števil- mala vsak dan, se je želela zgrešili vse signaie tako s socialni delavec, pa tega ni otroci doživljajo udarce postaviti na drugo stran, za- strani staršev, učiteljev, stro- dela ne opravlja rad, žal in ponižanja že takrat, ko bi nimalo jo je, kako se počuti kovnih služb. Ne smemo po- hodi le v službo. V društvii jim morali nuditi vse pogo- storilec, tisti, ki je naredil na- zabiti, da otrok dobi prvo Beli obroč videvamo, da nI je za srečno otroštvo. Nata- pako, a je v jedru vseeno do- vstopnico v svet kriminala že tako pomembna izobrazba, ša Vrbančič Kopač se je z li- ber. "Največkrat opazimo, s tem, da ga odrinemo, ko saj poznam starše, ki je ni- terarnim ustvarjanjem za- da nas niti ne zanima, zakaj nas potrebuje, ko se z njim majo, pa so njihovi otroci čela ukvarjati razmeroma storilec naredi neko dejanje, nočemo ukvarjati in si zapi- ljubljeni, pohvaljeni in zra- pozno. Kot doktorici fizike Ne vprašamo se o vzrokih, ramo oči pred težavami, za stejo v čudovite osebe. Vča- so ji odprta še številna dm- raje razmišljamo, kako ga katere vemo, da jih ima sih semizdi, dauzobraženi ga obzorja in morda je prav kaznovati, da bodo žrtve za- doma. Inštitudje, ki se pro- ceio jemljejo več, ker misD- zato njenim pisateljskim dovoljne. Želimo se mašče- fesionalno ukvarjajo s pro- jo, da jim pripada več. Ker začetkom botrovalo sladko vati, a ta način ni zmeraj na blematičnimi otroki, so pre- če ne bo šlo zlepa, pa vza- razočaranje ob spoznanju, mestu, kot tudi ne, da se rav- več okostenele, otroke pre- mejo odvetnika, ki bo uredil da znanost, ki ji je do tedaj namo po řeku zob za zob. več radi obsojamo, redko pa vse, kar oni v želji narediti posvečala čas in energijo, Čc podobno ravnajo it inštj- jim priznanio, da so enako- za oUoka "vse", ne morejo." v Redaa Mat Lir. Koledar Idhko kupite Bletweison («su 4 vXnnju, 91 avoTite po ta k. (W/iûI 4MI «A Fotografije mesečnega koledarja ^uÛà iU'/UI Gorenjski GJas prikazujejo življenje, kot je bilo nekoč. AMna iim M^čiq»: 4,80 Elf R, tiM u ndroàiike 440 EUR -1- poštnina Gorenjski Gas Škrabovih tisoč sto viskije^» Legenda pravi, da je viski pijača angelov. Slovenci najraje pijemo škotskega, irskega in ameriškega. Marjana AhaČIČ steklenica viskija ali dobrega prav s steklenicami, na kate- ded). Slednji vdja za bolj pit- - vina običajno darilo. Tako se rih piše tako to» kdaj je bil vi- nega. Irci ga destilirajo tri- Kakšen človek se loti zbi- je začelo: najprej sem sorti- ski destiliran, kot to, kdaj je krat, Škoti dvakrat Nekateri ranja viskija tako resno» da s ral arhivska vina, nato pa od bil polnjen. ga pijejo 2 ledom, a pravi Iju- steklenicami do vrha napol- žganih pijač ločil viskije. Ko Ko se je resno začel ukvar- bitelji morda le z nekaj vode. ni natančno urejene police v se je med prijatelji in znand jati z zbiranjem, je viski k V Evropi velja za najbolj pit-domači kleti in pride vse do razvedelo. kakšna zbirka na» hiši prinašala vsa družina; nega "črni" Johny Walker," osupljive številke noo, je lo- staja v moji kleti, je marsika- posebej z veseljem je zbirko kot iz rokava stresa podatke glčno vprašanje, ki si ga Človek zastavi, ko sli^ za nekoga, ki ima v kleti dnigo ob teri prijatelj za darilo prine- dopolnjeval sin Boštjan. Ku- in doda. da je izdelovanje vi- sel prav viski." povali so ga tudi na potova- skija prav gotovo bolj umet- Zdaj so nz policah druga njih ... "Na primer takrat, ko nosi kot znanje. "Po viskijih drugi postavljenih neverjet« ob drugi razvrščene stekleni- smo se na križarjenju po Sre- najbolj poznamo Skote, če- nih tisoč sto različnih stekle- ce od vsepovsod, od povsem dozemlju leta 1972 ustavili v prav so ga k njim prinesli nic opojne pijače, ki smo jo običajnih do zares redkih, Gibraltarju in so me na cari- ird. Škoti pa so poznani po nekoć s pridihom dekadent« spominskih, ki so jih polnili ni ob vrnitvi domov, otovorje- tem, da so ga uporabljali za nosti kupovali le v brezcarin- ob določenih priložnostih. no s sedmimi steklenicami zdravilo • v starih časih se ga skih trgovinah- Bahav? Novi Tako je na eni od polic viski, alkohola, prav čudno gledali, je tam dobilo celo na recepti povzpetnež? ki je bil polnjen ob loo-letni- Se spomniš?" z nasmehom In ni Čudno, da eden od pre- Ničod tega. Z izjemno na- ci kanadske federacije, na doda zbiralčeva soproga, tančnostjo urejena viskiteka drugi viski, ki so ga pos*»^ Antona Škraba iz Radovljice svetovnemu in evropskemu Najpomembnejše je vse prej kot bahava, čeprav nogometnemu prvenstvu, ter žganje, kar jih poznamo naravnost osupljiva. Prav še nekateri posebneži. Zbirko tako ni nič bahaveea na nje- bogatijo tudi viskiji določene govorov pravi, da kozarček viskija naredi novega človeka, zato si zaželi še enega..." Anton Škrab pravi, da je vi-ski romantična pijača, ovita v V letih, kar zbira viskije, je tančico skrivnosti in raznih nem lastniku, ki se nerad iz- znamke, pri katerih so posa- Anton Skrab postal pravi po- zgodb, o čemer govori tudi postavlja, čeprav je njegova mezne destilame v desetlet- znavalec, ki obiskovalcem, legenda, da naj bi bila deseti- zbirka viskijev zares izjemna jih pridelave menjaie oblike kadar potrkajo na njegova na viskija, ki med zorenjem in jo pravzaprav z veseljem steklenic in etiket. "Chivas vrata, prijazno razloži, da se izhlapi iz biastovih sodov, pokaže tistim, ki se iskreno Regal in Chivas Brothers sta- pri nas in v svetu pretežno darilo angelom, ki bedijo nad zammajo zan p Začelo se je z viskijem za darilo rejšega letnika sta bila viskija, pije škotski, ameriški in irski njim. Zanimivo se mu zdi, ki ju je najraje pil Tito." se go- viski. "Viski je tako raznolika da ga v zadnjem času pride- Posebej ponosen je na svojo mini zbirko slivovk iz bivše spod Škrab sprehodi med po- pijača, da ga imamo zlahka luiejo tudi v državah, ki tradi- države v ploščalih steklenicah. / Fotc:cotard licami in doda: ''Še vedno je za najpomembnejše žganje, cionalno niso bile znane po mogoče kupili 30 let stari Bal- kar jih Človek pozna. VeČ kot tem. Med njirrû so tudi so- Skromno pravi, da se je z lantines..." Še nekaj let nazaj 45 milijonov stekienic na leto sednja Avstrija pa Španija, zbiranjem viskija že leta je imel samo pet različnih prodajo samo v brezcarin- Kitajska. Turčija in Tajska. 1961 začel ukvarjati zato - steklenic viskijev, na katerih skih prodajalnah. Pridelujejo Med obema svetovnima voj- ker se ga je v domači kleti že je bila označena starost, vrsta ga iz ene ali več vrst žita • po nama so se izdelovanja lotili nekaj nabralo. "Saj veste, in datum destilacije. V zad- slovensko jima pravimo eno- ce5o v Hitlerjevi Nemčiji, a tudi pred desetletji je bila njem času pa police polni sladni (malt) in mešani (bien- jim podvig ni uspel. "Ko se je med prijatelji in znanci razvedelo, kakšna zbirka nastaja v moji kleti, je marsikateri prijatelj za darilo prinesel prav viski." I Iščejo nove šampione "Poiščlmo nove šampione'' je projekt odkrivanja nadarjenih mladih športnikov, v prvi vrsti atletov, s pomočjo najsodobnejše tehnologije. V Ljubljani so testirali več kot 70 otrok, testiranja bodo tudi drugod po Sloveniji. Maja BertoncELJ ki so najperspektivnejši, da budnik Ln vodja projekta je najlažje popraviti, da je bi morda postíi vrhunsid at- Srdjan Djordjevič. Osnovno učinek čim višji. Vsak, ki je V dvorani 2AK Ljubljana leti. Na podoben način so testiranje enega otroka je po- še tako talentiran, ima še ne- je pred kratkim potekalo . doslej testirali že več kot tri tekalo približno eno uro. kaj,kar lahko izboljša, Nihče brezplačno testiranje otrok úsoi vrhunskih športnikov Najprej so s tenziomiografi- ni narejen, da je Usain Boli. Testiranja sta se udeležili tudi uspešni športnici sestri Anja med osmim in trinajstim le- po vsem svetu, med njimi jo, metodo za diagnostiko Vedno je kaj za popraviti." tom starosti v projektu Poiš- okrog sto dobitnikov kolajn mišic, izmerili obe stegenski in Maja Plaznik (na sliki mlajia, ivletna Maja) iz Spodnjih In kaj, če test pokaže, da pi^ič, ki atletiko že trenirata. čimo nove šampione, čigar na največjih tekmovanjih. mišid na obeh nogah, nato otrok ni nadarjen? Je to nosilec je slovensko podjetje "Tovrstnih testiranj otrok testirali skočno moč s tenzi- znak, da v športu ne bo uspe- TMG-BMC sodeluje pa tudi doslej ni bilo še nikjer na ometrično ploščo, sledil je šen? Djordjevič odgovarja: Atletska zveza Slovenije. Slo- svetu. V športu je zgcdnje tek na dvajset metrov z me- "Sta dve komponenti nada- venija je prva država, ki na odkrivanje nadarjenih šport- sta in z letečim startom, zelo rjenosti. Ena je statična, to, tak način testira tako mlade nikov ključnega pomena, da obetavni otroci pa so opravili kar vidite, ko nekoga posna- otroke in s tem želi zelo zgo- lahko razvijejo svoj potencial daj ugotoviti, kateri so sposo- do konca in dosežejo vrhiin še dodatne teste s pomočjo visoko frekvenčne kamere in mete, druga pa je razvojna, kjer ugotovite, ali se otrok. bni dosegati vrhunske rezul sko raven. Velik izziv je, račujialniške analize. "Mis- športnik zelo dobro adapbra Ute. V Ljubljani so testirali kako poiskati te športno naj- Hm, da je dobro, da starši na treningu. Teh mi tuka) ne več kot sedemdeset otrok, ne bolj nadarjene otroke. Testi- vsaj približno vedo, koliko so vidimo. Poleg tega je poglede na to, ali so že vključe- ranja so namenjena pred- športno nadarjeni njihovi membna tudi biološka stani v proces treninga ali ne, vsem adetiki, vendar pa je otrod, da potem ni preveli- rost. Nekateri otrod prehite- možnost za testiranje pa bodo imeli tudi otroci dru- hitrost tudi osnovna kompo- kih ali pa tudi premajhnih nenta večine drugih športov. pričakovanj/' pravi Djordje vajo proces dozorevanja, drugi zaostajajo. Za idealno god po Sloveniji. Cilj projek- Izkušnje kažejo, da je raogo vic, ter dodaja: "Ne le. da te- oceno je potrebno narediti Eden izmed testov je tenziomlografija, metoda za diagnostiko mišic, ki poda informacije o tipu mišic (hrtre, ta ie da na podlagi meritev z čc že dokaj zgodaj odkriti, stiramo in ugotovimo, ali so dva do tri teste znotraj dveh najsodobnejšo merilno opre- kateri otrod so hitri," je po- talentirani ali ne. damo tudi let. tako da je vključena tudi počasne) in njenih sposobnostih, tako trenutnih kot o mo med otroki poiščejo tiste, vedal atletski trener ter po- zelo konkretna navodila, kaj razvojna komponenta.'