List slovenskih delavcev v Ameriki. USTe-w- York, 26. oki^olDirva 1898. 0 položaju m Mi in Da FiM N m v i predlogi Špancev. Pariz, 22. okt. Kakor s«- iz zanesljivega vira poroča, so Spanci pred včeraj šnem stavili novo predlog« o kubanskem dolgu. Amerikanci niso nato mogli takoj odgovoriti, marvee bodo pri prihodnji seji v poncleljftk zadevo razpravljali. Španski predlog je baje ta, da bi Amerikanci jamčili lokalni dolg na Kuhi izvzomši vojnega posojila. Francoski viri poročajo, da so Španci včeraj predlagali; naj Z jed. države ali pa Kuha jamči posojilo od leta ls9o. Amerikanci bodo najbrž« toliko privoljili: da jamčijo za lokalna in mestna posojila na Kuhi. Schley krivim spoznan. Wash i n g t o n, 22. okt. Oddelek mornaric - je izročil danes zastopnikom časopisov kopije poročila admirala Sampsona o zašle-do vanju Cerverovega hrodovja, dokler ni bil v luki pri Santiago zajet. Iz prilož -iiili brzojavk je raz-vidno, da ko bi bil admiral Schley ravnal po lastnem nagibu, bi bilo Špansko br< »dovje bržkone \ šlo pridno bi bile amerikanske ladij'* dospele pred Santiago. V mornarskih krogih je znano, da je admiral Schley napravil razne napake, \sh-d k ter i h bi se bila vojska kmalu zavlekla. Mnogo mor-narakih častnikov meni, da Schley ni posebno častno ravnal. Vkljub temu Sampson v njegovih poroči-liii Schley a ne obdolžuje. Samobr-iavke kažejo, koliko je Schley eži>. Iz t' h j- razvidno, da iley niti za gotovo vedel ni, da je bil Cervera v luki pri Santiago ili zato hotel odriniti \ Key West nalagat premog. Ravno med h m časom pa bi I »i I Orvera lahko všel, ker Sampson je bil z ' im bro-dov jem tinti čas daleč proč. A g u i n a 1 d o v a m o č. M a n i 1 a, 2o. okt. Poročila od raznih strani, da je položaj vstašev kritičen, niso ravuo neopravičena, a vendar mnogo pretirana. Ko j»* general Otis vstašem za povedal s.; iz Manile umakniti, ni natančno zaznamoval črte, ktero ne bi smeli prostopiti. Mislijo, da vstaji ne bodo ti*-luli težav, ker je Aguinaldo vstaškega poveljnika v Taco in nasprotnika Amerikancev generala Ilis del Tinar odstavil in ga pustil zapreti. Aguiualdovo moč niti v njegovem taboru brezozirno ne pripozna-jo, v notrajnih pokrajinah se baje vrže krvavi hoji med njegovimi pristali iu nasprotniki. V nekem boju je padlo na obeh straneh 40<» mož. Rodovi illocanos, Tangasi-nanes in Tamkangos nočejo o gospodarstvu Tagalov nič vedeti. V Cehu jo nedavno tudi vzbruhnila vstaja. Domačini na Yisagas in srednjih otokih menda pripoznajo Aguinaldovo vodstvo. Na sevrnem Luzon u so baje vstaši prouzročili velike izgrede proti redovnicam in duhoviti. Prve so oskrunili, s po-filedujemi pa zelo nesramno postopali. A ko pomislimo, da vstaši grozno sovražijo duhovščino, take reči niso ravno nemogoče. Dewey je v Washingtonu predlagal, da se proti vstašem bolj energično postopa. Zaplenil je vse vsta-ško ladije in ko seje Aguina'do zaradi tega pritožil, začel mu je Dewey naštevati, kaj vse so njegovi pristaši zadolžili, in da je zaradi tega bil primoran bolj strogo postopati. Med Španci in vstaši se vrši pogajanje o /nameni vjetaikov. Vsta- ji jih imajo (iOOO, Španci pa niti ne 2000. V amerikanski armadi je bilo včeraj 1M>1 bolnikov, danes pa l^T, seveda mnogo je le lahko bolnih. Ljudje hudo pijo, kar zelo neugodno upliva na njihovo zdravje. Obrok so podaljšali. Pariz, 