„Objektivne" težave in poslovanje naših podjetij Tudi v našem okraju imamo več podjetij, ki so prišla v finančne težave, ker niso dosegla v prvem polletju predvidene realizacije. Čeprav ni zanikati v posameznih primerih objektivnih vzrokov za tako stanje, vse kaže, da v teh podjetjih vse premalo iščejo tudi subjektivne vzroke, ki so privedli do teh težav. Včasih človek dobi vtis, da se mnoga podjetja nikakor ne morejo otresti mišljenja o »večni konjukturi«, saj je bil naš domači trg še nedavno hudo nezahteven in je dobesedno požrl vse ne glede na ceno in kvaliteto. Zaradi takšnega pojmovanja tudi ne iščejo novih možnosti za razširitev asortimana, izboljšanja kakovosti in znižanje proizvodnih stroškov z varčevanjem, izkoriščanjem notranjih rezerv in dviganjem proizvodnosti. In posledic so tu: v podjetjih se kopičijo zaloge, in množijo se zahteve po terminskih kreditih, v kolektivih vlada nezadovoljstvo zaradi plač, podjetja ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti do skupnosti, sama pa, namesto da bi se razvijala, stagni-rajo. Popolnoma razumljivo je, da vsemu temu ne morejo biti vzrok samo objektivne težave. Saj imamo na drugi si rani podjetja, ki so znala te težave zelo uspešno premostiti, čeprav poslujejo pod istimi pogoji. Med njimi prav gotovo lahko navedemo za primer tovarno ribjih konzerv De Langlade v Kopru. To je eno med redkimi podjetji, ki svojega plana realizacije ni samo doseglo, ampak celo prekoračilo za okrog 8l'b, kljub temu, da so vsa druga tovrstna podjetja na Koprskem daleč izpod predvidene realizacije. Mirno lahko trdimo, da je prav tovarna Dc Langlade najbolj nesodobno opremljena v vsej ribji industriji. Vsi stroji in naprave izvirajo še izpred vojne in vse nove investicije predstavlja nakup tovornega avtomobila za prevoz rib. Letošnji plan realizacije je za G% višji kot lansko leto in obenem je višji tudi plan proizvodnje, ki ga podjetje prav tako presega ne glede na to. da je letos v podjetju G% manj delovne sile. Nadalje so obdržali iste cene, pri nekaterih proizvodih celo znižali, čeprav so se surovine znatno podražile (sveže ribe 25%, olje 25% itd). Če k temu dodamo še to, da se v dobrega pol leta popolnoma spremenil sestav kolektiva in da je ostalo vsega Ic okrog 10% starih delavcev in delavk, je razumljivo, da so bili potrebni veliki napori vodilnega osebja in vsega kolektiva, da so dosegli take uspehe. Pri vsem tem prav gotovo nimajo najmanjših zaslug organi delavskega upravljanja, zlasti še upravni odbor, ki se ne omejuje le na potrjevanje in prcslede zaključnih računov ter podobne zadeve, ampak se tudi aktivno udejstvnje v proizvodnji, v boju za kvaliteto in ugled podjetja na tržišču. Zato na svojih sejah prav pogostoma razpravlja o kvaliteti proizvodov, varčevanju, o ekonomskem izkoriščanju surovin in proizvaiatnih sredstev, o disciplini, varnosti pri delu in drugih podobnih problemih. Snričo takšnesra. aktivnega odnosa do problemov podjetja in res tesnega sodelovanja med kolektivom, onratii delavskeea nnravlia-nja in unravo, so usnešno reSlli tudi vprašanje norm. Danes imaio norme že na vseh delovnih mestih, kjer jih je mogoče uvesti. Pri do-(Nadaljevanje na 2. strani) koper -- PETEK, 13. JULIJA 1956 poštnina plačana v gotovini LETO V. — STEV. 29 VSAKO FRANJE Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Ivan Ren ko. Izdaja časopisno založniško podjetje rSlovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava V Kopru, Santorjeva ul. 2G, tel. št. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Posamezni izvod 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Bančni račun G5--KB-1-Z-181. S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA S sprejema mladinskih delovnih brigad v Premu. Predsednik CK LMS Franček Mirtič govori mladim brigadirjem Slavnostno okrašeni Prem je priredil v nedeljo prisrčen sprejem prvim graditeljem Brkinske ceste. Dvestotim članom mladinskih delovnih brigad iz Ljubljane, Maribora. Celia in Ilirske Bistrice so zaželeli dobrodošlico predstavniki oblasti in množičnih organizacij ter številni prebivalci. Predsednik CK LMS Franček Mirtič je v nagovoru dejal, da bodo te brigade nadaljevale tradicijo tiste delovne mladine, ki je v prvih letih po osvoboditvi domovine v veliki meri pomagala pri gradnji ključnih objektov našega gospodarstva. Pozval jih je, naj sledijo njihovemu zgledu in jim želel uspeha pri delu. V ime- ŠEST JAMSKIH RAZISKOVALCEV SREČNO REŠENIH 10. julija ob 14. uri popoldan se je podala v neraziskani del Škocjanske jame pri Matavunu ekspe-dicija petih italijanskih jamarjev iz Coma in Milana. Skromno opremljeno ekipo je spremljal znanstveni sodelavec Akademije znanosti in umetnosti, prof. Egon Pretnar iz Postojne. Raziskovalci, ki so se podali v nevarno in za javnost prepovedano področje, so se očitno zavedali nevarnosti svojega podviga, saj je eden od raziskovalcev svoji italijanski spremljevalki, ki je ostala zunaj, izročil svojo žepno uro, češ naj jo izroči njegovi materi v primeru, če se ne vrne. Zvečer so domačini opazili, da reka Timav, ki teče skozi Škocjansko jamo, sumljivo narašča. Zato so brž alarmirali lokalne jamarje, le-ti pa su ponoči klicali na pomoč postojnske jamarje. Ko je bilo vse pripravljeno za nevarno reševanje, se je ob 4, uri zjutraj podala v jamo reševalna ekspedicija v sledečem sestavu: profesorji: Hribar, Habe in Le-ben iz Postojne, Zele iz Prestran-ka, domačini: Bandel Milan, Cer-kvenik Franc, Gombač Janko m dijak Znidaršič ter komandir postaje Ljudske milice Maks Cerne in miličnik Angel Kavčič iz Divače. Reševalni akciji je zjutraj prišla na pomoč še posebna komisija Tajništva za notranje zadeve iz Kopra, na kraj nevarnosti pa jc prišel tudi načelnik tega tajništva Nace Majcen. Do nevarnega položaja je prišlo zaradi tega, ker so se raziskovalci podali ob strmih skalnatih stenah (Nadaljevanje na 2. strani) nu koprskega okrajnega komiteja Zveze ' komunistov je pozdravil graditelje dr. Svetozar Polič. Poudaril je pomen dograditve te ceste, ki bo omogočila prebivalcem hitrejši dovoz brkinskega sadja na tržišče, njim samim pa boljšo zvezo s političnimi, kulturnimi in gospodarskimi središči našega o-kraja. Na svečanosti, pri kateri je sodelovala tudi mladinska godba iz Pivke, sta predsednik Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica Anton Guštinčič in predsednica OK LMS Koper Marija Vogričeva med drugim omenila, da bi brez sodelovanja mladine letos še ne mogli začeti z gradnjo Brkinske ceste, ki odpira nove možnosti gospodarskega razvoja teh krajev. V imenu brigadirjev se je zahvalil za lep sprejem komandant Zdravko Troha in dejal, da bo mladina storila vse kar pričakuje od nje delovno ljudstvo. Nova Brkinska cesta od Prema do Celij bo dolga okrog 4 km. Pobudo za njeno gradnjo je dala mladinska^ organizacija koprskega okraja. Gradili jo bodo dva meseca v dveh izmenah. V sredo sta oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Koper na osnovi temeljitega tajniškega poročila razpravljala o dosedanjem delu upravnih organov pri OLO Koper, nadalje o delu okrajnega sveta za pomorstvo in ribištvo, o poročilu komisije za upokojene vojaške osebe, o predlogih okrajnega sveta za gospodarstvo ter okrajnega sveta za cestni promet ter o drugih problemih s področja gospodarstva, šolstva in personalnih zadev. Tako iz poročila, kakor (udi iz razprave o delu upravnih odborov, je bila razvidna nujnost utrditve inšpekcijske službe tudi pri .jibčinskih ljudskih odborih, izboljšanje delovne discipline in povečanje odgovornosti uslužbencev pri delu. Odborniki so poudarili nujnost določanja pravilnega sorazmerja glede sistematizacije delovnih mest pri posameznih občinskih ljudskih odborih in zahtevali, da namestijo le moralno in politično neoporečne osebe. V tej zvezi so razpravljali tudi o stanovanjskih težavah, ki jih imajo uslužbenci. Pooblastili so predsedstvo okrajnega ljudskega odbora, da imenuje komisijo, ki bo to vprašanje temeljito proučila. Poročilo okrajnega sveta za pomorstvo in ribištvo je omenilo, da smo v zadnjih letih v tej gospodarski panogi dosegli velike uspehe. Močno so se okrepila podjetja, ki se ukvarjajo s pomorstvom in ribištvom. Tehnično izpopolnjena ustvarjajo lep vir dohodkov našega gospodarstva, kaže pa, da bodo svoj razvoj še nadaljevala v večji meri kot doslej. Tudi ulov rib je bil letos zelo dober. Slabše pa je stanje obalnih naprav, predvsem pomolov, ki so skoraj vsi potrebni temeljitega popravila. Oba zbora sta soglasno sprejela vsa poročila, v nadaljevanju zasedanja pa med drugim sklepala o garancijskih izjavah za kredite posameznim podjetjem, o dopolnilnih plačah in o imenovanjih ter izvolitvah nekaterih organov upravljanja. Z nedeljskih slavnosti ob odkritju spominske plošče padlim partizanom v Velikem polju Sestanek kraških aktivistov in borcev Mmulo soboto so se v Avberju pri Sežani sestali člani nekdanjega okrožnega komiteja KPS za Kras in še nekateri drugi stari borci. Vsi skupaj so obudili spomin na .težke dni maše borbe v lenih 1942. 