^ potencialu. î 14 P GG + petek,11. decembra 2009 Samota ni tudi osamitenost v z i ve ti VllLENA MiKLAVČIČ usode Zdenka je požiraia knjige, drugim. O tem, s kakšno te- V hiši, kjer je živela, je state ji je biio edino zavetišče žavo sem se prvič slekla, ne novala tudi neka družina iz pred vsemi zahtevami, ki so bom govorila, ker je bilo res Maroka. Imeli so veí otrok, se zgrinjale nanjo. Kadar ji doma niso dovolili, da bi šla na ples ali v družbo, jo je popadla togota in takrat je pri polni zavesti kričala, da so jo poslušali tudi tisti pred blokom. Prisegla je. da ne bo nikoH veČ sedla za klavir, a kaj, ko je čas, ko je udarjala po tipkah, ljubila in je vsakič sproti požrla besedo. poSastno. A menda sem med njimi je bilo tudi de-imela zelo pripravno telo, kle. Zdenka se spominja kar pomeni» da nisem bila presuha, dovolj oblin na pravem mestu, da so se lahko 2 menoj ali ob meni učili različnih slikarskih potez. Naj povem, da sem pozneje, ko sem se vrnila domov, pozirala tudi tukaj, dve ali tri slike so visele ceio na raz- tekanja in prerivanja in pri» tajenih glasov, ki jim ni razumela pomena. V tisti noči so obrezali dekle, ki pa ie med posegom začelo krvaveti In ker niso poklicali pomoči, je potem tudi umrla. "Še danes me strese mraz. Zdenka je že v srednji šoli stavah, a so bile do te mere ko se spomnim. Prišla je si-spoznavala, da je drugačna, umetniške, da me niso niko- ccr policija, a se ne spom- Fante je zelo hitro menjava- li prepoznali..." nim, da bi kogarkoli zaprli la, pa ne zato. ker bi si tega želela, temveč zato, ker se jih je naveličala. Že po nekaj zmenkih se z njimi ni imela več kaj pogovarjati. Dolgočasili so jo. Preprosto se ji je zdelo Škoda Časa, da bi ga zapravljala za brezplodne pogovore. V Belgiji je imela srečo, da ali da bi kaj ukrepali. To so je preko poznanstev dobila bila zgodnja sedemdeseta službo v neki tovarni pralin. Tam je spoznala nekatere skrivnosti izdelovanja čokoladnih slaščic in še danes« ko k sebi povabi najljubše prijatelje, jim postreže s tor- ticami, ki se jih je naučila Mogoče lahko omenim le izdelovati v tistem obdobju, enega moškega, ki mi je zmehča) kolena. Žal je bil Zdelo se mi je, da sva se poziranju prehitro izognili, pa leta, ko se v ženske pravice še nihče ni kaj prida vtikal. Prav tako se, tako mislim, niso vtikali v navade priseljencev, Niti enkrat samkrat pa nisem imela občutka, da bi kdo izmed članov družine žaloval za ubogo deklico." "Takrat me je zamikalo, da bi šla v misijone, oziroma, da bi šla študirat medicino. SODNA KRONIKA TEDNA že oddan, z njim se je še v sem jo, čez čas, prosila, naj istem letu, kot sem ga spo- mi opiše še kakšen doživljaj Bila sem polna nekega hu znala, poročila neka znanka. Takrat pa sem res trpela. ker se mi je, to vem danes, izmuznila edina kolikor toliko zanimiva priložnost," se zasmeje Zdenka. Zahvaljujoč dobro situiranim staršem in njihovemu vplivu, je v študentskih letih veliko potovala po svetu. Sem in tja je kje poprijela za delo, a ne zaradi preživljanja, temveč zato. ker je bila radovedna in jo je zanimalo zakulisje: Eno leto je študirala v Parizu in čeprav ji francoščina niti danes ne leži najbolje, se tistih mesecev rada spominja. "Znašla sem se v boemski iz tistega časa. "Če misliš, da sem zaradi tega živela v razvratu, se motiš," je rekla strogo. "V tistih letih si je na tak način služilo denar za Štu* dij marsikatero dekle, Ne vem, če tudi iz Slovenije, ker jih je bilo zelo malo, ki so imeli možnost, da bi študirali zunaj. Če je bil slikar prijeten sogovornik, potem so ure. ko sem sedela pred njim, hitro minile. Da je bilo vse skupaj zelo neosebno, ti lahko pove tudi podatek, da z nikomer nisem obdržala stikov. Edino z neko Rusinjo, njeni starši so pred komunizmom zbe- manega navdiha, a kaj, ko je v Piše: Simon Subig Preverjali telefonske klice sodnice Vodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani je po bombnem napadu na hišo radovljiške sodnice Katarine Turk Lukan preverjalo telefonske izpiske zaposlenih. Kot trdijo, so želeli samo natančno raziskati potek dogodkov v tisti noči. Sodišče je tako pridobilo izpiske službenih mobilnih telefonov oseb, ki so se kritične noči medsebojno obveščale, sa) je šlo za dogodek, ki presega običajno dogajanje. Vodstvo sodišča zato ocenjuje, da ni prekoračilo svojih pooblastil, kot so mu očitali nekateri. Časnik Dnevnik je namreč poročal, da je šlo za preverjanje klicev vodje kazenskega oddelka Lee Habjanič oziroma njenih stikov z novinarjem Rokom Praprotnikom, razlog pa naj bi bilo domnevno odtekanja informacij o preiskavi napada na sodnico Katarino Turk Lukan. Praprotnik zagotavlja, da je zaupne informacije dobil od nekoga v policiji, in ocenil, da je vodstvo ljubljanskega sodišča ravnalo protiustavno in protizakonito. Tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pire Musar meni, da bi T tabktka hitro popustJa ko i^^k^^ gj^ ^^ podatkov, zato je na sodišču družbi, eden od prijateljev žali v Anglijo, še zmeraj je bil slikar, nagovorili so prijateljujem, občasno jo me, da sem najprej pozirala tudi obišiem. To pa je tudi njemu, potem še mnogim vse." sem šla drugam." nadaljuje s svojo pripovedjo. O svojih potovanjih je t\a- redila serijo fotografij in jih razstavljala po študentskih klubih. Zelo jo je zanimal človek in njegova zadnja plat. Ugotovila je namreč, da dve nista enaki. Privlačili so jo gibi ritnic, njihova obilnost ali košče-nost. Zal se je teh posnetkov do danes ohranila le peščica, saj je bila večina njenega bogastva uničenega v poplavi izpred nekaj let. Voda je zalila prostore, ko je ni bilo doma, in mar» s i katera dragocenost je zatem neuporabna, da jo je morala zavreči, (se nadaljuje) njihov odvetnik že opravil pregled. razumevanje = dober odnos (2) Neuspeli atentator v zapor Krško sodišče je hrvaškega vojnega veterana Josipa Zagajskega, ki naj bi julija načrtoval atentat na slovenskega premiera Boruta Pahorja in notranjo ministrico Katarino Kresal, obsodil na enajst let zapora. Sodišče je namreč ugotovilo, da je kriv po vseh točkah obtožnice • preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, protipravnega vnosa orožja v državo in pripravljanja terorističnih dejanj, s katerimi bi ogrozil politične temelje Slovenije in škodoval njenim ustanovam. Do pravnomočnosti sodbe bo Hrvat, ki se )e v preteklosti zaradi posttravmatskega stresnega sindroma že zdravil v psihiatrični ustanovi, pri njem pa so zaznali paranoidno motnjo, ostal v priporu. Damjana Šmid moj pogled Včasih starti pravijo, da so $i vzeli čas za oi^vka. Mar m bi btlo bolje, čc bi z njim živeli. sU, ki med Um pomembnim opravilom odganjajo nadležne malčke stran od sebe. Če si kot da si zanj vzamejo čas? otrok ždi naše pozornosti, mu Kajti otrok ni projekt, delo, prosti čas, da si zanj vzamemo čas. Z otroki živimo ali pa ne. Oi rod so naSi sopotnik i i n vsak trenutek nam sporočajo, tukaj sem, rad bi bil s teboj, ne morem in nočem vei čakati na tvojih pet minut. Bolj koi z jo dajmo ie med kuhanjem. Sedimo in skupaj pripravimo jedi, medtem pa nam bo pripovedoval zanimive stvari. In ml čas z ljudmi, ki so nam blizu, je nekaj dragocenega. Zares ni nobene potrebe, da iz tega delamo znanost. Delajmo, počivajmo, se smejmo, razmišljajmo nagios, bodimo v skrbeh • skupaj. Tako si podarjamo čas in popotnico za življenje. Včasih CRr^A KRONIKA TEDNJA njemu. Otroku s tem sporoča- otroci zbolijo. Močno verja-tno, daje kuh anje lahko prijet- mem, da zb olijo bolj pogosto no. družabno opravilo, da je to del vsakdanjega življenja, v ka- takrat, ko nas imajo premalo polc^ icbe. Nu neki način nas otroki dehmo svoje življenje, teregaje vpleten tudi sam. Saj dobijotakovvečjikdiáni,zato manjša je njihova potreba, da ne more biti vpleten samo v je prav. da takšnih znakov ne se z njimi posebej ukvarjamo, prehranjevanje... Hkrati mu z Kajti več kot je posebnih aktivnosti, manj je spontanega, na' ravnega življenja. V vsakdanjem življenju lo pomen i, daje kuhanje, pospravljanje ali ležanje na kavču lahko preživljanje skupnega časa. Ni treba, da je kuhanje rezervirano za odra- bližino dajemo vedeti, da ga imamo radi zraven sebe. Najbrž ne bom nikoli razutnela, zakaj hočejo odrasli ljudje vse pomembni. Postali smo polno spregledamo. Mogoče imamo odrasli tako malo časa zato, ker se bojimo biti brez vseh obveznosti. Potem bi bili manj početi sami, potem pa od otroka pri petnajstih letih pričaku' jejo, da bo sodeloval pri gospodinjskih opravilih. Preživljati zaposleno pleme, v strahu, da ne bo nekdo drug zasedel nc^- ga mesta. Kdo pa bi ga sploh lahko, če nihče nima časa? Minuli teden en mrtev V minulem tednu (od 30. novembra do 6. decembra) se je na slovenskih cestah zgodila ena prometna nesreča, v kateri je umrla ena policij sk uprave. Pretekli teden so polici Gorenjskem obravnavali 25 prometnih nesreč, večinoma le z materialno škodo, v njih pa so se tri osebe lažje, dve pa huje ranile. Osem voznikov so zaradi prevelike vinjenosti do streznitve pridržali v prostorih za pridržanje na policijski postaji. Do nedelje je na slovenskih cestah sicer umrlo 164 ljudi (lani 201 oseba), n Gorenjskem pa 23 (lani 15). GG + petek, ii. decembra 2009 Knjige ljudje Knjige m kniigoijubi (24) I • v Pravična meja v Istri vllha Naglič ob nezadostnih slovenskih stališčih, predvsem zaiadi F^n« Goljevšček, v občinskem arhivu, vendar sedanja občinska upra- Z'' u Ali veste, kdaj in kje se je prisvojene iluzije, da bo )u» Velika knjiga o pravični va to zanika, verjetno so ga zgodil izvirni greh, po kate- goslavija država brez notra- meji v Istri, rem je meja med Slovenijo njih meja. Tako se je začel uredil Matjaž Chvatal in Hrvaško tam» kjer je, in nepravična do Slovenije? uresmčevati teritorialni ekspanzionizem v Istri." Založba Turistika, Februarja 1944 na Maliji Tako Frane Goljevšček v Golnik (Trstenik), 2009, nad Izolo. "V drugi svetov« ni vojni je Slovenija prvič delu, ki ga je izdala gorenjska založba Turistika na dejansko uresničevala idejo Golniku: Velika knjiga o 64 i^trani, 14,90 evia "založili". Goljevščkov pripis: "Predsednik Ferligoj je z omenjenim dokumentom dvakrat pristopil do Edvarda Kardelja z name- Frane Goljevšček, nom, da bi se krivična raz- avtor Velike knjige mejitev popravila, vendar ga je le-ta grobo zavrnil z o državi (celo o Združeni pravični meji v Istri. Vze» ne meje občin v Istri še ved- očitkom, da ruši enotnost Sloveniji), a njen pravi čas mite jo v roke in preberite, no tiste, ki jih je regularno med narodi jugosiavije, v je prišel nekaj desetletij da boste bolje razumeli, za postavila avstro-ogrska mo- kateri bodo notranje meje v kasneje. Prav tako je Hrva- kaj pravzaprav gre v sloven- narhija in do danes niso dogledneni času odpravlje-Ska uresničevala sen o svoji sko'hrvaškem mejnem bile uradno preklicane. K ne." Saj so res skorajda državi in o Veliki Hrvaški. sporu in kje bi morala biti občini Piran sta vedno spa- bile, a 25. junija 1991 je rein tako je začela v partizan- pravična meja med obema dali katastrski občini Kaštel publiška meja čez noč po- skih akcijah proti koncu državama. in Savudrija, Celovita obči- stala meja med državama. vojne, s svojo ekspanzivno Slovenski in hrvaški parti- na Piran je zgodovinsko in In prav ta naj bi bila izho-naravo, izvajati operacije zani so se torej na Maliji pravno utemeljena. S tem dišče za arbitražni spora-tudi na ozemlju Slovenske dogovorili za začasno voja- tudi odgovor vprašanja do- zum. Kar pa ni pravično. Istre, kar je povzročalo veli- ško operativno razmejitev stopa na odprto morje." Izhodišče bi morale biti ke konfliktne nesporazu- ob Dragonji, ta pa je pozne- Mednarodna arbitraža, za meje občine Piran, ki so verne. Da bi bilo tako stanje je postala republiška meja, katero sta se sporazumela Ijale še v času Svobodnega preseženo, sta se vodstvi čeprav to ne bi smela biti. Pahor in Kosorjeva, mora tržaškega ozemlja {STO), slovenskih In hrvaških par- Katastrski občini Kaštel in torej - če bo sodila po pravi- se pravi v letih 1947-54. tizanov na tem območju fe- Savudrija sta namreč pred ci • piranski občini vrniti hodišče je torej treba pre-bruarja 1944 srečali na Ma- uvedbo povojne slovensko- njeni katastrski občini Ka- maknlti nazaj v leto 1954 liji nad Izolo in dosegli