24. okt. Amerikanska mirovna komisija je danes zborovala od 10. do 2. ure. Potem so imeli skupno sejo, v kterej so amerikanski komisarji predložili pis- traja. Hipoma je bila sklicana seja kabineta, ker je general Rios iz Višava brzojavil, da se vstaja na otokih vedno bolj hitro širi. Dalje je prejela vlada poročila iz Pariza, da se Amerikanci vpirajo v kaj privoliti. II o h s o n zahteva milijon do 1 a rj e v. B o s t o n, 24. okt. Danes zjutraj je priš,-l poročnik Hobson na ladiji ,,Beverly" iz Santiago. Od tod boil'- šel v Washington in se tam s meni odgovor na predlog Spancev, j tajnikom mornarice posvetoval o dviganju razstreljenih španskih križark .Cristobal Colon* in „Reina Mercedes1*, kar bi stalo malenkost $1,000.000. Tudi „Viscaya" bi se dala morda še dvigniti, toda stalo bi več nego je vredna. Mislijo, da je to v gotovem smislu nekak pogodu i predlog. Obravnava vprašanj radi Porto Rice in ladronskih otokov je sedaj s kubanskim vprašanjem združeno in bodo sedaj skupni) reševali. Potem pride obravnava filipinskega vprašanja na \ rsto. A ko Amerikanci odklonijo prevzeti kake finančne zavezo glede Kube. je mogoče, da Spanci nadalj-no posvetovanje pretrgajo. Amerikanci so pustili vprašanje odprto, da se pjzneje ponove obravnave med Španijo in Kuho radi provin- Obilo zlata. Leta 1SD7 pridobili mnogo dragoceni* kovine. \V a s h i n g t o n, 21. okt. Po- ročilo vodje denarnega urada o pri- cijalnega in lokalnega posojila, kte- dobitvi dragocene kovine leta 1897, m ji' znašalo do 1. ls!lf>. $ 1 "><>,< M M").-ihk> in od tistega časa pa je na-rastbi na >0,000.000. To pripo-znanje se*veda Španijo ne bode še • telo pred državnim bankerotom, zato mislijo, da bode španska vlada poskusila vse mogoče vleči v prepir svoje dolžnike in njihove vlade. \V a s h i n g t o n, 2-4. okt. Predsednik je danes prejel od generala Wade v II a van i brzojav, v k te rem ta poroča obrok za izpraznenje Kube od 1. decembra do 1. januarja podaljšati, ker je \ resnici nemogoče 121.000 Špancev pr> d 1. januarjem odpraviti v domovino. M e K m ley je s tem predlogom zadovoljen. Med tem časom pa bodo Lin.rikanski \ojaki zasedali od Spancev izprazueiie prostore, lla- je danes tajnik zaklada izročil javnosti, in v tem je citati, da so Zjed. države v minolem letu pridobile zlata v vrednosti $57,363.000. Prvo mesto v pridobivanju zlata ime južno alrikanska ljudovlada z tej slede Zjed. države, tem p:! Avstralija z $5.1,64S. 182, potem pa Rusija z $23,24.5.70.*}. Na vsem svetu so leta 1SU7 mnogo več zlata pridobili nego leto preje. \ Zjed. državah so več zlata prido •Fashodein topo v tej zadevi dobrem 4S5, srebnega pa za $13,487.297, od teh je bilo 12,654.731 dolarjev. Na vsem svetu so skovali zlatega denarja za S437,719.342, srebrnega pa za $142,380.588. Največjo ceno je imelo srebro v Londonu povprečno 2791(. pence ali dobrih 60 centov amerikanske rednosti, toraj je bil srebrni dolar vreden takrat 46:10centa. Zlata so izvozili 1. 1897 za $512.609. srebra pa za $26.287-612. 