1943, 44 in 1945 (ter na politično delo po dem obdobju. Sestanka so se med drugimi udeležili Sekretar OK ZKS Nova Gorica Tine Remškar, podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar, tajnik OO SZDL Koper Ivan Mavsar, predsednik sežanske občine Alfonz Grmek, ki so pozdravili vse navzoče in jim zaželeli pri njihovem nadaljnjem delu za skupnost mnogo uspehov, Preko občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora ZB v Sežani so bili povabljenci obveščeni, da s'e bo sestanka udeležil tudi naš primorski rojak in partizanski borec dr. Aleš Bebler, naš veleposlanik v Franciji, ki se trenutno kar je razumljivo še posebej glede bili mnogi udeleženci razočarani, mudi, v domovini. Ker je izostal, so na .to, da je bil tovaniS Primož med NOB eden izmed najpriljubljenejših partizanskih in političnih funkcionarjev na Primorskem. Motorna ladja »PINO TOMA2IČ«, ki so jo pravkar splovili v piranski ladjedelnici. Je moderno opremljena in ima motor 120 KS. Vozi s hitrostjo 9,5 N/m na uro in sprejme 51 potnikov. Motor ima to posebnost, da leži na elastičnih nosilcih,ki blaže tresljaje, in deluje poti-homa. Razen motorja (Mercedes Benz) je vse izdelano doma. (Glej tekst na 4. strani). Predsednik egiptovske republike Naser je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. V naši državi se bo mudil osem dni. Po trodnevnem obisku Beograda, kjer mu bodo podelili diplomo častnega meščana in po ogledu tamkajšnjih znanstvenih in kulturnih znamenitosti, bo predsednik Naser obiskal Bosno in Hercegovino, Hrvatsko in Slovenijo. V naši ožji domovini si bo ogledal Ljubljano, Bled in Postojnsko jamo. V Postojni pričakujejo njegov prihod sredi prihodnjega tedna. V jamski restavraciji mu ibodo priredili kosilo, nato pa bo egiptovski predsednik odpotoval v Opatijo in na Brione, Na Brionih se bo visoki gost zadržal dva dni. Ob tej priložnosti bo prišlo do zgodovinskega sestanka Tito-Naser-Nehru. Visokim gostom bodo pred odhodom iz Jugoslavije priredili parado enot Jugoslovanske vojne mornarice. Predsednika Tito in Naser sta se doslej že dvakrat sestala: prvič lani v februarju, ko je predsednik Tito potoval skozi Suez, in drugič letos v januarju ob Titovem obisku v Egiptu. Na teh sestankih sta ugotovila veliko podobnost gledišč o glavnih mednarodnih vprašanjih, kakor tudi velike možnosti za še tesnejše prijateljsko sodelovanje med obema deželama. Sedanji obisk bo brez dvoma pomenil še en korak najprej k razvijanju stikov med Jugoslavijo in Egiptom, hkrati pa bo srečanje treh državnikov nov prispevek k naporom za miroljubno sodelovanje med narodi. Glavni tajnik OZN Hammar-skjöld prvič na obisku v naši državi. V Beograd je prispel z Dunaja v torek. Na zemunskem letališču ga je pozdravil državni tajnik za zunanje zadeve Koča Po- WMMiMSMk LONDON — Britanski ministrski predsednik Anthony Eden je v Spodnjem domu izjavil, da bo prihodnje leto v maju potoval v spremstvu zunanjega ministra na uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer se bo mudil kakih deset dni. ADEN — V Adenu je prišlo do dvakratnega spopada med policijo in približno tisoč delavci, ki stavkajo že od 9. junija. To so ladje-delniški delavci, ki so demonstrirali proti ukrepom delodajalcev, da za nujne opravke zaposlijo delavce, ki niso včlanjeni v sindikatu. NEW YORK — V OZN so objavili, da bo generalni sekretar OZN Dag Hammarskjoeld 19. in 20. julija obiskal .Jeruzalem, takoj zatem pa bo odpotoval v Kairo. MÜNCHEN — V Miinchenu se je začel sedmi povojni kongres nemške socialdemokratske stranke. Tudi ta kongres bo posvetil glavno pozornost problemu združitve Nemčije, strankini zunanji politiki in presoji mednarodnega položaja, posebno pa vprašanju remilitarizacije Zahodne Nemčije. MOSKVA — Na povabilo vse-zvezne komisije za kulturne stike s tujino je prišla v Moskvo skupina kanadskih socialdemokratov, ki bodo ostali nekaj dni v SZ in se seznanili s sovjetskim gospodarstvom in kulturo. LONDON — Predsednik pakistanske vlade Caudri Mohamed Ali je prišel v Pariz, kjer se bo sestal z Guyem Molletom. Govorila bosta verjetno o alžirskem problemu. ADTS AIJEBA — Dosedanji jugoslovanski veleposlanik v Etiopiji Dušan Kveder, ki odhaja na novo dolžnost, je zapustil Adis Abcbo. Pred odhodom ga je sprejel etiopski cesar Hailie Selasie in se z njim zadržal v razgovoru nad pol ure. Etiopski prestolonaslednik Asia Vosen pa je na čast veleposlaniku Kvedru priredil poslovilno večerjo, katere se Je , udeležilo več vidnih etiopskih osebnosti. povič, nato pa ga je sprejel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Glavni tajnik OZN si je ogledal v sredo Urad za tehnično pomoč OZN v Beogradu, nato pa ga je sprejel predsednik republike Tito. Namen njegovega obiska v Jugoslaviji je bil izmenjati mnenja z jugoslovanskimi državniki o vprašanjih, ki zadevajo OZN, predvsem glede pomoči OZN nerazvitim deželam in glede vprašanja razorožitve. Hammarskjold je z istim namenom obiskal že več evropskih držav, med njimi Finsko, Švedsko, Poljsko, Češkoslovaško, Sovjetsko zvezo in Avstrijo. Iz Jugoslavije je odpotoval v Švico, razen tega pa bo obiskal še nekatere evropske države, nato pa bo okrog 20. julija spet odpotoval na Bližnji vzhod. Jugoslovanska pobuda za pospešeno rešitev vprašanja razorožitve je vzbudila veliko pozornost v krogih Združenih narodov. Na seji razorožitvene komisije OZN je jugoslovanska delegacija namreč predlagala resolucijo, s katero poziva članice ožjega odbora razorožitvene komisije, naj si prizadevajo že v kratkem pripraviti sporazum ter naj zahtevajo tiste začetne razorožitvene ukrepe, ki so v sedanjih pogojih možni. Resolucija priporoča oblike in stopnje nadzorstva, zlasti v zvezi z zmanjšanjem klasične oborožitve in oboroženih sil, z opustitvijo poskusnih eksplozij jedrskega orožja in z zmanjšanjem vojaških izdatkov. Razorožitvena komisija zaseda že deset dni in se njeno delo približuje h koncu. Dosedanje razprave so pokazale, da bo težko doseči kompromis med zahodnimi in vzhodnimi predlogi o temeljnih pogojih za razorožitvene sporazume. Kakor je znano, se zahodna resolucija zavzema za postopno ureditev vprašanja razorožitve, vendar z vzporednim reševanjem mednarodnih perečih vprašanj. Sovjetska resolucija pa poziva vse dežele, naj se v mednarodnih odnosih odrečejo uporabi sile ali grožnje. Po sovjetskem mnenju vprašanje razorožitve ne bi bilo treba pogojno vezati na vzporedno reševanje odprtih mednarodnih političnih vprašanj (na primer Nemčije). Ker sovjetska in zahodna resolucija ne ustrezata stališču vseh članic razorožitvene komisije, pri- čakujejo, da bodo predložili novo kompromisno resolucijo, ki bo skušala ¡zgladiti nasprotja med obema resolucijama in postaviti nadaljnja obravnavanja o tem vprašanju na stvarnejšo podlago. Predsednik ZDA Eisenhower je potrdil kandidaturo za prihodnje predsedniške volitve. Tako je sporočil na nedavni tiskovni konferenci v Gettysburgu republikanski senator Knowland. Na konferenc; republikanskih voditeljev naj bi namreč Eisenhower izjavil, da se počuti bolje kakor 29. februarja, ko