St 35.
V Gorici, dne 30. avgusta 1895.
Tecaj XXV.
„Soca"
izhaja vsak petek o polilue in velja  s  prilojro  ..Ssspsriariki Lilt' vred jto poSli prejeuiana ali v Gorici ua Uoni poSiljana:
vse teto.....gld. 4--10,
pol.leta......220,
cetrt lela      ....     ,    MO. Za tuje  tiefcele toliko vec,  kolikor je veija poSluina. llelavcem   in   tlrugtm   manj  premoznim   novim   iinrornikom uarui'nino  znizamo,   ako se oglase pri upravniSlvu.
„Pfl«irci" izhaja  vsakih 14 cinij  vsak   dru^i torek in velja za celo leto 80 kr.
„6os|t»4arskl List" izhaja in se prilaga vsak meser v ob-segu 16 stranij, Kadar je v pelek praznik, lz'uleta lista ze v 'slitek.
SOCA
(Izdaja za Gorico)
Oznanila
in „FflSU«|Ct   placnjejo se za petslopno pelit-vrslo: S kr., Ze se tiskajo 1 krat,
Vetkrat — po pogodbi. —  Za vefjo  irke po prnsloru.
Posamiitae Slevilke dobivajo se v tobakamah v Nunski ulici in v Solski ulici, v Train pri Lavrenciiu nr.sproli vtlike vojaSnice in pri Pipaim v ulici Ponlc delta Fabra po 8 kr.
Dopisi poSujajo liaj t=e urcilniSlvu, naroiinina in rcklamacije pa upravniStvu „Soee". — Neplacanib pisem uredniSlvo r.e sprcjema.  --   Hokopisi se ne vraCajo.
UredniSlvo in upravniSlvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatalf in odgoverni uradnik   Andrej GabrsLek.
„ Bog* in narod!•'
Tiska „Goriska TIskarna A. Gabricak" (odgovoren Josip Krmpotic).
Yo)ilno gibanje.
V KotttUU jo bila volitev volilniii mo*., v pouodeljek. Voduo se nam jo zutrjevaio, d,i Koinen jo sredisoe iH'kakili nasprolnikov uaSega vodstva v driivlvu .Slnga*. in neka-lerniki si) vedeii povodati z vsn gi>ti>\n<djo, da Kouienoi bodo volili proti ,Slogi". Ali vsi li plaso\i .so bili po->lavljout na la2, kajli v poncdeljok so bili izvoljeni z odlofno vo-i-iiio volilni niozjo, ki bodo volili „.Slogina" kandiiliila. — Nasprotna slranfca jo podlegla. Sicer pa ne veriijeiuo nili <• tej slraiiki, <la bi nasprotovala ,Slogi": njeiio nasptotstvo ttajbi'Z" tie ppga (•»/. iUn\\at-i> propire, i v nhfepolitiCiiilt tipnRinjili bo vsolej z nami. ¦ -• Ti voliliii mozjo so za to, da bi koinoti-ski okraj po.-dal v de/obii /bur g. Alojzija' Streklja, poscstnika v Koinnn. Ta gl.is ilobiva prij.izen odniev po vst'iit Krasu, v (!orin pa ludi, s.tj g. Strekclj jo 2o iepo Mi'vilo Ii4 namosluik v o.lboru ,Sloj,'«'". -I'o naSoii) inin:/iju bi Kiv^ovii no iiiofdi do-biti boljic^a poslanc) no^o jft •/. Alojzij Slrokolj. Mo/, jo pjsostnik in pozn-i s!o-lionio po«l kra^ku Kemljo, poztia i\ a j b o I j i> iid vsi-li KraSovi'ev polrcbo taiiioAnjc/.i pn-bival^tva. On jo pa tudi jako M.id.irjou in i/obrazon posostuik, ki labko v b-pi bo»t;di, v tfovom in piHiim, zaKuv.'irjii korisli svojili volilnov in dozolo v obfo. V vkoIi polji'dclskib ^lrokall je toinoljito pourou li>oreticiio in (irakticno. To jo dokazal v kominiji za trtno uS, v svojili potovanjili za urodbo svilarstva pa O^orskom, kiiinor ^\ jo kliiala vlad.i, in /daj v bot'bi diiliiialiiisko^a vino^radsiva proti tilui usi, katoro u.ti jo povciila dalma-linska vl.ida. Ako morodajni kio^i znajo l.iko visoko roijili tomvtfriio znanjo in prakti. no i/.m*'bo \: Strt'klja, trdaj si inorajo Kra-vvoi i^tcli v fas.!, da iniajo v svnji sroili takoj»a inoz.i. Ako ;io (odaj kdo poklii'.in. da z.i^o-varja di!.4*<nii' in (,'inolne lor gospodar.ski; korisli Kr.i-a, jc lo ^.'otovo prsi \r. Alojzij ft I r o k o 1 j. To iiirio#i KraS>-vri tudi r.tdi priznavajo in si j.m zt-lt'* za svojtv.t po^laiica. ™ Ako ima kako nasprotstvo. hvira to iz lu'Codtuh oscbnih ruzlo^'ov. ki si' pa tnorajo tiinaknili, ko \ivi' za tako \azno rod. Dozolno poslan.itvo je vozna mdo^a, a {ir»rjr> naiodn, ki si ne zna lob nalojr po pam>'U razdi.'iiti. Ni vsakdo za vso! Ta jo labko poUon po-scslnik, tint oelo voleposo^tnik, ?npan, tr^o-vec, uradnik itd., ali z.i dozolneua poslanoa ni! Tonui inanjka polrebno znanjo, rlru^ciiiu odlofnosl, tretji je pri ornabljivoga znafaja v narodncm pogrli-dn itii., a mi potrebujomo z.i dezclni «bor o e i i h nioz, iu* kimovct v a!i void lakib, ki niti no vi-do, kaj so. Tndi "i' smeiiio volili takib. ki im.ijo provcc pri-jatolj.skih ali rodbinskib zvrz z na«imi na-spri.iniki ali colo z vi.ntnimi rio?.mi. kajli i>ui no bodo mojrli odlo^no na-tupiti za svujo vi.'..!(i-, k:\lar bi jo no iiilo Ijnbo takiin z\v-zaia.          Si'inlerljo  st» m.ir-ikdo na v>e silo
nKv.i za dczoirio|;a jioplaiu-a. a to potseni n.i r-vojo roko. To ne gre!! Ali in.iri ineiii tak riovok. da bo cm sam v dozolnom zbom "r Ali \(\ da bo iijeL0\.i prisotnost Ijuba ostali ilovi-lorici naSih poilancov-r Zatogadel nai bodo volilci pozorni in naj pazijo, d«t no bodo silili v dezelni ^bor nioi, za kalere bi oslali sUiv. tovarii) ne niaralit Kaj bo mojiei potem lak poslaneo ko.?>titi svojim voiilccni-' Trelia je torej sporaztunljenja is- prod volit-vami. (h «¦ no urine v lU^elni k;ik tak mo/, ki bi no bil sposoben za sktipno delo-vanje s slownskimi poslanei. Volilci, pozor torej 5
KobsrlSkl Kot je trden va .SIopo*. V S o d I u sta izvoljona za volilna mou ztipati Jofcf (', ajpariii ;n pocUuputi Joief kramar iz Podbelo. V krejski jtiipaniji so vikanj J.m. S«dej v Burjani in &> dva druga moza (nneni nam ^s,\a zuani). V B r e a in j u je zupati Jos. II o r j a n C i ft in Tonkh. \si mozjo bodo slo2ni za edino pravo naOelo. da nam je tr..b.i pred vsem ^loino.^ti tudi tedaj, ako tonm ali oneinu no *o vse prav po volji, kajli znano jim je, da vsom nikdo ne ustrezo, da to ui rno^'oco vlasli pri naSih obSirnih volilniii okrajih, v kabrih ima vsaka lnknja ?voje posetne ka'n-didate. Ali lo vse se ne more nresaicili, ker nimamo 50 poslanccv. anipak 1c 10; volilci so torej tnorajo zjediniti, Ce ludi vcasih proti svoji volji. Disciplina je tu neizopibno potrebna! Brez nje se osnie'imo pred svoIqmi, ki bi se natn rogal po vsej pr.tvici. To so razlogi, ki vodijo vse ra;:unine volilce, lorej ludi one v kobariskem Kotu.
V znpaiiljl Naklo na Krasu so izvo* Ijeni tMe volilai moisje: Aleksander MahorfiiC v" M.davunu, Franc Periiavoc v LeZeCoh, Anton Cerkvenik v KaCicaJi. Janez Obersnel v pivuoi in Albin Strekelj v Skoejami. — (liijenio, da li moije bodo slozn: za g. ASoj-zija Streklja za komenski okraj; za poslanea sezanskega okraja menda ntso 3e povsem edini, vendar je 2e zdaj verjctno, da bodo slozno  volili dr. Olokarja Rybaf a, odvel-
nika v Sezani. -¦¦ Uverjeni naj bodo ti inozje, da slovonski slvari in sebi najbolj usliv-zejo. ako i/.vole la kot dva doZolna poslanea ; boljsib si ni tretia *Plot*rT»H- jili ludi ni labko najli! (Josp. S t r o k c I j bo gotovo najboljo zaslopal Kras v gospodarskom in liuli duscvnem pogleiiii, saj po/.na najboljo rove in U-2avc KraAovoov in jo kot posostnik dosogol toliko izobrazbo, da bo labko dostojno nastopal kol ljudski zaslopnik povsod, Or. Ilyliaf tudi izborno poznii Kras in njcgovo posobnosti. je vsostransko izobrazen inlad odvetnik, ki ima srco za narod ua pravoin niestu. I'paujo jo, da so presi., v (Jorii-o in tako bodo inieli KraSovci v goriftki inolropoli izbornoga zagovornika in zastopnika, kar jo /.a njo iiajveoje vrodnosli. Tiogno so eo!o pripoliti, da bodo imeli Krasovoi v njogovi osobi vrlog.i zastopnika v d«>/.i!litoin odboru, a brez njoga bi so lo nikakor ne moglo zgodili in Kras bi bil brez zaslopnika v odboru. Kaj pa to pomoui, bodo golovo dobro uincli vsi Kra'inoi, — Tudi iz raznib drugib obcin pribajiijo „SIogi" in nam povsem odlooni glasovi za dr. It y bar a. Vslod toga .so ua-nadejamo. da so Krasovoi zjodinijo vsi kol joitou snoz za ta dva kandidabi, ki bosta iloida ("'asl KraSovocin in vspiiiu narodu.
1/ Honf* nam poro(\ijo: .Tukaj so bili izvoljeui ti-l<> volilni mozjo : zupiu Ibijuiiind /iiidiiiTir, podzupuna Josip i'ahor in Anton ftlubolj lor posnik Sinion (livgureiA. Vsi stirjo zanosljivi in neupo^ljivi inozjo, ki bodo tolili taki'i, kakor otllofi .Iruslvo '.Slogu". Kralko, pa dobro! Zivili llouoaui! I'vor-joui naj IhhIo, da jini bo priporooal.i .Sloga" lo tako nui/v, ki so vrodui narudovoga za-upanja. .KriiVifov, jiolopov in prisiiiojouoovfc no bo mod njoiiiiiii kamlidati, vslod oosar jo uopolroboii strab .lVim. i.isli^a". DniMvo ,S 11) (,' ;i" ima razplotoue zvozo tlo sloiioruo k«oi»; ono so obraf-a ob potrobab noposroduo do vsob viljavnih moz v dezeli, da poizvo-dujo javno miieiijo v dozeli: vso dosle gla-mivo liozuo priiuiTja mod seboj in z dojaii-skiini oduosaji in potrobaiui v dozoli, a so lo potoin sodi po najboljJii vosti. Vsoloj pa so vudilna naMa: vsoslraiwka koiisi naroda slovouskoga. Vslod toga jo povsem npravi-ci'tio zaupanje renikib mozakov v „Slogin" odbor. Tako zanpanje goji lobko vsakdo, dokJor so v odboru sedanji inozjo. Oni so pripravljeni dajati vsak dip rafuu od svojega delovanja, slopajo tujinanj eukrat v loin pred javno sodisce — obcni zbor - kjer je vsakomur prosto. <la govoii. Dosloj jo la odbor sc vsoloj sijajno opravii'il izkazano zaapanjo, kajli njogovo dolov.mje v prid slovenskoga prebivaUtva l«: dozole jo tako obseztio in tmii uspeJno, kakor maio kalo-roga onakega drustva ua Sloveuskom in so dalu.' okrog.
Iz UihiniboriTrt nam porocajo, da so biii izvoljoni za volilne inoZo: Makovoo Alojzij, Pav.ioa Jozof, t'lobron Anton, IVconko Anton. Hobi" Jozef. J.igon Kranr. Tu sla so borili z.i pivonslvo dvo domaci slraiiki, >tara in inlada, ali .crui" in ,beli*. Stari so imeli 30 voliiocv, mladi pa :i(i. Pciruc^ilo o uspehu smo prejeli od obeli stranij. l'orofiilo od .start:* si rani pravi, da so se dovrsiio volitvo fcicer proti nasi volji, vendar ne proti nam in da so nam nusprotij ni bati, dasi prevK- prijazuo gledamo Ruiladek in radi udarimo po .starib*. — To ludi radi voiujemo! Saj je tudi vseui .starim* dobro znano, da nase nasprotje nieri edino le na ue/.unesljivoga tno2iccljna Jozeta Pavlico; kaj je ta moz, ni treba praviti, saj je poznan na dolgo in siroko. Zadnji cas je spravil na svojo stran Rrojco, CeS, da jisn bo zidal cerkcv. dasi je po drugi slrani znano, da niina niii od dalce. takib ?.olja. Brejci naj bi se prej nekoliko poucili o vsob hoaiatijab, pa bi imeli v vse agitacijske spletke povsem jasen pogled. ¦— Med .starimi* so nekoji naSi (.sebiii in politieni prijalelji, a iocijo jib od ,niladih* domaci prepiri. ki lie smejo imeli ua obcni polozaj v do?.oli uikakega upliva. l*pa:no, da bodo vsi inozjo uvazevali to resniio, kajli gorje goriskim Slovencein, ako nas bodo razdvajali domaci obcinski prtpiri tudi na polju sku])iie borbe proli slo2nemu, zagrizenemu uasprolniku. — Vslcd tega verujemo prav radi zatrdilu od Bslare* strani, da iamoa'iiji volilni inozjO ne bodo delali zgnge, mai vefi volili slozno za „Slogiuii* kandul.it.-i. To pa toliko bolj, ker lahko uvi-dijo ze naprej, da bi vsakerSno ruSenje discipline nic ne izdalo in da bodo ukljub vsem naporom od katerekoli strani vendarlc izvoljoni .Siogini* kandidatje. Da bi kaj ta-kega oniiu obcinam ne moglo biti v korist, je jasno slehernemu olroku.
V Jupanljl Ponlkve na Tolmiuskciu so bili izvoljeni: zupan Ivan Lapanja, pod-2upan Tomnz Kofol v Rakovcu in obcinski stam§ina Ivan Klemencic, — PoroCevalec dostavlja: „Ti mozje gotovo izvrSe svojo na-logo po ielji druStva „SIoga« in naroda*. — Prav tak6! 2ivili!
V  Senipiiiiu so bili izvoljeni: vikarij v Osoku o. g. Andrej Znidareic, kaplan v fto'iu-pasu f. g. Krano (iiizolj, gg. Fr. PorSift St. 17, Jot. fornntte SI. 10 :<. Martin Slrukolj st. '23., vsi v fcompnsu. — Vsi ti ino/.jo bodo odloenn stali za ,Slogo*.
V  Anliovom (kaualski okraj) so bili izvoljoni: zupau Anion ijabrijoleie iz Aulio-yoga. Slciaii Drmiovftcok iz Plavij in Milia Zelinspok iz Zolonj. — Poroievaloe nam ni dostavil nicosa o teui, kako bodo volili ti inozjo, no mi smo preprifani, da ostanejo zvosli dosodanjoinn dobroniii iiuonii, kaloro si ji; pridobila imoiiovana obeina s loin, da jo voduo volilu poslavijono kandidnto in ui podpirala nomirnih rusiloljov noizogibno po-trebno disoiplino!