spo- hrvaške meje zmeraj spa- štet in Savudrija in s tem bo oziroma v Londonski me-razum, da naj bo reka Dra- dali v občino Piran! Na po- samo po sebi odpadlo tudi morandum iz tistega leta, gonja vojaško operativna men tega dejstva opozarja vprašanje meje v piran- ki še vedno velja. GoljevŠ- meja med njimi. To ni bila Petra Vencelj v besedilu na skem zalivu in dostopa na čkovo knjigo bi morali prene dejanska, ne v bodoče zadnji strani ovitka. "Izpo- odprto morje. brati vsi oziroma vsaj tisti, predvidena meja med Slo- staviti velja osnovno izho- Davorin Ferligoj, ki je bil v ki se danes ukvarjajo s to venijo in Hrvaško, ampak dišče - t. i. Londonski me- letih od 1955-65 piranski zadevo. Navaja namreč do-takrat le. zaradi naravne morandum iz leta 1954, še župan, je leta 2000 pri no« kumente in vire terkomen- pregrade, najprimernejša danes mednarodno velja- tarki izjavil, da je v letu tarjele-teh, ki širši (in mor« operativna vojaška ločnica. ven in obvezujoč pravni 1957 prišla k njemu delega- da tudi strokovni?) javnosti Vendar. Dragonja, ki je bila akt. Le-ta izrecno zahteva, cija 50-60 prebivalcev Sa- doslej niso bili poznani. In pri Hrvatih že prej načrto- da 'se meje občin v Istri z vudrije s pisno prošnjo, da ne nazadnje: Velika knjiga vana za republiško mejo, se delitvijo ozemlja na nove se njihovo območje vključi o pravični meji v Istri je Izje poslej, s hrvaškimi inten- republike NE smejo sprem- nazaj v občino Piran. Do- šla na Gorenjskem! Hvala Naslovnica knjige, oblikoval Matjaž Chvatal / cmdiii C4 CAPCÛÎ^ A- PtffAHO A 2cn)i)e> id ^iránavljt pgUtitno to ecrtvoie HJMf\fi Pna Id ku ISA7. Drto jeoomn CSovbim 0«ri&i. KMMUeiLtL zivnimi prizadevanji, kot injati'. Ob razglasitvi me- kument bi moral biti po takšna učinkovito utrjevala moranduma so bile veljav- Ferligojevi izjavi shranjen Matjažu Chvatalu in njegovi založbi. Zemljevid iz leta 1647, ki kaže, da sta bifa Savudrija (Salvore) in celotni Piranski zaliv (Rada dl Pirano) v okraju Piran. Slovenci v zamejstvu (172) Mož pogumnih besed in Jože Košnjek med sosedi "V odnosu do koroških Slo- čer v Celovcu predsednik Svečah, je bil zagovornik vencev in do sosednje drža- Narodnega sveta koroških enakopravnosti Slovencev ve Slovenije ste pokazali Slovencev Karel SmoUe na in njihovega jezika. Kot vo- zgledno držo. Našli ste "udi podelitvi letošnje Einspie- diini slovenski politik na prave besede do sedanjih lerjeve nagrade predsedni- Koroškem je bil v treh man« deželnih voditeljev. Tu se ku Koroške gospodarske datih član koroškega dežel- spomnimo med drugim Vašega skupnega pogovora z deželnim glavarjem Dorflcrjem v Karntner Woche, ko ste branili samostojnost socialnih partnerjev in protestirali proti Hai» zbornice Franzu Pacherju. nega zbora. Narodni svet in Krščanska Prejemnik nagrade Franz kulturna zveza podeljujeta to nagrado posameznikom, ki so posebej zaslužni za sožitje med različno govorečima narodoma na Koro- Pacher je bil rojen leta 1950 v Beljaku. Leta 1999 je bil prvič izvoljen za predsednika zbornice, junija letos pa mu je 97 odstotkov delega- Hercegovini Valentin Inzko Nagrajenec Franz Pacher (v srnini) s predsednikom « derju, podiraicu slovenskih škem. Prvič so jo podelili tov podaljšalo mandat. Vi- napisov ob avtocesti. Na Ko- leta 1988, z njo pa ohranja- soki predstavnik medna- roškem je treba imeti za do- jo spomin na duhovnika, rodne skupnosti v Bosni in ločena dejania poleg razu- politika, kulturnika in pu- .................................., .. • ^ n . . j j «i ma in trdne volje tudi po- blicista Andreja Einspieler- (njegov oče Valentin oziro- ft 'T , gum. kar se je pokazalo pri ja (,8,j.i888), Id je v Celov- ma Zdravko je bU prvi pre- X^^^^^ke kuHurne zveze Jankom Ze«er,em., imenovanju koroškega Slo- cu ustanovil Slovensko dru- jemnik Einspielerjeve na- venca na čelo kmetijske štvo, časopis Slovenec in grade in je po materini stra- vztrajno zavzemal za sode- človek visokih moralnih na- zbornice in v Vašem prime- teta 1851 skupaj s škofom ni potomec Einspielerjeve lovanje med Alpami in Ja- čel, ^'nemško govoreči brat m. ko ste pripravljeni spre- Antonom Martinom Slom- družine - op.p.) je Franza dranom ter zagovarjal pros- in predstavnik drugačne, z jed odlikovanje Narodnega škom Mohorjevo družbo. Patherja predstavil kot čio- to pot kapitalu, ljudem, nji- zgodovino neobremenjene sveta," je dejal v petek zve- Andrej Einspieler, rojen v veka, ki se je pogumno in hovi kulturi in znanju. Je Koroške". petek, 11. decembra 2009 Džalalabad Miha Naglič Mihovanja obvarovala, ko ga je zadel Znano je torej, zakaj so šli reeč in mu tako posnel le del tja, ne pa tudi, čemu so še lobanje. Ko so ga vprašali, kje vedno tam? In še manj, kako je vojska, je odgovoril: jaz se mislijo od tam izvleci? Ta-sem vojska ("I am the líbáni so v svojih kamnitih Army"). In ko je Lord Auck- zavetjih in s podporo ljudstva land, britanski guverner in- očitno nepremagljivi. Ljudje dije, izvedel za ta masaker, in kamenje tudi sicer ne moga je do smrti zadela kap, rejo biti razlog za tako velilco njegov naslednik pa je uka- in drago vojno. Po mojem so zal umik... Kekaj podobnega Američani in Nato v Afgani» se je godilo februari^ 1989, stanu zaradi Pakistana. Boji-ko se je iz Afganistana umi- jo se možnosti, da bi talibani kal zadnji konvoj poražene destabilizirali Pakistan in da Rdeče armade. Razlika je bi tudi v tej državi (ki je iedr- bila v tem, da so sovjetski po- skâ!) prišli na oblast islamski veljniki od afganistanskih skrajneži. V tem primeru bi kupili obljubo, da jih med seceloobmočjeodPakistana umikom ne bodo napadli: dc Iraka spremenilo v eno umik je bil plačilo za mož- samo krizno prizorišče. To nDSt, da odidejo živi in ne v pravzaprav sega od Pakista- krstah, kot pred njimi kakih na na vzhodu do Izraela na 15 tisoč njihovih soh^wv... zahodu. Pakistan je za 7daj Dvajset let po sovjetskem še ameriški zaveznik, okupi- umiku se samo po sebi po- rali so Afganistan in Irak. na stavlja vprašanje, kako se svoji strani imajo (?) Saud- bodo iz Afganistana izvlekli sko Arabijo, njihov edini Vaš razgled povsem zanesljivi partner je Izrael. Če se katerikoli od teh Američani (in z njimi slovenski kontingent)? No, zaenkrat se očitno še ne misli- čienov zlomi» razpade cela jo, saj Obama v prvi polovici veriga, nadaljevanje t^ sce- Bilo je 13. januarja 1842, ko leta 2010 ^a pošilja še dodat' narija pa je lahko katastiofal- se je pred vrata v obzidju me- nih 30 tisoč, Nato pa še se- no za celo območje in za ves stQ Džalalabad v vzhodnem dem tisoč vojakov. Ali bo s svet. Afganistana priviekel pov- tem kaj dosegel, ne vem, bo- Ko se je v zadnjih dneh de- sem izčrpani konj in na jim se, da nič. Kaj Američani cembra 1979 začela sovjet- njem ranjeni jezdec z zase- sploh iičejo v tistih kamnitih ska invazija na Afganistan, kano glavo; konj je takoj po- gorah in dolinah? Začelo se se je iztekalo moje služenje ginil jezdec preživel PisaJ se je vse skupaj kot kazenska vojaškega roka v Kruševcu. je William Brydon (1811-73), ekspedicija, ki jo je 7. oktobra Jezilo me je, ker me niso v britanski vojski je služil kot 2001 ukazal predsednik spustili domov Že pred praz- zdravnik. Bil je edini od Bush, da bi se na očeh vsega niki, oficirji so postali živčni 4500 vojakov in 12 tisoč dvi- sveta zmagoslavno maSčevaJ in tečni: ko je po praznikih listov, ki so se teden dni prej, za tragedijo ii. septembra Maršal pristaî v ljubljanskem G. januarja, poskuSali uniak- istega leta v New Yorku. V Kliničnem centru, jih |e zaje- niti iz 140 kilometrov odda- gorah na vzhodu Afganista- la panika in na dan pravo- Ijenega Kabila. Ni se jim po- na naj bi se namreč skrival slavnega božiča sem jih z srečilo, med begom čez za- Osama -bin Laden, terorist resničnim olajšanjem zapu- snežene prelaze so jih vse Številka ena in vodja napada stil. Takrat mi ni bilo jasno, pobili afganistanski bojevni- na Dvojčka. Po več kot os- po kaj so Šli v Afganistan ki. Zdravnika Brydona je re- mih letih iskanja ne vedo, ali Sovjeti, in danes mi ni, kaj šilo to. da si je pod pokrivalo so ga našli in morda celo iibi- tam delajo "naši"., Džalala- zatlačiJ debelo revijo (Black- li^ Vojna pa je vsak dan huj- bad pa potrpežljivo čaka. da Kranjski podžupan Stane Štraus v Galeriji Mestne hiše razstavlja svojo zbirko plastičnega denarja. Ko je predstavil polo, potiskano z novozelandskimi dolarji, so priskočili novinarji: Marjana Hanc (Delo), Stane Jesenovec (Dobro jutro, Slovenske novice Janja Koren in Tine Golob (TVS). "So pravi?" "Seveda." Ob pogledu na polo 35 bankovcev je Nova Zelandija seveda vedno zanimiva turistična destinarija. Tudi podpisanemu. I. K. é • J i. i wood's Magazine) in ta ga je ša in ji ni videti konca. odjezdi še zadnji od njih... Nedelja ... Kako bi preživeli dan> Vzpon na bližnji hrib ni mikaven, zunaj je megleno, mrzlo, a kljub temu ... Pripravimo nahrbtnike. Pot je mokra, blatna ... Na vrhu smo. Splačalo se je preznojiti, priti gor na devetsto metrov - in se razgledati po dolini, ki je bila kot morie z otoki... C. Z. Blišč in beda decembra Varieta Smolnikar sedmica Ko ulicah prestol n ice in tudi v Ko v tem Ča rob no -žalostn em V Drek sem se vraáúa od oprav- vřís, kot da je wJno nrJ:oliko v Zabičala sem Ji, naj na m oj drugih slovenskih mestih, tr^h zadnjem mesKu v letu pohaj- kov in razmiSjaia o neki gospe, zadregi. Tokrat je biio u ye- prispevek za njen umivalnik in vaseh so župani prižgali kujete v urbarom jeJru vakga ki na istem krcju, domala v is- nem ^asu čutiti "praznični" gladko pozabi in se ji spet prednovoietnl blišč, ki mešča- domačega okolja, srečujete so- tem dneimem intervalu, ob istih m, triaw, vašćam in vse dru- rodnike, prijatelje, znancc in diwUi v mesecu in s temeljnim nabrala pred (zdaj precej bolj srčno kot t dc' muh pred Um) opravičila. To- ge mimoidoče navdihne z neko popolne neznanu, odprite oči. ciljem, od mimoidočih zbrati vetdeset centov. "Včasih raz- krat za svojo preračunljivost, sioječamo nostalgijo, katere ušesa in usta in se s svojimi osemdeset eurov solidarnih pri' miljam, da si dam za vrat česar pa na glas nisem kamen- past je čestokrat nesmiselno in mislimi, čeprav samo za hip, spačkov za najemnino kumika štrik in se kar obesim. t» celo brezglavo zapravljanje. (V poUipite v njihovo notranjost, v (kct sinonima za stanovanje). pretresena prvi vrsti v dobro tmvcem.) njihovo dušo. Je njihov na- Spet je bila tam. Na mrazu in v tirala. Denarja ji nisem poklonila Žalje tako, da kot rimski smeh, njihova prešemost sklad- dežju. Kot vedno sem se ustavi- bog Janus - prednovoktni čas na z njihovim čutenjem ali la in z njo pokJepetah. U da to- dva obraza: veselja in žalost- zgolj igra za zunanji svet? Na kras nisem imeki pri sebi nič de- negfi; zaneseKjaîkegfi in potrte- vsak način je navzven n'xir^- naija. Se pravi, drobiža nisem ga: romantično domišljijskega kaj skritega. Se bolj kot (kmr imda, im^ sem le deset evrov v íř; boleče resničnega. S sled- je tem Cuiu učinkovitejša pri- kosu. zaradi íesar sem se ji svoj^ življenjske' niti zaradi usmiljenja niti za- lepotah začela "predava- radi sočutja. Kratko malo me iivljenja, ie zdaj je njen ob up ga nil v dno di^e. meje podkrepila tako, hitro našla deset oodarila. V očeh Ce hi ob tej priložnosti imela pri sebi desetaka in stotaka, bi ji zagotovo izročila vi^o vsoto. Ne