se je odločil za kandidaturo. Knowland je tudi zatrdil, da pričakujejo zelo ostro in odločno volilno kampanjo. Francoska vlada je sklenila, da ne bo izdelala atomske bombe. Tako je sporočil francoski zunanji minisetr Pineau med razpravo v skupščini. Zatrdil pa je, da bo Francija pristopila k evropski atomski organizaciji (Evratom) za dobo štirih let,jiato pa bo svobodno odločala o prihodnjih akcijah na tem področju. Grško egejsko otočje je prizadejal hud potres. Po uradnih poročilih je bilo 54 mrtvih in okrog 80 ranjenih. Prizadetemu prebivalstvu so takoj poslali pomoč z letali in vojnimi ladjami. Pomoč, ki so jo ponudile Velika Britanija in ZDA, pa je grška vlada odklonila z motivacijo,' da bo že sama znala premagati nastale težave. Politični opazovalci sodijo, da je odklonitev pomoči v zvezi z nerešenim ciprskim vprašanjem. IIL [jos ©di k g] ít2© cO on a ^aasstava @®adlia isti teiek@taiaaiîika©i| Od 4,—12. VIII. bo v Ljubljani na. Gospodaa-skem razsitavišču III. mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Razan domačih podjetij in inštitutov so se doslej prijavila podjetja iz Zahodne in. Vzhodne Nemčije, Francije, Italije, Ve-(like Britanije in ZSSR. Otvoritev letošnje razstave' bo hkrati tudi za-Ičeitek olstrednjega 'televizijskega sporeda v Jugoslaviji. Menda ne bo odveč, če spregovorimo ob itej priložnosti nekaj besed o televiziji pri nas'. Pred dnevi je Zvezni izvršni svet odobril potrebna denarna sredstva za izgradnjo 'televizijske mreže v Jugoslaviji. Zgradili jo nameravajo v ■eitapah in po principu enojnega programa za vso državo. Prvo televizijsko siredišče bo v Beogradu (na Availii), kjer bo 10 KW oddajnik. Manjši televizijski src-dišči bosta v Ljubljani ¡in v Zagrebu. Ta razstava bo ámela poudarek na televiziji. Mod i-azsitavljalci bo tudi Institut za elektrozveze iz Ljubljane, ki že osem leit pripravlja kadre in proučuje problemlei, ki so v zvezi s televizijo. V času razstave bodo organizirali posebni večerni spored z domačim nastopom in s prenosom nekaiterih tujih postaj. Pri tem bi opozorili na nastop, ki ga bo organiziralo zastopstvo iz Vzhodne Nemčije z lastnimi lizvajaled. Na razíftavi bo tudi takoimenovana Kot smo že poročali, je nedavno grška vojaška delegacija na daljšem obisku v Jugoslaviji. Ob tej priložnosti so grški gostje v spremstvu generalmajorja JLA Branka Barjaktareviea obiskali tudi Postojno zunanjepolitični komentar jugopeesa za slovenski jabean Kolonialno vprašanje je že od nekdaj povzročalo preglavice socialistom II. internaeionale. Socialistične stranke, posebno še v deželah, ki so imele velike kolonialne posesti kot Velika Britanija, Francija, Ilolandska ali Belgija, so se vedno z veliko težavo odločile, da zastopajo ločeno mnenje od občega stališča, da podrejenim narodom ni treba tako hitro priznati njihovih nacionalnih, socialnih in drugih državljanskih pravic. Medtem pa, ko je buržoazija teh dežel opravičevala svoje stališče z ekonomskimi in drugimi interesi, so socialisti nastopali s popolnoma drugačnimi razlogi. Zanje je bilo vmešavanje belega človeka v življenje ljudstev Azije in Afrike potrebno in v interesu politične osamosvojitve kolonij in odvisnih področij in podobno. Toda zaradi takšnega stališča, ki je pretendiralo, da ga imenujejo napredno, se odnos matičnih držav do kolonij ni spremenil, ampak je celo dobil še eno, dozdevno socialistično opravičilo. Politične in družbene spremembe, do katerih je prišlo v kolonijah po IX. svetovni vojni, so povzročile, da je postalo takšno stališče zahodnih socialistov do kolonialnega vprašanja popolnoma nesmiselno. Mnoge odvisne dežele so dosegle v tem času svojo nacionalno osvoboditev, kar je zasluga požrtvovalnega boja njihovega ljudstva, ne pa kakršnakoli pomoč socialističnih strank matičnih držav. Ze samo to dejstvo je moralo iztrezniti zahodne socialiste, če so želeli, da si ohranijo kolikor toliko ugleda pri naprednih gibanjih v biv- ših kolonijah. Zaradi tega so morale tudi mnoge socialistične stranke vsaj nekoliko spremeniti svoje stališče do kolonialnega vprašanja. Določene spremembe v tem pogledu pa niso nastale zaradi tega, ker bi bili posamezni socialisti ali njihove stranke iz uvidevnosti našli za potrebno, da spremenijo svoje stališče. Socialisti so bili na to prisiljeni pod pritiskom dogodkov. Z drugimi besedami, oni so samo ugotavljali nagle spremembe v kolonijah in poskušali, da se temu prilagodijo, kolikor je bilo pač najnujnejše. Posamezne socialistične stranke na Zaliodu so različno reagirale na te politične in družbene spremembe v kolonialnem svetu. Angleški laburi-sti, ki pretendirajo na vodilno vlogo v Socialistični internacionali, niso pokazali nr.bene elastičnosti v prilago-jevauju novim razmeram, čeprav je Lidija dobila, svojo samostojnost v času, ko so oni bili na oblasti. Francoski socialisti so šli precej dalje lcot angleški laburisti. Ko so se znašli v položaju, da s svojo vlado rešujejo, kar se da rešiti od francoskih posesti v Severni Afriki, so našli primerno formulo za sporazum z domačimi reakcionarnimi in kolonialnimi krogi in dajo neodvisnost Tunisu in Maroku. To je bil vsekakor njihov pomemben politični uspeh. Medtem pa vse kaže, da francoski socialisti niso bili dovolj pogumni, da začnejo reševati tudi alžirsko vprašanje z odprtimi očmi. Zato je moralo preteči precej časa in v Alžiru so morali preliti mnogo krvi, preden je Kongres francoske socialistične stranke ugotovil, da je potrebno začeti neposredne razgovore z alžirskimi uporniki. To novo stališče francoskih socialistov, ki ga oni prenašajo na viado, odpira nove možnosti za rešitev alžirske krize. To je obenem tudi znak pripravljenosti francoskih socialistov, da v praksi prenehajo s starimi pojmovanji. Da bi se vnaprej izognili težavam, ki jili imajo danes francoski socialisti, so belgijski socialisti naredili še korak naprej. Na svojem kongresu so namreč zahtevali, da njihova stranka podpre vsa prizadevanja za čimprejšnje priznanje vseli političnih in drugih pravic domačemu prebivalstvu Belgijskega Konga in odpravo razlik med belimi in črnimi prebivalci te dežele. Če bodo belgijski socialisti v tem dosledni, pomeni to zagotoviti črnskemu prebivalstvu najnujnejše politične pravice in s tem osnovo, na kateri bo lahko v bližnji prihodnosti postavilo svoje lastne zahteve glede ureditve odnosov med Kongom in Belgijo. Tako so torej belgijski socialisti prvi med svojimi zahodnoevropskimi kolegi pokazali prizadevanje, da zagovarjajo socialistične odnose med ljudmi, ki se razlikujejo po barvi kože ter jim omogočijo, da si pridobijo človeško dostojanstvo. Zaradi tega je laliko Kongres belgijske Socialistične stranke velikega načelnega pomena za stališče Socialistične internaeionale, katere velika večina članic je še vedno v dilemi: kakšno stališče naj zastopajo glede kolonialnega vprašanja. televizijska cieislta, kjer si bodo o-biskovalci lahko ogledali serijo raznovrstnih televizijskih sprejemnikov o z raznih držav ter na ta način najlaže ugotavljali kvaliteto tako sprejemnikov, kakoa- it-udi spore-dov. Prepričani s'mo, da razsitava ne bo le velikaga pomena za našo razvijajočo se industrijo mai-več bo tudi priznanje vsem tistim, ki vlaga-ijo svoj trud za izboljšanje radijske tehnike pri nas. Rešeni raziskovalci (Nadaljevanje s 1. strani) tik nad deročo vodo v neraziskano področje v času, ko jim je narasla voda onemogočila povratelc. Ob 8. zjutraj so se reševalci s težavo prebili do skupine ogroženih jamarjev. Z njimi so stopili v stik najprej s pomočjo svetlobnih znakov. Reševalce je_, navdalo zadoščenje, ko se je v temi na drugi strani vode zasvetilo šest električnih luči — znak, da se je vseh 6 jamarjev nekako zasilno rešilo pred naraslo vodo, ki so tamkaj odrezani od vsakršne možnosti za povratek 19 ur vztrajali v rahlem upanju na zunanjo pomoč, ki jim je edina lahko prinesla rešitev. Po težavnem pristopu so reševalci opremljeni z vrvmi, gumijastimi zračnicami, karbidovkami in zasilnimi okrepčili okrog enajstih dopoldne, pod vodstvom prof. Ha-beta pričeli