1'motna obrt je porabila v Zjed. državah za $44,870.231 zlata in za $11,201.150 srebra. Na vsem svetu so porabili za umetno obrt za $59,-005.980 zlata in za §40,435.577 srebra. Dne 1. januarja 1898 je bilo v Zjed. državah zlata za $745.245.953, srebra pa za $635,310.064; skupaj teh dragocenih kovin za $1,380.556-017. Francoska in Angleška mornarica. Angliški listi, kteri so do mino-lega petka zaradi Fashode skoraj sistematično hujskali, so pričeli sedaj bolj miroljubno pisati in že v soboto so pisali londonski listi, da v vladnih krogih niso več mnenja o kakej vojni zaradi Fashode. Na Francoskem s početka nikakor niso mislili na vojno ; Topotanje z sabljo se je oglasilo še le poslednje dni, ko je bil francoski narod že dobro razdražen vsled angleških provo-kacij ali izzivanj. Lahko pa rečemo že danes, da se bode francoska vlada na časten način umaknila iz bili za 4,275.000, v južno afrikan- ski ljodovladi za $13,854.192, v Avtraliji $10,502.219, v Rusiji pa za $ 1,700. i »70. V Z j -d. državah so pridobili 53.sU0.00, v Meksiki 53,905.130 unc čistega srebra, Zjed. države so za 4,97-1. s00 unc manj pridobile nego leto preje, v Meksiki pa van i bodo Spanci najbrž«; .še le na- s,2'>6.t 56 unc manj. zadnje zapustili. Kakor že poročano nameravajo Koliko zlata Zjed. državah, in srebra smo v oziroma na \sem Spanei vse težke topove iz trdnjav svetu pridobili leta naj ne- v ni okolo Havaue spraviti na znani čast. čitalcem nastopna raz-Spansko. Amerikanci bodo odloč- j porednica : no oporekali, in kjer so že pričeli, bodo odvaža nje topov ustavili. Po zapisniku so Spanci le opravičeni samo nosilno orožje seboj vzeti. Potem ko se je Mckinley posvetoval s člani kabineta, oddal je francoskemu poslancu noto, da i (Kolorado isto odda španskej" vladi. V noti (Georgia, od ločno oporeka, ker Spanci v na- Idaho Alabama Alaska . . Arizona California sprotju s zapisnikom težke topove spravljajo na Špansko. Iz note ni posneti pretenja, pač pa je po glasu spoznati, da Zjed. države ne bodo dopustilo obračanje mnenje zapisnika. Havana, 24. okt. General lJut- Tenessee. Texas . . i .. . i Oregon.... Ier in general Parado, preds«*lnika ! S.Carolina. amerikanske in španskeizseljeyalne I S. Dakota komisije sta se danes posvetovala o mnenju glede odstranitve topov iz trdnjav. Upati je, da se mirovno pogodita. M a d r i d, 24. okt. Višji kapitan Rlanco brzojavlja, da Amerikanci zatevajo izpraznenje Kube pred prvim januarjem. Vlada pravi, da je to absolutno nemogoče, ker ima samo 30 ladij na razpolago in s temi je nemogoče izprazniti otok do januarja. Zjed. države Zlata Srebra vrednost 7.100 129 1,778.000 150.407 2,S95.900 2,896.032 14,61 š.300 613.366 19,104.21 )0 27,974.335 149.300 766 1,701.700 6,336.905 Iowa..............100--- Maryland... 100 —-- Michigan... 62.700 77.964 Minnesota 3 000 --- Montana . 4,373.400 20,257.487 Nevada,..... 2,976.400 1,588.881 N.Mexico.. 356.500 N. Carolina 34.600 1,353.100 S4.700 5,6S4.900 i 00 7.40O 697.535 388 89.212 259 190.836 523.249 Utah....... 1,726.100 8,100.978 Vermont Virginia. Washington W yoming. . Ministerska kriza v Madridu. M a d r i d, 24. okt. Ministra Ga-mazo in Correa sta se odpovedala, slednji pa bode še z Sagastom govoril, predno odloži urad. CJeneral Rios, general na Visayas zahteva od vlade vojnih ladij, da bi so za-mogel braniti proti vstaši. L o n d o n, 24. okt. »Exchange Telegraph Co." iz Pariza, brzojavlja, da ministerska kriza še vedno 100 3.900 --- 419.900 138.214 11.200 129 Skupaj: Zlata 2,774.935 unc, vrednih ^57,363.000. Srebra53f860-000 unc, vrednih S69,637.172. Na vsem sveta So pridelali zlata v vrednosti £237,504. S00, srebra