V   Kiilii (kaniilski okraj) so bili izvo-. Ijeni: vikarij i\ ^, I-'rance Ivolol, zupan g. fttofan Urozavscek in pod2upani gg. ftlofan Voiirina, Anion Skrl i.i Janez Itratu2. — Ti inozjo bodo stali Irdnoza politiouim drii.slvoiu .Slogu4". <"':is! jim za lo I
V   He*klull (kaualski okraj) sla bila izvoljona : gg. .Inkot) Kamonsoak in bovro Hr-/.olir-. Kar sum rokli zgoroj o volilniii inn-zob v Anliovom, isto voljn ludi za Dosklo,
V   Logu (ua Hol^kVni) jo bil izvoljon vikmij o. \>, Josip Pri mo 2 io, ki bo volil „Sliiginah kandid.-ilo.
V   Poviiju (v so?,anskoni okraju) sla bila izvoljona: prop. g. zupuik Josip Novak in g. Malija Knriz, pososluik v Moroah st. i»S,
Nas potof'ovaloo pravi, di; zadnji jo bajo za nokoga g. Dskarja l^illnya, ojirluoga nad/.ornika v Trslu, prvi uajbr/o pa ludi. - ¦ ''.udiia novica to! liosp. Piillay Imh'o lorej kandidovati na svojo roko, kajli poli-lii'tioiuu drustvu 'Slogax ni uazuaiiil svojo kaudidaluro. Vslod toga tudi no vo, ali ji! polit. diuslvo zadovoljuo 2 njogovo kaudiih-turn*, uriva so lorej v umzbo slovonskib. do2olnib posl.inoov, ne da bi vodol, ali si bodo li -itoli v riml, da bi g. Pollay sodoi v njih di'u;.bl. Kniski volilci naj zulcgadol dobro pomislijo, predno se zai':no oopiti in poslav-Ijati se proii politir-iiomu driiMvu „Slogak in v obco v nasprotje z osrodnjim narodnim vodstvom; kajli lo nasproljo bi jim labko donaSalo toliko skodo, katorih bi 30 Pollayev ue tnoglo popraviti. Tu jo polrebno vsostransko soglasje! Krasovoi nioraj' -oslopali tako, da bodo imeli li kratu vsob .csel slov. po-slancev za se in ne sauto enega ali dva! Zato :ki smejo nrivati v de?.elni zbor moz, ki so ze pri kandidalmi poslavljajo v nasprotje z narodnim vodstvom. To v resell premislok ! — Od drugod s Krasa nam pa dobajajo glasovi, da kandidujeta se d v a druga gospoda. o katorib moromo 2e duties rooi, da ju drustvo .Sloga" nikdar no sprejme mod svojo kandidalo. "loza namroc: nista odlo^no uarodua, a uai'ijo polreba odlo?:no narodnili moz, ki isktvno ljubijo svoj narod in to nesrei'-no zemljieo slovensko, kaloro bi iiTodonlovoi radi izmolzli do Ornegn mozga. Kdor no ouli v sobi to Ijiibozni, ne bo se niogol vslrajno upirali irrodonti pri njenili grdili nakaiiah, marvoft poptiScal bo in malo-marno glodal, kako bodo Lalioni nalagali brome za luemonom eeli do2oli, in naSe zulje posiljali vse zaporcdoma doli v Furlaiujo. Ako bi KraSovci volili v de2elni zbor lake mozo, ledaj gorjo njim in vsem Slovencein mi Gnriskctn. No, to se no. zgo1!, kajli vefi i n a se vendarlc ne bo botcla prodali irrodonti na Ijnbo.
YGorJaiiskcni pri Kotnnu so izvolili: Josipa Streklja in god2upana Ivana Godnifia, ki bosta volila gg. Alojzija Streklja in dr. Olokarja Rybafa. Prav dobro 1
V  Velikcmdolu (komenski okraj) p bil izvoljen zupau Anton Z i v c c. Kaj on .T.isli, nam ni znano. Po uckatorili okoliscinab so-dimo. da bo volil slo2no s Komenci. To bi nra bilo le v east! Nadejamo se tcdaj, da bo volil tako, kakor edino zabteva korist Krasa in naroda slovcnskega v obfie!
V  Gabrovlcl (komenski okraj) je bil izvoljen zupan Zerjal Janez. 0 njem vcljajo besede. kalere stno rekli o 2iipanu veliko-dolskeut.v
V  Skrblnl (komenski okraj) je bil izvoljen tupan g. Josip Pipan. —O tcm 2upanu kaj radi Ironjo novice, da rad hodi po nekili posebnib poteb. Pri volilvi v Sc2ani bo imel priliko dokazati, da so nerosnicne vse take govorice, marccc da zmi kotmo2 cenili vaz-nost narodne discipline.
V  PllskovicI (komenski okraj) je bil izvoljen zupan g. Miha Pelelin. — Kako on misli, nam ni povcdal nas porocevalec. Po-znamo pa tega gospoda in smo uverjeni, da ne pojde na roko tislim, ki hole pahniti v nosrefio ves Kras in ves narod slovenski na GoriSkem. On gotovo ve, kolikega pomena je s!o2nost in edinost med nami in koliko nesrece lahko prinese sleherni rnzpor.
V  Brcstorlcl (komenski okraj) je bil izvoljen 2upan Kacic Andrej. Kar smo rekii
o projsnjib, velja tudi o njem. ITpamo, da bo g'...soval kol pravi mo2 za edino pravo kandidalo in ne za ruSitelje toliko polrebno slo2nosti.
V   AvlKM'ii (sezanski okraj) jo bil izvoljen g. Jakob Pegan; ta bajo eika na gg. Mubo v Lokvah in Kabiani-ja v Stanjelu. Kandidalov jo lorej kmalii kolikor volilniii mo2. Ali ta dva gospoda nista prijavila ,Slogi" svoje kaudidaluro, zato no I'orujemo, da kandidujeta. Ako pa ne bosla postavljena otlei-jaluima kandidatoma, upamo, da se glasovi no bodo brez polrebo copili na njudva, Kras v«li lo (I v a poslanea no pa p o t i It. Zato *•.» bo trebn zjediniti za dva kaiididata, golovo najboljo za ista dva, ki bosla veljavno in javno proglasona.
V  Sovodujall fgoriska okolica) so bili izvoljoni: gg. Jo«ip Pavlelic SI, 23. iz Gabt'ij, Josip Kodermac in ufiitelj Ignacij Ki'i^inan, Ti mozje bodo volili BS|ogina* Ivandidala.
V  frnoviinti sla bila izvoljona gg. iifii-lolj Antot Mleku2 in fciiligoj ^tol'an in obit bosla Irdno stala za „Sloginii* kandidabi,
V  Sillktlliu jo bilo izvoljonih pet volilniii mo%, katorib iinona so nam bila uhIiio sporofiena, a si jilt niimio lakoj zabolo2ili; vi'ino pa. da bodo volili pnslavljoiia kaiididata.
V  #U Point sla bila izvoljona g. Val. iVriiie. in Jo2. Ufftifi, ki bosla volila „Sloginu" kiindiilid.il.; ona zaslopala volilco likoiim Gorico, vosla toroj najboljo, koliko sloznosli smo polroiuii fSIovomi!
it (Vrkna nam porofiajo, da so bili :}{>, t. m. izvoljoni li-lo volilni mi>2jo: zupan .lak. TuSar, Pol, Uovk, Anl. Kostnafi ml., Anl. Sodoj, Jv. I'olornolj, And. Kobal vsi v doik-nem, Jakob Jorol) v 0lnk>2n, Jakob lapuzie v liiizoii, vikarij I'Yanec Razpet v Orobkn, Ivan Moenik v Kojoi, Bla2 Hink v Rokl, Miha Derlink v gor. Nnvnkih. — PorcCovulec na-znauja. oa so vsi mozji' trdni in zanosljivi. Izjavljajo pa i;dloeno, cia nanieravajo glaso-vali za dr. Gregoreifia in zemljomorca Ivana Lapanja. Na podlagi tega poslednjega glasu s Tohninskega je izkljucena sleherna ino2nosl kako driige kaudidaluro, kajli velika vecina volilniii :no2 so jo 2e naprej izrekla za dva oiiionjonc. gospoda.
Na Niibri'^iiti so bili izvoljeni Irije volilni mozje, ki bodo brezpogojno volili „51o-gine" kandtdate. Nas porocevalec vsklika: .Nabrczina se ne omade2uje*. — To smo bili 2e naprej preprifani o vrliii nasih Na-bio2incih. Zivili. - Drngi porocevalec nam je naznanil imena volilniii mo2: ta so: nad-ucilelj Jos. Tomsic, Ivan Gabarija Si. 151. in Fr. Nemec. — Ti mozje dokazcjo, kako neupog-ljiva je nasa priiazna Nabrezina tujiiii uplivom!
V  SeXant so bili izvoljeni slirje volilni mo2je, katorib trijo j>o vseskozi zanesljivi mo2je: nadejamo se, da ludi celrti no bo rnsil narodne discipline, kalere je uprav Kras najbolj polrebon. Izvoljeni so bili gg. zupan Pirjeveo Josip, nadzornik in nadufi. g. Matej Katde, gg, Rcncclj Iva»i in Ro2ifi Franc, — Ppamo, da si bela Se2ana zares osvelli lice kot vria kraSka melropola, ne pa, da poka-2o slovenskemu svetu, da je srediSCe neza-nesljivosli in narodne ndafinosli.
V   Lokvah (se2anski okraj) je bil izvoljen slaraSina g. Avgust Praprolnik, zna-cajen mo2, zaveden Slevonec, ki ne bo hodil na roko tislim, ki bote ruSili disciplino in sojati razpor v de2eli. Cast mu!
*
O volilnem gibanju so nam dosli .Se slcdeci glasovi:
Dornbcrzanl holfi shod! — b Dorn-berga prihajajo glasovi, da hole imeli pose-ben shod. Ne vemo, ali bo lo mogoce. Nasi narodni delavct -iniajo vsi delo razdeljeno. Dr. GregorCifi, grof Alfred Coronini, dr. Rojic so zdaj se v hribih, za 8. sept, so nanienjeni na Kras, da tak6 za vipavsko stran ne pre-ostane Casa. Ali politicno drustvo ima na kupe izjav od vseh strenij: ono je v nepo-sredni zvezi i. vscnti veljavnisimi tnozmi v de2oli, pozna torej potrebe in 2elje ljudstya. Vedelo bode lorej najbolje pogoditi najboljso pot, dasi ve 2e naprej, da nili s tem vsem ne ustrezo, kajti lo je povsem ncmogoce. Prav zalo ps bo slehern zavedon Slovenee volil „Slogine" kandidate, ce tudi morebiti niso povsem po njegovem ukusu. — Dorn-ber2ani se zlastt bojtS da bi oba dezelna poslanea na uplivala na tek vipayske 2olezniee,
i to je mimo Sempasa tje pod Cavnom in ne ob Vipavi. Za Boga, kdo je pa vrgel to biij-skarijo med nerazsodno ljudslvo?! Kaj pa imajo Opraviti de2elni poslanci z dolofie-vanjem, kod naj teCe kaka 2eleznicaV To je naravnost nespametno domnevanje J Zaldnaj se Dornber2ani le polola2ijo, kajti v lern po-gledu kandidatom ni treba nalagati „castne besede!'1
•           Iz ajdovekega okraja so dosli nek!
I glasovi, ki ka2ejo, da nekateri  gospodje  ne
miilijo cez mcje svoje ohcine.; nic no nva-2ujejo tega, da volilni okraj obscga tudi Ka-nalsko, goriSko okolico inBrda. HotenanireC na svojo roko nastopili za posebnegn. kaiididata. Ako hi so to zgodilo, bi dokazuli b tern, da jim za disciplino ni mar in dn bi radi po sili poslali v dekolni zbor ino?.a, h kiiterlni naj potem oslali posliinei Izlmjajo kakor jim dr.igo.
Tako no gre ! Mod moKini, ki bodo javno proglaSeni kol kaudidalje, morn zo n a p r o j bili vae jasno, all ae ujomajo v n«fcolili In v glavncin v taktiki ter snloli: uli so ilnnl vsi pogoji za vKojcmno dolovonj1), Vsuko tisi-Ijovanjo jo in ohsodbo vrodnol No llneill skupaj, kar skupaj no gro! Ako so doso2o sploSno sporazumljonjo, potem dohi \m ovodn drugacna lieoj
las Konuiii nam porocajo, dn sla bilu lamkaj v srodo iz So2nno dva agonlti, ki sin agitovala za gg. dr, Josipa Tonklijn in Josipa Fabliuii-ja iz Kobdiljn, Ali nnlolnlii sin na glttha uSosn, Vidolo m jo ludi, da mofcu ni-niala nikakoRa p i' o p r i fi n n j a, mnrvoo dn sla bila p 1 n fi a n a m svojo dolo, Kdo jn j« poslal, kdo plaCnlyi
h Koinnn. 27. nvgnsta. (Volilvo volilniii mo*.) llfiornj so so vrsilo volitvo pelorih volilniii mo2 v Koniim lor ho so dovrsiio izvrslno za nni'odnu slrnnko, kajli vsoh poloro bodo volllo «Sloglno» kim-dldnle, Nasproliiu slrnukn pod zmuiim votl-slvont jo prav postono propnln, Bog zntt, od kjo dohlvajo nnsprolnikl iiknxo • jaz nioiiim, du njili zakolna kotiuinilu itu ltioro bili poSlonii, kor Jo Bkrlvim, Mo*, ki jo vodll nnspt'oluo slrauko, silno j« hliulol, ko jo videl, dn njegov «jiizj> lako initio voljn; ill mu So dosli to, da jo v zwliiji dobi iinkopal obcinarjom na glavo toliko zlii, propirn, tiovrafttvn, niurvoc hotel jo so ucoroj Dog zua s knkimi nanioni dull zntiSniuo skupiii naSS dotnovlnl, kutorn ni hila So nlkdnr tako polrohna mini In jedinouti, kakor ilanos, c,o hocomo paralclizovali starega nam diiSnin-nina, kaleri, imajofi v doz. /.horn voeino, bi zafiel v. nasiin gospodariti in sogali po nn-roduih svetinjah. In tak moz velja pri naSili «kaloIikili» za vzor-moza; fjlovok bi kinali sianil po tern, da so blizo vsi enaki. — (*'.uj narod in oglcj se, in spoznaS, da takih ljudij jo nmogo med leboj. Vse li storijo, Ce tudi narobe, samo da njih velja, neglede na skupno korist; narodnost jim je deveta briga, ker Se nikdar narodno niso fiutili. Guvajle se takib agitalorjev, ker so poslanci skrivnih dru2b. NaSe slovensko politifino drustvo je «Sloga» in «Slogini» mo2je samo ua lo pazijo in na to delajo, da sc . bode dobro godilo tebi slovenski narod, da se ti obvarujejo narodne pravicc; la odbor jo v zvezi 7. vsomi poHono narodnimi Ijndnti vsoh slanov na celem Primorskem, kaleri mu pomagajo pri trudapolnem narodnem deln. «Sloga» je naSe polilicno druHvo, in o volilniii dobah naS osreduji volilni odbor, in vse druge zveze inienoval bi jaz zahrblne, zakotne, zveze nopostene, ker skrivno ro-vajo proti narodni edinosti, ledaj proti na-rodnemu blagru. Take skrivne zveze, ki nmr-sikoga zmamijo, so sestavljone iz uarodnih izdajic in kdor jilt sluSa, vsakdo jo izdajiea, grobokop naroda! Z Bogom !                 Y.
S Krasa So nam doSli od raznih slranij glasovi, naj bi naSi narodni voditelji sklicali dva volilna shoda iti sicer na Nabrczini in v Se2ani, h katerim bi povabili v o 1 i 1 n e ni o-i e, pa tndi raznc druge veljako. da bi se zjedinili za dva kandidata, katera se bosta smela nadejati kot poslanea vse podpore od ostalih poslancev, od politiCnega druStva in .narodnega Casnikarstva. Brez take podpore bi bila njiju navzocnost v dezelnem zboru le majbne vrednosti za Kras, za ves nsmd pa lahko velika Skoda. — Ta dva shouu sc utegneta vrSiti 8. scptembra, predpoldne v Se2ani, popoldne na Nabre2ini, Vec v pri-hodnjem «Primorcu» in «Sofii»,
Eden kaudldat uianj. — V torek je bil veleposestnik iz Lokvij g. Muha v Komnu. Neki gospod je popraSal g. M., ali je res, da kandiduje, la pa je pdgovoril: Nein mein Horr! — Nimamo uzrola, da bi ne verjeli tej izjavi g. Muhe. Uverjeni smo, da ne bo delal zmeSnjav, ko jilt je itak 2e proved! Ako se nekoj kandidalov prostovoljno no umakne, bo prcveft nepotrebnega Suma in boja! Ne dvomimo sicer na izyolitev poslavljenih kan-didatov, vendar bi najraje vidOl Vsak- Slovenee, da bi se rojaki no ravsali: med sabo za. dezelnozborske mandate.