iz usmiljenja ali sočutja njim gredo pogosto vštric ža- fnema beseda, objem in narav- vljudne opravičila. Desetaka pa se ji zabliskale solze, ko mije ali. da (vsaj začasno) prepre^ lost, obup, občutek brezizhod- na .ikrb za sočhveia, pa čeprav zamolčala. hitela pojasnjevati, češ da mi čim najhuje. Samo in izključ- nosti in nesmiselnosti in kot se- se to na vi^ zdi paradoksal- Člcvek, ki se ustavi in se mu Jih bo vmUa. Z denarjem bi re- no v njeno veselje, bi to storila. težave z urnivalnikomj ki Sama bom tudi brez teffi denarja zagotovo preživela. števek vse te nesreče celo mm no, neskladno z duhom (sodo- zdi kot z znanko vredno z njo na samomor. bnega) časa. spregovoriti nekaj besed, dobi vode več ne drži. razvojna pomoč s kreditom na enajst let bodo v Alpmetalu pokrili razvojne stroške razvoja nosilca motorja za družino malih ekoloških avtomobilov z alternativnimi pogoni. Šttfan Žaigi javljenem v juliju, se je prija- Danes delajo predvsem odlit» deset odstotkov ali vei. Alp- ....................................... vilo 1$ podjetji z 31 projekti, ke za avtomobUsko industri- metal je že razvi] prototip Selca • Končno se tudi kon- od katerih je bilo 21 projek- jo, jih obdelujejo in sestavljajo orodja za izdelavo tega izdel» kretno premiia, bi lahko de- \ov že ocenjenih. Polovico v večje sklope. Vgradnc enote ka in prototip izdell«, ki ga jali ob novicah, da je SID banka začela podpisovati po- sredstev zagotavlja E!B, 35 odstotkov SID banka. Na zad- dobavljajo izključno na tuje Volkswagen trenutno prelz« trge v Nemčijo, Francijo, kuša na tristo prototipnih vo- godbe o ugodnih razvojnih nji novembrski dan so pod- Madžarsko in Italijo, zaposle- zilih. V pnn polovici leta 2010 nih imajo okoli štirideset Iju- naj bi se začela proizvodnja v di. Kot nam je povedal direk- manjšem obsegu, v dmgi tor in lastnik Alpmetala Franc polovici leta pa v velikem ob- Gdja, so v diu^ poIc>vid iaii- žKfgu. Pričakuje se prodaja od skega leta zaradi krize i^bi- tristo do petsto tisoč izdelkov li polovico naročil, kar pa so z ietno. Uspešen razvoj nosilca aktivnim nastopom na trgu motorja (trideset odstotkov letos sanirali do ponovne za- razvoja so opravili v Volks- sedenosti vseh kapadtet Nosilec za ekološka vozila wagnu, preostalo pa posebna razvojna skupina Alpmetala v sodelovanju z nekaterimi našimi inštituti) je za podjetje izrednega pomena, saj se Prvi cilj projekta Alpmeta- bo podjetje na ta način utrdila, ki ga je s kreditom podpr- lo kot razvojni dobavitelj avto-la SID banka, je razviti nosi- mobilske industrije in pove-lec motorja za družino malih čalo število zaposlenih, ekoloških avtomobilov z alternativnimi pogoni (plin, s kreditom bio-pHn in kombinacija», ki ^a razvojne stroške Skupni stroški dosedanjega kreditih za avtomobilsko in- pisali kreditne pogodbe s ko- predstavlja enega ključnih dustrijo. Kot je znano, je bila prskim Cimosom, da pa pri nosilnih elementov v novi ge- V Sloveniji kar precej razveja- tem niso spregledali malih neraciji ekoloških vozil z al» razvoja nosilca motorja so po na industrija avtomobilskih podjetij, kaže dodeljeno po- temativnimi pogoni. Drugi besedah direktorja Golje brez delov v gospodarski krizi med najbolj prizadetimi, sojilo Alpmetalu iz Selc. cilj projekta pa je optimizirati stroškov nove opreme že pre- izdelek, doseči najnižjo mož- segli štiristo tisoč evrov, kar no težo, optimizirati proces pomeni, da si bodo s prido- proizvodnje in ob zahtevani bljenim kreditom v tej višini z kakovosti doseči najnižje odplačilno dobo enajst let po-Družba AlpmetaJ & Co sé možne cene proizvoda ter krili doslej vloženo v razvoj. zato je bila prav tej panogi podjetje obljubljena posebna razvoj- jelške doline na pomoč. Na povabDo SlU banke, ki ji je vlada zaupaJa podeljevanje kreditov iz sred- je razvila iz obrtne delavnice, najmanjšo porabo materiala Franc Golja poudarja pomen stev Evropske investicijske ustanovljene leta 1068 v Kra- in energije. Manjša teža razvoja v krizi, saj bo samo ta banke (EIB), namenjenih financiranju raziskav, razvoja nju, v posebnem namenskem objektu v Seldh pa de- končnega izdelka bo pomaga do so-odstotnega zmanj- lahko zagotovilo, da obdržijo korak v množični konkuren- in inovacij na področju od- luje od leta 1997. Začeli so s šanja porabe materiala in d, ki se v kria prestrukturira. prave, izenačevanja in kovinostrugrasivom in se kas- manjše porabe energije, s zmanjševanja emisij ter neje preusmerili predvsem tem pa tudi zmanjšala emisi-energetske učinkovitosti, ob- na tlačno iitje lahkih kovin, je toplogrednih plinov za pet- vojni projekt Alpmetala. Razvoj omenjenega nosilca namreč ni edini aktualni raz- polnilnica za avtomobile je brezplačna Na parkirišču na Laborah je Elektro Gorenjska predal v uporabo prvo javno polnilnico za električna vozila na Gorenjskem. š rifan Žaigi Kranj - Na parkirišču podjetja Ai Remont Kranj na Laborah jc Elektro Gorenjska v sredo predal v uporabo prvo javno polnilnico za električna vozUa na Gorenjskem. V Sloveniji so trenutno postavljene ètiri električne polnilnice. Polnilnica Elektra Gorenjska se od drugih razliku« je po načinu polnjenja, saj zagotavlja hitro polnjenje vozil. Napajana je po ustreznem kablu, ki je neposredno večjo pa za lokalno okolje. Razvoj energetike gre namreč v smeri čim večjega izkoriščanja obnovljivih virov energije in tega se Elektro Gorenjska kot distributer in kot proizvajalec zelene električne energije dobro zaveda. Kot dokaz ob tem naj omenimo dejstvo, da so v začetku meseca decembra v obratovanje vključili že šesto lastno sončno elektrarno podjetja, ki deluje na strehi RTP Škof-ja Loka. V Elektru Gorenjska poudarjajo, da električna pol- priključen na transformator- jena v skladu s tipizacijo me- število električnih vozil, pol- nilnica na Laborah ne bo nji sko postajo z zagotovljeno rilnih in priključnih mest. njenje avtomobilov z elek- hova zadnja tovrstna investi- ustrezno močjo. Nanjo je Vrednost postavitve elektriČ- crično energijo pa bo za zdaj priključena tudi njihova ne polnilnice znaša tri tisoč brezplačno. sončna elektrarna, ki je v ne- evrov. Velikega zanimanja cija. V okviru evropskega programa Leader bodo sku- Postavitev električne pol- paj z Agencijo za razvo) po-posredni bližini. Polnilnica ne pričakujejo', saj je na Go- nilnice v neposredni bližini deželja v prihodnjem letu poje daljinsko nadzorovana, renjskem. tako kot tudi drug- Sončne elektrarne Lahore stavili še pet novih polnilmc vgrajena merilna in priključ- je po Sloveniji, trenutno re- predstavlja za Elektro Go- za polnjenje električnih vozil na oprema je izbrana in gistriranih še zelo majhno renjska novo pridobitev, še na Gorenjskem. KRATKE NOVICE Kranj Delavci Zvezde grozijo z zasedbo tovarne Kot smo že poročali, se razmere v edini še preostali tekstilni tovarni v Kranju, potem ko je postalo jasno, da jim ajdovska Tekstina (s prevzemom) ne bo priskočila na pomoč, 5e zapletajo: Po objavi, da bo delo izgubila skoraj polovica od 67 delavcev, se na zaprtem zboru pretekli četrtek niso, kot je bilo napovedano, pogovarjali o merilih za uvrstitev med odpuščene. Kot nam je povedal predsednik sindikata )anez Podgorelec, so sklenili poslat) upravnemu odboru pismo, v katerem zahtevajo 13. decembra izplačilo plače in polovice regresa, sicer bodo 17. decembra zasedli tovarno. Trenutno dela le nekaj delavcev, zgovoren je podatek, da so letos prodali )e 130 tisoč metrov tkanin (lani petsto tisoč metrov). Vsem je vse bolj jasno, da je tovarna finančno povsem izčrpana (računi blokirani, vrstijo se izvršbe), zato vse manj verjamejo tudi v nadaljnje možnosti za avtomobilski program, še manj pa v možnosti izplačila odpravnin odpuščenim. Š. Ž. IguBgANA KAD-ov delež Elana na PDP Kot se je neuradno izvedelo, sta se na sestanku lastnikov družbe Skupina Elan preteklo sredo Zavarovalnica Triglav in DSU strinjala, da Kapitalska družba (KAD) svoj 57-odstotni lastniški delež po hitrem postopku, fe do konca letošnjega leta, prenese na Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP), ki jo je v prvi pofovici leta ustanovil KAD. S tem naj bi se izognili možnim očitkom evropske komisije, ki sumi, da je pri lanski dokapitalizaciji Elana v višini desetih milijonov evrov prišlo do prikrite državne pomoči, jasno pa je tudi, da bo Elan še potreboval vlaganja svežega kapitala. Po sanacijskem načrtu novega predsednika uprave Roberta Ferka naj bi namreč Eian za dolgoročno preživetje potreboval še sedem milijonov kapitala do konca letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Na skupščini družbe, ki je napovedana za 14. december, ponovna dokapitalízacíja še ni na dnevnem redu. Sicer pa se bodo lastniki Skupine Elan na skupščini seznanili z možnostmi dezinvestiranja, hipotekarno tožbo KI H banke v stečaju in Gorenjske banke ter tožbo bivšega predsednika uprave Uroša Koržeta, skupaj v vrednosti nekaj deset milijonov evrov, ki že dalj časa predstavlja veliko grožnjo Skupini Elan. Ž. MESTNA OBČINA KRANJ OđOe^k za oKcrije in prostor Slovenski trg 1, 4000 Kran) Tel- 04/237 35 86. fax. 04/237 31 23 Nâ podlagi 32. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, dt. 110/2002. 8/2003'PopraveK) in 44. čtena Statuta Mestr^e občine Kranj (Uradni rist RS, št,. 43/1985,33/1998,35/2000 in 85/2002) je ^ufian «brine Kranj dne 8. 12 2009 sfH^jet SKLEP o javni razgrnitvi I Javno se razgrne: 1. Predlog občinskega lokacijsKega načrta 6ri-8ritof iug< k< ga je izdelalo pođj«tj& RRO, Regijska razvoj družba, d. o. ô., LjubliâASkâ76. 1230 Domžale, pod Projekta 07/05 z datumom november 2009. 2. Predlog občinskega lokacijskega načrta Bri-8rítof jug se javno razgrne na Oddelku za okolje in prostor Mesine občine Kran)» SkwersW trg 1, Kranj. 3, Predlog DbcinďKega lokauijsKti^či ndcrtci Brl-erilui jug s« r« tudi na sedežu Krajevne skupnosti Britof. Javna razgrnitev traja od 21. decembra 2009 do 21. januarja 2010. IV. V času javne razgrnitve bo organizirane javna obravnava, In sicer v sredo, 13. Januarja 2010, ob 17, uri na sedežu Krajevne skupnosti Britof v prostorih Gasilskega doma Btitof. V. Pisne pripombe k predlogu odloka občinskega lokacijskega načrta Drl • Britof jug lahko vpišete v knj'^o pripomb na kr^ih javne razgrnitve ali pošljete na Oddelek za okolje m (Mx>stor, Mestne občine Kranj. Slovenski trg 1, Kranj. Obravnavane bodo (e podpisane In s polnim naslovom npr«m[jane pripombe in predlogi. Rok za prioombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. IV. Ta sklep se c^javl v Uradnem listu RS in vGor^nlskem gls^u. Številka; Oatum: 35005-0003/2004^8/10 8. 12. 2009 Damijan Parne. ûr. med, spec ŽUPAN psih I I « t I I I i8 KMETIJSTVO cveto. zaphtn ik (gfg-glas. s i GORENJSKI GLAS petek, 11. decembra 2009 M^FTAR A Cene piščancev in jajc Po podatkih tržnega poročila za perutninsko meso in jajca, ki ga pripravljajo v agenciji za kmetijske trge irt razvoj podeželja, je v 48. letošnjem tednu (med 23. in 29. novembrom) cena 65 odstotkov piščancev, to je oskubljenih in očiščenih piščancev brez glave» nog, vratu, srca, jeter in želodca, znašala 186,76 evra za sto kilogran^ov. Povprečna cena konzumnih jajc razreda XL je bila v 48. tednu 9,19 evra za sto kosov, za razred L evra, za razred M 7,62 in ra razred S 5,80 evra. Cena v 48. tednu 2007 200S 2009 Piščanci (EUR/100 kg) Jajca razred XL (EUR/100 kosov) Jajca razred L (EUR/100 kosov) Jajca razred M (EUR/100 kosov) Jajca razred S (EUR/100 kosov) Poglejmo še primerjavo slovenskih cen s cenami v nekaterih državah članicah Evropske unije za letošnji 47. teden. Vse cene so v evrih za sto kilc«ramov. 