s samo reševalno akcijo. Tovariša Franc Leben in Zmago Zele sta ob požrtvovalni pomoči miličnika Angola Kavčiča, gazeč nevarno reko do vratu, končno pripeljala do ogroženih jamarjev rešilne vrvi in gumijaste zračnice. Seveda je ob tem stiku med ogroženimi nastalo nepopisno navdušenje. Kmalu so nato vse ogrožene izvlekli izpod strmih sten na zasilni pristan, kjer so se brž okrepčali. Dvanajst požrtvovalnih reševalcev, ki so žrtvovali noč ter dosti tvegali, je bilo okoli pol enih popoldne nagrajenih s popolnim uspehom svojega hrabrega in človekoljubnega podjetja. Našemu dopisniku in sodelavcu radia Koper pa so rešeni odklonili zaprošene izjave, vtem ko se je rešeni Egon Pretnar celo omalovažujoče izjavljal »o popolnoma nepotrebni« reševalni akciji, čeprav se je sam še malo poprej v temnem podzemlju na moč krčevito oprijemal rešilne vrvi ter se z zračnico vred prevračal v vodi. V kolikor je požrtvovalnim reševalcem izostalo ustrezno priznanje za vse tvegane napore, saj so prišli iz jame lačni, mokri in blatni, naj sprejmejo vso resnično zasluženo, javno pohvalo — od dveh novinarjev, ki sta bila tudi navzoča neposredno po rešitvi. S Š. (Nadaljevanje s 1. strani) ločanju norm je sodeloval ves kolektiv, tako da so norme res realne, preračunane po storilnosti dobrega delavca. Zelo pozitivno se je odrazila na proizvodnjo selekcija, do katere je prišlo v kolektivu ob uvedbi norm, ko so najboljše delavke same sestavile skupine, iz katerih so izločile tiste, ki so zaradi majhne storilnosti ovirale proizvodnjo. Ta proces je omogočil tudi pravilno vrednotenje posameznih delavk in pravilno nagrajevanje. Morda ne bo odveč omeniti na koncu še eno dejstvo, ki govori o dobrem gospodarjenju v podjetju. To je pravilna ocena in izbira trga ter poslovnih zvez, pri čemer ima vsekakor zasluge tudi trgovinska agencija Delamaris, ki prodaja proizvode podjetja. De Langladc danes izvaža nad 95% svoje proizvodnje in se je uveljavila s svojimi izdelki celo na ameriškem trgu, kamor spričo velike konkurence ni lahko prodreti. Uspešnost trgovskega poslovanja pa nam najlepše potrjuje dejstvo, da podjetje sploh nima starih zalog in da gre . vsa njegova proizvodnja sproti v prodajo. Iz vsega tega vidimo, da je tudi v sedanjem času »obiektivnih težav« mogoče dobro voditi podjetje, če v njem vladajo zdrave razmere. seja občinskega odbora szdl v postojni Letošnja .nenavadno huda zima je napravila povsod po Evropi ogromno škodo. Zlasti so bili prizadeti: sadno drevje, zgodnje povrtnine in južne kuliture. Zima seveda ni prizanesla tudi našim krajem, zlasti v obmorskem pasu, kjer kmetovalci intenzivno gojijo prav tisite južne taulibure, (ki so za mraz najbolj občutljive, To so predvsem oljke, breskve, lovor, manjdeljni, dalje zgodnje povrtnine, kakor grah, jagode, krompir itd. O pozebi sadnega drevja smo v mašem časopisu obširno pisali že marca in aprila letos. Seveda se takrat še ni moglo točno ugotovili i, kolikšna je škoda. Potrebno je bilo čakali na spomladansko in poletno dobo, ko bo vegetacija bujna. Sele tedaj bo možno ocieniiti, kaj je dokončno pozeblo. Poudariti moramo, da so pri «as največjo škodo utrpele oljke, (ki za Stevitae kmetovalce v obmorskem pasu predStav-lljajo glavni vir dohodkov. Lahko rečemo, da so februarja in marca naši kmetovalci že cbupavali, ko so jim oljčna drevesa porjavela in po-Ikaizovada očitne znake popolne pozabe. Spomnili s'o se hude zune. leta 1929, ki j,e v oljčnih gajih v Istri ¡sejala smrt. Tudi sadjarski strokovnjaki so bili glede oljk precej pesimistični in zaskrbljeni, vendar niso izgubili poguma. S samim jadi-kovanjem se pač n.e more popraviti škode. Okrajni ljudski odbor v Kopru je na priporočilo strokovnjakov izdal odredbo, da se oljk r.;e sme sekati, čeprav kažejo vidne znake popolne pozebe, ker bi s sečnjo prizadejali oljkam še večjo škodo. Kmetovalci so s,? tega držalli in danes smo priče, da je bila odredba OLO na mestu, v korist posameznikom in vsej skupnosti. Oljke so namreč v poznih spomlada.ni.fcih in v prvem poletnem mesecu začele ■spet poganja'i brstje. Tako bo potrebno kasneje odžagati ali cdreza-zi le suhe veje. Strokovnjaki računajo, da je popolnoma pozeblo le okrog 10% starih oljčnih dreves', enoletnih sadik pa je pomrlo le o-krog 20%. Seveda letos he moremo še računatii na rodovitnost teh oljk, •toda v prihodnjih letih bodo oljčni .nasadi spet dajali žlahtne plodove. S prepovedjo sekanja se je tako preprečila neprecenljiva škoda, če upoštevamo, da znaša vrednost ©nega sadnega oljčnega drevesa nad 7.000 dinarjev. Začati bo (treba v najkrajšem času obnavlja;!! oljčne nasade, kakor Itudi drugegaj Nadinega drevja, ki najbolj uspeva v obmorskem področju. Okrajna uprava za gozdaral-vo v Izoli je dala letos Okrajni zadružni zvezi iz svojega sklada za pogozdovanje 15 milijonov dinarjev in to z namenom, da bi s tem denarjem prvenstveno obnovili oljčne nasade na Debelem rtiču pri Ankaranu ter oljčne din msmjdeljmov.e nasade v Izoli. Prvotno je bilo sklenjeno, da bodo letos v glavnem obnovo izvedle ml adinske delovne brigade. Toda zaradi otroške bolezni, ki je pojavila v obmorskem pasu in zaradii ukrepov sanitarnih o-blasti, se na pomoč mladinskih brigad letos ni moglo več računati. Potrebno je bilo miltlilii na najelo delovno silo, ki pa je pavi nas žal primanjkuje. Prejšnji (teden so se sestali djar-ski strokovnjaki okrajne zadružne zveze, predstavniki urada za delo občin Koper in upravnik državnega. posestva v Sikocjamu pri Kopru. Namen posvetovanja je bil, kako razdeliti sklad 15 milijonov dinarjev, ki ga je da'la na razpolago Okrajna uprava za gozdarstvo v Izoli, Sklenili so, da bodo iz tega sklada že deitos črpali! sredstva za ure-olitev. 20;jha mand^lljeviih »m orte-l hovih nasadov v Izoli, 14ha m;-Ešaniih ina.sa6ov breskev in marelic na Debelem rtiču in 15 ha nasadov marelic in visenj na področju Ku-beda m Kocjamčičev. Razen tega bodo uredili oiljčno drevesnico nekje na otonidrstosm pasu, verjetno v Sečovljah, kjer je zemljišče za to najbolj primerno. V to drevesnico bodo zasadili okrog 280 tisoč divjakov oljčnih dreves, ki jiih bodo nabavili-v Italiji in nato cepili s pte- menitimi domačima sortami, ki so se pri nas dobro obnesle in že zdavnaj udomačile. Na posvetovanju so sklenili, da bodo iz že izdelanih obnovitvenih programov pripravili za področje Izole in Debelega rtiča izvleček za površine, ki pridejo že letos v po-š-tev za obnovo sadovnjakov. V najkrajšem čas'u se bodo strokovnjaki Okrajne zadružne zveze dogovorili z zadrugama v Kubedu an Sv. Antonu, kakor tudi s kmetovalci Ko cjančičev in Kubeda glede obnove sadovnjakov. Na sestanku so si razdelili delo po raznih strokah, da bi tako laže dokončno izdelali v najkrajšem času skupen program obnove, Z začeli,nimii: deli, kakor so ri-golanje in kopanje jam, bi pričeli že v drugi polovici julija letos'. ru ..........._ ....... M___________- eis postopek preganjanja obiskovalcev, ki se gnci.ejo ob ograji bolniškega poslopja. Vsak od obeh vratarjev ima svojo metodo. Obe pa sta učinkoviti, Lojze jih zmerja z živino, F-ran-celj pa uporablja palico. Saj sie rečem, d;a :ni krivda tudii na obiskovalcih, ki lus nimajo kaj iskat ob ograji, vendar pa je način vs.e prej |kcit kulturen. Kaj se ros ne da drugače doseči discipline? Brez zmerjanja iji .pretepanja? No, za konec si bomo privoščili še mesarja P,spčka. Jaz osebno nimam nič proti njemu, da se razumemo-. To -pišem izključno na željo koprskih gospodinj, ki so se mi prišle pri! ožit, da vse preveč rad -daje koisili namesto mesa. In še dru-lepe reči so mi povedale. Tako so trdite da gre vs\e najboljše meso v Okviru maloobmejnega prometa k našim s'osedom. da so mesarji sploh mnogo uslužnejši, ko prodajajo za ekspert in podobno. Zdi e.e ml. d>a bo t^kar držalo, Prav pa l.e ni, Sa.j smo mi tudi ljudje! Po v.sem tem, ko .'(.