Iz scXanskCgst okraja smo prejeli vec poroCil, ki ka2ejo v nekaki CUdni lu5i vladnega zastopnika Gasserja pri volitvah volilnih mo2. Ta mladi gospodic si je clovoNl mar-sikaj, o Cemur bo najbrM Sogovorjenja mar-sikje drugod. V Povirju in Brestovici je zad-nji hip-precrtal iz poirjenega volilnega ime-nika dva gospoda, CeS, da sta obcinska — tajnika. Zat6 naj zgubita volilho- pravico! Hvala lepa za tako tolmaCenje! VrliU tega je
la gospod kot vladni kcaiisar nastopal ob enem kot agitator za gg. MuLo in Fabiani-ja. Hi za danes sveCano protestujemo proti taki agitaciji, pridrzuje si besedo se za poznejSe Case in za primerne prilike. Takega umeSa-vanja si ne dovoljujemo!
Volilee kmeLk)h obdlu na Tolmih-skem opozarjamo, da kandidata druslva .Sloga" za" oni volilnl okraj bosta dr. G r e-gorCiC in g. Ivan Lapatja. Fhroti zad-njemn se od uradnsske strani moCno agi-tuje zato, da bi bi! namesto njega izbran g. okrajni glavar tolminski. NaSe staliSCe na-sproti politiCnim uradnikom je nataCno opi-sano v zadnji §tevilki ,SoCe". Po r.a$em pre-priCanju je tak kandidat nemogoC in njegova izvolitev bi ne mogla ostati brez poslediv. Da pa se na bodo ljudje brez potrcbe vzuemi-rovali, more.tio javiti, da omenjeni uradaik je nasproti naSima drzavnima poslancema odloCno odklonil vsaktero kandidaturo ter pooblastil ju, da smeta to tudi v javnosti ra-biti, ako treba. Kdor torej misli, da z agita-cijo za g. okr. glavarja bi se mu prikupil, se vara. Zato naj opusti to delo in naj ostane pri svojem poslu, Rojakom v tem volilnem okraju priporocamo najvecjo previdnost, da se Se zadnji tronotek kaj ne pohabi. Volilna diaciplina naj velja tudi za tolminske kmeCke obftine.
NnSl trjjl: Bolr, Kobarid, Tolmin, Ka-nal in AjdovSCina volijo v dezelni zbor go-riski jedncga podanca. ZadnjiC jih je zasto-pal viaokorodni gospod grof Alfred Coronini, s katerirn so bill povsem zadovoljni. Zato so namoravuli voiiti go tudi letos, in iz Bolca je dosel drustvu .Sloga" od mnogih volilcev nasvet, naj bi drustvo tudi letos postavilo gospoda grofa kot kandidata v skupini trgov. Preteklo sredo je bilo v Bolcu zopet posve-tovanje o kandidatu, ki naj bi se postavil za Urge, in tega posvetovauja so se udelezili tudi bivSi dezelni poslanci in odborniki drus-,tva .Sloga" dr. GregorfiiC, grof A. Coronini iu dr. Rojic. Dr. GregorCiC je pojasnil, da drustvo ,Sloga" zeli drugega kandidata za slovenske trge in da grofa Alfreda Coroninija namerava priporofiali v velikcm posestvu, kjer meni, da tnu je izvolitev zagotovljena. Grof Coronini se je zahvalil na zaupanju, katero stavijo volilci v njegovo osebo, a ob enem je izjavil, da spoznava kot opravieene namere druStva .Sloga", ter je prosil, naj bi volilci blagovoljno sprejeli oni nasvet, zatrjajoC, da kakor do zdaj bo tudi poslej po avoji moCi skrben varuh koristij sloven-skin trgov. Po daljsi razpravi, katere se je udelezilo veC govornikov, je bil .Slogin" nasvet sprejet in nuvzoCi Bolcani so izrekli, da hoCejo delati za izvolitev na novo pripo-roCenega kandidata v skupini trgov, kateri je znan kot spreteu delavec, ki ljudstvu po-maga, kjer le more. Ob enem se je poudar-jalo, da v tej zadevi treba stopiti v dogovor tudi z volilci drugih trgov. NavzoCa drfcivna pjslanca ata povedala, da sta se na polu v Bole grede dogovarjala o tej stvari tudi % volilci drugih trgov in da sta sliSala povsod ugodne glasove, tolminski volilci da so se izrekli za novega kandidata ze pred da'iSim Casom, a povsod da se je poudarjalo, c v tej zadevi treba najprej sliSati bolSke voulce, ki odloCujejo v tej volilrti skupini. BolCani so se neradi locili od grofa Coroninija, ali ker jib je sam za to prosil in ker je njegova izvolitev v drugi skupini gotova, so se udali izrazeni zelji, in priCakovati je, da drugi slo-venski trgi se trdno oklenejo Bolca. Kandidat se je volilcem ze naznanil; javno se razglasi se za Casa.
Kesajo se 2c! — Kdo se ne spominja, koliko hrupa so uprizorili lahonski list! proti grofu Francu Coronini ju; vsi so bili edini v tem, da ga zanaprej ne marajo veC. Vse ka2e, da so mislili, da poberemo mi Slovenci, kar so oni zavrgli. Ali te sanje so kmalu iz-ginile in streznili so se ter slresii, Ce§, kaj pa bo z nami, ko — ne bomo vee imeli tak6 uplivnega zagovornika. In cujte, uCeraj je ze piinesel .Corriere* Clanek, ki dokazuje, kako zel6 je Coronini Lahom potreben. No, kar smo mi vedno trdili! Eno se je pa zlagal bratec „Corriere". Ne slovensko, marveC laSko Casopisje je udrihalo po njem in zah-tevalo, naj se odstrani za vselej, Slovenci smo ta boj mirno gledali!
Fsiesrefiei jilllti sborf" (!)
Iz Brd (Izv. dop.) — Znano je vsa-komur, s kako poMvovalnostjo sk trudi in si prizadeva drustvo «Sloga>, da bi pri-dobilo pri bodocih volilvah za dezelni zbor edinost med slovenskimi volilci. Znano je tudi vsakomur, zakaj tako dela, da bi se moglo namreC potem toliko uspeSneje delovati za blaginjo ljudstva. Vzlic vsem tem plemenitim namenom se vendar dob6 mozje, kateri sku-Sajo kaliti mir in tako prepreCiti «SIogino» delovanje.
Govori se o veC Castizeljnih mozeh, da se mislijo povzdigniti proti «Slogini» volji na sicer vzviseno, pa tudi zelo odgovorno mesto dezelnih poslancev — na skodo volilcev. Se-veda bodo njihovi napori brezuspesni, loda zalostno je vendar, da kaj takega poskosajo.
Med te moZe spada tudi g. KocijanCic, veleposest'nik v Podgori. Ta gospod torej se je odloCil, zbrati krog sebe veleposestnike v Brdih, da bi se jim s tem prikupil in se jim priporotil za bodoce \olitve. Kot dezelni po-sianec ima sicer pravico, sklicevati volilne shode, kar je tudi njegova dolznost; toda da se godi to stoprav vsakih Sest let, v onem casu. ko so volitve pred dui-mi, to je vendar sum-ljivo. Dne 25. t. m. je sklica! g. K. volilni shod v Biijano. K temu pa se mora opom-niti, da ga ni naznanil po Casopisih, kakor se navadno deld, ampak razposlal je le va-bila, tako da je bil oni shod prav za prav ie skrivno-javen. Zakaj je tako naredil, je gospod izvestno prav dobro vedel. Dasi je bil ta shod namenjen vsem veleposeslnikom v Brdih, katerjh je okoli sestdeset, doslo jih je jedva ena petino. Pred temi torej in pred nekoliko drugimi, ki se ne stnnjajo 2 njego-
vimi nazori, prifiel je g. K. porofiati: Govoril je najprej o razmerah, katere so vladale za zadnjega zasedanja v deielni hisi. V svoji modrosti je menil, da bi bile te tnnogo boljse, ako bi bili slovenski poslanci bolj spravljlvl.
Potem preide na postavs, ki se tiCejo ribjega in plicjega lova. Pohvali se, kako si je prizadeva! te tako predrugaCtti, da bi bile v korist tudi veleposestnikoni v Brdih (kjer se najde le kak krokat- ali cuk in v potokili kak rak). S tem pa je 2e kon&il poroCati o svojem delovanji v d e i e I n e m z b o r u, kajti g. K. se zacne kar naravnost hvaltti s svojim drugim delovanj-Mn, narnreC z onim v cestuem odbt»ra. Pravil je o vseh mo-goCih cestah, katere je napravii cestni odbor pod njegovim predsednistvom.
To je vsebina njegovega porocevanja, v katerem je sieer nekaj povedal; toda Se nekaj veC je povedal v zelo Sivahni razpravi, katera se je bila vnela med nji>n in nasprolno stranko. Prvie je odobraval, da govorije slovenski poslanci radi boljSega sporazumljenja z IaSkimi I a s k o v dezelni hisi, ceS, ni mo-goCe, d-JL. ima vsak poslanee lolmaCa. DrugiC se je izrazi), da se ne more in ne mara sam truditi in zrtvovati (mislil je nanireA, da dela on sam, docim drugi pofiivajo), na kar mu je neki nasprotnik dobro osolil z besedami: <Poteni je najboljSe, da prostovoljno odslo-pite*.
Nadalje je trdii, da plafujejo L;ihi dve tretjini davkov, a navzlic temu dobivajo Slovenci veft podpore. Nasprotnik mu je jasno in krepko dokazal, da to ni res, ako se upo-Stevujo tudi krvni in drugi davki. Sploh se je pokazalo, da je g, K. gledu davkov govoril kakor pristen Lah, ali goriska eifutinja v .Corrieru*, ali kakcr elovek, ki ne pozna razmcr na Goriskem. Pri. vseh teh tookah niso molcali nasprotniki, ampak so mu ugovarjali in ga pobijali, toda to s takimi dokazi, da so morali g. K. in njegovi pristasi prav rnosko molcati.
Kar se pa dostaje njegovega edinega zagovornika, bil je moz, ki ni delal med zbo-rovanjein nic druzega, kakor samo pritrjeval in hvalil, seveda kar je %, K. rekel, kadil in lulil, na kar more biti g. K. ponosen.
Kako nedoslednega se je K. izkazal, razvidi se posebno se iz tega, da je enkrat zatrdil: ,jaz nisem priSei sem radi prihod-njih volitev", drugikrat pa prosil, naj uva-Sujejo njegovo delovanje pri volilvah. Iz vsega tega in pa se iz te okolnosli, da so se morali g. K. in njegov zagovornik ukloniti dvema mladima nasprotnikoma, kar sta naredilu s krepkim molCanjem, je uvidela veLina pri-sotnih, kako more on kljubovati Lahom v dezelnem zboru. Uvideli so, da mora tarn, kjer so veCiuoina doklorji, se krepkeje mol-Cali in se ruvnali po njih volji, to pa na Skodo slovenskega ljudstva.
Toda §e nekaj. Proti koncu se je predla-galo, naj se sklene kaka resolutija glede pri-hodnjih voiitev, in sicer v imenu vseh Brd; ali nasprotnik je zatrdil, da pelina velepo-sctnikov na more niCesa sklepati v imenu vseh, in tako se je tudi to preprecllo in odlo-2iIo. Zadnjo besedo je imel torej nasprotnik Kocijancicev,
G. K. se je moral umakmti, ne da bi mogel le kolickaj opravili; odSel je z blamazo, katero gotovo ni pricakoval.
Dostavek urednistva. — Shode sklicevati med volitvami je part dovoljeno slehernemu volilcu, no tudi blama?.e shru-njevali v zep. Yo se je zgodilo po zasluzenju predobro poznanemu g. Andreju KocjanCiCu v Podgori, ki se pod laSka pisma ie C o c i a n-c i g podpisuje. Na laSkih etiketah pri vinskih stekienicah podpisuje se Cociancig in celo gumijev pecat ima takoSen. in tak wwi je bil slovenski zastopnik! Svojo nesposobnost je dokazal o vsaki mozni priliki; tega mu tudi ni zameriti, kajti kdor se Lesa ni uCil, tudi ne zna. Kdor se pa sili v nekaj, Cesar ne zna opravljati, dokazuje neko domisljavost, ki je smeha vredna. Lahko je torej umevno, da v svoji veliki modrosti govorici povsem v duhu laSke irredente, da Lahi plaCujejo veC davkov itd. To je gola irredentovska Ia2, katero smo pred treini leti v dolgem Clanku s Stevilkami ovrgli. Laski listi so molcali, a zdaj glejte modrcga KocjanCiCa, ki isto zopet po-navlja! Tako pocetje dokazuje bodisi skrajno inogoco dusevno revgeino, ali pa Se nekaj hujSega I — PoroCanje g. KocjanCiCa o svojem delovanju v dezelnem zboru je naj-smeSnejSi korak njegovega ?ivljenja, kajti njegovo delovanje je enako velikanski - n i CI i. Za pravo delovanje ni niti sposoben, zato naj tudi o jijem ne govori. Veseli nas, da so nm zborovalci ,sapo zaprli*, da je kakor oblit ku2ek pobegnii iz Biljane zopet domov v Podgoro. Dostavljamo, da se volilci name n o ni a niso hoteli udeleziti shoda, ker o KocijanCiCu ne marajo nic sliSati. In to je dobro znamenje od strani briskih velepo-sestnikov!
Iz deiele „sv, prisnajeiosli".9")
Z dezele (Izv. dop.) Zadnji „Pr. L.* je zopet iznaiel nov naslov za prihodnje de2elne poslanee ter od-svetuje : »Ne izbirajte si p r i s m o j e n i h poslancev, kateri imajo morda itmogo v glavi ali vse narobe*....
LepSega in prikladnejSega naslova si niso mogli nadeti. Ce sploh sinemo govoriti o kaki prismojenosti kake stranke, gotovo pristoja ta naslov .stranki" (!) »Pr.L.* Aka-demiCno izobrazeni gospodje imajo „mnogo v glavi ali vse narobe" ¦. Odkar so se zaCeli peCati s politiko, pokazali so svojo nedo-slednost, osebno nasprotstvo, s kratka »sv. prismojenost*. Da imajo vse „narobe" v glavi, je dognano in dokazano s tem, da Cesar so se do zdaj lotilr, vse jim je spodletelo, kar je najzanesljivejge znamenje „sv. prismojenosti*, doCim je delovanje onih, o katerih mislijo. da zivijo »v sluhu sv. prismojenosti4,
*) Mi nismo prijntelji polemiki enate vrste; vendar smo sprejdi ta dopw nekoliko okrajSan, ker Be naSemu marljivemu dopisniku zJi to umestno Cast, cilatelji naj smatrajo lorej ta seatavek kot - dop is k srede uatega oMinotva, kak6 ono misli in Bodi. KajoatrejSe pulice smo tepwtili.       UradniJtvo.
venCano z lepimi uspehi. Kar je Clovek snm, | to misli navadno tudi od druzega. Da Cim laglje prenaSa buUro hib, prizadeva si svoje hibe naprtiti drugim. To geslo velja *.e Sesl let. Kar so sami storiii, to so oCitali drugim. Pokorni sSuzabniki GregorCiCevih osebnili so-vraznikov in zavidneJev hoiejo zdaj voditi javno iivljenje na Goriskem. pa ne pomislijo, da so nesposabni zato. Nahujsk ini od znanih zivijev,dajejo kree n.i'emuvolitelju, namesto da bi mu pomagali. Kaj pa da pri tem imajo svoje namene. Kdor hofie navzgor plavati in prtti do Castnih mest in naslovov, naj parkrat nekoliko zabavlja o dr. Gr. in njegovi stran-ki. Gospoda n.tj ne inislj, di smo slept in ne vidimo, kam merijo katoliske brce. Cast, veljava, naslovi, gospodovalnost itd., to so nkatoliska hace!a«, za katera se borijo najeli mozje pri *Pr. L*. Zato pa vsi drugi, sosebno GregorCiCevi prijatelji, 2ivijo v .sluhu sv. pri-S!nojenosti,,.