pa za $236,730.300. Glede pridobivanja ameriškega srebra, ko je bilo na zapadu mnogo rudokopev zaprtih, moramo omeniti, da so ga precej pridobili pri pridobivanju svinca in bakra. Na vsem svetu so leta 1897 več srebra pridobili, nego leto 1895. Vrednost zlata, kterega so leta 1897 založili v državno denarnico, je znašala §87,924.232, od teh za $67,923.535 domačega in za$20,000-597 tujezemskega zlata. Kovanega mogočnim brodovje, do tja se pa mora izogibati vojnam. Kakor angleška, tako so tudi 1'raneoska mornaruica nahaja za nekaj let v položaju zbol jšanja in pomli oženja. Koncem leta 1>96 po Lockrevu odkrite škandalozne slabe razmere v Toulonu in druzih francoskih mornarskih orožamicah in pristaniščih še dolgo niso odpravljene in poravnane, veliki načrt gradenja vojnih ladij bode pa še le dovršen leta 1902 ali 1903. Poleg tega bodo pa obalno obrambo popolnoma preobrazili in upravo v mornarnici preustrojili. Glede po manjkljivosti pripravo na vojno na obeh straneh kanala La Manclie in glede istine, da bi tak vojni razpor sedanje namere in prizadevanji zboljšanja hrodovja za Bog ve koliki let odrinili, gotovo ucmajo ne v Parizu ne v Londonu veselja zaradi malo Fashode tam v čer noj, divjej Afriki pričeti uničevalno in pogubno vojno. poročilu Marchanda. Angleška vlada bode pa tudi nekaj storila, da se povoljno reši to vprašanje. Niti Angleška, niti Francoska se ne morete z orožjem sprijeti in to iz važnih uzrokov, najvažneji uzrok pa je ker nobena nju nema dovolj mornarnice pripravljene za vojno. To zagotavljanje bi marsikoga presenetilo za prvi treuotek. O za vojno pripravljenej britski mornarnici bo vselej zvedo čudne stvari pri razgovarjanju U L nega proračuna. Ni še dolgo temu, ko je admiral Seymour javno izpovedal, da je angleška mornaruica le za polovico toliko močna, kakor bi prav za prav morala bi v očigled politične velikosti Velike Rritauije, in da je od 77 nerabljivih vojnih ladij 47 ohroženih starelimi z topovi, kteri se od spredaj nabijajo, kakoršnih nema že noben narod več. To sen-zacijonelno izjavo je več listov obravnavalo v člankih spisanih po strokovnjakih in celo ,,Times" sama niso oporekale resnico. Kazale so na resnico, da je francosko sredozemsko brodovje boljše nogo angleško. Kakor tudi pisali o mo-gočosti, da bi bilo angleško sredozemsko brodovje tepeno, ako bi napadlo francosko, predno bi za-moglo angleško brodovje dobiti pomoč. Seveda se niso pri tem opirali na sedanjo istinito moč francoske mornarnice, temveč še le na moč in spretnost po izvršen ju novega velikega načrta v zboljšanje mornarnice, kojemu oče je sedanji pomorski minister Lockroy. Izjave odličnih avtoritet o stanju angleške mornarnice so prouzročile, da so napravili obširen načrt za po-množeuje in zboljšanje te, ali to se bode izvršilo še le v 2 do 3 letih. V tem načrtu so se ozirali na nad-kriljujočo francosko mornarico v sredozemskem morju — Toulon, Biserta, Ajaccio — na pretečem potu v Indijo, pomanjkljivosti v pristaniščih in celo na popolno pomanjkljivost pristanišča Gibraltarja, na rusko Bredozemsko brodovje in na bodoči francoski sredozemski kanal. Kadar Be bode ta načrt izgotovil, potem bode Velika Bri- denarja je bilo zlatega xa $76,023- tanija zopet razpolagala z velikim. Razne vesti. Naval vlagateljev na bank«. Vkljub zagotavljanja preiskova-ca