-m krsitko in jedlrna.to (povedal kaj i«i kako, lahko (končan. Pozdravljeni! Vaš Va-ne o udeležbi naših žena v političnem in javnem življenju ter pri družbenem .upravljanju. Številke niso preveč razveseljive, zato bo predvsem naloga društva, da pospeši ureditev materialnih pogojev, ki~bodo omogočili ženi aktivnejše sodelovanje. Prav tako so tovarišice v razpravi poudarile, da je vprašanje naprednega gospodinjlirtva tehtno družbeno i.n gospodarsko vprašanje in od njegove ureditve zavisi ali se bo laliko naša žena tudi dejansko, ■ne samo formalino, vključila kot e-nakovreden činiiitelj v izgradnji socializma. Isto misel je izrazila itov Angelca Ocep.tk, ko je dejala, da je treba reševati vprašanje naprednega gospodinjstva in s tem v zvezi razbremenila naše delovne žene v skupnosti in ne individualno. Da se naša družba zaveda tega prable-ma nam priča tudi program prihodnjega pleramna SZDL v Lj-ublja-ni, kjer bodo na predlog Komisije za zaposlitev žena obravnavali probleme gospodinjstva in njegovega čim hitrejšega sodobnega razvoja. Na ustanovnem občnem zboru ZZD v Kopru so prisotne delegatke izvolile 25-članski upravni in 3-, članski nadzorni odbor. O posebno važnih problemih iz poročila i.n razprave na ustanovnem občnem zboru bomo poročali pose-bej. kdo bo to plačal Podjetje Agroimpex iz Buj je uvozilo iz Italije 19 vagonov pločevine. Že 14. aprila sta prispela na železniško postajo prva dva vagona pločevine, nekaj dni kasneje pa drugi. Vendar pa do danes še ni nihče prevzel tega blaga, ki neocarinjeno leži v skladišču v Sežani. Dosedanji stroški ležarine znašajo 360.000 dinarjev, iztovorni-na pa okrog 40.000 dinarjev. Če upoštevamo, da bo potrebno za utovarjanje tega blaga izdati še 40.000 dinarjev bo »razumljivo« uvoznik zaračunal potrošnikom vse te »stroške« manipulacije, pri tem pa verjetno ne bo priznal, da je bilo nabavljanje pločevine iz inozemstva pod takimi stroški nepotrebno. Vi&mi uk&dmHi/M Tovariš urednik! Že nekajkrat smo se pritožili nad izredno neugodnimi prometnimi zvezami, ki jib imamo prebivalci Gra-čišča, Movraža in Gradin s Koprom, kjer je sedež naše občine. Sedanja zveza je pomanjkljiva, saj moramo za vsak najmanjši opravek v mestu porabiti ves dan. Avtobus, ki prihaja zjutraj iz Buzeta, zvečer pa se vrača iz Kopra, je tudi večkrat zaseden z drugimi potniki in Movražanu ali pa Gradincu, ki rabi do avtobusne postaje skoraj dve uri hoda, se često zgodi, da ne more z avtobusom nadaljevati potovanja v Koper, ki jo od nas oddaljen nad 20 kilometrov. Zato prosimo, da bi podjetje »Slav-nik« proučilo možnosti povečanja števila prog. Predlagamo, da bi ukinili eno progo do Antona, ki po našem mnenju ni tako nujna in jo dodelili nam, saj je večina potnikov, ki se vozi v tej smeri, namenjena v vasi v neposredni bližini naše ceste. Od Antona pa morajo pešačiti do doma tudi tri ure. V prepričanju, da bo podjetje »Slavnik« proučilo tehtnost naše prošnje, Vas pozdravljamo. Potniki iz Gračišča Tovariš urednik! V poslovalnici mizarskega podjetja Divača v Dutovljah sem lani ku-pil spalnico. Zanjo sem plačal lOS.OOO dinarjev. Za poravnavo plačila sem najel posojilo. Nisem pa še poravnal, dolga, ko sem ugotovil, da je črv načel pohištvo. V postelji je prezrl orehov furnir. Ob nakupu pohištva sem bil prepričan, da mi bo služil več desetletij, danes pa opažam, da ga bom moral zamenjati že v bližnji bodočnosti. Zaslužiti denar je težko, zato si vsak potrošnik želi, da prlsluženl denar vloži kar najbolj ugodno. Menim, da bi moralo podjetje posvetiti več pozornosti izdelavi svojih izdelkov, skrbneje pregledati los, iz katerega izdeluje pohištvo, ker bo. le s tem zadovoljilo potrošnike. J. Kastelio prvi Češkoslovaški gosti na slovenski obali republiško prvenstvo jadrnic tipa »snipe« v izoli Ob velikem zanimanju prebivalstva je bilo v soboto in v nedeljo v Izoli republiško prvenstvo v jadranju za jadrnice tipa Snipe. Okrog 3.000 ljudi je bilo oba dni priča napetim borbam najboljših slovenskih jadralcev, žal pa zaradi tega, ker je sodniški zbor štel namesto petih le tri člane, je prišlo do raznih nesporazumov, ki jih bo morala rešiti jadralna komisija pri Brodarski zvezi Slovenije. Naslov republiškega prvaka bodo torej letos namesto na jadrnicah' določili za zeleno mizo. Težave so se začele že v prvi regati, v kateri je prepričljivo zmagal Koprčan Kosmina, vendar so ga diskvalificirali. Kosmina je namreč mislil, da veljajo za republiško prvenstvo ista pravila kot za državno prvenstvo in ni obšel srednjega plovca. Odveč bi bilo zdaj razpravljati, ali je krivda na njegovi strani, ker se ni seznanil s pravili, ali pa je morda kriv sodniški zbor, ki ni pred tekmovanjem dodobra seznanil tekmovalce z razpisom. Vsekakor pa je točno, da je bila diskvalifikacija preostra kazen, saj Kosmina ni s svojo napako pridobil ne na času ne na točkah. Na ta način je zmagovalec obtičal na zadnjem mestu, prvi je bil Bogič^ (Ljubljana), drugi Herman (Ljubljana) in tretji Trpin (Piran), V II. regati je bil spet prvi Kosmina. Drugo mesto je osvojil Venturini (Koper), tretje pa Trpin (Piran). V III. regati je zmagal Šarič (Izola) pred Filip ijem (Piran) in Kosmino (Koper). Najbolj razburljiva je bila IV. regata, v kateri se je Kosmina kljub diskvalifikaciji v I. regati spet približal vodečim. V tej regati je vodil Bogič, takoj za njim pa sta bila Šarič in Kosmina. V trenutku, ko bi moral Kosmina prehiteti Šariča, mu le-ta ni dal prednosti, kakor to določajo pravila. Zaradi tega sta Kosmino prihitela dva tekmovalca in je bil končni vrstni rejl^ na cilju naslednji: 1, Bogič, 2. 'Šarič, 3. Filipi in 4. Kosmina. O protestu Kosmine je sodniški zbor razpravljal več ur, vendar niso prišli do sklepa, ker sta bila dva od treh sodnikov člana prizadetih klubov, tretji pa si ni hotel naprtiti odgovornosti odločitve. Ves material so zaradi tega odstopili v rešitev Brodarski zvezi Slovenije. V peti regati je spet prepričljivo zmagal Kosmina. Drugi je bil Filipi, tretji pa Šarič. Kosmina je torej zmagal v treh regatah in je ne glede na to, kako bodo rešili protest, moralni zmagovalec prvenstva. Vsega skupaj- je nastopilo 10 tekmovalcev petih slovenskih brodarskih društev: Jadro (Koper), Burja (Izola), Pirat (Piran), Sidro (Maribor) in Ljubljana. V okviru prvenstva je bilo v Izoli tudi propagadno smučanje na vodi. Nastopil je član mariborskega Sidra sedmošolec Franjo Vizjak, ki je navdušil občinstvo s spretnim manevriranjem na razburkanem morju. Nastopil je z domačimi vodnimi smučmi, ki so jih izdelali v tovarni športnega orodja ELAN. Upajmo, da bo ta propagandni nastop našel posnemalce tudi ob naši obali, saj vodno, smučanje še zdaleč ni tako drag šport, kakor splošno mislijo. Domače vodne smuči stanejo namreč le 5.600 din. Sinoči je s posebnim avtobusom prispela v Koper iz Postojne, kjer si je ogledala jamo, češkoslovaška sindikalna telovadna reprezentanca, ki je na prijateljskem obisku v Sloveniji. Ob prihodu na tla Slovenskega Primorja so češke telovadce v Postojni pozdravili razen lokalnih predstavnikov političnih, družbenih in športnih organizacij, tudi predstavniki Okrajne zveze TVD »PARTIZAN« iz Kopra, ki so jih nato spremljali na poti v-Ankaran, kjer bodo češki gostje bivali za časa svojega trodnevnega bivanja ob našem morju. Za danes je predviden v čast češkoslovaških gostov v Kopru svečan sprejem, ki jim ga bodo skupno priredili Okrajni ljudski odbor, Okrajni sindikalni svet ter Okrajna zveza Telesno-vzgojnih društev »Partizan«. Ob tej priložnosti bodo češkim gostom podarili spominska darila, med njimi oljnato sliko akademskega slikarja Hermana Pe-čariča iz Pirana z motivom z naše obale, album fotografij z uspelega okrajnega zleta TVD »Partizan« ob priliki obiska burmanskega premiera U Nuja v Kopru, zletne brošure in značke ter razna praktična darila iz domače Slovenske Istre. Med trodnevnim bivanjem gostov v Ankaranu je predviden tudi izlet nekaj misli o delu tvd »partizan« v koprskem okraju Članstvo se more uveljaviti s len, Kar se je naučilo PRODAM lep otroški športni voziček. R.ižner, Nabrežje JLA (novi blok) II. nadstropje levo Koper. NAJDITELJA črne listnice 27. junija 1956 Piran — Pontorož, se pozn-va, da dokumente takoj vrne v izogib posledicam, ker je bil opažen od dveh