Dalje piSe: .In res smo vdobili od pri-jalelja iz Tolminskega okraja porocilo, da ima dr. Ant. Gregorftic neke posebno modre in dobre naCrte za bode5e volitve, ako mu jih mi ne poueremo se svojo netakttiosljo. Tn je skrit zafietek novega hujskanja in po-hujsnnja, novega obrekovanja in klatenjii nase stranke11.
Vedite, gospodje, da dr. Greg, je imel ze pred Sestimi l«tl najboljSe naCrte, s kojimi bi veliko dosegel dobri stvari. Vrhovni nad-zornik in skrivni uavdihovateij »Pr. It*, je vse podrl in priilo je to, kar zdaj imamo. Nc dobr.i stvar pac pa masCevalnost bliznje okolice »Pr. L*. je uzrocila, da je irredenta Sola in Se danes ?.anje. In namesto, da bi „Pr. List" pomagal zidati, zace! je v tem kriticnem polo2aju sejati nesiogo, kar pa ni nikaka urnetnost, kajti podirati zna vsak cepec.
Po vsej sili hofe razdvojitl prihodnje de2elne poslanee. Celo najgoreCnisi pristasi ,Pr, L". so maenja, t!a desetorica prihodnjih dezelnih poslancev mora bili jednega duha in srea pod vodstvoni dr. Gr. in da nc, smemo izvoliti takih poslancev, ki so osebno ali pa politiCno nasprotni nnSemu voditelju. K«lor ima le kolickaj soli v glavi, mora temu pritrditi. Toda nepopisna inrznja in osebno nasprotje .velikih politikarjev* pri „Pr. L." tega noCe razumeti. Njim so zdrazbe, nesloga, hbjenje slrasli veft kakor sloga in tesna zveza naSih prihodnjih poslancev. UuiCevalci in razdiralci Greg, delovanja pcav dobro ved6. kako iiredenla s pomoejo znane gospode v Trstu hoCe pcipravili slovenske zastopnike ob en glas, da bi bji dezelni zbor sklepCen brez Slovencev, in vendar svoje .priarnoda-rije* poSilja v svet in ?.aluje, da ne pridejo kimovci v clez. zbor. V htidih Casih in kri-tiCucni polofciju nasprotni si listi skupaj pri-mejo proti skupnemu sovntzniku. To vidimo zdaj na Dunaju. Le nasi nestrpljivci se ne morejo premagati: in vsuko priloznost vpo-rabijo, da bi duSka dali svoji jezici.
Pred Seidiini leliini sie podrli tfiiiodre naCrte1'; upaino, da zdaj se vatn lo ne po-sreci.
Dalje pravi: ,Psihologi nas ueijo, da najbolji lek za vsako slrast, ko prckoraCi lijravne meje, je, Ce se izbruha, Ce si vgodi in se tako sama vdusi* ....
Resnico te trdilve so gospodje pri »Prt L." sami izkusili. Rje jt» vecja strast ko pri „Pr. L." ? Ali se ni stronka „P»-. L." sama .uduSila" ? Ali se sploh more govoriti o kaki .stranki" pri „Pr. L."? Generali brez vojakov! Jedino le oblast in ugoden polozaj. kor ste pri jaslih —- in imate nioC v rokah, zato se vas bojijo bozji volki, da bi jim nc Skodovali. Marsikdo misli v sreu vse drugaCe, toda strati pred preganjanjem zadr2uje, da si ne upa odkrito govoriti. Tako je pri nas in tudi na Kranjskem. Zlo-raba vere, avlorilete, preganjanje itd. se smntra pristnim katoliCanstvom, doCim je odkrita beseda liberalizem ali v najnovejsem Casu Bsv. prismojenost." „Pr. L.» misli tudi, da bo zaCetek novega hujskanja, ako bode vseh 10 poslancev jednega duha. Ne, zaCetek bo dela in opraviCene borbe, ako se volitev jednoglasno izvrsi. Sti-oga itisciplina je mogofn Ie pri somiSljenikih in prijateljih. PaC pa ,Pr. L." prevzame posel .hujskanja", in .blalenja", ker ne bodo znane mevze izvoijene. Prihodnji poslanci so tudi ze pri-pravljeni na .katoliske brce." Sicer pa, Ce bi bili izvoljeni tudi sami angelji, .Pr. L." ne bo vstrezeno, kajti njemu gre za osebo in ne za s t v a r.
»Pr. L." koneCno izjavlja, naj se du-hovSCina za zdaj umakne, ker b; bilo pohuj-Sanje in Se vece zlo, ko narodna Skoda.....
Cudno je, da govori sploh o .pohuj-Sanju." L. 1889. in pa 1891. tega niso po-udarjali. Ko je pred Sestimi leti nekdo pred-lagal (kdo da je, je „Pr. L." dobro znano) naj se izkljuci *uY. ;Gr. iz slov. kluba itd., tedaj se ni govorilo o .pohujsauju." Gospodje nasprotniki so vendar Ie napravili korak naprej s tem, da so zaCeli govoriti o pohujSanju.
.Sv. prismojenost" ima veC pomenov. V sv. pisnm je sv. prismojenost oznaCena kot postenost in odkrilosrcnost. Neki uCenjak pravi, da prismojen je tisti, ki s svojim ra-zumom ne more veliko zapopasti. V dobrem smislu prismojeni so tisti, ki to delajo, kar v sreu mislijo, in pri s>vojih dejanjih nimajo skritih samopaSnih na>v ,.iov. Prismojeni v slabeni smislu so tisti, ki eno mislijo, drugo delajo in pri svojem delovanju skri vajo sebiCne. koristolovne namene in navzlic svoji nesposobnosti lotijo se stvari, kateri niso kos. To je naj-veCja .prismodarija* — ker seji ves svet smeje.
Prismojenost v dobrem smislu oh rani mo za se, drugo pa v slabem zmislu vr-nemo z .retourrecepisom" v delavnico zlo-yoljne prismojenosti. Noli quaerere feri judex, nisi valeas virlutc irruinpere iniqui tates, ne forte extimescas facicm polentis, et ponas scandalum in aequitale tua. Eccles. VII. 6.
DOPISI.
Iz gcrlSke okolice, 2a. avgusta, — V cenj. Svojem listu z due L3. t. in. priobcili ste dopis o St. peterski veselici, katero je priredilo tamoSrije bruluo in pevsko druHvo •Slov. Zvezu». Ni sicer dobro, da se una in ista reC reCkrat pretresuju, kajti to bi Cast. Citatelj.s dolgoeasilo; pa vendar zdi se mi poirebno, dostavili k umenjenemu dopisu ne-kalere opazke.
Ne morem oporekali, »la se ni vrSiia veselicu na nenavadno sijajen nnCin; to je res in zahvalo moramo izrekati St. petercem za to veselieo, a opaziti moraui, da je dotiCni dopisnik pozabil onienjali rekel bi g'.avno osebo v petju: to je naS vrli tenorist. Ni mi tiamen ponavljati in popisavati Iastnosli tega gospoda, kajti znan je ze po vsem Goriskem in menda ni veselice v Gorici, da bi gosp. Cernica ne bilo zraven. Glas ima tako lep, Cist in gladek, da bi ga Clovek kar neprelr-goma posluSal. Nc le v Cveterospevu ,Ve-Cerna", ampak posebno v .Slavuoslni kantati", kjer je jako lep in dolg solor je bila prilika obcudovati tega gospoda.
V  dopku je ornenjeno dalje, da se je pesem «SoCi» pretiho deklamovala; nil, tu menda dopisnik ni premislii, da je bila ve-selica na prostero in da je Ijudstvo dohajulo ves cas veselice. To dohajanje je motilo po-sluSalce, da niso mogli posameznim toCkam pazno slediti. BeCi pa moruin in se .stritijam ¦/. omenjenim dopisnikom, da deklamovalo se je izvrstno.
Res je dalje, da je bit slavnostni govor nekako glavna toCka, tedaj tudi nekoliko dolg; pa poleg tega je bil predsednikov pozdrav prekratek.
V    Toluiluu, lli. avgusta. Uceraj due i'>. t. in. je priredila .Narodna Cital-nica" v Tolminu ponovno opercto  .Juinska
iVTiiiku",    ki jr    V   VS.iiftiii  GZirU   IliliOgt)  boljo
uspela nego prva predstava.
Danes teden je navdujala obcinslvo in igraino osobje se nekaka bojazen, ki je bila pa v oCigted miiogim tezavarn povsem opra-viCena, in maraikdo ntverno zmajevat z glavo, CeS, opereta v Tolminu se paC W/kn obnese.
Pri uCerajsnji predslavi paje obi-instvo popolnoma z.'iupalo v igraino osobje, ki jc temu primerno ti«li samosveslneje in seveda tudi gladkeje in naravneje igralo. Ztlruzilo in zaslavilo je vse inoCi v to, da pokaze, kaj more jeklena vztrajuost. In res je bil uspeh tako povoljen, da bi monili skoraj vsak o osebo imcnoiiia otneniti, ako bi hoteli koga .pohvalno onienjali*. Vendar pa naj pripom-nimo kot mm ubcinstva siedeCe:
Ljudiuilo je izborno pt-edstitvljahi go^pa Develakova,  koje kretanje, mights in iniuiika je dovrst-na. — Uprav krascii uzitek pa nam je   nudila   gospica   TonCi   Sliligoj   v   ulogi .IvankeJ.  IzruZdht je tohko naravno Cuvsta, ki   so  jej   bila   vsplamlela   do  dozdovnega brata,  naglaSevala, kjer je bilo treba  nagla-Sati,   tako   precizno,  da   smo se  jej  Citdili. Kakor se je pr»kupila v ljubavi do svobode, tako  plemenita  je   bila   v  srCni   boll,   tako rajsko srCna kot zarocenka Bogomitova. Kaj \ Cuda, da je zela gromovito  poiivulo.  Mi pa I jej srCno castitauio na krasnem uspehu. — j Vreden  driig je  bil  g.  KraSevec.  Kar smo povedali o .Ivanki", to velja  ludi o .Bogo- i milu",  Cegar  simpaliCua   vuanjost je  kakor
nalaSC  zu ulogo Ijubiinca. ..... G. Vrtovec se
je obcinstvu v svojem .presnetem" poloXaju kot  last dveh zetov in v svoji navdiisvnosti ! za  slovenskegu   zeta  res   omilil;  dovrseno j sta igrala gg. brata Prezelj, a g. Pr. Prezelj | je imel posebno tezavno ulogo.                         j
Najbotje je ugajal zadnji duet, ki je ob | enem tudi vrhunec dramatiCnega dejanja.      j
Dasi vse osobje zasluzi, kakor sem rekel, opraviCeno priznanje, si vendor ne moremo kaj, da ne bi posebno onienjali g. VogriCa, ki se je predstavi uprav zrtvoval. On je spro2il niisel o .Jarnski Ivanki", pre-skrbel in sam prepisal vse note ter do konca vodil vaje, kar vse je ogronino delo. Cast, komiir Cast.
Resume je torej ta, da se je ponovljena opereta nad vse priCakovanje dobro obnesla, da gre vsa hvala tudi oclboni, da je bila predstava jako dobro obiskana in gmolen uspeh povoljen. Zeleti bi bilo le, da bi bilo obcinstvo malo pozornejSe med predstavo, v ostalem pa tzreknmo odkriNwrCno priznanje in obCudovanje.                                    A. K.
Iz Bolea. 28. avgusla. — Kakur blisk se je razsirilu pod not novica, da se pripe-Ijetu zveCer semkaj nasa neumorno delavna drzavna poslanca dr. Anton GregorCifi in Alfred grof Coronini. Na hitro roko smo se pripravi na dostojen sprejem, da dokazemo svetu, da volilci smo tesno zdruzeni s svo-jima poslancema. Dasi se je ze mracilo, vendar so mnogi razobesili zastave. Veljavnisi mozje naSega trga so se zbrali pred SorCevo gostilno »pri poSti". Ko je pridrdral voz, po-kali so topici v vecerni tiSitii. Zupan g. M. Jonko nagovoril je poslanca, naglasal njiju vstrajno delavnost za blagor volilcev in na-roda sploh in izrckel jima za to prtsrCno zahvalo BolCanov, na kar je sledila presrCna ovacija mnogoStevilnega obcinstva. — Grof A. Coronini se je moral takoj ¦ podati k po-Citku vsled silnega glavobola, kar smo vsi moCno obzalbvali. Dr. GregorCiC je pa ostal nekaj Casa v prijaznih prostorih omenjene gostilne, kjer so bili zbrani nasi veljaki. V prijaznih razgovorih je Ie prehitro priSei Cns, ko se je tudi na§ veleCisIani poslanee podat k poCitku. — OMalujemo, da trzaSki poslanee Stalitz ni bil navzoe pri tem sprejemu; prejSnjega dne se je informoval po SoSki do-lini, ali bi mi BolCani morebiti ne volili grofa Franca C, ko so ga Laid tako sramotno po-stavili pred vrata. Spoznal bi, da za take splelke mi BolCani ne bomo pomilovanja vredno orodje, mar vee da ostanemo zvesti sobojevniki z naSima poslancema. Zivili!
Na vrhu U&ko.
Tz litre.
Motto: ,Le parole acritte nell'acqua-
ali pa: .malo popra pod nos',
Aha! Tudi tarn gori  vidijo sedaj   ce?
naoCmke^  Altroche:   .Woven  den  sind die
Kroaten auf einmal nach Istrien gekommen ?•
—  Le drzimo se! Saj smo  dobiii  mogocne
protektorje!--------Glavo po konci, rep kvi-
Sku! NiC straha. Drzmo se v htaCah.
Tablice auf! — Hitro I — — Ze jedna
visi. Befehl  je  Befehl.-------------Moj  Bog |
Kij neki se slisi? — Ali se ruSijo Apenini! ali se je spuntala Adrija ? Naj bo, kar hoce!
Befehl je Befehl.-------- Vezuv se je zdramil:
lava se razliva, tofia mlati, kamenidez pada, burja razsaja, da je strah. V sred tega „Ga-^ limatijasa" pa se sliSijo glasni in jasni po. klici: .Abbasso le armi austriache !* — To nekako diSi po Piemontu iz leta I8i8. — No, no. Zato naj se brigajo drugi. — —
In tablice? — Odpihal jih veter. Torej Befehl nl Befehl?!?--------
¦" .......*     *.........
Ola! Kaj pa je to? Kakor da se pe-klenSCki koljejo! Vse krici, ropola, nabija se in pobija, kakor v zidovski sinagogi. Vse meCe in suva, skaCe in obraca, kakor v kaksni noriSuici, Nad vse pa se sliSijo glasovi: ,Ba-sla, basta! Fuori con lui. Non vogliamo s;i-luti dal governo !* — Aha! Vendar se jc tudi .governo* stavil nekje pokonci.—.Fuori colla lingua slava dall' aula di San Francesco!" Seveda. Dve tretjini Slovunov naj molcita!!
— Prolesto ....! -- in spet rogovile-nje nad vsa rogovilenja in tulenja: ,Basta basta! Fuori....« — Halt!  reklo se je in
—  sli so domov, — Ha. Zdaj smo mi m vrsti, da nas stavijo pod svoje peroti.-------¦
Po dezeli z^Celo je vreti in kuhati. Naj bo. Mi se vendar ne bojimo, saj nekdt bode z nami. Saj smo videli, kako je bilo.— Nasih bodejeden, dva, tri. Stiri.... petnajst, njih Se toliko ne. Zivio! Precej smo na ko-nju. Kaj Se! Duhovne iu svetne oblasti zapele so unisono: Halt! Prste'k sebi, jezik za zobe! Naj si narod pomaga, kakor zn;i in ume. -- (Rogovilezom voda na mlin), Seveda! Priprosli kmet naj se bojuje proli diplomi in denarju! Pa Se bajonete delate so parado.