Kilburna, da je Mechanics s Trades banka v New Yorku trdna in vkljub priobčene izjave odbora od Clearing-House, da ta zavod podeli banki neomejeni kredit, so vlagatelji 22. oktobra provzročih velik naval na banko. Mnogo ljudi je vzdignilo svoje vlogo in več ur je bila napolnjena banka z bojazljivimi vlagat6TJI* mod kterT&ii jo brio tudi mnogo žensk. Bilo jo pa tudi nekaj tacih, kteri so denar vložili. Banka jo ustregla vsem zahtevam brez odloga. Drugo banko so p< -nudile svojo pomoč, toda reklo se jim je, da ima dosti gotovine vsem zahtevam zadovoljiti. Vodje banke so imeli sejo, ktere seje udeležil tudi odvetnik odstavljenega predsednika Baltesa. Pravijo, da je Baltesu zmešala pamet, odkar mu je umrla hči v Rimu. Stara sleparija se zlatom. Edvard Martin, alias „Con" se je moral zagovarjati pred sodiščem v New Yorku ket je Algernon \Yoo-da iz JBolvidore, Kent na Angleškem za S10.000 osleparil. Kakor W'ooi sam pripoveduje, seznanil se je z sleparjem po nekem psimu, kterega je pisal Martin njego verau pokojnemu očetu. Pismo je došlo na Angleško iz Astorije,Oreg., v ktere mu je Martin ,, svojemu staremu prijatelju" naznanjal o najdbi zlatega rudnika v British Columbiji in tudi pripomnil, da je že našel zlata v vrednosti 200,000, kterega je v enem kosu poslal pro ti iztoku. Wood lahko dobi polo vico kosa, jo pisal Martin in opo zoril svojega prijatelja, naj pošlje kakega zanesljivega moža v Ameriko, da bi čuval njegove interese. Ker je bil stari Wood že davnej pod zemljo, ko je pismo došlo, je njegov sin odgovoril in tudi kmalu na to odpotoval z nekim prijateljem Baissom po imenu v Ameriko. Tukaj ga je Martin sprejel, pokazal tudi ljudem kos zlata in rekel naj košček od tega dajo preiskati. Ko so zvedenci izrekli, da je to 18 karatuo zlato, je hotel Martin kos prodati. Angleža sta bila že pri volji plačati zanj §10.000, v slednjem treuotku pa sta le vprašala nekega advokata za sovet. Slednji jih je napotil k policijskemu kapitanu, ta je pa dal sleparja pod ključ. Cena pšenica gre še kvi.ško. Na žitni borzi je bilo 24. okt. veliko razburjenje, ker jo cena pšenici zopet šla kvišku. Ta dan je veljal bušel pšenica 2 centa več, nego dva ti n i poprej. December pšenico so plačevali po 77, centov. Večima naročil j ■ prišlo iz Angleškega in Francoskega, kj r je bila letos suša, morebiti pa tudi zato ker se te dve državi pripravljate na vojsko. Po/ar v pristanišču. •leden največjih požarov, kteri so se. kdaj pripetili v mestu IJrookly-nu je divjal 24. okt. \ ladijestaji južnega IJrooklvna. Xi š > doznano je li požar nastal \ ladijestaji ali na britiskej ladiji „Andorinha*\ Mornarji v p fpoljene ladije pravijo, da so najprej videli ogenj švigati iz na ladijestaji nakopičenega blaga. „ Andori nha" je prijadrala pred tremi tedni v pristanišče. Večjidel tovora so že iziožili in blago je bilo še ob ladijestaji nakopičeno. Bilo je ob treiji uri pop .ludne ko so zapazili ogenj in ker je ravno takrat pihal hud veter, je bila na mah cela vrsta poslopij v plamenu. Moštvo ,Andorinhe* se je za moglo le še s tem rešiti, da je poskakalo v vodo. Pozvali vs i požarno hrambo spodnjega mesta, poleg te pa jo bilo kmalu šest gasilnih ladij na po. torišču. S > !■» p.) šestiirnem umivanja je požar nekoliko odnehal in črn dim seje dvigal iz pogorišča in pokrival vs > okolico. ,,Andorin-lio" je ogenj i ilc> p iškodoval, da ne 1 »ode več za r:i!