prič. Obrtna delavnica nKROJASTVO« Koper. Roitova ulica št. 1 (nasproti slovenske gimnazije) je pričela poslovati dne 10. julija 1956. Izdeluje vse vrste moških oblek, ' vojaške in druge uniforme, ženske plašče in kostime po najnovejših krojih, Vabimo vse cenjene interesente, da se poslužijo naših uslug. Naš cilj je, da vsakogar zadovoljimo s' kvalitetno in ceneno postrežbo. UPOKOJENEC z malim posestvom sprejme v službo od. 30 do 40 let staro dekle za samostojno vodenje gospodinjstva, Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Veseli značaj«, DVOKOLESA od 8.000 lir naprej in MOTORNA KOLESA od 45.000 lir naprej dobite na obroke pri tvrdki »MARCON«, Trst, Ulica Piala 3. VELEBLAGOVNICA »F E L i C E«, Ulica Carducci 41, Trst, Velika ■izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu! COTTUR, ulica Crispi št. 8, Trst, telefon 93-982. Ob pni liki tržaškega velesejma nudi po globoko znižanih cenah DVOKOLESA, MOTORNA DVOKOLESA ter vse nadomestne dele. Po naročilu pošilja blago v vse kraje. Obiščite C o 11 u r ! MOTOGUZZI! Ekonomični »Gran-turismo«, motorni itricikli z nosilnostjo 350 kg in 1.500 kg, nadomestni deli, valji, verige, dbroč-ki za cilindre, ventili, razplinjači Dellorto. MONDIALPISTON za avtodiesel. Specializirana delavnica za reti- ; fioiranje, brušenje glav itd. CREMASCOLI, TRST, razstava v ulici Fabio Severo 18. O delu telovadnih društev Partizan je naša javnost še vedno premalo obveščena. Telovadni nastopi, akademije in razna tekmovanja so redke javne manifestacije, pri katerih lahko cenimo, kako društvo deluje. Vendar tudi te manifestacije niso popoln izraz vsega delovanja društva, ker jih, z izjemo tekmovanj, prirejajo za oder in gledalce. Od tod verjetno izvira mnenje, da v društvih Partizan vadijo v glavnem proste vaje in vaje na orodjih, medtem ko naj bi igram, atletiki, plavanju in drugim panogam posvečali le malo skrbi. V resnici je stvar precej drugačna. Čeprav je osnovno delo v društvih splošna telesna vzgoja, je razen nje tudi posebna vadba, pri kateri so močno zastopane igre, atletika in plavanje. V vrstah Partizana so že številni specialisti, ki z uspehom nastopajo na raznih tekmovanjih. Osnovna naloga društev Partizan je splošna telesna vzgoja, ki naj bi bila osnova za razvoj posameznikov. Razumljivo je, da na taki osnovi Partizan ne more postavljati sistem tekmovanj kot glavno sredstvo za vzgojo, temveč uvršča tekmovanja kot pomožno vzgojno sredstvo in predvsem kot prikaz doseženih učinkov vzgoje. Nobenega dvoma ni, da je le taka vzgoja pravilna, čeprav vemo, da si mladina želi več nastopov in tekmovanj, tudi če ni za nje dovolj pripravljena. V društvih Partizan je važen faktor disiciplina, ki je za vse člane enaka in brez katere ne bi bilo vzgoje. Ta disciplina se zdi morda nekaterim nadležna, vendar tovrstne težave odpadejo, če pomislimo, da velja za ves kolektiv, tako za člane kakor za vodnike in druge funkcionarje društva. Preden vodnik zakliče »Mirno!«, mora sam stati »Mirno«. Tudi novinec v društvu se kmalu privadi disciplini, ker uvidi, da ne more v taki sredini, v kateri so vsi enaki in v kateri se vsem na enak način in pod istimi pogoji posreduje telesna vzgoja, ostati izoliran. Ta zavestna disciplina, ki se ji članstvo prostovoljno podreja, je cilj organizacije Partizan, ki vzgaja svoje člane v napredne državljane in člane socialistične skupnosti. Prigovor, da je v Partizanu preostra vzgoja, je neupravičen. Prihaja pa po navadi od tistih ljudi, ki ne zahajajo v telovadnice. Nikjer še ni bilo primerov, da bi se članstvo pritoževalo nad disciplino. Kvečjemu nasprotno: če poteka telovadna ura v neredu, se članstvo pritožuje zaradi pomanjkanja disciplino. Ob disciplini in sistematični vzgoji so telovadne ure v Partizanovtb društvih prijetne. Seveda pa mnogo zavisi od vodnika, ki mora pripraviti tak spored, da bo imel fiziološke učinke in da bo tako raznovrsten, da bo mladino delo zanimalo. Predvsem se morajo telovadne ure razlikovati in se ne smejo ponavljati. Različnost vaj naj bi pripomogla k skladnemu razvoju telesa in k zdravju. Pri tem pridejo v poštev razen redne vadbe v telovadnici tudi vse druge panoge, ki jih na splošno imenujemo športne panoge, to so igre, atletika, plavanje, kolesarjenje, smučanje itd. (Tu bi lahko podvomili v pravilnost izraza športne igre, športne panoge itd., ker so to le razne oblike telesne vzgoje.) Vzgoja zahteva seveda vodnike z zadostnim strokovnim znanjem. Taki vodniki pa so redki in prav zato posveča Partizan veliko pozornost vzgoji vaditeljskega kadra. Že več let prireja razne tečaje za splošno telesno vzgojo, za vodnike in vodnice skupin dece, pionirjev, pionirk, mladincev in mladink, za odbojko, košarko, rokom citlta,tejedonaraš£aja košarko, rokomet, atletiko, plavanje, orodno telovadbo in za razne druge panoge. Ce bi društva Partizan resno skrbela, da bi se njihovo članstvo izpopolnjevalo na teh tečajih, ne bi bilo zadreg, kdo bo vodil in poučeval v društvu. Nekatera društva, ki nimajo izučenih vodnikov, so glede tega premalo aktivna, čeprav je možnosti za obiske raznih tečajev vse polno. V koprskem okraju imamo že prav močna društva, Iti so razen splošne telesne vzgoje pokazala lepe uspehe tudi v drugih panogah. V tem pogledu prednjačijo Postojnčani. Tamkajšnje društvo ima že vrsto dobrih telovadcev na orodju, igralcev odbojke in košarke, atletov in smučarjev. Le taka pestrost lahko zadovolji mladino in ji nudi tudi vrsto raznih tekmovanj. Med drugim je postojnski Partizan priredil več tekem v sankanju za pionirje in pionirke in smučarska tekmovanja za ostalo članstvo. Kazen tega društvo tekmu- poziv upravičencem otroških dodatkov Pozivamo vse one upravičence otroških dodatkov, ki so lastniki ali solastniki zemljišč, katere so oddali v brezplačen zakup kmetijskim zadrugam, drž, posestvom ali katerimkoli organizacijam, oziroma ustanovam, da to takoj sporo-če onemu zavodu za socialno zavarovanje, ki jim je izdal odločbo o pripoznanju otroških dodatkov. Po spremenjeni uredbi o otroških dodatkih (Uradni list FLRJ štev. 26/56) namreč oddaja v brezplačen zakup bremeni lastnika, oziroma solastnika zemlje, kot da sam uživa zemljo. S pravočasno priglasitvijo bodo upravičenci omogočili zavodom, da bodo čimprej izdali nove odločbe, da ne bodo nastala večja preplačila, katera bodo morali upravičene! vračati. Zavodi bodo sicer sami izvršili določbe spremenjene uredbe po uradni dolžnosti. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Koper je v slovenski košarkaški ligi, imelo je več prijateljskih srečanj v odbojki, več telovadnih akademij doma in v okoliei ter skupaj s šolo telovadni nastop. Moška in ženska vrsta pa sta tekmovali z uspehom na okrajnem in republiškem prvenstvu v partizanskem mnogoboju. Za Postojno ne zaostaja mnogo ilirskobistriški partizan .V tem društvu so posebno aktivni igralci odbojko, nogometa in namiznega tenisa. Imeli so že vrsto prijateljskih tekem, telovadno akademijo in nastop. Obmorska društva (Koper, Izola in Piran) so letos nekoliko zaostala v delu. Delno je temu kriva bolezen. Pohvaliti pa moramo predvsem društvo Piran, ki ima razen dobrih orodnih telovadcev tudi dobra moštva v odbojki in košarki. Razen tega so v svoj redni program telesne vzgoje vnesli tudi veslanje i alpnjnave ,og vnesli tudi veslanje in plavanje. Pri Kopru bi omenili predvsem to, da premalo išče novih oblik. Medtem ko se pozimi drže rednega telovadnega programa v telovadnici, preneha poleti, ko bi lahko prenesli svojo dejavnost na lepo urejeno tclovadi-šče ob morju, organizirana oblika telesne vzgoje. Telovadišče in morje nudita široko področje dela, vaditelj-ski zbor pa bi se moral pozanimati in nuditi posebno vadbo v igrah in plavanju ter prirejati razne tekme, saj društvo razpolaga z odličnimi odboj kaši, plavalci in Iahkoatleti. Lep napredek je pokazalo društvo v Sežani, ki ima razen dobrih telovadcev tudi igralce odbojke in atlete. Mladinci so tekmovali na okrajnem in republiškem prvenstvu v partizanskem mnogoboju in odigrali več tekem v odbojki. Društvo