Kako je koriCal boj, znajo  tudi   vralici na strehi. Naj bode, lirvalje pravijo: .Svaku situ za vremena, a nevolja redom ide*,— ***
Oddelimo jo .per la salvezza delln pa-Iria*. Da nam ne (Jelajo sitnostl. Takrat naj suCejo brke Stanger in Jenko. a Mandie in SpinCic naj pojeta .Miserere*. Saj oni ,sono venuli, ad inquinare la purezza italica dolla nostra provincia". — Od kod ,sono venuli ?*
—   Menda ne it. Honolulu ? Oddelimo jo! To oddelenje .ridurrvbbe
I' Istria alio sue vere proportion! geogrullche, storiche ed etiiograflche*    ¦ — in kaj Se ?-•
—  — Ali ne, ne za Boga! Kaj ludi Napo-letane v Liburniji izroeile barbarom in usko-kom tarn prek Velebita ? — Dio guardi! — Naj bode, kakor je sedaj. Saj Se imamo pri-jatetjcv in :¦ < „ovornikov. Se nismo zgubili upanja. Poglejte Ie Dalmacijo! -— — Aj, aj! Oh, diavoto! Al sem se opekel. — -- Che sia! — Coraggio! — Tain je vladala sablja
—  pri nas pa vlada frak. ~* Le naprej in za desetletje bode odmevala Cezdol in breg, Cez sli-n in drn krasna pesemca: .Addio mia bella, Addio____•
Chi vivra, vedra! — Za danes: Punclum !!!
Harambafta Luka.
Domafie in razne novice.
Osetma vest. - Gospod Franc Le b a n, doslej brzojavni uradnik v Pulju, je bil ime novan voditeljeui c. kr. -poStnegu urada na goriskem kolodvoru. Gospod Leban je rodom iz CrniC in je prejSnje Case veClcl sluzboval v Gorici.
«Corriere» od torka se je spravil z vso «i!o svoje cifuUke brezobraznosli na nekega Sloveiici, kateri je baje imenovan za votljo poMuega urada na goriskem kolodvoru. • - Z vso gotuvosljo trdimo, da je dobil .Corriere" podalke iu inigljaj od poSt-nih urailuikov samiti. Poznamo se! — .Corrieru" bi bili po sreu le taki uradniki, kakor n. pr. Vinci, Zandegiacomo in kakor se 2e vse imenujejo njegovi srCki, dasi niso sposobni za sluzbo v Gorici. Goriska poSta ima veCino slovenskega prometa, ergo mo-rajo tu vsi uradniki v besedi in pismu po-znati slovenski jezik. Slovenci ne popustinio te zahteve in to se bo inoralo zgoditi, ako merodajne oblasti noCejo veCnega boja i'i nernira v dezeli. — Ako je namenjeni voilja poStnegu urada sluCajno Slovenec, kaj za to ? Ali so Slovenci edino le za s! u z a b-n i k e dobri ? Oni gospod pozna popolnoma tri jezike, je uzoreu uradnik, a to ne le za~ doSCa, marvec mu daje prednost pred tistimi, s katerimi bi bila zadovoljna vsa irredenta, ker bi ne poznali jezika dvetretjinske veCine v dezeli!
Urtdovidul smo* — Kaj smo rado-vedni? No, veC reCij! Za danes povemo le to-!e:
«Corriere», ki slisi travo rasti, ni nic poroCal o ponocnih Skandalih nekaterili svojih wllocnih ljubljencev, med drugim n. pr. to, kuko so na Solkanski cesti lezli Cez neki zid in kak6 so nekje razbili cesar-skega orla nad neko tobakarno. 2akaj ni povedal tega?!
Oblastnije so to doznale! Ako bi ne storile svoje dolznosti tisti, ki so v to Pok"* eani, spomnila bi jih neka druZbica na to, da treba prijaviti take irredentovske Cine, Ce tudi doleti to v sree .Corrierove velike patrijote. — Ali vse je tiho! NiC ni Cutiti. da bi se vrSiia kaka preiskava! tkdovedni smo, kak6 konCa ta reC! Moj Bog, kaj bi ne bili radovedni, ko iivimo eim Lande der Unwahrscheinlichkeiten*!
Radovedni smo, ali drzavno pravd-nistvo--------halt!  nic  veC  dalje.  Da, in
rendar smo zeio radovedni na konec, da boaio mogli potem mi govoriti jasno in alasuo!
* St. Birino bodo imeli 8. sept, v Ce-povanu, potem v Grgarju in Balah.
Y Solkann bo 15. septembra velika Ijuilska veselica. .Delavsko podporno drustvo" r Trstu namerava prirediti poseben vlak za loi\o pot na Sv. Goro. Pridruzil bi se se TrtaSki Sokol". Tern pi /dom bi se vrSila na Mozeticevem vrlu velika slavnost, ko se vrnejo Trzacani s Sv. Gore; sodelovala bi Je flruStva goriski in prvaski Sokol. morebiti tudi .Slovansko pevsko diustvo" vTrstu. Vsa Iridrustva nastopijo skupno pri prostih rajah :„ v oddeikih pri telovadbi na orodjih. godba iz Prvacine. — Zvecer krasni umetni ognji. — Slovenskapisateljica gospa Puvlina pajkova bo dekiamovala krasno Gregor-jtfevo >Nas colnifi otmimo!* Natancneji spored bo sledil.
Kadopolntlim drinviiozborska volitev nameslo Franca Coroninija je doloeena na dan 17., odnosno 21. oktobra.
<3fon(t-spiiiO> -^ UpravnisTvo faSkep ^asopisa «La Fortuna*, kateri izdaja zid Bollaftljo v Trstu, je poslalo neko svojo ste-vilko tudi v nas Dornberg pod naslovoni «Monlespina». Kcr je naslovnik te umrl, je list ronial sem ter tje in prisel v roke mar-sikatoremu, kise je cudil, da slavna posta. vendar pozoa vse stownske kraje pod potuj-tenimi irredenlovskimi intent, celudi pr>>po-vedanitni po c. kr, nameslniMvu v Trstu, Nisprot.no pa ji niso znnni krajevna cislo slovenska imeria, katera so znznamovatia v tiradnif. imeniMh in so nam pmd iiosoui. Dnevoma se nam kupcijo pHtazbe radi ne-rednega dostavljanja pisem odnosno roiuanja iitili v tukSne kraje. kamor niso bila nanie-njeria. Neka dopisnica iz Kormina v iMnik je potrebovala celib d e v e t dnij, dasi ni dah>ve vefi nego 5 kilooietrov. Potem ko je preromaia vsc madjnrsko kralj«»«tvi», bila v* gornjem in dotjnetif Logatcu, jpriepelu je fte-Je pravemu naslovniku v roki! Skandal!
Kuzsodho upraTtu'ifa sodlSfri » »lo-venski Soil f Gorici prinesel je tudi .11 l> e n s i e r o s I a v o* v svoji 34. stevilki z dne 24. t. in. — Puljski «Giovine Pensiero* se je tudi hudoval na njo. 7. drugt- strani pa jo hoce izkoristiti, da bi se uslanavljale laSke Sole le v raznib slovenskih in hrvaS-kih krajili. Tit lahonska kavka p.ic lie pozua razlocka med Gorico in tistimi kraji, kjer . ¦ rada videla kako — dcluvnico Oberdankov, t. j. slovenskib renegatov!
Za pogorelce r World. Mimili tedea pri nastalem pozuru Fogarjeve bise v ulici ,Scoglio\ ki je unicil v«*e imetje 12 rodbin alt 70 glav, ni iruela nijedna zavarovanega •ivojega pohillva, le hisa g. Fogarjaje bila wivarovana. Ponearetencl so vecinoina dehvci k tovani v Straficali in Podgori. Ua se jim uttlazi In'ila, iiuvstni magiiirat goriiki je iztl.it oklic za nabiranje niilodarov, ki je ze nekaj koristil. PriporoCauio nasini tituleljem, <la se spoumijo tudi oni nesrcCnili pogorelcev, a pri li prilozuosti jim polagamo na srce, naj so zavarujejo proti pozaru, kajti nesreCa ne spi nikoli. Kdor inia zavarovano svojo prei/iozenje ali sploh le pohistvo, v slucaju pozara ir.u ni potrebrio biti otlvisen od inilosrfinosli drugih ljudij. IJornih 70, 80 all «.)0 kr., katere je plaCati na leto oil 1000 gkl. za^arovatnine, iti tako velika svota, da ne .bi je mogte irtvovati tudi najrevnisa de-la vska drntina. Ker itnatno mi Slovani svojo zavarovalno banko, to je ,S 1 av i j o", pripo-ro^amo jo torej v postev v prvi vrsti. Glavni zastop je v Semeniski uliei pri trgovcu g. Antonu JeretiCu.
X»zuanIIo. — Vpisovanje gojenk v e. kr. izobrazevali3ce za uciteljice in s tern zrim-zeno deSko vadnioo za solsko leto 1S'J.">-(J(> .s>> priCne V.i. septembra. a) Toga due pridejo /> oceloin ali materjo ali pa nuiiiestnikom od '..'-1± are vse one uCenke, ki so ze «lo sedaj liudiic ; kateri razred te vadnire, se oglasijo j.ri doticnih uCiteljirah in izroffe zadnje Solsko iipricevalo. Vsaka u^enka, ki se lega due ne ugiasi, sfimtra se, da je izstopiia u te sole; lij Ucenke za I. razred vadnice se bodo vpi-sivaletudi I \\. septembra od KU\Z ure ilopol-*lne. Te pridejo tudi s starisi, se oglasijo pri ravnateljii, in prinesejo seboj krstni ali rojstai list in spricevalo cepljenja koz. V dm-je razrede, to je v 11., III., IV. ali V. se leto? nove ucenke ne sprejmejo: c) Tist»: gojenke, ki so 2e lani hodile v kateri teCaj tega izobrazevaiis<\i, se oglusijo pri ravnateljii IS. septembra od \)-\± ure in i/roce svoje zadnje Solsko spricevalo; one, ki se tega dne ne oglasijo, se smatrajo, da M) zapustile tl zavod; d) Gojenke, ki zele biti sprejete na novo v I. ali kaksen visji ieoaj izobrazevalisca, s: vpisujejo II. sep-temra o,\ ^.{± dopoidne; seboj prinespjo : krstni ali rc^tni list, zadnje Solsko spricevalo in spricevalo uradnega zdravnika. da je popol-nonia zdrava. Ponavljavnc preskusnje zacno se lh„ sprejenine preskuSuje 17. septembra ob 8 uri. Redno poduCevanje na vadnici zaCne lb soptnnbra ob «. uri zjatraj, na uobratevalisGii pa precej, k^ koncajo spre-jemne preskusnje; e) Upisovaive v desko vad-mco se pnCne dosedanjUi uWcev in onih za I. razred obeli oddelkov 1*H 13., 14. sep-tempra od 9. do 12. ure sjutraj. Upisovanje m sprejem tistih ueencev ki p res topi jo z druzih sol bode 16. in 17. septembra ob 8. do 12. predpoldne. Vsi ucenci pridejo i- oCelom ali materjo ali pa namestnikom; oni, ki uslopijo vnovic. prinesejo naj seboj krstni ali rojstni list in spricevalo ceple-"ja koz.
L'lttrl je v Biljani tamoJnji veclelni iupan in cerkovnik Jolef Kozlir. v 66. tela starosli N. v ni. p.!
V Logu pod Fredelom bodo imeli sv. inisijoi) od 15. do 23. septembra. Pridejo I<azaristt iz Ljubljape.
Pri 'folminn urejajo znano tukozvano ,,Dantejevo jamoB ; delo iz^rsuje »oiepsevalno lirustvo*. Velika je precej, okoli ene ure noda, a Jcapnikov je malo in 3e ti niso beli. — Mej Slapom  in Ponikvami tta baje Se
dve veliki podzemski jami, ki irnate pa zani-mive kapnike. Prav bi bilo, da bi kdo te jame preiskal.
&tirje finrlftiiskt poStenJskoTiai so hoteli v Podgori izpiti litron vina za 12 kr. Prisli so v gostilno blizu cestnega predora; med njimi je bil jeden vojak 97. pespolka, ociv'dno na odpustu: bil je ze moCno pijan. Ko je prinesel krCmar vina, hiteii so nalivati in piti, ali krCmar je takoj zahteval plaSilo, kakor vselej, kedar je veliko ljudstva. Ali vsi slirje postenjaki so imeli le 12 kr. Nastal je yelik prepir, kateremu konec je bil ta, da so jo drug za drugim ubrali skozi vrata. .— .Corriere*, ki vse ve in zna in ki slisi slovensko travo rasti, gotovo ne priobci te slicice svojih furlanskih kolluronoscev.
V   Podgori so priredili domaCi fantje domaCo veselico v proslavo rojstnega dne presv. cesarja F. Josipa. Plesisce je bilo okraseno z m.radnimi in cesarskimi zasta-vami! Cudno, da gredd gbrigki godei pod .tricolore russa"; ali se. ne boj6 krea v Xelodcu ?! — Ti godci so se drznili po do-koncani cesarski pesrui klieati ,E w i v a", a obftinstvo je bdgovorilo z viharnimi .zivio-klici*, le tu pa tarn se je pomesal umes kak .evviva" doslib LocniCanov. — Zvscer so goreli umetni ognji v parku grofa 2ige Attemsa. Jeden napisov se je glasil: ftivela slovenska niladinft. — Tri druzbicc Lnhov so uzrofile majline rabukeT^r|igace je slavnost koncnla v najlepgem redu.
V  Solkauu so v nedeljo prvis godli Prvackovci: svirali so pogoslo lepe narodne skladbe, na kar je obcinstvo vselej zivabno plo-skalo. PriporoCamo svojim rojakom, naj se vselej obrnejo v prvi v» ii do PrvaCkovcev, kadar potrebujejo godbo.
Pl^alk«< U lesii zu orgljo je nase) podgorski obhodnik. Kdor jiti je izgubil, nnj se obrnc> do podgorskega zupanslva,
0 razmerah y Oorlel pise med dru-.Beicbspost'': ,Obcinski svetovalci goriftki bocejo sedaj za vsuko ceno biti — lojalni. Kako se pa strinja la vsemu svetu zglasena lojalnost z njili vedenjem ob odhodu goriske garnizije? Po vsej Avslriji velja patrijoliski obicaj, da se poslavljujocemu vojastvu ska-zujejo priiuerne casli, to pa tern bolj, ako se je odhajajoce vojastvo — kakor je bilo to v resniei v Gorici — skozi vec let vsikdar vedlo uzorno in uljudno. Nasemu obcinskemti svetu, ki je po zalrdilu olieijo/.nih glasil .trezen" in .zinercn" in v katerem sede vec c, kr. uraduikov in oelo jeden c. in kr, major v pokoju, pa se ni videlo vrcdno truda, da bi bil spremil 7. in lit. lovski ba-taljon, ko stu oiUla k velikim vajam in se ne povrneta vec v nase mesto, Obcinski svet odreja imvadno, da mora inegtna godba svi-rati ob manj vazuili in inanj patrijotiskili prilikal.; v teni sliiciiju pu jo pokazal po* sebno zmernoBt: tilio in brez slovcsa inorali so odili vrli tovcil Due 17, t, in. so imeli v obcinskem svetu polna usta patrijotizma in zgrazali so se na tern, da se dvomi o lojal-noslt istega. Naslednjega due pa ni se videlo tiniest no islemu obcinskemti sveln, da bi bil razobesil 1c jeduo samo cmo-rnieno zastavo v proslavo lojstnega due nasega vladurja, to je na istctn poslopju, kjer so se poprejSnjega dne vsprejeli glasovito resolucijo o — „svoji lojalnosti". V tej resoiuciji so bill tiamrec protestovati proti .sumnicenju" njih lojalnosti po Casopisib in v drzivnem zboru. GospOda govore o sumnifenjih, kjer imajo pred cabo dejstva, z dokazi in vzgledi podprte trditve. Te naj ovriejo najpopred in potem naj Se le
—  tozijo. Posebno pa ne inoremo razumeti, kako so gospdda toliko naivni, da hodijo k ministru tozit — neodvistio novinslvo. Mar bi hoteii, da vlada uvode preventivno cenzuro, da !ft ne bi kdo zinil besede o — lojalnosti mesttiega zastopa goriskega! Hes obcudovanjii je vrcden zidovski liberalizem, naj ga ?.e opazujemo v nemskeni ali v laSkcm taboru!! Zato pa je tudi spostovanje pred tern liberalizmom povsem primerno njega — vrednosli.