206.95 187,69 186,76 9»35 8,82 9.19 8,28 8,62 8,02 8,01 3,15 7.62 6,96 7,64 5.80 Država PiiČanci lajca Država Piščanci Jajca Belgija Bolgarija Češka 128,00 115,73 Madžarska 168,98 124,77 126,76 131,10 Nizozemska 123,00 90,00 176,08 11470 Poljska 108,72 140,92 Danska 188,68 178,47 Portugalska 136.00 119,0^ Nemčija 268,00 93,44 Romunija iSM9 115.S8 Slovenija 18846 125,84 Španija 150,05 »19,89 Slovaška 172,75 125,72 Grčija 225,00 133,00 Francija 195,00 122.60 Irska Italija 181,00 140,21 755,00 179.17 Finska Švedska 245,85 120,70 184,21 175.93 V. Britanija 113,37 107,74 Avctrijû 188,53 163,51 EU povprečje 158,49 124,48 Grobu£ Predstavili bodo rezultate dveh projektov Ob zaključku mednarodnih projektov Navzkrižna skladnost in dobre kmetijske prakse ter Kakovost hrane bodo v torek na Biotehniški fakulteti v Grobljah pri Domžalah predstavili rezultate obeh projektov, Še prej (od 10. do 14. ure) pa bo strokovni posvet. Na posvetu bodo razpravljali o tem, kako slovenski živinorejci razmišljajo o svoji prihodnosti, kako kmetijska politika, občine, podjetja in drugi vplivajo na odločitve rejcev, kako potrošniki poznajo tradicionalne, zaščitene in lokalno značilne kmetijske izdelke ... C Z. i^^íÍM HWAóUtHi feAHteot n i KR.\NJSK£M RADnJ v živo ft ^ i MODRU ANI, ZAPEUnVKE, PODOKNIČAR, DENIS NOVATO, TRIO QUARTET, VESELI SVAT JE, V MARJAN ZGONC, ALPSKI KVINTET, VESELI GORENJCI, TANJA ŽAGAR in SPEV, PIHALNI ORKESTER MOK, PRIFARSKI MUZIKANT JE, ■ Folklorna sku|rfna ISKRAEMECO 18. DECEMBE Z099 Ob ZOh M Btotehitiiki cetit«r NaklOi Strahini 99 M SMé Krmu # J Zanimivo vprašanje kmet lahko "Delavci po propadu podjetja pridobijo status brezposelnega. Kaj pa kmet?! Kmet lahko le bankrotira," je na srečanju predsednikov in direktorjev gorenjskih kmetijskih zadrug ugotavljal Dušan Pintar, zadružni koordinator za Gorenjsko, in ob tem poudaril, da je finančni položaj v prireji mleka ir^ mesa ze o slab. Cv eto ZaPLOTN i k Crngrob - Kot je povedal Ma-rijan Roblek» direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj m zadružnega podjetja za prodajo mhka Mlekop, se je odkupna cena mleka v zadnjih mesecih malenkostno zvišala. Novembra bo povprečna cena mleka, prodanega prek Mle- kopa v Italiio in v Ljubljanske mlekarne, za kmeta znašala 26 centov. "Kmetje bi ob ceniod28do5ocer.tovzali- Dušan Pintar / Foie: ter precej lažje dihali, vendar se bojim, da taksne cene še ne bo tako kmalu. Italijanske mlekarne resda plačujejo mJeko tudi po 29 oz. 30 centov, a je cd tega tieba odšteti še tri do štiri cente prevoznili stroškov/ je dejal Robiek in dodal, da tudi v prvih dveh mesecih prihodnje^ leta ne pričakujejo kakšnega večjega zvišanja cene. Nasprotno • lahko se zgodi, da bodo na ceno vplivale precejšnje zaloge mlečnih izdelkov na evropskem 02. svetovnem trgu. Marijan Robiek / fo^x c^^zd Kavčič Mitja Vodnjov 1 foio: ctmá Ka«íí£ Najhujši časi šele pridejo janko Colorej / rote Cjotné k4v< Anton Kokelj / roio cor^sd Aleš Dolenc 1 ^010: corazd knu Predsednik cerkljanske za- mleka nizka, pa se mi zdi zveze Peter Vrisk, so upanje grama mesa tudi nekaj cen-druge Janko Golorej je dejal,' zelo pomembno, da ga go- predvsem potrošniki, ki tov za promocijo domače da imajo kmetje, ki se ukvar- renjske zadruge za zdaj bodo v trgovinah zahtevali hrane. In kakšne so tržne razme- jajo s prirejo míeka, zdaj Se kmetom še redno plačuje- domače, slovensko mleko, nekaj zaloge, a ko bo ta pošla, jo," je dejal Pintar in opozo- meso, mlečne in mesne iz- re na področju odkupa lesa? bodo nastopili hudi časi, zla» ril, da je v "verigi" od kmeta delke, pri tem pa problem Jernej Nastran, vodja odku- sti za tiste s posojili. Finanč- do potrošnika nekaj narobe. na pomoč v višini približno "V trgovini morajo biti veliki ni v denarnici, ampak v glavi. Medtem ko so nekatere pa lesa v Kmetijsko gozdarski zadrugi Skofia Loka, je dvajset evrov na kravo je le dobički. Samo poglejte, koli- tuje mlekarne pri promociji povedal, da bodo letos odku-pesek v oči. "Nekateri kmetje ko gradijo, za nameček še na izdelkov zelo prodorne, si pili celo nekoliko več lesa načrtujejo celo nove hleve, najboljši kmetijski zemlji! slovenske medsebC% KROMIU Gorenjski Glas Zs Mthrtiú/m Jddi za jesenske dni 105 KUHARSKI RECEPTI Janez Štrukil) / » BC I Komarčkova juha Sestainn^: 25 dag komarčka, maslo ali marmonna po potrebi. 12 dag čebule, sol, poper, nekaj strokov česna. 20 das krom- ^ , . pL. sladlM smrtam. po oku- Ze'^njavna terma mo in pretlačimo 5 paličnim milimetrov debele rezine in margarine, sol, poper, 12 dag sekljanim peteršUjem. Poleg mešalnikom. Juhi primeša- jih blanširamo v slari vodi. razkoščičenih oiiv, j stroki čes- ponudimo narastek iz bučk mo tik pred serviranjem še žlico ali dve sladke smetane. Model obložimo z osušenimi bučkami, dno pa premažemo s sesekljanim česnom, sesekljano baziliko in pehtranom, na, }2 dagpdatov, 1 dl rdečega vina, sladka sfnetana, rožmarin in sesekljan peteršilj in blitve. Sestavine: 25 dag blitve, 20 dag bučk, 4 jajca, 22 dag moke. Priprava: V ponvi segreje- sol, poper začinjeno mo maslo aJi margarino» v Priprava: Blitvo skuhamo su, sesekljan peteršilj Priprava: Koraarček operemo, očistimo in ga zrežemo na malp VnrVf» Ma maí^ohi Sestavine: 21 dag sveže zele- skuto in s stopli eno želatino, njej zlato rumeno popečemo in jo ohladimo, da ostane )ie paprike, 11 dag rdeče papri- Nanjo položimo zeleno pap ke, 10 dag paradižnika, 14 dag ko, skitto svežih zelenih bučk, 45 dag ohladimo papriko prepražimo pretlačene skute, česen, sesek- dekorativno naložimo pomokane ribje fileje in jih lepe zelene barve, bučke obadamo v drugo posodo. Na isti rimo v slanem kropu, nato maščobi prepražimo še nare- jih poljubno narežemo. Po- zane in ra^oščičene oiive, sebej zmešamo nimenjake, dodamo komar- Ijana bazilika, j g želatine v H- večji krožnik, obložimo z lepo sesekljan česen in narezane dodamo začimbe in moko, ček, osolimo, popopramo in ^IH, malo olivnega olja, balza- Teà kvi cam i podušimo mični tis po okusu, sol, poper preliji Priprava: Paprike operemo lahko pelate, vejico svežega peterši- previdno primešamo še trd omako, Ija in rožmarina ter vse sku- sneg beljakov. V pomaščen X dodamo scsek- vse skupaj zalije- in jih na štedilnikovi plošči mo z vodo. Dodamo tanke tističc narezan l\iha nai počasi vre vsaj opečemo, nato jih olupimo. Rj^jj fii^ ^ narastkom Paradižnik olupimo in mu odstranimo semena. Bučke paj na hitro prepražimo. Za- pekač položimo plast testa, lijemo z belim vinom in ku- plast blitve in plast bučk. hamo. da vino izhlapi. Doda- Nato vse skupaj pokrijemo 2 mo še sladko smetano, vsta- drugim delom testa. V pečici Sestavine: 8 brancinovih ji- vimo fileje in jih nekoJiko po- pečemo približno 20 minut minut Po potrebi jo še začini- narežemo po dolžini na nekaj l^ev (12 dag). 1 žlica masla ali kuhamo. Potiesemo še s se- pri 180 stopinjali Celziia. f 1 I 20 KAŽIPOT škof)a Loka Dobrodelna prireditev in koncert v jedilnici škofjeloške gimnazije je društvo Caudeamus sinoči organiziralo dobrodelno prireditev Dijak dijaku. Nemški večer so pripravili dijaki tretjih letnikov pod vodstvom mentorice Barbare Corjanc, po predstavi pa so navzoče pogostili z doma pripravljenimi dobrotami. Akcijo so gmotno podprla nekatera podjetja, profesorji in dijaki. V soboto, 12. decembra, pa bo mešani pevski zbor Gimnazije Škofja Loka pod vodstvom zborovodkinje Ane Prevc Megušar nastopil na božićno-novoletnem koncertu 2 naslovom Pesem mladih • darilo za praznik. Letos so v goste povabili tudi učence za violončelo Glasbene šole Škofja Loka, dijakinja Katja Kožuh pa bo prebrala nekaj svojih pesmi. Koncert bo jutri ob 19. uri v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki, D. Ž. Medvode Dobrodelna drdžba slik v soboto, 12. decembra, se bo ob 20. uri v kiubu Jedro v Medvodah začela dobrodelna dražba umetniških siik Ars Humana 09 • Plemenita dejanja odpirajo vrata. Gre za eno uspešnejših avkcij likovnih del v Sloveniji, ki poteka petič, njen organizator pa je Likovna produkcija PenzI Mladinskega centra Medvode. Ves izkupiček dražbe bodo namenili najbolj ogroženim otrokom oziroma njihovim zakonitim zastopnikom. Izklicna cena slik bo deset evrov, dražbo pa bosta vodila laka Mihelič in janež Kocman. M. B. Sora Koncert mešanega pevskega zbora Mešani pevski zbor Kulturno umetniškega društva Oton Župančič Sora, katerega zborovodja je Urban Tozon, vabi na koncert z naslovom Plavaj, plavaj barčica. Začel se bo danes. ti. decembra, ob 19. uri v Domu krajanov v Sori. Gost večera bo vokalna skupina Iris \z Izlak. M. B. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 2i «>JTO ^řmjmvpotPle!iHoCM/Xii Utm »U ntiioci ru Bhw^iwii (^vi* TU«nKiQ2 T« polti • 00 MAdWi^ j m ^(irVd Qo 1100 m«'Cřni >r. (nnuijb t ndir^tr Umino vODtf'U JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, lANCOVO 9t,4240 RADOVUlCA, mr04 53 1s249, faxrcwsbťmp^o MADÎAASKITOPUCE: 17.12-20.12; UUTOMER-BOŽIĆNI PROGRAM: 23.12-26.12;ŽJVEJASUCEVRA2KRIÍJU:26.112.1.2010;TBSTja Î.2010 Obvestila o dogodkih ob)avl)amo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Spominska slovesnost na Goreljku Radovljica • Območno združenje ZB za vrednote NOB Radovljica organizira jutri» v soboto» 12. decembra, ob n. ur spominsko slovesnost ob 66»letnici boja III. bataljona Prešernove brigade. Slovesnost bo na mestu boja • prj spomeniku na Goreljku v bližini hotela na Pokljuki. GORENJSKI GlAS petek, 11. decembra 2009 V Creinativi Kranj • V Creinativi danes, v petek, 11. decembra, ob 20. uri lahko prisluhnete Petkovemu R'N'R-ju, butiku Elektrika, jutri, v soboto, 12. decembra, pa ob 20.30 Penisovemu mono-liogu Jerneja Kuntnerja. Po stezah partizanske Jelovice VInharje - Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Poljane in Organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice prirejata v spomin na Poljansko vstajo v letu 1941 srečanje pri Brdarju na turistični kmetiji Pri Ljubici v Vinharjah in sicer v soboto, 19. decembra, ob 12. uri. Pohod 2 baklami v Preddvoru Preddvor • Turistično društvo Preddvor v sodelovanju z Občino Preddvor organizira danes, v petek, n. decembra, prvi zimski pohod z bakiami. Pohod se bo začet ob 17. uri pri poslovalnici TD Preddvor, kjer bodo pohodnikom razdelili bakle. Prednovoletno srečanje Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in članice na prednovoletno srečanje, ki bo 19. decembra 2 začetkom ob 15. uri v dvorani Kulturnega doma v Preddvoru. Prijave in vplačila sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v ponedeljek, 14. decembra, od lo. do n. ure. Čakanje na včeraj Kranj - Lite ramo-recitacij ska skupina iz Društva upokojencev Kranj vabi na bralno uprizoritev satirične komedije Zdravka Kaltnekarja Čakanje na včeraj, ki bo v petek, iS. decembra, ob 17. uri v dvoranici na sedežu društva na Tomšičevi 4. Večer domače glasbe Sveti Duh-Jutri se bo ob 20. uri v Kulturnem domu pri Svetem Duhu začel Večer domače glasbe z ansamblom Bitenc in Sta-netom Vidmarjem. Vstopnico si zagotovite po tel.: 513 75 62 ali uro pred začetkom koncerta v Kulturnem domu. IZLETI Na Hleviško planino Tržič-Mladinski odsek Planinskega društva Tržič v sodelovanju z Mladinskim odsekom PD Idrija vabi v soboto, 19. decembra, na Hleviško planino (8i3 m) nad Idrijo. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8- uri izpred OŠ Tržič. Prijave in informacije do srede, 16. decembra, po tel. 5971536, oziroma pri mentorjih na šolah. V neznano Šenčur • Pohodniška sekcija Društva upokojencev Šenčur vabi člane v sredo, 16. decembra, na pohod v neznano, Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 8. uri iz Šenčurja. Skupne hoje bo 3 ure. Informacije tel. št, 25 31 591. Na Lubnik Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v soboto, t2. decembra, na planinski izlet na najvzhodnejši razglednik Škofjeloškega pogorja - Lubnik. Prijave in dodatne informacije: e«mail bukovsek@gmail.com ali SMS po tel. 031/643 467; pisarna društva na Laborah ob sredah od 17. do 18. ure. Prednovoletni sprehod Kranj • Planinci in pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek» 17. decembra, na prednovoletni sprehod po gozdnih poteh Bleda. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 14. decembra. PREDAVANJA O depresiji Kokrica-Turistično društvo Kokrica vabi na predavanje o depresiji v torek, 15. decembra, ob 19. uri v prostorih društva. Predaval bo dr. Rojšek iz ZD Kranj. Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, v soboto, 12. decembra, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo Astrologija v luči znanosti. KONCERTI Dobrodelni koncert Tržič • Zaposleni na Centru za socialno de(o Tržič v sodelovanju z Občino Tržič in Lions klubom Tržič pripravljajo v petek, i8. decembra, ob 19. uri v Kulturnem centru Tržič Dobrodelni koncert s priznanimi glasbeniki, izkupiček katerega bo namenjen otrokom, ki so prikrajšani za občutke topline doma. Begunje • V nedeljo, 13. decembra, ob iS. uri bo v Avseniko-vi dvorani v Begunjah 6. narodnozabavni dobrodelni božični koncert Zvezde na nebu žare. Božično-novo letni koncerti Škoija Loka - Mestni pihalni orkester Škofja Loka bo imel letos božično novoletne koncerte dne: 12. decembra ob ig. uri v Gorenji vasi v Domu občine Gorenja vas - Poljane ter 25., 26. in 27. decembra ob 19.30 na Loškem odru. Štrene v i jemo Slovenski javornik • Folklorna skupina Triglav skupaj z gosti iz Artič vabi na koncert Štrene vijemo, ki bo v soboto, 12. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu julke in Albina Pi-bernik na Slovenskem Javorniku. Ob 15-letnici žiri • Pevci Mešanega pevskega zbora Srebrni (g)lâs Društva upokojencev Žiri vabijo na koncert ob 75-letn(c/ delovanja zbora, ki bo jutri, v soboto, 12. decembra, ob i8. uri v dvora-ni DPD Svoboda Žiri. Nastopil bodo tudi pevci Mladinskega pevskega zbora Osnovne Šole Žiri. PREDSTAVE Vražja vdova Brezje - Čiani dramske sekcije pri DU Sovodenj bodo jutri, v soboto, 12. decembra, ob 19. uri predstavili komedijo Vražja vdova v domu krajanov na Brezjah. Karta za Ameriko Preddvor • Danes, v petek, 11. decembra, ob 19. uri bo Otroška igralska skupina KUD Matije Valjavca Preddvor v kulturnem domu zaigrala enodejanko Karta za Ameriko. Oprostite, napačna soba Bohinjska Bela - Gledališče Belansko^ ki deluje v okviru Kui* turnega društva Bohinjska Bela, bo danes, v petek, n. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Bohinjski Beli uprizorilo gledališko predstavo Oprostite, napačna soba. I r Veliki konccrl diilmjtiibke>ui romdnliLj F I / I.' \ DRAGOJ EVIĆ ' DUPINI GOSTJF.; KLAPA MALI GKAU VODU N*. IN \ JOW>KA\4P»KODk«Cl i VA SVI tU "t^Holídayonlce ^•Hlr)st^v^J\ Čarobno otroSko pravuico ^^a itou . v ciežeLi šf^đtov HAIA TIVOLI 30. JANUAR v i i Î PoHiti^^agoiovite si svoj sede:^ KRANJ I DVORANA ZLATO POUE SOBOTA I 19. DECEMBER axw ] nh ?oh Prcdpioddjû vstopnic. kranj: tufističncio^e^nctjo KompdS.Big Bang, tur. ogcncijo Odisej big bang. perrol servisi. kompas, www.eventim.sl info: 0M20 5000 y im: « Pred prodaja vstopnic:'' BiGBANG PH-ROLI KOMPAS WWW.EVENTIM.SI WWV.VSIOPMCtCOM)rtWVB>Kfin m WVVW MOIAV^TOPNKACOM | tkfO-.OÏ 4» »00 à I t 4 GORENJSKI GLAS petek, 11. decembra 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-gias.ji 21 4 .f OSMRTNICA Odšla nđŠa drâgâ mami. babí in prababí Valerija Zalokar rojena Cucek Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, u, decembra 2009, ob 14- uri na Bledu, Maruša in SiJva z družinama Bled. 10. decembra 2009 Odbo)kA'Tekma tftina|5teca ksocai. državne odbo)karsk£ lice V nedeljo, 13. decembra 2C>09, bo v 5D Marofv Novem mestu ob 17. uri tekma trinajstega kroga odbo> jkafskega drtavnega prvenstva moških. Odbojkarji Astec Triglava se bodo pomerili 2 ekipo Krke Na tekmo vabimo Čim več navijačev In ljubiteljev odbojke. asicc lounnfti HtBB MERKUR I « ■ řfoth J 1. B rokometna liga za ženske RK NAKLO MERKUR: RK ŠEMPETER VRTOJĐA SOBOTA 12. 12. 2009, ob 18.00 uri ŠPORTfsiA DVORANA V STRAHINJU VABUENI • VSTOP PROS ABANKA U Mereaior CiorenÎ! PETKOVA PRlREDfTEV Go$tuje Lidija O&br Muca Copatarica na obisku PeteK. 11. d«cémbra 2009, ot 17.30 url v Krice Kfdce. Glavni t/o 22 SOBOTNA MATINEJA Gofitujd! Lutkovno glodaiiSie J. Pençov PETER KLEPEC Sobota. 12. decembra 2009, ob 10. un v Pfeéornotf^m oiedališču • I Itl^ I KAO«] Gorenjski Gtâs lactit i tvdm ik J t J Predstavitev nove zgoščenke Ljuba si, pomlad zelena 0 J/ ■ . ^ »i f y ^ i - RD MERKUR RK KRŠKO Športna dvorana Poden MERKUR SOBOTA, 12.12.2009, ob 20. uri Pltw^^ POBUDIM iHC^MtOAA LOTO Rezultati 98. kroga • 9. decembra 2009 2,1, 9.13. i5r 30; 32 in 20 Lotko: 309807 Loto PLUS: 2,15,20,21,22,31,39 in 28 Pfedvideni sklad 99. kroga za Sedmico: 300.000 EUR Predvideni sklad 99. kroga za Lotka: 205.000 EUR Garantirani sklad 99. kroga za PLUS: 20.000 EUR Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu, v petek, 27. novembra 2009, je bilo podjetje Polta Slovenije. Praktične nagrade prejmejo: Nadja Jevnlkar, Visoko: Urška Herak> Tržič; Franc ŽepiČ, Kranj; )ože Šolar, Skofja Loka: Mateja Dobnlkar, Cerklje, čestitamo. domplan Oe>n»Un ei«<*»>*ev» 1 400 Knn) TOA/?OCE 700, F (KiH cenah: • geodetski mtm • uredittv mejo (dela rneje] . izravnava meje . pârce'ad;e (delitev, zdnižitev) označitev meje v naravi çvîderVirarije jemljISda pod stavbo sprememba bonitete zemljišča vpis stavbe in dela stavb«? v kataster stavb zakolifbe objektov, komunalnih vodov, cest komasacije stavbnih zemljil^ Pokličite nas nd telefon 031/693-484311 se oglas tte na sede- ž u podjetja! stanovaní e prod/u^o Krant, ^i)evo naselje, dvosobno v III. nadstr. iimere 641S2 rra, I, i^. 1968, kopalnica v celoti obnovljena, ostaJo potrebno obnove, cena 106,000,00 EUR. Kranj, Pfanina II, garsonjera v If. r>ad-str Izmere ^1.90 mi. I, izgr. 1976, bal-kona ri dv^b, vpisana v ZK. cena 42 000,00 Et.^R. Kranj, Zlato polje, trisobno v I nadstr. v izmeri 79 mz, l.izgr. Prenovlje* no 1.2004 • okna, kopalnica, trak), CK oa plin. dve kleti, vselitev po dogovoru. ceni 107.000,00 EUR. Preddvor, enosobr^o v marsardi iz- mere 4^.00 mz, v hiSi so samo Stirl stanovanja, 1. izgr. 1960, stanovanje iz-delano 1. 1991, CK. cena 79.500,00 EUR. STANOVANJE OOOAMO V NAJEM Krar^, Dnjiovka, m anj!la Msoko pritiična hi§a tiorisa 30 mz na parceli veiikosti 500 m2.1.1951, v ceha prenovlje- na m opremljena I, Z009, v pririi^u-kuhinja. jedilnica z dnwrvo sobo, WC, v nadstr. • $pa!nica, pomožni prostor in kopalnica. CK. največ za dve osebi vse- ijivo takoj, cena 630,00 EUR/me$e6v) * stroiki + 2) varsiina. HI$E • PRODAMO Knn\y staro mestno jedro, enonad- stropna s izo mz stanovanjske povrii-ne na parceli velikosti 262 mz. I, izgr. 1935. prenovirena 1,2002 • okna. vse in- staladje. kopalnica. CK na olje, dvorišče, kjer |e mràno parkiranje za dva avt^ mobifa. terasa s 115 mz vna. cena 208.oco.oo EUR. Trstanik, na izicdno lep< sončnf lokaciji. medetaSna S300 mz uporabne stanov. povrtine na parceli velikosti T144 rru. I, Izgr. 1999. ctna 4^^000.00 EUR. v katero |e vključena rudi vsa oprema izd^ lana po men Cofcnjska, Cegelmca pn NaUem, viso-koprttiična. tlonsa 8,sx8m2 na parceli velikosti 539 Tiz. ř. izgr. 1939, delno ob- novljena). 1994 »okna. streha, kopalnica, WC garaža, vsi prikljuâd. CK na olje. ZK urejena, cena 140 ooo»oo EUR, POSLOVNI PROSTOR ' PRODAMO Triič, v centFj mesta na glavni ulid. piv ti v izmen3C> mz. I. izgr. 1900, Že de^ no prenovljen, primeren za neživilsko trgovino, cera 47.000,00 EUR. VII^ND'PFODMtô Trsteflik • Orie»&dan, visokopriliični, tkm- sa46 mzna p&rcelt velikosti 478 mz, lepa sončna lokacia. garala, dostop tiakovan, ob vikendu tudi manjia brunarica, l.izgr. 1997, cena 240.000.00 EUR. PARCEIA. PRODAMO Kranj, prcrti Naklemu, v Industrijski coni v izmeri ^957 mz za proizvodnjo, skla* dlšda, parkinSČe, cena 144 EUR/mz in Se pnU. 18 EUR/mz za komunalni pri- spei/ek. HISA KULTURE GC /uan Vasle se je rodil v Buenos Airesu v Argentini in slovenska pesem ga spremljale od otroštva: stariemje blažila dom'otožje, otrokom pa krepiia ljubezen do slovenstva, Soial seje v znamen item Teatru Cotôn. od leta 1990 je i|an solističnega ansambla ljubljanske Opere SNG, k)erje pel že vrsto pom emb n ih basovsk i h vlog. Juan Va'sle se rad vrada k slovenskim narodnim pesmim, saj je pre^lča nfda^s o zelo pomemben def si ove nsi do 14. ure, sobote, nedelje In prazriki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA i»AODAII ENOSOBNO Stanovanje v Lescah, letnik 1900, 3d m2. vpisano v ZK, delrw opremljsno. 69.000, V 0^/512-626 oocpAta FESST» d. a a, nepremičnins^ družba. Koroika c 2, Kran;. Tetefbn: 236 7? 73 Fax: 236 73 70 £.po$ta: infb(^fKSt.sí Internet: WVAV.feSSLSi TRISOBNO stanovanje. Kranj, Planina I, 87,44 m2. adap. 04. ZK, T2. cena 00 dOQ,. v 041/4efr€83 9oor4io KUPIM STANOVANJE v Kranju aJi oKoftci. sem resen kupec. 9 041/72&-22& qoo74m ODDAM ENO- in dvosoOro stanovanje v Ljub- nem. samsi^i osebi, najem 300 eur 2 vsemi stroški, predplačilo. 9 ◦40/38d-51â «OOM2I gekko projekt nepremičnine frltc/7^4000 Kranj lnfo-r>ep|í9«f(W>pfOidt(j> www.gckkoproteiCa 04 2341 999 031 67 40 33 ŠKOFJA LOKA okolica oddam, 50 m2. primemo sa $ianot«nie ali sMacftSče. 9 031/206-064 0007UÛ DV0S06N0 stanovanje pn Vodovodnem ^olpu v Kranju. oprem1)0no, tr 040/754-749_wowr? DVOSOBNO Stanovanje v Kranju. O 051/360-531 9007512 DVOSOBNO slarvovanja s kabir^elorri. 77 m2 In garažo na Planini 2 v Kranju. TT 051/611-000 HISE PRODAM OVOSTANOVANJSKO hišo z vrtom, v Kranju, cena po 3ogovon>, « 04/23-25-059 PODNART. rxivograckija, 3, pgí, P+M, 112 m2. parcela 661 m2. cena 159.000.00 eur, W 041/744-709 mjÁii ODDAM SAMOSTOJNO stonovanisko rtiio, na odibćni lokadji v ^r^ćuriu, 2a već let, tr 051/326-136 9cor*o- POSLOVNI PROSTORI 00 DAM PISARNO. 30 m2. na Planini 3, za 150 eut t stroški, «041/633-t95 ALI PRODAM poBlc^ni pft^r v cerv trv Krania. tr 051/470-839 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS raûljenih voiil, gotcwinako plačilo. Avto Kran). d. o- o,, Krani. Savska 34, Kranj, tr 04/20-n-4l3, 041/707-145, 031/ 231 -358 «072*? ODKUP, PROOAJA. PRgPIS rabljenih V02II. gotovinski odkup, prodaja na obroke, MEPA>, d. o. o., Planina 6, , tr 041/773-772, 040/773- CrTR0£NC3SXRûCKl.4.16V.90KM. Ietni lakoj, tr 041/665-360 STAVBNO POHIŠTVO PRODAM GARAŽNA vrata Jelovica. Idpo 0Y\r9-njena 2000 x 220Û za 30 eur, « 04/51-46-061 eccr4S0 NOTRANJA,vratna krila, 7 kosov, turnir koto, svetle barve in balkoni vrata 100 X 220, tr 031 /372-504 OKNO 100 X 140 m notranja vrala, šh nne 80cm, 031/375-250 mïT^ OKNA. 9 kom in balkonska vraia z ža-Fuzljami, lesena, lepo ohranjena, tr 031/727-035 «074» VHODNA vrata, nova, 25 % ceneje s podbojem, stilno oblikovana, tr 041/271-953 acir>7*ir VHODNA vrsS, no«, ďrfekcMi, 250 wr, 04/&&e7-€83. 