je priredilo telovadno akademijo in z uspehom sodelovalo na okrajni akademiji. Tudi lomajsko društvo, ki se bori z osnovnimi pogoji za redno delo, je pokazalo lep napredek na okrajnem prvenstvu v partizanskem mnogoboju. Republiškega prvenstva pa se niso mogli udeležiti, ker so člani bili tedaj na tečaju predvojaške vzgoje. Društvo z vnemo goji odbojko in atletiko. Premalo prostora imamo na razpolago, da bi lahko našteli vse uspehe društev. Ob zaključku lahko ugotovimo le to, da so imela največ uspehov tista društva, ki imajo dobro šolan vaditeljski kader. Seveda pa je dolžnost vaditeljskega zbora, da razen splošni telesni vzgoji posveča skrb tudi posebni vadbi in da pripravi članstvo društva za razna tekmovanja in nastope. S tem si bodo pridobili zaupanje mladino, kajti mladina mora dobiti zadoščenje ob uveljavljanju tega, kar se je naučila. Organizacija Partizan podpira in si želi te dejavnosti, pri tem pa seveda stalno opozarja na redno splošno vadbo, ker se ne more strinjati, da bi bila tekma sama sebi namen. MILOŠ STItGAIt z ladjo do Portoroža ter izlet z avtobusom na Socerb ali Hrvatine, odkoder'je lep pogled na vso našo obalo in Slovensko Istro, Ostali čas bivanja je določen za odmor in oddih, za kopanje, jadranje in veslanje, pri čemer bodo domači jadralci in veslači prikazali češkim gostom lepote vodnih športov na morju. Jutri zvečer pa bodo, kot znano, češkoslovaški telovadci nastopili na Trgu revolucije. Za večer pred odhodom, v nedeljo, je predviden v Ankaranu družabni večer, ki ga bodo gostom na čast priredili Občinski ljudski odbor v Kopru ter Okrajna zveza TVD »Partizan«. Češkoslovaška sindikalna reprezentanca, ki šteje razen 8 vrhunskih telovadcev in prav tako 8 te-lovadk, 4 sodnike (in sodnice), 2 vodnika ter uradnega zastopnika češkoslovaške sindikalne organizacije, je prispela v Slovenijo že danes teden v Maribor preko Šentilja. V Mariboru je sodelovala z uspehom izven konkurence na dvodnevnem državnem prvenstvu v telovadbi zveznega razreda, kjer je nadkriljevala v vsakem pogledu jugoslovanske telovadce in telovad-kinje. Poleg tega so gostje sodelovali tudi na telovadni akademiji v Mariboru, obiskali so Trbovlje, Ljubljano in Postojno. V domovino se bodo vrnili v ponedeljek zjutraj preko Maribora. Češkoslovaški telovadci so med najboljšimi na svetu, takoj za Sovjetsko zvezo in Japonsko. Zlasti velik napredek so pokazali v razdobju po zadnji olimpiadi in bodo imeli na letošnji olimpiadi v Avstraliji eno prvih besed. Še večjo vlogo v svetovnem merilu pa imajo češkoslovaške telovad-kinje, ki bodo na letošnji olimpiadi v Avstraliji glavni favorit za prvo mesto. O tekmovalki Bosa-kovi menijo, da je trenutno najboljša na svetu. Čeprav bo v Koper prišla češkoslovaška sindikalna reprezentanca, je vendar treba omeniti, da so v njej številni državni reprezentanti, med njimi Kratochwil, Kustka, Vandrak, Trmal in nekateri drugi. Že prvi njihov nastop v Mariboru — čeprav so bili utrujeni od dolge vožnje — je navdušil številno občinstvo in pokazal visoko kvaliteto orodne telovadbe v ČSR. Ta obisk je prvi prijateljski stik domačih telovadcev in športnikov ter predstavnikov sindikalnih in družbenih organizacij ob svobodni slovenski obali s češkoslovaškimi telovadci in sindikalisti. Zato upamo, da se bodo gostje v naši sredi počutili prisrčno in ugodno ter da ta obisk ne bo zadnji. Zato jih prisrčno pozdravljamo med nami »Vitame Vas!« — »Dobrodošli!« ter jim istočasno kličemo: »Na sliledanou!« — »Na svidenje!« — ponovno kmalu na svobodni slovenski obali sinjega Jadrana! ■ H. KOPER: 13., 14. in 15. julija ameriški barvni film lepotica za milijon dolarjev; 16. in 17. julija italijanski film v vrtincu greha; 18, in 19. julija francoski barvni film alarm na jugu. PIRAN: 13. julija ameriški film BOJIŠČE; 14. in 15. julija angleški film VITEZ IZ LEPENKE; 16. in 17. julija angleško - italijanski barvni film romeo IN julija; 18. in M. julija italijanski film V VRTINCU GRE1IA. IZOLA: 13, julija angleški film VITEZ IZ LEPENKE; 1-1. in 15, julija angleško-italijanski barvni film ROMEO IN JULIJA; 16, in 17. julija ameriški barvni film LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV; 18. in 10. julija jugoslovanski barvni film BURMA. PORTOROŽ: 13. julija jugoslovanski barvni film BURMA; 15. julija ameriški film OSEBNA ZADEVA; 16. julija francoski film ALARM NA JUGU; 18. julija angleško-italijanski barvni film ROMEO IN JULIJA. šmarje: 14. julija' ameriški barvni film ona je vedela, kaj hoCe; 15. julija ameriški film žrtvovani; 18. julija ameriški barvni film lepotica za milijon dolarjev. DEKANI: 14. julija ameriški film OSEBNA ZADEVA; 15, julija francoski barvni film GROF MONTE CRISTO II. del. ŠKOFIJE: 13. in 14. julija francoski barvni film GROF MONTE CRISTO II. del, 15. julija ameriški film BOJIŠČE; 18. julija angleški film VITEZ IZ LEPENKE. SONČNI RADIOAPARAT Atomska energija je vseka-Ikor zelo veliko odkritje, vendar tudi odkritje elektronskih možgan mi nič manj genialno in revolucionarno. To so .stroji, ki v neki meri nadomeščajo človeka pri umskem delu. O elektronskih »matematikih« Ste brzda že slišali, manj znani so stroji za prevajanje. Pred časom so .jih preskusili, vendar so naleteli konstruktorji na težave, ki se zdijo nepremostljive. Jezik ni maliamatika; skoraj vsaka beseda pomeni v določeni zvezi nekaj drugega in vsak narod se izraža po svoje. Ce slišite besedo nos, si predstavljate nekaj drugega, (kot 6e slišite: šel je z dolgim nosom. Ti elektronski stroji prevajajo mehanično, dobesedno, zato pridejo neizbežno do nesmislov. Vzemimo za primer angleščino, Fraza »Negro on the wooden pal«« pomeni dobesedno: Zamorec na leseni ograji, medtem ko bi po smislu odgovarjala nagemu izrazu: Neumen, da sli-Iši travo rasti. Ali druga taka fraza, ki jo pozna skoraj kokoši brez peruti Kakor vse nenavadne stvari je tudi ta iz Združenih držav. V nekem laboratorju so vzgojili kokoši brez perutnic. Nova kurja rasa ima precej prednosti pred vsemi, ki jih doslej poznamo. Tisti, ki jo je vzgojil trdi, da znese takšna ¡kokoš povprečno 260 jajc na leto in da je tudi za več kot dva kilograma težja od običajnih kokoši. avtomatski analizator Kakor uro za slepce, tako so tudi to napravo izdelali v ZSSR. To je elektronsko-op-tični aparat, ki dela kemične analize kovin popolnoma avtomatično. Preskusili so ga v neki livarni v Ukrajini. Laboratorijsko analiziranje kovin je bilo doslej zamudno, ta priprava pa opravi to delo v pičlih petih minutah. (Ce ima ta naprava brado in sive lase in če je niso imeli pred dvema letoma že v ZDA, boste zvedeli pa jeseni, ko bodo v koprskem radiu spet postavili na berglje svojo »Burjo«.) Ce slišimo, da je kakšen predmet »žepen«, si takoj mislimo, da je to zelo majhna in tehnično popolna stvar; častna Izjema jc menda le žepni robec. V ZDA so napravili prototip žepnega radijskega sprejemnika, ki dobiva potrebno električno energijo ta-korekoč iz zraka — izkorišča energijo sončnih žarkov. Aparat je tolikšen kot dve škatlici vžigalic. V njem je sedem sončnih baterij in štirje tranzistorji. Sprejemnik lahko dela pri vsaki dnevni svetlobi, čc so pa baterije napolnjene, lali-J;o dela tudi ponoči in to 500 ur nepretrgoma. Marsikje sta si železniški! in avtomobilski promet velika nasprotnika in velika konkurenta, menda se je pa tudi tu pojavila misel o kceksistenci. Na sliki vidite vagon za prevoz avtomobilov, ki so jih pred kratkim uvedli na nemških železnicah. Ker so osebni avtomobili razmeroma nizki, so ti vagoni dvonadstropni, ne da bi bili pri tem kdo ve kako višji od navadnih. pisalni stroj Neki švicarski inženir je pred nedavnim izdelal pisalni stroj, ob katerem je strojepiska čisto odveč, vsaj pravijo itako. Ima posebno elektro-magnetsko pripravo v katero narekujemo in ki čisto avtomatično tolče po tipkah. Kako pa ta stroj postavlja ločila in kaj mu moramo prišepniti, da naredi odstavek ali napiše veliko črko, pa poročilo molči. Neki ameriški tovarnar nezgorljivih oblek je naredil za svojo gasilsko konfekcijo najbolj otipljivo