Ostala Slovenya.
Trst. Italijani in ittdijanc'^i trzaSki so se iiavzdi nepolrebnega straliu; — pisali so namrec njili casopisi, da se je naselila pis Sv. lvanu pri Trstu Ceta Ilusov s srojnii ,popoiu* vred. Heve/i niso gotovo sFali od ve'.ikega straliu. Utolazili so se pa Se-le, ko jim je „Mattino* naznanil, da naseljenci niso II ii s i — a m p a k P r u s i, ki so zapustili svojo domovino, da pripravljajo menda nemski most iz Rajba do Adrije. S temi naseljenci so popolnoma zadovoljni, — njih zivih se ne bojijo tako, kakor n. pr. naslikanc/a Rus-\
— V Skednju pri Trstu nameravajo uslanoviti zeleznarne. V to svrho so 2e na-kupili zemljisce v obsegu 150.000 Q melrov.
~ Novoimenovani kanonik trfcaskega kapiteljna, dr. Peter don Tomasi n, c. kr. profesor — naslove  navajamo po ,Piccolu"
—  pise te 25 let zjodovino Trsta pod po-gojem, da jo bodo tiskali se le po njegovi smrti. Moz se menda boji sam svojega dela ali pa teriK-'j.'tosti svojih zgodovinskih po-datkov.
• Skupna pevska veselica v Barkov-Ijah, ki se je vrsila v nedeljo, je bila vrlo dobro obiskana, zraven tega je bil, koncan vspored na splosno zadovoynost. Cast Mar-telanCevim slavilceml
—> V soboto zveuer je ns^tal pozar na Cossu pod h. SL 47. Poiar jo unicil popolnoma pelo nadstropje in podstreSje. Pri tej priliki ponesrecila se je neka zena, ki je padla in oblezala mrtva.
Isiro* — Kot prihodnjega dcielnega glavarja istrskega imenujejo Casopisi dra. Bi«zi«ja, pulj^kega iupana in driavnega poslanca. Mo2 ne ve; besedice slovanske'. ¦— Redne seje islrske drulbe sv. Cirila in Me-toda se bodo vrsih, v Opatiji vsaki prvi ce-trtek v mesecu. — Te dni so se vrsile obcinske volitvev V>princu v vo-loskem poiiticnem okraju. Italijanski Casopisi, po (4% tudi goriski   ,Corriere«, prinesli so
vest, da je nasa stranka pri volitvah upo- i rabila vse mogofie naCine, da bi prodrla in I da je vendar propadla. Nasproti tej lazl mora mo dodati, da se nasa stranka niti n i udele2iia volitev, torej ni mogla pro-pasti. A volitve se ni udelefila vsled tega, ker se ni vrsila v obcinski, marveC v ?, u -panovi zasebni hi§i, proti Ceniur je le protestovala nasa stranka. Evo, kako la2ejo! Gelogen wie gedruckt! Ali nimamo prav, ko jih nazivamo laznike po poklicu (Bugiardi di professione)? — Komenski okrajni sod-nik g. Henrik Cazafura je imenovan dezelnosodnim svetnikom pri okroZnem so-di§cu v Roviriju. Castitamo! —
Kranjaka. — V Po 1 j a n a h nad Skofjo Loko je Umrl oCe g. dra. Ivana Tav-Cara, odvetnika in deZ. poslanca v Ljubljani. NaSe sozalje! — Na Rupi pri Kranju so napadli fantje s kamni oroZnike. Oro?,niki so zasledili napadalce in jih zaprli. Isto se je -/godilo. v Susici pri Toplicah. — Na vrtu g. F'iipa Andlovca v Vipavi je zrastlo orijasko kuruzno steblo, ki je visoko 22/1(, m., debelo pa (i cm. Kaj taksnega se se ni videlo v Vipavi. — V Novem Mestu bode 4. in 5. sept, sedma glavna skupScina .Zaveze* slov. ufiiteljskih diustev, o Cemur smo 2e obslrneje porodali. Naj bi se vrli vzgojitelji na§e mladine uspesno posvetovali o napredku Sole in svojega stanu I
SllfIce k starotrhkoiuu Skaudalu. PoroCali smo ze obsirno, kakosen Skandalso uprizorili v Starem Trgu proti shodu narodne strankc. Danes doslavljamo se to, da je bila nastala v tern pogledu ostra polemika v obeli Ijubljanskih dnevnikih. V „Slovencu* so do-hajali obsirni dopisi, po kiiferimi so bili pod-pisani nekalori slarotrski nbozji volki", v resniei pa sta jih pisala kaplana aiuna in se slrahovilo hvalila in castils. V »Narodu* so odgovarjali Stirje trzani b popolnimi podpisi. Kakosna je ta polemike      evo odlomek:
.Osobito pa kapelaua ze mesece vsako nedeljo pri vsaki pridigi raz loco in drugod nas imcuujela liberalce in tolinacita to tako, da smo brezverci, nasprotniki cerkvi, pnpezu in cesarju, ter uporni vsem cerkvenim in posvelnim postavam; nadalje, da je dosti tacih, kateri hodijo v cerkev samo zato, da se svetu kazejo kot pobozni, v resniei pa so v Boga no verujejo in so hinavci in da samo zato v cerkev hodijo, itu popisujejo piidige, du zamorejo duhovnike toziti. Kako naj se vam torej ustreze ? (*2e graft v cerkev, si hinavec, co ne grefi, si brezverec! Nisle li vi, Peter, tako govorili proti neki osebi, katera je pripravljcna priseCi, da ste tnko govorili! Nibto li vi, Stanko, v tern zmislii pridigovali 18. t, in. pri zjulranji magi?
hi s lukiin hiijskanjmn in uepostenimi srodslvi delujeto zoper poSlono niirodno stranka, h kateri pripHiamo mi. Kako m hocuto opravielti V Saj <s\ ho g. ziipnik ni mogel kuj, da no hi pri slovesni cesarski mufti govoril o torn in jo vsled prisotnosli uraduikov in drnge intoligence mahoma nu-pravil iz liboralcev anurhisle, nnmesto da bi se bil vsaj z jedno primerno bescdo sponmil nasega prcsvitlcgu in ljubljenega cesarja, cigar rojstveni dan smo praznovali. Pove-dauo bodi, da je bilo vsled tega v naj-boljsih krogih obile ogorCeuosli. In taki ste, katoliska gospoda, ko ze trdno v scdlu se-dite'. Se vedno liujskute in ne dastc ljubega mini. Morda imatc slrah, da se umetno sestavijena vecina malioma ne razrusif Sedaj pa Se osobilo Vi, g. Peter! Ker na lolika vprasanja o .maslu" in ,ti?.olu" ne odgovorite, hocemo mi to slvar malo razjasniti.
Nekoc ste se v vasi Smarata na jav-nuin prostoru rotili mcj krdelom vasih pri-staSev, mej katere je zabredel tudi jeden naSih, da nista nikdar hazardirali, da ne po-znate .masla", se inanje pa, da ste cele noCi igrali ild. Ni li to laz? Saj je ravno v vasi Smarata ubogi kmet z imenom Janez Baraga, od katerega ste priigrali celih CO gl., beri: Scstdesel goldinaricv. Se li to ujeuia z vaso veliko ijubeznijo in skrbjo do knieta? Niste li igrali cele noCi do ranega jutra, do 7. ure zjulraj, Sli potem tnaftevat in po opravljeni sveti daritvi zopet nadalje-vali igro? Ste li pozabili nebrojne noci, v katerih se je v kapelaniji igralo, prepevalo itd. ? Ste li pozabili, da je bilo „maslo* dva dneva in jedno noe neprenehoma z malimi izjemami vas gost v kapelaniji, kateremu ste pri igri zaigrali gotove novce in po vrhu se hraniine knjiiice? Kako hocete spraviti to v sklad z vasim poklicem, dostojanslvom in obljubatui? Je it to pomagalo veri in javni morali ? Ste li s tern pridobili od vas tolikokrat naglaSano priljubljenost pri Ijud-stvu ali se kaj vecV*
Tako dalec smo dospeli z narodnim prepirom. Kdor seje veler, zanje vihar! Kdo ve,   kaj Se bo!  SvariH si|io dosti!
Stajcrska. — Nova slovensko-nemSka nizja gimnazija v Celji se otvori zacetkom Solskega leta. Tudi uCi-telji novemu zavodu so ze imenovani.
—  Nov s 1 o v e n s k i z d a v n i k, dr. Hinko Suklje, naseli se s 1. sept, v Celji.
—     Okrajni m So I skim nad-zornikom v mestu celjskem je imenovan Anton N a g e I e, glavni uCilelj v Gradci, mo?. nemSke barve.
—• Volilni shod skliCe vmesecu septembru g. dr^. in de2. poslanec Mihael VoSnjak v Brezicah, Zalcu in SoStanji.
—  Umrl je dne 20. t. m. na svojem posestvu Plevna pri 2alci, gosp. dvorni svetnikidr. Anton pi. Beet, po rojstvu Ceh. Rajni ni bil nasprotnik Slovencev in posebno blag ter pobozen moz. Bad je podpiral re-ve?.e in mnogo darov.nl tudi cerkvam.
,DUaska kuliinja v Velll" je izdala porocilo za deveto druStveno leto 1894/95., iz katerega posnemamo, da Steje koncem IX. druStvenega solskega lela Sestnajst pokrovi-teljev ter imela 1172 gld. 10 kr. dohodkov stroska pa 1228 gld. 90 kr., torej primar.-kljaja 56 gld. 80 kr., kateri se je moral pp-kriti iz slucajnih prebitkov poprejftnjih let.
Letoftnji obeni z'bor se bode vrftil v cejjski titalnici dne 16. septembra t, 1.
k DruStvene vesti.
'** ~ Vese.lica v Kobaridu. V nedeljo priredi .Robaridska Citalnica" veselico v; ppjastorih g. A. JuretiCa po te priobCenem vsporedu.
— Vabilo. Dne 12. septembra t. 1. ob 9. uri dopoludne bode imelo uCiteljsko druStvo za goriski okraj svoj letni obCni zbor v Gorici na slov. oddelku dezelne kmc-tijske Sole. Dnevni red: 1. Iz volitev dveh za-pisnikarjev. 2. Prebere se zapisnik zadnjega zborovanja. 3. SporoCilo tajnikovo. 4. Spo-roCilo denarnicarja. 5. Izvolitev treh pregle-dovalcev raCuna. 6. Volitev druStvenega vodstva. 9. Razni predlogi in nasveti. Ker se bode pri zadnji tocki razpravljalo neko vaZno vpra.Sa.ije, vabi prav uljudno k obilni udeleZbi.                                              Odbor.
Raznoterosti.
Olovckoljubnn mlsel gostt. Blankt-uU«. — Pod tern naslovoni Citamo v lir-vaSkih uradnili „Nar. Novuiali"! Dalmalinski drzavni poslanec, g. Juraj Biankini, sproZil je veliko in vsake hvale vredr.o misel: kako naj bi se ustanovilo ,DruStvo avstrij-ski h narodov", kateremu bi bil namen, sistematicno uredili javno dobrodelavnost za prvo in hitro pomoC vsem onim, katere bi doletela kaka elementarna nesreCa, n. pr. potres, povodenj, nalivi, tofia, pozar itd. Gosp. Biankini je izdolal osnovo in se po-stavil na celo posebnemu odboru, ki inia svoj sede?. na Duuaju, VIII. Floiianigassc 5, Misel je naslednja: Donar v podporo vsled nesreCe prizatedih bi se imel skupljati z letnbni doneski Clanov in z darovi — a zu zbiranje enih in drugih hi se uporabljnla nova vrsta dopisnic, katere bi pro-dajnli v tabakarmih in pri vseh poStnih tiradih za codo 2, 5, 10, 20 in 50 kr„ 1, 2, in 5 gld. Za vsako ttezelo ali kronoviiio bilo hi dopisnice posobnn barve, a pofttni uradi bi je hrczplacno dosbivljali .Druslvu avstrij-skih narodov*. Dopisnice bi bile tiskane na oni strani. Kdor bi hotel poslati druslvu o priliki kake nesrece svoj dar za ponesreftone, kupil bi tako dopisnico za ceno, katero bi mogel darovati, in na drug! strani nopisnl h crnilom ali svincnikom namon v kateri darujo svato, zu katero jo kupil dopisnico, n. pr. „za Ljubljnno, ponesrecene vslud po-tresu, za ponosrecehe v Mostu" itd. Tako izpolnjeno dopisnico bi vrgol v poStno na« birnhiico zu duljno odpravo. S tern jo delo koncano. Ako dab! druftlvo n. pr. 20tK) dopisnic v kateri nnmen, donimo po 10 kr. vsako, ledaj bodo moglo prejeli pri poMnl lirunilnici 200 gld. Danes skoraj nikdo no da v dobrudeleu iiainon 5 ali 10 kr„ ker inn jo to neprillcno, zlusll loroj, uko bi moral poslati Ink ne/.naten durifi po poftli, Ako bi so uresnicjlc take dopisnico in ako se pozovo 25 milijonov ljudij na pomoc, a le 100,000 jih posljo svolo 10 kr„ to mo-rejo dobiti ponesrefieni v dveh-treh dneh prvo pomoft 10.000 gld. — Po vsem jo raz-viiluo, da je misel gosp. Biiinkinija no le hvale vrednu, iimpuk tudi izvrSljiva, Njeno Velicunslvo cesarica, kateri je la misel ze priobceuu, izrazila se je o nji zclo pohvalno. Na vsak naciu bode potreba ved Casa, predno so uredi stvar mej postno upravo, ttgovin-skim minislrom in pripravljajoCim odborom, Nam pa ostune na vsak nacin zadovoljnost, da je nas clovek spro7.il to misel, katera dobi gotovo pot dp javne dobrodelnosti.
ScstI del svetn. — Do sedaj je omi-kancem znano pel delov sveta: Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija. Miauli mesec na mejnarodnem zemljepisnem shodu v Lon-domi je predayal neki Norveg Borg-Grewing, da mu se je posrecilo najti na juznem polu zemcljske krogle —• Sesti del sveta. Tarn so veliki gozdi, bogati rudokopi itd. ild. O prcbivalslvu tega novega sveta, ni preiskovalcu Se nic znano. AngleSka vlada se pripravlja, da hitro zasede ta novi svet. Ekspedicija, kojo bo vodil Borg-Grewing, odposljejo na spomlad. — To jo res najno-vejSa vestna sploSnem obzorju; zanimivapa luiti. Cakajmo, kaj je na nji resnice.
Razgled po svetu.
NotI senat n» Btinalu. — 1 cesar-skim odlokom r. dne 17. t. in. uslanovljen je bil na Dunaju za cislilavske dezele pri upravnem sodiSCu novi senal, ki bode stel predsednika, Stiri dvorue svetnike in potrebno pomocno osebje. Senat pricne delovati 1. oklobra 1.1. Ta senat se ustanovi vsled do-kazane potrebe, kajti delo se je pomnozilo v veliki meri, da ni bilo mogoce redno in hitro uradovati. Ta novi senat je zasluga te dni umirovljenegi predsednika upravnega sodisca )i «1 c r e d i j a in mu bodo dodeljcne pritozbe slovanskih strank. Ali bode reseval pritozbe tudi v slovanskih jezikih? Toliko pravicnosti bi Avstrya paC morala pokazati, sicer bo kedaj Se bridko obza-lovala!