040/304-076 I MALI OGLASI. ZAHVALE SUHA bukova drva. 055, 04/51.8ft- ORVA-rneâsna: ^ber, fsser. ht99. TOžnost raseza ir deda«. csna40 EUfl, « 070/32W33 «om» DRVA bukova, delno suha, cene EUR, mc2oa razrez in dostava. V 040/33S-719_ DRVA. suha, rnetrgka Dukova drvĐ, V 031 /688-234 »»'tfs 160 eur. FW- WWtt*«. 9031/811-931 STANOVANJSKA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI pODAnm TUtMOAKUMULACUSKO pe6 na toiSÉ' 3.&KW.«04/23<}1-€40 GLASBILA PftOOAM AU ZAMENJAM b» tíy Jamâhd W7 gm awncKS. V 041 /885-085 KCf^ HARMONIKO 04/51-5 6-590 r CFB. » PIAN1N0 iHka. cm d Oarve. zelo ugodno. 9 041/282'149 «oo/o? UQODNÛ prodafn ndrmorsko. B^As novo. v račun varnem fudi VJOUNO. Gevv« r/2vkompleru.œna 200 eur. » 041/75&-972 «ot-'s ŠPORT, REKREACIJA PRO My MOâKÛ âptrtio kob, Ano^,cenai5 8IUARD. no^. 031/206-724 90V»»M UMETNINE, NAKIT PROMy DVA G08EUNA. zelo ugodno. « 041/352-648 mte4 OBLAČILA IN OHJTEV PRODAM ^IJČAfSKF. č^ ac0V. ^ 38 ne eno sezeno. 9 041/945>7&5 OTROŠKA OPREMA PRODAy OTROŠKO sobo. lepo ohranjeno, i>9odfK>. v beto IjIa bSiV, 9 031 /307> 045 OTROâKO pr« za na Kolo. cvDeino tuizsdMC^.0041/356-128 ecc.n» MEDICINSKI PRIPOMOČKI okulisticni preçiedi za oćaia m kO'itaktne leće. popusti za upokcten-00 In študente. Optika Aleksandra, Olanoia Kran), O. 1. ^naja 77, O 04/23-50-123 . «on40 ŽIVALI IN RASTLINE PODARI y OVA PRIDNA Kužka z^a prinašaTcd, dar? d iBúnov. 9 03l /302-411 POLL^O p&ćko< ćmo, NVfuMlako rrvarârkr, tma v6tav<)en ćb in jO osoljena. « 04/5'-44-0l1,04Í/643-345 VINO «cvvček,integriranaprBdclava.v rlnfuzi ali ustekleničen, z vso doku- mentacíjo^ večja koUâna - dostava r\a dom, tt 031/20^74 ecwi«/ MLADEmuck«. 041/672-096 eeoMoe VZREJNE ŽIVALI POSLOVNI STIKI PRODAy KUHINJSKA posoda. 16 delna, nera^ ča 18.10, cKolno dno. ookwke « lem» melh. tf 04/25-3^-057 ooar»?? POMIVALNI stroj Bâuknecht, uporaben, v dobrem stenju, ft 04/25-31- 7 59 fl00rodne ir^stalacije. loolotne črpalke. Temicvistei Tomai česniK. & p., Kmfca - 11, Zfl Gone, C 041/893-662 wím PRODAH GOTOVINSKI KREDIT J DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ĆAS. TER UPOKO]ENCE. do 30 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krc- dtti m osnovi vozita in feasingl. Možnost odplačila ns položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO» Kukovec Robert $,p,, Mlinska 22,2000 Maribor, 02/2$2-4£-26r 04I /T^O-S^ FESSTd.0.0» Koroška c. 2, Kfdni Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti 04/23&-73-75 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI ĆELNI nakladalnik za (rakK>r IMT, 9 031/590-949 ROTACUSKO tosirico SiP 135, po zob ugc>Yi ceni In fraôi otrača^ rnaraicri ZB ko»Hico esc, t» sirrboiířnj ceni, tř 04/57-^3-446,051/834-106 aov4« SEKULAR za žagania drva. 9 04/20- 46-578,031/612-210 nor^n TRAKTOR IV 420, Jot B4, relo onr^ nien kct nov. reg. do julij 2010., cena l.ddOeur, 9 031/283-066 TRAČNO zago 2a raz az hlodovine in dvobraidni obračalni piu^ Ijndsberg. U41 VITLO Tdifun. 4 tone. 172 03t/35V KUPIM FREZA 2a zemlfo, Tomo VInkovič a Pasquali, príMop na 4 vliake, ^hko lud vokvar.tř 041/677-605 TRAKTOR UrruiS ali ir,n 533 ah 53Ç, n 031/868^34 ooo7«oa VRTAVKASTO brano, iahko novejše, 9 031/604-916 W*» PRIDELKI_ PRODAM CEtE orehe po 2.50 eur/kg. rumens kolerabo In suhe ;abdrćn6 krt\i|e. tr 04/S9-00-690 «uort« CELE 3*M JABOLKA in HRUSkE od visoko debelim h dreves. u9Ddno, Kmetija PRINC, Hudo 1. (Pn Kovoni;), Tržič, « 041 /747-623 JEDILNI Krompir, bel in rdeči, neksj sto kilWâJnov, Lunđ€' Franc, Korilno 57. Bled. 9 04/57-43497 kraski teran, teranov likef tn Kraški bnn^vec, center krasa, odične kvalita hrffi ovnj.^ koTirinA. iigoó- ne«rie.904l/6t4-862 900/0t? kraski teran. cen& 2 eur in mešano be^ovino, eena i eur, 9 03î/7d&- ooa KRAVEpogtirt,903V6aS^)0 oapw KRMNI krompir, 9Û3'/734-37790OT4a KRMNI, neprebran In joddni krompir, 9 041/293-915 KROMPIR. m m krmni. 9 031/ KVALIT6TSN cabenitit ^uvi^iioii, ugodno, možrta dostav v>ečjlh kolićiti, 9 031/206-724 9C073Î OREHOVA ředíca, 9 031/7^1-420 eOO'439 ROEĆIkrompirOezirežaoEimnico. 30 kg • 5 sur, Preddrtx, 9 041 /203-627 9007437 SENO. balirano v kockah z dostavo. 9 031/276-930 m**? SENO in olavo, kvaltetno v kockah, Uubno 145, 9 031/30^747 mc*:« SILAŽNE bale. cena 25 eur/kom. 9 070/713-861 VJNO evi^ek, kvaitelen. moâta dostava, 9 04I/&3am za btkca. Ter prodam prašiča lezKega 150 kg, don-aca krma, 9 04/25-71-084 (ioo74«3 TELIČKO simentalko, staro 3 meso* ce, 9031/271-598 VEČ Č6 bikcev, starih teden dni, 9 ZREBICO, Staro 7 mesecev, 9 04/25-72-233 W4i3 KUPI U BIKCA simentalca, 051 /39''-253 14 dni, 9 OGCJfllI BIKCC in (elićKo od enega tedno do 250 let kravo Hi telico, 9 051 /372-468 «o>4«T OSTALO PRODAM SAM0RE2NIC0 U^, 9 04/25-31- 170 VEČ MLADIH krav z vi&oho mlečnost- |o m iedifni krom^r disare. 9 04/23- 11-608 mo7594 KUPIM HRASTOVE iâ KiAfeutdv« Kpte 22 o^adr- tev pašnka, 9 04/25-91 -449 «aa^r MESARSKO mizo - etol za praiiča, malo rabljen, 9 031/521-307 S0074S4 POSLOVODJO in MESARJA (m/ž) zaposiimo v frsnSizni prodajalni TuS • supermarket Kamnik. Pričakujemo zar>es(tve os^. predane deTu, z izkuSnjamt na podobnih deJovnih mestih. Nudimo urejene deíovno okolje, možnost zaposlitve za nedoločen čas, konkurenčno plaa'o m dodatno pokojninsko zava rova nje. Dosegljivi smo r>d telefonski številki 041/611 431. e-po^tnem na slovu: info@ politex^l m naslov: PQlitex,d.o.o.Cestdbo}cev h 123$ Radomlje. ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM ZA NEDOLOČEN Ô3SZ2pos£ino zastcv nika za teraisko prodaio artMov za voro* vanje zdr^ira. Ogtejte s) vawv ankopa.^, Siikopa, d o o . ZrtMiica 37, Žirovnica, 90417793567 «073S3 IZDELAVA PODSTREŠIJ, Knauf vadila. Vefu>.stresna cňvit. leseni nadstreški, Klemene DragomiT R, p., Vftkio 18, Šenčur. 9 041/771-637 eoo^ji PLATINUM POSREDOVALNICA, spoznavanje za ženske 19 EUR, za moška 50 EUR, za mlajše dame zastonj. 9 031/636-378 âccr30; 080 25 20 www.paltinumprevozi.com ŽENSKE starosti, z vseti oatov drlave in zar^istva, l^io zvesta sopotnike tralf« razm^, 9 031/836- 37Ô RAZNO ZAPOSLIMO pfogramerla na CNC Stružnih st-ojih, zaželena so izkušnje, FIM KOVINiOSTRUGARSTVO Franci Mežnar. s p.. Crtana Loko 21, Tržič. 9 041/673-954 08ŽA00VANJE in podiranje ležja do-aiopnih dreves 1er posek in spravilo lesa, Alloša Svab s.p., Spojnje Vetmo 9. Krite, 9051/225-590 PRODAM láČSM tŠĆEM DEIO. poučuiem {V Kranlu). 9 0590/10607,041/682-248 9ca74&i l§ĆEM DELO. obća&no var$tvo otrok na vašem domu. Se ]rm popolnoma po- svetim. 9 031/725-631, ki^nla «oon?i PRODAJAMO roćno izde^ domate pi-šKsIe e pirne, ajdne, ižcne tr scinemoke brs AC, PTK gkdena. dostava na dom, Caterng Budsa, HamdiM Misferouc. p , Škoííelo^ 20. Krani, 9 031 /826-930 I&ĆEM DUO ROLO< išće dek) ni obieinicah, zat^avah, porokah z domačo in zaba^ no glasbo, 9 041/224-907 ooom»« ISĆEM DELO, čišćenje stanavaniskih tuš, Kranj t> okolica, 9037227-726 B03;4«S POTREBUJEM POMOĆ na domu. s 14. 1. 2010 , neKajkrat na mesec Samo 90- ^ s Planine, 9 040/245^ «»/5^3 DVOKRILNA lesena garažna sraia 195x215 in zimske çume z pldisči l6Sx70x13-fîCâa. 9040/893^91 SCU7*«7 PEĆ za centralno ogrevanja in alektrld-m štedilnik Zânussi, 3 plin in 1 eiektrv ka.9 04/2503-l26 0cc7&» SEOE2NO oarniluni 250 x 170 cm m agregat Hondo moć 1,5 KW, 9 SNEŽNO ^re20, 53 cm, enkrat rabljeno, v garanciji, 20 % cenéje, 9 041/27^485 STORITVE (ZOBRAZEVANJE « NUDIM IN^RUIRAM matemaiiKo m fizlKo, Marko Kosali. pKň.. s. p., Sercerjeva (iica 4, Radovljica. 9 041/910-Û4S sccjsi SUHE emrakcMe plohe, deb, 5cm in )edi- n krcrrvr. 9 01 /63-24066 MUDIM ASTERIK5SENĆ&A KoznBn t^lef,S p.. Seméno 7. mB. W. 59^5-170, 041 /733-709: zaluz^. cofcf, tdeto. taned-ne cfee zavese, kcrremic. maf^ ze. vww/asterto not 0007771 ZASEBNI STIKI 39-LETNI moški léóem daKte za resno zvezo, 9 041 /281-343 900;044 44-LETNI c^Qte^or tresne v«gote 173. simpatičen, t^lsu Medvod ^ samsko žensko, ki pogreša intvma sredanla m občasno druženie, oglasi se na, 9 041/892-135. Rotiert TELEVIZOR Panasonic, ekran 37. avto venge in dve beli dolgi poročni ObJeki, ét. 42In 44, 9 04/20-2&^e 900r4di TCRMOAKUMULAC USKA pcó A£6. 2,5 KW. pregledana in zamrzovalno omaro Candy. 300 I, zelo iQOdno, 9 Mtmri VLOŽENE iurćke po 04l/r07.2ô0 i ceni, 9 flOÛ/M« vrata \i dvope nerjaveče tzo lirane. ve1.80 X 190 in 9 04/20-42-397 uro, VXP*99 Ugasnite je luč Uvijcf^a • • priž^iia sc je luč spomim^ Žhi^ftýf ukîo bo ruipr^ in nikàarveâneboUiko'iuAprH. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi atâ, stari ata. pradedek, tast, brat, bratranec, stric in boter Maksimiljan Košir po domaće Jenkov Miian z Jezerskega I2 srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pdjatdjem in znancem za izrečena sožalja, podaijeuo cvetje, sveče, darove za svete maže, za obiskovanje našega ata doma in v bolniánid, za vse tola-žilne besede in pomoč v teh težkih trenutkih in vsem. ki ste ga pospremili na zadnji poti k cerkvid Andreja na Ravnem. Posebej smo hvaležni naši zdravnid dr. Barbari Vencelj, patronažni sestri Tadeji, zdravstvenemu osetou Abdominalne Idrurgjje UKC Ljubljana 2â zdravljenje in lajšanje boleân v àiSix njegove hude bolezni. Zahvaljujemo se kolektivu OŠ Predoslje, članicam Aktiva kmečídh žena Kranj gospodu župniku, meinarju in minisliantoma za lep pcgreb, pevcem iz Piedoselj. gasilcem in gasilkam PGD Jezersko in Preddvor ter njunima praporščakoma ter predsedniku gasilcev Izidorju Parteju za lep poslovilni govor. Iskrena zahvala tudi pogrebni službi >^avček za res občutno izvedbo pokojrikovega pogreba. Žalujoči: hčerki Mifa in 2 družinama v imenu vsega sorodstva lezersko, Ljubljana, Kranj, Lesce, Golnik, BukovSâca. I, dtxeiiibrd £009 ZAHVALA Spomini osutntjo za vtdno ... V letu starosti nas je mnogo prezgcdaj zapustil naš oči Peter Mihelič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem 2a izrečeno sožalje in podporo, ter vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadmi poti. Žalujoči njegovi: Nejc, Jan. Katja in 2an Zg, Vetmo. decembra 2009 ... in čisto Ha koncu ... da hi bUo s/cvo kot nežen zvok řiííiw in miru, da bi dotikal se beline neb{i, ki jf. odsev vse vdičine tega sveta. Vslovoatiju Sandiju Sedetu Hčerka Daša z družino 1 GORENJSKI GIAS petek. 11. decembra 2000 SPOROČILO O SMRTI Svojo Življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Nabave - SkladiSČa Viljem Lužan rojen 1939 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 7. decembra 2009, ob 15. uri na pokopališ6j v Bitnjah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolelctiv Sava i- L/gflsn ib jc luč Sivljenja, se prižgala lui spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolćčina. ZAHVALA (MiiaKačii) dedek, pradedek. brat, stric in tast dragi ^iIl Feliks Jenko po domače Fele^ s Sp. Brnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem. ki ste zanj molili in darovali za sv. maše. Hvala gospodu žiipniku Marjanu Zupancu, pogrebni službi Pogrebnik, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste ga pospremiii'na njegovi zadnji poti in prispevali k lepemu obredu. Hvala gospodu Lojzetu Kalinšku za poslovilni govor. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hči Man z družino, vnuki: Stane 2 družino, Sandi in Simona Sp. Brnik, november 2000 "4_ Kogar txosišv srcu. ta nt umrt. ostaja ljubezen in oporni»? na sicupne dni, ostaja upanje na snidenje iam med zvezdami ZAHVAIA I . r Ob boleči izgubi naše drage mame Jožefe Pogačnik - Hočevar i924-t-2009 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče. malne namene. Posebna zalivala zdravnikom splošne bolnišnice lesenice ter g. župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost ter lepe poslovilne besede. Žalujoči' hčerka Ema in Marija z družinama ter vnuki in pravnuld Kranj, december 2009 Tvoje dobrotno sru je bilo 20 dom in drutino. Zapustil si nam pečat prave cietovske ljubezni. Iz srca ti hvala, dragi ala. fx. Ek Iz časnega v ve6io bivanje je prešel dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast Franc Šenk 24. maj 1924 december 2009 Žagarjev ata iz Hotemaž isiaena zahvala vsem za izraze sožalja, moUtve in darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste čuáli z nami, pomagali na različne načine In nas tolažili Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu poâûot, posebno še gospodu nadškofu Stanislavu Hočevarju, župniku Urbanu Kokalju, duhovnikom, bc^oslovcem, pevcem pevskih zborov MoPZ Da^rin Jenko in CeŽPZ Andrej Vav- ken Cerklje, CeMPZ Sv. Mihael in Katrca Olševek. oiganistu prof. Tonetu Potočniku in citrarju Tomažu Plahutniku. Iskrena hvala župniku Janezu Vilfanu za ^remljanje ob zadnji uri, ekipi nujne medicinske pomoâ ZD Kranj in dr. Kotnikovi, osebni zdravnici dr. Barbari Vavken, Občini Šenčur, MP2 župnije Šenčur, Zvezi borcev, Novt Sloveniji in društvom. Hvala pc^ebni službi Navček in nosačem. Hvala sobratom salezijancem, sodelavcem Založbe Salve, Bolnišnice Golnik in Glasbene šole Kranj. Hvala Klavdlji Brollh, nečakinjama Mariji in Cirili za pomoč pri postrežbi. Vsem imenovanim in neimenovanim ter vsem, ki se ga boste spominjali v dobrem, Še enioat hvala! Žena Marija, otroci Franci, Francka 1er Jože, Marija, Tone in Martina 2 družinami â Sledi ostale so povsod, delo tvojih sferbnih rok. V nedeljo, ij. decembra, mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša dobra mama in stara mama Slavica Kržišnik p. d. Koreninska mama s Sovodnja Vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in se ustavite ob nje nem zadnjem domu, se prisrčno zahvalj ujemo. Vsi njeni In ki ïtobw^ila zemlju, ta ho moj poslednji dom, v njej mimo bompočival, kadar Jaz umrl bom. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi naSega dragega Viljema Lužan a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate^em, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, se udeležili njegov^ slovesa in se poslovili od nj^. Iskrena zahvala vsem za denarno pomoč ter darovano cve^e in sveče. Hvala gospodu župniku Bojanu Likarju za doživeto opravljen p<^ebni obred in sveto mašo. njegovim prijateljem za poslovilne besede t mriiški vežid In ob grobu, pevcem za zapete pesmi ob slovesu, trobentaču za zaigrano Tišino in pc^rebrd službi Komunale Kranj. Zahvala tudi osebju bolnišnice na Jesenicah. Žalujoči: vsi njegovi Kranj, 7. decembra 2009 Srce H v pr^ nehaloje biti. ne čutiš bolečin veČin nemira, od nas smo dovoŽili ti oditi, čeprav srve od žalosti nam hira. ljuba Zervfvc ZAHVALA V 52. letu nas je zapustil dragi oče. sin, brat, stric in nečak Sodnik IZ Tupalič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, stanovskim kolegom, znancem, sošolcem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter druge darove. Posebna zahvala lovcem za izkazano Častno spremstvo in poslovilne besede ter gospodu župniku Mihu Lavrincu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga posprernili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V S3, leai nas |e za vedno zapustila naša draga Frančiška Kopina rojena Urbane Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečena sožaJja, podarjeno cvetje in sveče ter darovane maše. Posel») se zahvaljujemo Ambulanti za nujno medicinsko pomoč Kranj, UKC • KO za nevrokirurgijo Ljubljana, pogrebni službi Navček, pevcem, trobentaču in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeli radi. Žalujoči vsi njeni Orehek. 4. decembra 2009 SPOROČÍLOO SMRTI V 83. letu je svojo Življenjsko pot sklenila Lucija Dujmović Od nje smo se poslovili v družinskem krogu 7. decembra 2009 na pokopališču v Kranju. ŽaJujoči: Metka in Vanda z družinama ter oslaio sorodstvo. Kranj, Leverkusen, Porat, Malinska, 7. decembra 2009 GORENJSKI GLAS petek, 11. decembra 2009 Anketa Konkurenca je dobra za potrošnike Mahi ah a Ahačič V Lescah so včeraj odprli še eno trgovino, tokrat supermarket Spar. V zadnjih letih predvsem po obrobjih večjih krajev trgovine rastejo kot gobe po dežju, zato smo sogovornike vprašali, ali jih potrošniki res potrebujemo toliko. / Foto Cor37J Darko MaroK: "Trgovin za moj okus ni nikoli dovolj. Konkurenca sama poskrbi« da ostanejo le najboljši, za potrošnike pa je dobro, če imamo dovolj izbire in se sami odločimo, kje bomo kupovali." Ana Mandele: "Na prvi pogled se mi zdi, da so trgovine zares na vsakem koraku in jih je zdaj že preveč. Verjetno pa se ni bati. da ne bi preživele, ljud* je se pač različno odločajo, kam bodo šli." Irena Verge!j: "Mislim, da je trgovin na splošno preveč, zato nisem prepričana, če bodo na dolgi rok prav vse preživele. Odvisno od tega, kaj ponujajo in po kakšni ceni. OdloČili bodo kupci/' •a 7- Gregor Remec: M arU Oblak: "Konkurenca je dobra stvar, i Trgovin je zdaj res veliko, ostanejo najboljši. Mislim, : tako da se človek težko odda se Sparovi trgovini ni j loči, kam bo šel. Odločitev bati za obstoj, saj je edina ; je odvisna od časa in od tovrstna na zgornjem koncu \ tega, kaj želiš kupiti. Katere Lesc in edina, kamor lahko : od trgovin bodo preživele, prideš tudi peš." bo pokazal čas." Skupina objestnežev s Srednje šole Jesenice je v sredo dopoldne v času dijaške malice uničila jedilnico v restavraciji Kazina. Stene so popackali s hrano, razbijali krožnike, uničili vhod ... Urša Petirnei Jesenice • V sredo nas je zgrožen poklical Aleksander Ažnian, lastnik jeseniške restavracije Kazina, kjer pripravljajo dijaške malice za dijake bližnje Srednje šole Jesenice. Okrog pol desetih dopoldne, to je v času dijaške malice, je namreč skupina dijakov povsem uničila jedilnico v restavraciji • prevrnili so mize in stole, s hrano popackali stene in tla, razbijali krožnike ... Spravili so se tudi na steno pred vhodom v restavracijo, ki so io popolnoma razbili in vanjo naredili več kot meter veliko luknjo ... Last- Prevrnili so mize in stole, s hrano popackali stene in tla, razbijali krožnike... / boW nik restavracije, v kateri vsak dan pripravljajo dijaške Po njegovih besedah težave malice za petsto do petsto povzroča skupina sedmih, sploh ne ponujam več. A dijaških ukrep soglasj petdeset dijakov» je zgrožen. osmih objestnežev in ko je prav v ta namen sem zapo- Izključitev iz Sole. Razdeja- "Začelo se je pred kakšnim sam skušal preprečiti uni- slil šest ljudi in zdaj naj jih nje je tudi fotografiral, foto- mesecem dni, ko smo opa- čevanje restavracije, so se ga zaradi skupine objestnežev. grafije pa bo pokazal star- žili, da se v času malice dija- divjaki tudi fizično lotili. vse postavim na cesto? Po- šem na roditeljskih sestan- ki obmetavajo s hrano, uni- "Grozili so mi. da me bodo Iegtegap3bodostem4>riza-čujejo inventar. O problemu ubili, da se bodo spravili na deti tudi vsi drugi dijaki, ki sem takoj obvestil ravnatelja šole in policijo, prosil sem mojo hčerko..." Sodu je dno izbil sredin vandalizem, tudi, naj v času malic šola vendar se Ažman počuti ne- ne povzročajo težav," je povedal Aiman. In kaj o vsem tem pravi kih. Pa ga ni nič sram» da ima na šoli takšne dijake? '^Zelo me je sram!" je zatrdil ravnatelj. Da se z zadevo ukvarjajo zagotovi učitelje, da bodo močnega in ne ve več, kaj ravnatelj Srednje šole Jese- tudi policisti, je potrdil komandir Policijske postaje Jesenice Gregor Hudrič. nadzirali dijake. A ukrepal naj stori. "Vstopa jim ne nice Stane Vidmar? Povedal ni nihče, gre za mladoletne smem prepovedati, ker jim je, da so s problemom sez-osebe. starši si zatiskajo oči, po zakonu dijaška malica nanjeni, vendar pa bo težko ugotav učitelji pa naj ne bi bili za- pripada. Denarja za varnost- dokazati, kateri dijaki so bili liščine in opravljajo razgo- dolženi za to, da nadzirajo nikenimam, saj mi ministr- vpleteni v uničevanje. Šele dijake v času malice," je po- stvo za dijaško malico plača ko bodo imeli trdne dokaze, vore 2 vpleteminj, ter zagotovil. da bodo ustrezno vedal Aleksander Ažman. le 2,40 evra. Tako mi ostane bodo lahko izrekli vzgojni ukrepal vremenska napoved Napoved za Corenjsko Danes bo spremenljivo oblačno, možna bo kakšna kratkotrajna ploha, V soboto in nedeljo bo pretežno oblačno, hladno In vetrovno. Občasno bo rahlo naletaval sneg. AgeocSj« KS »k^ljf, Uiad za rn«tforeloeijo PETEK SOBOTA NEDELJA -4 Al o 5/2'C o reka u/s-c KRATKE NOVICE 8led Višje cene ravnanja z odpadki Blejski svetniki so na zadnji seji sprejeli višje cene ravnanja odpadki, karje prva podražitev po šestih letih. Štiričlansko gospodinjstvo na primer bo tako za ravnanje z odpadki na mesec plačevalo 3,79 evra več kot pred podražitvijo. Po besedah direktorja Infrastrukture Bled Mirka Ulčarja namreč z racionalizacijo ni več mogoče zmanjševati stroškov, zato so se odločili za približno tridesetodstotno povišanje cen zbiranja, odvoza in odstranjevanja odpadkov. Nove predla* gane cene, je pojasnil Ulčar, bi pokrile izgubo, ki je v přete-(lih poslovnih ietlh nastajala zaradi uvedbe novih storitev in zaradi nenehnega poviševanja stroškov poslovanja. Od leta 2004 so stalno nadgrajevali in širili sistem ločenega zbiranja odpadkov, uvedli so tudi dodatno storitev pranja zabojnikov za vse občane trikrat letno In po dogovoru za pravne osebe. M. R. Krvav€c V nedeljo prva smuka na Krvavcu V nedeljo se na Krvavcu začenja nova smučarska sezona, so sporočili Iz RTC Krvavec. Poleg kabinske žičnice bodo obratovale šestsedežnlca Vrh Krvavca, štirisedežnica Tiha dolina, dvosedežnica Njivice In enosedežnica Gospinca. Kot napovedujejo, bodo proge še naprej zasneževali, kolikor jim bodo le dopuščale vremenske razmere, predvidoma pa bo v nedeljo odprtih šest prog. Pred letošnjo sezono so na Krvavcu obnovili dvosedežnico Zvoh, na novo so uredili tudi vstopno mesto na sedežnico. Na Jezercih, v bližini smučišč na Kriški planini, so uredili tudi novo parkirišče za približno tristo vozil. V letošnje posodobitve je RTC Krvavec vložil 490 tisoč evrov. S. Š. JeSENlCE Mlekomat tudi na Jesenicah Danes bodo na Jesenicah nasproti železniške postaje odprli mlekomat. Na njem bodo Jeseničani lahko kupovali dnevno sveže domače mleko, ki ga bo priskrbela kmetija Repečnik iz Spodnjih Gorij. Liter mleka bo stal en evro. Mlekomat sod» pod okrilje spletne tržnice Sveže.si. Ob tej priložnosti bodo otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice podarili tristo evrov. U. P. / pri IMAiUi-u.^ I / RADIO KRANJ d.0.0. Stritarjova ul. 6. KRANJ TîlPfON (04) 281 <04> 28 "t (04) 2022 (051 > »«awMjmu fAX (04) 281 (04) 281 iVtfbh ^mm/ msm 6 uořiu: rad loh ran |^ad lo-krani.al www.radio-kranj.si i t I 4