reklamo tako, da je zlezel v peč za žganje gline. Tu je prestal vročino več kot 1200 stopinj. Iz peči je prišel nepoškodovan, le močno se je prcpotil. vsakdo, ki se je le nekaj časa učil angleščino: »It rains cats, and dogs«, po smislu bi odgovarjala našemu izrazu: Lije kot iz škafa, v dobesednem prevodu pa ne bi mogli dobiti nič drugega kot: Dežujejo mačke in psi- Pa ne samo pri frazah, tudi pri besedah bi dobili večkrat nerodne in netočne izraze. Beseda »lumber« pomeni v Angliji »ropotija«, v Ameriki pa »na deske rezan les«. Z vsem tem pa še ni rečeno, da so taki stroji neuporabni, to so samo težave, ki jih bo morala odstranit i tehnika in lln-gvisitika, V" Ameriki in v ZSSR jih uporabljajo že s polno paro, prledvsem za prevajanje - strokovne literature, (kajti strokovni jezik je manj muhast in bolj logičen. Konstruktorji strojev, ki naj bi nadomeščali človeka Itudi pri umskem delu bodo morali enkrat za vselej pomisliti na vse. Bodočnost bo pa pokazala ali se ¡taki Stroji splačajo ali ne. Leo Valentino je vzbujal s svojim nenavadnim letalom in s svojim pogumom nemalo pozornosti. Pravili so mu »človek-ptič«. Letalo si jc skonstruiral sam; to so bila krila, ki si jih je privezal na roke in se v zabavo številnim radovednežem spustil iz letala. Ko se je pred kratkim vrgel iz letala, ki je letelo 3000 metrov visoko, se je ponesrečil. Na sliki vidite enega izmed njegovih zadnjih poletov »med nebom in grobom«. To sc prav tako čudno sliši, kakor recimo — podmornica iz sladkorja. Nekatere iznajdbe niso nič drugega kakor hlastanje po originalnosti, nekatere so pa nenavadne zgolj zaradi iskanja novih poti v znanosti in tehniki. Med takšna iskanja sodi tudi francoska na daljavo upravljana raketa iz armiranega betona. Prednost tega letalnega predmeta je v tem, da lahko brez večje škode prenese visoko toploto, ki nastaja zaradi velikih hitrosti. Znano je namreč, da pri betonu tako imenovani »toplotni zid« skorajda ni upoštevanja vreden. Nova letala ne bodo pretirano draga, strokovnjaki so pa tudi prepričani, da se bo beton kot gradbeni material v letalski industriji v bodočnosti zmerom bolj uveljavljal. Menda je le redkokatera vrsta športa tako odvisna od vremena, kakor smučanje. Ce ni snega tudi s smučanjem ni nič, vsaj do pred kratkim je veljalo to kot pribito. Pred leti se je začelo razvijati v Ameriki smučanje na vodi, zdaj so pa začeli delati smuči tudi za po suhem. Kakor SNKG po naroČilu Kogar zanima film, tega skoraj gotovo zanimajo tudi intimnosti iz privatnega življenja zvezd. Na sliki vidite razvpito Marilyn Monroe, ki se je pred kratkim poročila z Arthurjem Millerjcm, enim izmed največjih sodobnih dramatikov. Po poročni ceremoniji sta ušla novinarjem, ki so jo takoj na vrat. na nos potegnili za njima-Prišlo je do avtomobilske nesreče, v kateri sta izgubila življenje dva fotorepor-terja Italijani nameravajo postaviti v provinci Trentino tri postaje, s katerimi bodo proučevali možnosti za umetno sneženje. Prve poskuse bodo delali letos v oktobru ali v novembru. Za sedaj se o tem še malo govori in so potankosti še malo znane. vidite na sliki, imajo takšne smuči kolesca in so precej podobne otroški skiri HHWaB33BEaB3E5Z m POSLOVENIL RADO BORDON ......;,.;:.-■ ■ | VI Preživel sem dva dni na zbirnih mestih. Ko sem se vrnil domov, je bilo že prepozno in nisem videl Miss Barkley vse do naslednjega večera. Ni je bilo na vrtu in moral sem čakati v bolniški sprejemnici, dokler ni prišla dol. Ob stenah dvorane, ki so jo uporabljali za sprejemnico, je bilo na obarvanih lesenih podstavkih mnogo marmornatih doprsnih kipov. Tudi na hodniku, kamor je gledala spre-jcmnica, je bila cela vrsta kipov. Značilni so bili po tem, da so bili iz pravega marmora in da so bili videti vsi enaki. Kiparstvo se mi je že od nekdaj zdelo neumno početje —, vendar so kipi iz brona le nečemu podobni. Toda marmornata poprsja so vselej videti kot nekakšno pokopališče. Nekje je pač lepo pokopališče ■— tisto v Pisi. Genova pa je mesto, v katerem lahko vidiš grde marmornate kipe. To je bila vila nekega bogatega Nemca in doprsni kipi so ga bili verjetno dosti stali. Vprašal sem se, kdo jih je bil napravil in koliko je bil z njimi zaslužil. Poskušal sem uganiti, ali so predstavljali člane njegove rodbine ali pa jc šlo za koga drugega. Toda vsi so bili enolično klasični. Človek ne bi mogel reči o njih prav ničesar. Sedel sem na stolici in držal kapo v roki. Nosili naj bi bili jeklene čelade tudi v Gorici, toda bile so preveč neudobne in preveč prekleto teatralične v mestu, iz katerega civilno prebivalstvo ni bilo evakuirano. Nosil sem jo samo, kadar smo šli na zbirna mesta, in s seboj sem nosil tudi angleško plinsko masko. Šele tedaj smo jih namreč začeli dobivati. Bile so prav zares prave maske. Odredili so tudi, da moramo nositi avtomatsko pištolo; celo zdravniki in sanitetni oficirji. Čutil sem jo ob naslonjalu stolice. Lahko bi se zgodilo, da bi človeka cclo aretirali, če ne bi imel revolverja na vidnem mestu. Rinaldi je imel torbico za revolver vso natrpano s toaletnim papirjem. Jaz pa sem imel pravo pištolo in sem se počutil kot nekakšen razbojnik, dokler se nisem navadil streljati. Bil je revolver tipa Astra, kalibra 7,65 mm s kratko cevjo in je stresal tako močno, ko si streljal z njim, da sploh ni bilo mogoče misliti, da bi z njim kaj zadel. Vadil sem se tako, da sem ga držal niže od višine ter sem poskušal na ta način sunek smešno kratke cevi ublažiti, dokler nisem dosegel, da sem na dvajset korakov zadel vsaj meter vstran od tarče. In potem se mi je zazdelo smešno, da bi nosil revolver, in sem kmalu pozabil nanj; nosil sem ga tako, da mi je opletal na hrbtu, in sicer brez vsakršnega drugega občutka razen tega, da me je bilo rahlo sram, če sem srečal koga, ki je govoril angleško. Zdaj sem sedel na stolici, nekakšen pisar pa me je z neprijaznim pogledom motril izza pisalne mize, medtem ko sem jaz gledal marmornata tla, podstavke z marmornatimi kipi in freske na stenah ter čakal Miss Barkley. Freske niso bile slabe. Vsaka freska je dobra, kadar se začne luščiti in odpadati. Zagledal sem Catherine Barkley, ki je prihajala po hodniku, in sem vstal. Ni bila videti visoka, ko mi je prihajala naproti, toda bila je videti zelo ljubka. »Dober večer, gospod Henry,« je rekla. »Kako se kaj imate?« sem vprašal, risar za mizo je prisluškoval. »Bova sedla tu ali pa pojdeva na vrt?« »Pojdiva ven! Hladneje bo.« šel sem za njo na vrt, pisar pa je škilil za nama. Ko sva bila zunaj na potki, posuti z debelim peskom, je rekla: »Kje si pa bil?« »Bil sem na zbirnem mestu.« »Mi nisi mogel poslati nobene vesti?« »Ne,« sem odgovoril. »Ne bi bilo dobro. Mislil sem, da se bom vrnil.« »Vendar bi mi bil moral sporočiti, dragi.« Stopila sva s steze in se sprehajala pod drevesi. Vzel sem njene roke v svoje, se ustavil in jo poljubil. »Ali ne moreva nikamor iti?« »Ne,« je rekla. »Samo tod se lahko sprehajava. Dolgo si bil proč.« »Danes jc tretji dan. Toda zdaj sem spet tu.« Pogledala me je. »In me ljubiš?« »Da.« »Rekel si mi, da me ljubiš, ali ne?« »Da,« sem lagal. »Ljubim te.« Tega ji še nisem bil rekel. »In me boš klical Cahterine?« »Cahterine.« Nekaj časa sva se sprehajala po stezi, potem pa sva se . ustavila pod drevesom. »Reci: nocoj sem se vrnil h Cahterine.« »Nocoj sem se vrnil h Cahterinc.a »Ah, dragi, vrnil si se, kajne?« »Da.« »Močno te ljubim in bilo mi je strašno. Ne boš spet odšel.« »Nc. Vsakokrat se bom vrnil.« »Ah, tako zelo te ljubian. Prosim te, položi svoje roke spet semkaj.« »Saj je nisem odmaknil.« Obrnil sem jo tako, da sem ji lahko gledal v obraz, medtem ko sem jo-poljubljal, in videl sem, da ima oči zaprte. Poljubil sem jo na zaprte oči. Frišlo mi je na misel, da je nemara nckolikanj prismojena. Bilo je čisto v redu, če je bila. Ni mi bilo dosti mar, v kaj se spuščam. Bilo je bolje, kakor pa da bi šel vsak večer v oficirsko javno hišo, kjer so dekleta plezala po moških in so ti v znamenje ljubezni, medtem ko so izmenoma hodile gor s tvojimi kolegi oficirji, potiskale kapo na tilnik.