Ogerskae — Ministru B a n f f y j u je spodlelelo imenovanje novih clanov za veli-kafiko zbomico v svrho, da sprejnio cevkveno-poiilicno predloge. PiSejo namreC, da nocejo o tern nic sliSati na viSjem mestu. Tako je tudi prav! —V Budimpesti baje zivi toliko Slovencev, da so hoteli imeti svoje zbo-rovanje, pa jim tega ni dovolila vlada. To je tudi slika madjarske svobode! — Kot nov dokaz te proslavljene svobode, navajamo: Romunski rodoljub dr. Lucaciu, ki je obsojen ?.e na 5-lelno jeCo vsled podpisa znane apomenice romunskih rodoljubov in se nahaja v dobrecinskem zaporu, je pisal iz zapora pismo nekemu Clanu ncmadjarskih narodnoslij na BudimpeStanskem shodu. Pismo ni priSlo na pravi naslov, ker je bilo zaple-njeuo. Vsled tega groznega(l) zlofiina, obso-dilo je sodisce dra. Lucaciua, da mora prc-bili ostalo kazen mej prostimi zloCinci ali prav za prav med madjarskimi roparji. Ako pomislimo, ;Ja je to star mozak (60 let) in da je Se-le odsedel enc leto na raCun 5 let,
tedaj si rnorcmo misliti, kako je tefcko doletela rodoljubnega starfika ta ponovna kazen! — Se ena cvetka iz vrta madjarske svobode: Szegedinsko drzavno nadpravnislvo je naloiilo na pleCa urednika srpskega Casopisa »Zastaya« tri pravde radi Clankov, katere je prinesla o' priliki narodnoslnega shoda v BudimpeSti. In tako naprej! Ali bo Evropa Se dolgo trpela v svoji sredi madjar-sko divjaStvo?!
Itallja. — 22. t. m. pricele so v Ab-bruzzah velike oroZne vaje, katerim je navzofi kralj, napuljski princ in vojni ataSeji ptujih poslanstvev. Vaje koncajo 2. septembra. — Papez je podelil apostolski blagoslov onim Spanskim cetam, ki so Me v Kubo. To je storil na proSnjo kraljice - vladarice Marije Kristine.   .
— Pri nadopolniini yolitvi za ilalijansko zbomico izvoljen je bil v Palermu z 1130, glasovi od 1751 vodja Piciiskih ustaSev Garibaldi Bos co, ki je bil obsojen na zapor"z De Felicem vred. Lepa bodocnost se ka^e sedanji vladi! In s tako dr2avo smo v zvezi! Ta ^veza jeisa nas toliko wedna,kolikor tista dimka tobaka, katero je prvo kadil Garibaldi.
—   Polo2aj v Siciliji je kriticen. Mej kmeti in delavci se jo zopet zaCelo veliko gibanje. Vlada je v strahu, da nastane zopot revolucija in je zategadelj pomnozila posadke v raznih mestih.
—  V zadnji nasi Stevilki biiio porocali, kako se je vrMla obcinska soja v Benetkoh. Danes nam je zopet zabelozitl jedno tnkftno evetko, Na Sardinijl, v mestu twea, stopli so se med seboj obfiinarji radi obc, zadev tako hudo, da je bil ubit posrodujoCi stru^ar, obcinski tajnik pa tezko ranjon. Na koncu vsega pa jo bilo zoprtih veliko fttovlio raxka-oonili obeinarjev, Ko bi go kaj lakogn zgo-dilo mod Slovani, to bi bilo vso cusoplsjo polno proti »slovansklm barbarom*. Oh, ml .barbarji" smo vendarle boljii Ijudjo I
—  Tudi obcinski svot v Napolju jo sklenll, da ne odpoftljo due 20. septembra svojega poslanca k slavnostim v Rim, To je razkacilo ilalijansko vlado, da grozi z razpuslom obfiinskogn sveta, Casopisi to Imenujejo razno vladno poverjoniko, Tuko so loroj spoitnjo v llaliji ljudskt glai I
Ncmflja. — V Strassburgu so pripravljajo na dohod cosnrja Viljoma, kl so bodo vrill menda mesoca oklobra, 15, is toga mesocu pride na svoje pososlvo Orvillo v I^oturinglJI, kjer bo navzofi posvecenjii novo proloslanske eerkvo, ki jo bila zgrajona ua iljogov hIi'o-lokt 17, pa prido v Worlli, kjor so odkrljo spoinonlk njogovomu ocqIu FriaorlkUi
^ftlOHtiio rftusmoro v Nom^l, • ¦ Louis Stem, agent Rjodlnjonlli dr&uv v Hum-burgti jo porocul drtoviioniu zimlopu v Washingtonu, da so inzmoro po Nomcljl jako JuIohIiio. Posebno so mnoM llovllo niluilolol-nili zloeinov. Mod odraloniml ljuduii ni bilo toliko zaprtili radi tatvino kakor mod mlic dolelnimi. Okoli %1 odstol, jo bilo odragenlh, radi tatvino zaprtili, mod loin ko Jo bilo 47 odst. Inkih, ki so niso spolnlli osomnujstoga leta, Te ftlevilko jasno kuzojo, kako so zlocini nmoze od due do dne, Vzrok tenm jo gotovo to, ker mnogo otrok zacno prekmalu delali po lovarnah in delavnicah, tor tako no dobijo 'obre vzgoje. Razmere na Aiigleikom In l'l-ancoskom tudi niso mnogo boljfio,
FranvUft. — Pri zadnjih volitvah izvo-Ijeni generalni sveti vseh 87 okrozjev so imeli svojo letno sejo dne 19. t. in., pri kateri so bili izvoljeni vsi dosedanji predsedniki. — Vojna v Madagaskaru je spravila Francijo v nasprotje s severoameriskimi zjcdinjeniini drzuvami radi tega, ker so prvi zarobili sevcroameriskega konzu'la v Tametavi Wal-lera, ceS, da je baje skrivnostno deloval proti Franc',;? in delil orozje in slreljivo. Severno-ameriska vlada zahteva, naj Francija izpusti Wailerja in obenom dd odskodnino. —•. Francoska dezelna mesta nameravajo prote-stovati proti pariski svetovni razstavi, ki se ima otvoriti leta 1900. To storijo vsled lega, ker vedno trpijo veliko Skodo v trgovini in razvoju radi pariske razstave. Mestni svet v Nancy-ju jo priCel prvi akcijo.
Aiigllja. — Iz Londona javljojo, da sedanja konservativna vlada namerava dati Ircem pravega podkral;a v oscbi sina princu Wallesn, Islotako piScjo, da vlada ostano pri isli zunanji pnlitiki, katero je tirjalo prejftnje liberalno ministerslvo, posebno pa z ozirom na armensko uprusanje ostane sedanja vlada na islem staliScu kakor prejftnja.
Tuif'lja. — Ceta kakih 1000 moz je napadla muhamedansko vas Janikli in vse pomorila ter pozgala. Guverner v Adrijanoplu je postal na lice mesta svojega pobocnika, ki poroCa, da je bilo 27 eseb ubitih, 13 zensk je pa zgorelo. Stevilo zrtev je veliko veCje. V vasi BatakOi so ustasi ubili tri osebe. V Janikliju je zgorelo 187 his in 500 gospodarskih poslopij. UstaSi so razdejali tudi moSejo, streljali so nanjo s topovi in jo potem razruSili z dinamilom. V Jindikli.iu je zgorelo 400 volov in krav ler 29 konj. UstaSi so pobegnili na Bolgarsko, a govori se, da so bili voditelji v uniformah bolgarskih cast-nikov.
Azlja. — OdnoSaji v vzhodniji Aziji so prav nepovoljni. NesreCna vojna je Kitaj popolnoma razruSila v notranjosti, da se je bati anarhije, kajti vladna moc je preslaba proti narodnim agitacijam. Napadi na posa-micne osebe in ptujee se mnoze vedno bolj, kar se je pokazalo tudi v trgovskem mestu Canlonu. Enaki odnoSaji so tudi na Formosi. — Ker Se ni urejeno armensko upraftanje v azijatski TurSki, je ddredila turSka vlada, dn ne' sprejmc v svoje podrocje onih turSkih Armencev, ki so izgnani iz Rusije, ker niso imeli potato listov. To velja ludi za tisto Armence, ki so svoj cas ubezuli iz Turftkc radi neredov v Billisu.
Morltev na Kltajskem. — Cusniku ^Shanghai Express" porocujo iz Futscbowal da so bili umorjeni vsi kristjani, med njim, pet inostranskih Sena, v Kutschengu, provin-ciji Kansu Linkiangu. Umorjene inostranske zenske so bile zastcpnice angleSke in ainori-
kanske methodistovske cerkve. Te so bile na razne naCine trpincene in potent na drob-ne kosce razsekane. Mnogi trdijo, da bi bii angleSki in amerikanski konzul lahko zabra-nila to moritev. toda se nista hotela mesati v lozadevo. Kar je pri stvari najlepge, je to, da je glavni zacetnik timora — imenovan gJavarjem preiskovalnega poverjenstva v istej zadevi.
Amcrikn, — V zjedin.jen.ifi drzave s* je preselilo I. 1804. sarrto 276.136 ljudij, za 35 476 manj kakor I. 1893. Uzrok manjfieniu prisiljenju je iskati v ianski krizi, in sedaj, ko je v Ameriki zopet delo ozivelo, bati se je novega priseljenja, posebno ako se dobode delo tako lahko, kakor pred desetimi leti. ftajveC se je prisel'Io v zadnjih letih zidov iz Poljske in Rusije. Na priseljevanje zidov so jezni tudi Amerikanci in drugi narodi, ker druzega ne delajo nego barantajo s kup-fiijo in pijo kri siromosnili delavcev, ki se morajo muCiti po nevarnili premogokopin.
Ucpablika na Knhi proglascim. — Iz glavnega tabora ustaSev, Baire, se poroca, da so ustasi proglasili republiko na Kubi in da w tadi nastavili zacnsmr vlado^Po na-avetu prvoga generala, Maximo Goneza, je bil izvoljen general Bartolomeo Masso pred-aednikom novo republiko. Predsednik Se ni imenoval avojih mlnistrov, Odposlanci npor-nikov ae zbero v Puerto Principe ler ondi ncipravijo glavne zakonc za novo republiko. Vodja iwtaSev dr. Castillo odscl je v Washington, da naprosi vhulo zjcdinjenih driav za pripoznonje nove republike. Slari brazilijan-akl ndmirnl Mollo jo ze pripoznnl iato in v kratkom orgunizujo nov oddelek, ki pojde Mitttlem na pomoC, Sparci aevoda s tern niao zadovoljnl, toda opraviti ne morejo mnogo, ker je ranjen iijih glavni voditelj Campos in zalorej za nekaj casa ne niore Spancev vodili.
Riigled pi slovanskem svetu.
HrvaSkR. ™- Za zagrebski kapitelj je imenovanih vec kanonikov, ined njimi je tudi Slovenec Feliks Suk. VseuCiliScni profesor dr. MaurovU bode baje gotovo imenovan sonjskim ikofom. — Glasoviti norveski politik in pisulelj Bjornsen nastani se nekaj caaa v Zngrebu v svrho, da tarn dokonfia neko svoje delo, na katerem ze deluje 10 let.
—    V Zagrebii so bile razpisane < volitve na podlagi novega mestnega Statute. | Po tern novem redu voli Zagreb 50 zastop-nikov (dosedaj jih je volil 40). Vse mesto cini le jedcn volilni okraj. Volilci so razde-Ijeni pa v tri skupine. Prva skupina (ki plaon davka 500 gld. in vea) voli 16 zustop-nikov; drug a (ki placa davka 100 gld. in vec) voli 10 zastopnikov: tretja pa (to je ona, kalera je nojvecja in plafia davka manj kot 100 gld.) voli le 14 zastopnikov. Kako koneajo volitve, je lahko pogoditi, kajti volilni red je tako sestavljen, da tigaja dose- ! danjemu vladnemu sistemu. Opazujemo le to, da, ako bi opozicija zmagala v I. in HI. razredu, bi bila vedno odvisna od zastopnikov II. razreda, katerih je najved voliti in kjer so zastopani skoraj sami uradniki. Ta dobra tretjina more po volji kljubovati vsaki mestni veCini.
Dalniaclja.  —  Kakor poroCa   ,Nar. ; List", obiSCe  svoje vernlke (unijate) v Dal-maciji krizevaSki unijatski Skof Julij  Drobo-heeki. To se zgodi menda 2e prihodnji  me- i sec. — O napadu na oroznike na meji hr-r- i cegovsko - craogorski  ali   krivoSijanski   ?.   . j zadnjic porocali. Danes pristavljamo le to, da se nahaja mej ubitimi orozniki tudi neki Peter Vuga iz kanalskega okraja. | Tako Citanio v dalmatinskih casopisih.   — j Balmacija je razdeljena na 12 poiitiCnih okra-jev  in sicer:   1. zaderski, 2. Sibeniski, 3. j benkovSki, 4. kninski, 5. splitski, 6.  hvarski, 7. sinjski, 8. imotski, 9.  makarski,  10.  du-brovniski,   11. korculanski  in   12. koforski. Teh   12 voli   20  poslancev:   3   voli  okraj kninski, po 2 okraji: zadarski, Sibeniski, splitski, hvarski, sinjski in kotorski, po 1 pa: benkovski, imotski, makarski, dubrovniski in korculanski. — Za poljedelskega nadzornika v Daluiacijije imenovan Ivan pi. Zotti, dosedanji  profesor na poljedelski soli v Klosterneuburgu, po rodu Istran iz Poreca.
—   Kakor Citanio v .Srpskem Glasu", i bivsl dezelnozborski predsednik dalmatinski, I knez Juraj VojnoviC, je izjavil, da ne bo veC kandidoval v dezelni zbor. Knez Vojnovie je bil predsednikom ze od 1. 1877. in so ga priStevali k srbski stranki, dasi ni v isti de janski sodv>loval.
Ccska. — Tudi galiski Rusi so priSli na narodopisno razstavo v Prago. Cehi so jih presrfino spiejeli in so bili mestni gostje. V mestni dvorani jih je pozdravil podzupan dr. Pod lip n^. Na njegov pozdrav je od-govoril profesor Antonjevic' v ruskem jeziku, naglasivsi znamenitost Cegke prosvete in koncal z besedami: »Sprejmite naSe pri-znanje za obrambo skupnega Slovanstva; prevzeroite tudi nago obrambo, kajti mi se k vam utekamo s popolnim zaupanjem". Po teh besedah ponudit je podzupan Podlipn? Antqnjevicu sol in kruh, simbola slovanskega gostoljubja. — Kar se je priCakoralo, se je tudi zgodilo, Pra2ko redarstvo je prepove-dalo, da se v dobi razstave ne smejo veC prirejevati sprevodi po mestu z alegoriCnimi vozovi in skupinami. To vse pa radi javnega prometa (?!) — Ceskt namestnik je pred casom izdal naredbo, da morajo imeli crno-rnieno zastavo vse ljudske Sole na Cegkem. Proti temu so uto2ile utok krajne Solske oblasti, ali brfzuspesno, kajti minuli teden je bila potrjena naredba CeSkega namestnika od visje oblaslnije. Ukljub temu so izjavile ne-katere krajne solske oblasti, da Crno-rmene zastave ne naroce. — Kakor poroca ,Cas* y svoji 34. stevilki, je razobesil u?itelj na rojstni dan cesarjev v Postoloprtech zraven ^rno-rmene tudi dezelno rdeCe-belo zastavo. To Solo vzdrzuje ,Ustf. m. so&ka*. Obeinski redar, po nalogu 2upana, pa jc priSel in ve-lel, naj se deielna zastava odstrtmi, kar se jeveda ni asgodilo uk\jub 2upano?emu ukazii.
To prinasa imenovani list kot sliko razmer na CeSkem in pristavlja, da je vihralo ¦ isto-dobno na postoloprtskem 2«panstvu nic manj kot Sest velikonemSkih zastav, nevStevSi sem one v ostalih ulicah. Torej: dezelna zastava na CeSkem ne sme vihrati, doctm veliko-nemSka da ! To so tudi lepe, baS avstrijske razmere!
— Dr. Srom, dezelni pnslanec in vodja moravskih Cehov, je slavil svojo sedemde-setletnico. O tpj priloinosti je sprejel Ceslitke in pozdrave iz vseh ceSkih de?.el in od vseh draStev. Dr. Srom je elan dezelnega zbora rnoravskega ze od 1. 1861. ter je pokazal o vsaki priiiki svojo delavnost, rodoljnbje in znaCaj, vsled Cesar je imel svoj Cas velifco nevSeCnostij.
Odlofen 8e§kl rodoljub. - V Eiben-schitz so prispele Cete bmske posadke k oro2nin> vajam; i njimi je priSel tudi divi-zionar Succovaty ter nameraval nastaniH se kakor prejSnja Ieta pri ddvelniku II v o-fakn. No ta je odloeno izjavil, da ne more sprejeti pod streho generala, ki je izdal ?.e znnno prepoved na castnike glede na obi-skovanje CeSkeg<r doma v Brnu* Izjavil pa-jtv-da sprejme rajse 20 vojakov.
6iiiIIe(J».          Lvovski casopisi  nazna-
njajo, da je nastal razpor v onih poljskih krogih, katerim je bilo poverjeno vodstvo ngi-tacije za leloSnje volitve v Galiciji. V Prze-myslu se je ustanovil poseben odbor, ki noce da prizna kandidate postavljene od osrednjega odbora, ampak jih pojilavlja na svojo pesl. Poljski demokratje so se sprli s stancz. ki (kmeti) in slalitn (gosporto), a 2idi noeejo po<lpirati ne prvih ne drugih. I.e galiski Rusi postopajo deloma vzajemno, knjti zje-dinili so v kandidatih, katere bodo podpjralo vse stranke. Umcvno je, da 3 milijci ga-liSkih Rusov ne dosezejo onega Mevila poslancev, ki jim tifie po Stevilu, ker so Poljaki tako uredili volilni red, da to ni mogoce, vendar pa upajo priti ojafani v dezelni zbor.
Bo.sna - Hercet?ovln». — Zravon vse-obino prosvete je priromala v glavuo meslo Bosne - Hereegovine tudi navadna vsesvetska bolezen ljubosumnost, Dne 19. t. m. je prisel neki pekovski pomagaft v stanovanje nekega delavca in je pricel s poslednjcga soprogo „asikovati* ali ogleilovati se. To ni ugajalo nad'mu deluvcu, ampak je vzel kos 2ele?.a ter ndaril veckrat pomofinika, da se je zgrudil in oblezal na pol mrlev. Konec vsemu je bil: pomocnika so prenesli v bol-niSnico, nioza so zaprli, zona je pa pobeg-nila. — Neki Avdaga TalirevM uslrdil se je v svoji hisi v Sarajevu. Uzrok ni znan. Denarne zadrege gotovo niso (emu kHve, ker so naSli pri njem golovine 170 cekinov, zraven tega pa je hiSni poscstnik.
Srhljn. — Srbsko finanCno ministcrslro je izdalo naredbo, da drzava ne t)ode \v(; plafevala &% obrestij od svojih zudnlziiic. Tako si pomagajo iz zadrege gospoda fmarifmi ministri. — Setlemdeset srbski!) vojafikih be-gunov je preslo avstiijsko mejo iri so bili razorozani od nvslrijskili oblastnij v Zciiuimi, a jih niso izrocili srbskim oblaslim. - Srbska vlada je brzojavno cestitala razkralju Milanu o priiiki njegovega rojstnega tine; v tej Ce-stitki je naglaSala Wilanove z.islugc(!) za Obrenovicevo hiso in za srbski narod (!!) Milan se je zahvalil brzojavnim potorw in izjavil, da si je prizadeval vedno koristiti drzavi ter da mirno priCakuje sodbo zgodo-vine. Kaj bo Cakal, saj ga je ze davno ob-sodila!
Bolgarija. — Ako je verjeti dohaja-joCim vestem, nameravali so izvrSiti atentat na boigarskem knezu o priiiki njegove vr-nitve na Bolgarsko. Nekaj kilometrov pred Sredcem nakladali so na /.elezniskib tracnicah razne reCi, ob katerih se je imel ponesreCiti vlak. NaSli so tudi jedno bombo, ki je bila napolnjena z zelezoni in katere razpok bi bil uzroCil grozno nesreCo. Ker to ni uspelo tik pred Sredcem, streljali so na vlak in ra-nili kne^evega poboCnika Fleischmanna. — Glavni urednik sSvobode", ki je proglasila kneza Ferdinanda inoralnim krivcein Stam-bulovega   umora, je  obsojen na 2 leti jeCe.
Itnsija. — O kronanju ruske carske dvojice poroCajo, da se bode vrsilo v drugi polovici incseca nprila 1. 1896. — Ruska vlada je dala izdelati naCrt za prekop (kanal) od Severnega (BaltiSkega) do Crnega morja. Dolgost tega prekopa bi znaSala 1600 kilometrov, Sirokost 34*73 m. na dnu in 64*9 m. na povrSju; globoSina pa 8-22. m. Kanal bi Sel od Rige tekom reke Dvine, Berczine in Dnjepra do Crnega morja. Po vsej dolgosti bi bil razsvetljen z elektriko. V petih letih bi bil konean; slroSki so preraCunjeni na 200 milijonov rubljev. Ako se ta misel uresnici, koliko koristij si pridobi Rusija! Kolika bo ta korist za *ev-ropski promet z vshodnimi kraji I In to kani izvrSiti ta zanicevana .barbarska" Rusija!
Knjizevnost in umetnost.
V spouilii petdesetletnice rojstnega dne slavnega pesnika Simona Gregor-C i f a 1844 — XV. X. — 1894. (Drugi po-natis s pesnikovo sliko). - Tako je naslov lifini, rdece obrobljeni in s popolnoma no-vimi in razIoCnimi Crkami tiskani drugi iz-daji 28. snopica »SSovanske knjfenice", ki ugleda svetlo ze prve dni meseca septembra. Tiskali smo 16 zbirko pesmij v 1200 izvodih in udarili ceno le na 30 kr. Tako ce-nega in liCno oprendjenega izdanja knjige ni mej slovenskim slovstvcm! Vsak slovenski razumnik si bi moral omisliti takd ceno zbirko pesmij najvecjega naSega pesnika!
Zbrani splsl Par line Prtjkove. — II. zvezek. — V Celji 1895. Tiskal, izdal in zalozil Dragotin Hribar. Ta zvezek ima sle-deCo vscbino: 1. Roka in srce. (Novela*. 2. MaCeha. (Novela). 3. Ocetov tovaris. (Novela). 4. Pripovestnik v sili (Novelica). — Cena brosiranemu zvezku je 1 gld., elegantno ve-zanemti gld. 1.50, po po§ti 10 kr. vec. — Ze samo ime slovcce naSe pisateljice piipo-roCa to knjigo; radi tega je naSe priporoCilo
nepotrebno. Kdor more, naj si kupi to lepo knjigo.
„I*rosvJeta% list za zabavu, znanost i umjetnosi. Urejuje Vjekoslav Fleiser, tiska in zalaga Antun Sole v Zagrpbu. Dosedaj nis.'no imeli priloznost videti, ta res krasni leposlovni list, ki izhaja dvakrat na mesec in prinaSa v vsaki stevilki do 10, najvee pa izvirnih slik. K raznini povestiiii posebno prevodom iz poljskegu in CeSkega, prinaSa primerne sltke, t;iko n. pr. h Kraszewskega povesti .Stara priCa* in Vrchlickega pripo-vedki „Zhitna plica*. V 2. Stevilki prinesla je tudi sliko .IHrija ozivljeHa*, (katere izvirnik nahaja se v Ijubljanskfem Rudoiinti). V 6. Stevilki sti siiki slovenskih gleihdiskih umetnikov Sofije in Valroslava BorStniko, v 10. pa jed-najst slik iz Ijnbljahsfcega polresnega pozo-risCa; v 14. Stevilki nahajamo sliko deZeinega muzeja v Ljnbljani. Zraven res krasnih slik krasi. ,Prosvjelo" tudi soJrudnistvc najboljsih hrvaSkih piscev in pesnikov, kakor n. pr. Eugena Tonifca, KurniCit-a, Kozarca, Ivana Trnskega, HarambaSi&i, dr. TresiCa itd. — „Prosvjeta* mere ponosno stopati ob bok sarajevski »Nadi* in radi tega jo toplo priporoCarno vsero prijateljem lepe slovanske knjige. Celoletno stane 7 gid.
„Zhltit Prilhrt'1, najvtvi r«»Ski l«>|Misli>vni list, je priiK-st'l v poslcdnji Sltnilki sliko g. Ivana Hrib.irja z zivotopisont.
Ambulatorij
Dr. Alojzija Pontoni-s
v ulici Morelli 38, II.
(v uliet za MfHiiiciimi).
veSfega slovenscine, isfe in sprejme v sU\?.\m
Viitko Metlikovie
krojaC v Volcjcm gradu si. I>3. pri Knmini.
DekliCO (ucenko)
sprejme v hrano In oskrbo-
vanje neka slovenska dru2lna
v Gorlcl.
VeC «: izve v .(loriski Tiska mi*.
Vse razbife refci,
kdknr n. pr.;
slokleno bla^o, porrolan, \unv\w vv&\ \U\.
I«pl
I'lllss-Stuurcr.KMt
Stc'kloni«'<! po ^0 in HO nC. pu li^oveu s sk'klom
Jos. SLurli, Coriea
Elizir iz dine in zeleza
Crlstololetti.
Ta zi'IodCni elizir je edino zdravilno sredstvo te vrste, ki zopet podeli tek in okrepCa zVlodec. Okusa je prav prijelnega; v njem sta kina in 2elezo v stalni obliki. Mnozi krvna telcsca in premaga anemijo. — Pio-daja se po 60 kr. steklenica. — Neobhodno za Sibke ljudi in tiste, ki so na poti ozdravljenja.                                      3
Mlekarija M. Wasmeyr
v Jivoliju" (Barono^fie — Rozna dolina) pri GoricL
priporoLa
dnevoma sve^e zdravilno In za
dojenee prlrejeno mleko. Dobiva se v prodajnlnlcS jestvln pri
Ivanu Janeseh u
(prej 1'. Alpi & C.)
v Vilni ulici (via Gisirdino).
=Po sdravnikih pripcrocano =:
Stev.
Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javnadra2ba
zastavil II. cutrtleta t. j. mesecev aprila, maja In funlja i894.
zaCne   v ponedeljck, ft. septembra  1895.
ler  se  bo   naduljevala naslednje Cetrtke   in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljavnice in z njo zdruScne hranilnice. V Gorici. dne 3. avgusta 1895.
Za izdelek
mobile in zdruvo doma6e pijafie
potrebne  snovi posilja brez sladkorja za
dva goldinarja,
kar povsem zadosLa za 150 Htrov,
lekarna Hartmann
Steckborn                 Kostanz
(Svica)                       (Baden.)
IzreLno svarino  pred ponarejemi  iz-
delki.
SpriCala gratis in franko na razpolago.
Prodaja povsod dovoljena. — Velezaloga
za Avstrijo: iekamar C. Brady
Kromera (Moravsko).
Pianmo"
99
v dobrsm stanu proda se po coni.
Kje? Pove iz prijaznosti upravnistvo .SoCe*.
Jakob Stpukey - Trst
j{fit SaitraaiLtf. >ltl plant i!tlla Caierai. Y
(nasproli veliti vojannki),
| pnxlaja po nevcrojetnih nhkiit cenak vsak«i- ^
j vrslna angle^ka                                            '
kolesa (bicykle).
« Zastopatvo koles .Alitor' iz torarne II. Kleyer ij " Frankfurt in koles .Kaleijjh'- Nfjltinjrliam u ( Angleiks.                                            ,       "
wp.     Kolesa ,Adit-r* so svetuvno  zn.ina in §fi rabijo v n«rii§ki vojski.
•lanii't se zst v.-;ak»i  kolo  12 mesecev; se ca tlezelo in  na vse kraje. t I'revzarae se vsaiovrslna popravJjanja koles ~ I Shalnih strojev.
Nad 50 let pripoznano za najbolj«yJJJj
""OLLO
«ii^g|@ei^0S!i
Z* trgovce In kroinjarje!
Najl>i>lj.*c in naj-c«-n«-jsp knpovali^e za vse vrsb': niozkc in ft-iiskc nogavice, Jagerjcvo p«-nlo, n»bi»' ilil. v lovar-ni-ki zalogi
Jos. Mandl, Ounaj
i..Scii»i-ri|f.w.M-a(i»'i
VVipplwiM straw |H.) Ntijforntiu ra:/M* iiljutrv jHt irUznici ?'» jM/ati n a rue strum.
I    Anton Potatzky   |
t         w Railalju itw. 7 w Gorlcl         |
t prodaja I nica  drobnega | | in nttrnberSkega blaga
*                   na drofinv la na lUlicbf.
*_________________
*      ---------------------------------------------------------••   ......•...............—......¦.......¦¦'¦......-
*                                 Jj'dlno
*    in iiajconojso ktij>ovnli&Le.
«>---------------------------------------------------------
«                Posebna zaloga
«! za knpovalce in razprodajake tin di^eli, «              za   kroSnjarje in ounjarje.
«                   Najveeja acaloga
¦! (evljarskili,   krojiiSkih, pfeirnkili,   jiopo-*:          fovatnih in kadilnili pnhclisriii.
*                Zimska obuvala.
•; Vozieki   in stoli na koicscib za  olroke.
*              Sir una xm godala.
*   Posebnost: Semena za zelcnjavo in trave. Ji       Prosirn dobro paziti na  naslov:
| Na sredi Rastelja stv. 7.
Pravo samo z gorenjim ©liskoin, Pred ponarejenim se svari.'
Ivan Cej
trgovec z ogljem
via del Corno it. 18 v Gorlcl
pri poroca svojo bogato zaIog» sladkega oglja, ka-tero prodaja po najuDJt eenl hi dostavlja na doin po iiarnf-IIn, Ne boji se tekmovanja od nijedne strani.
Gostilna Antona Vodopivca
v Tratu
ulica Solitario St. \Z
pripi.i.»'a *« rnjakoiii   iz  (ioriftki»   in drngini Slovencein \
Tr.stu, kajti v isb-j «»• locijo le prlstna
vlpavska 6rna In bela vlna  Iz
prvadke obcine In s Krasa.
Priporoca s»f* posebno Slovencem,  ki pridi-ju
|>o npravkib v 'I'rst.
Kuhlnja praw dobra In po canl.
Hrano in stanovanje
za trl dljake ISCe  neka slovenska drusfclna z deiele v boljsl druilnl v Gorlcl.
Oglasiti so v .(ioriski Tiskarni".
Razpis draibe.
Po skli?|»u c. kr, pomuozenogu okrajnega Sol.skcga sveia, ima se zidnli
Struftki so provdurcm na 17.585 ««d. 29 Sir. Ilelo se oddii po JilVIlI iim>M  jui <.
kr. okrajnem ftol»kemu svetu v tkirui
tins 12. saptsmbra 1885.
oh 10, mi (iopoliiclnc.
Naerli, prcvilarek in pogoji so razpo-tozeni pri c. kr. okrajnem Aolskemu svelit ob uradnili urah.
G. kr, ikrajul m\ sve! ?• Gorici, dne 18. avgmUi 18US.
nMnmnninnnimmimimnMmmnMwmntat
Vse stroje xa  kmetijstvo
vinske stiskalnice vseh vrstv Peronosporne ifce-opllRics sllfino Vermorelu, 6istilnico za L!te, trijari, strojiza robkanja karuzoy mlatllnice, stiskalnice za seno, orodja za kletarstvo, vinske cevl, vinske sesalke, orala In vse stroje za obdelovanje zeml|ey mlinl za ilto, prodaja pa zelo zniianih cenah pod zagotovl lorn In na poskus
i. Heller, Ounaj
112, Praterstrasse  Nr. 49. ObSirne kataloge gratis in franko. Razprodajalci se ileejo.
Posebno svaiirno pred ponoi'ejalci. '•••••••••¦•aaaaaaataai»aaa«aaaaaaaaaaata»aa«a>aiataaMa*MM«t
Ion.
1  Kaiser -Jubrlaufi^s - Krrchenbau - Lose a 1 fl.	Zadsji mesec    I
1                         Glavni dobitek                   j	
1        ftfo ftftft   ^c	> 1 d i n a r j ev     |
1          OVJ.VJVJVJ    —     vredm.             i 1    Sreike so na prodaj v Gorici v vseh nietijalnieah.                               *	
Pi A KCTT-fW   2dpavst. preskuSen
N/X1 iiVfl   v^ V (SpriCevalo: Dunaj 3. Jul. 1887.)
MILIJONOV
preskuSeno in uspeh dokazano, zdravnisko priporoCeno in <
zobno Clsttlo in ohranilo.
¦NT*   Ooblt» se f«vsoA -*oj
Roman
BELt NOCI
stane 25 kr.
¦
HINTKOVE
IZBRANE mm
stantjo 50 fer.
KLODSCEV
materin blagostov
stane 18 kr., pr poSU 20 kr.