>>. Ladij a je bila vredna kakih -šoOO.OOO. To ognju in vodi provzročena škoda na poslopjih in blagu je ogromna. Nesreča v preuiogokopu. Sharon, Pa., 24. okt. Nek kfjš; v ktenroi ecr bili trije" f>rnmr * garji: Wm. Risher, Albert Jones in Frank Uislier, je padel v 1£0 čevij.-\- g|ob >ko jamo v Kili. tt rr-vu. Vsi trije delavci so I • i I i hudo poškodovani Koš je padel na neko mul" m j" ubilo. Zopet banko zaprli. C 1 o \ eland, ()., 'JI. oktobra. Brzojav iz Lisbone, <)., naznanja, da so First National Bank'4 danes na povelje vodij zaprli. 11. .1. Chil-de, dvajsetletni blagajnik jo .,zg'-nol". Danes so pričeli pregledavati knjige i i hlagajuico. štiajk v Pana. Pa na, III., 24. okt. Unijski [jretnogarji so pr. pričani, da bodo pri štrajku, vkljub uvažanju zamorcev, zmagali. Danes zjutraj so bili prilepljeni razglasi, da zavarovalnina na življenje ne hode izplačana. Nato je Franklin, „hoss" od rova pustil službo v rovu rekoč, da mu je njegovo življenje ljubše nego ta služba. Henry Stephens, vodja zamorc -v se je povrnil nazaj v Ala-bamo. Rekel jo menda, da ima žo dovolj od Pane. Tudi milico bodo tekom tega tedna odpoklicali. SUPERIOR STOCK PIVO Vedno najboljše. BOSCH BREWING CO., LAKE LINDEN, - - MICE. Prodaja se povsodi. Entered as second clas matter at »he New Vobk, N. Y. Poet office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, m i« m pol leta . . . , „ 3.50, , „ „ čotrt leta . . . „ 1.75. V Evropo podiljamo list Bkupno dve številki ,,Glas Naroda'* izhaja vsako sredo in soboto. »GLAS NARODA" („Vou,'i of the People'4) Will be itjued every Wednesday aud Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača < 0 centov. Dopiai brez podpisa in osobnosti an ne natisnejo. Denar uaj se hlagovh p.nlati po Money Ord» r. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da s« nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika Dopisom in p*>šiSjatvam naredite jaslovom : lfGlas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Altsjeldev krepek £©vor. Chicago, III., 23. okt. „Bilo je prvič v zgodovini države in sicer pri lanski 1» <:rbi, daje republikanska stranka postavila kandidata za gover.aerja, kteri je bil velezuan kot lahkoživec, igralec in morilec. Jaz rečem to z dovoljenjem ljudi, ktere je gnal k volitvi strankarski bio ju kteri so bili prisiljeni zanj glasovati." To je le mali odlomek včerajšnega govora bivšega gover-norja John R. Tannerju. Bivši goveruer je neusmiljeno bičal svojega naslednika. Med poslušalci je bilo mnogo republikancev, kteri so prišli k zborovanju pričakovaje, da bode Aligeld ko-nečno odgovor 1 na zasebne napade Tanuerja. Kar je tudi storil v obilnej meri. „Jaz ne uajdem besedi, da bi se zadostno izrazil", je rekel Altgeld početkom svojega govora, „Toda vkljub temu", tako je Altgeld nadaljeval, ,,hnče zbrati vse moči, da izrazi svoje občutke." Potem pa je sledila obsodba na obsodbo, zatož.a na zatožbo in za-sebni napadi, na zaBebne napade s tako silo. Kakor bi udrihal z velikim kovaškim kladivom, kakorje le izvrstnemu govorniku mogoče Da je bil govor vsprejet z burnimi izrazi veselja, je samoumevno. Med drugim je Altgeld hudo kritikoval Tannerjevo postopanje oziroma pre-mogarskega štrajka in gn obdolžil, da j« Jgral dvojno ulogo, kterih jeden konec je bil v Pan i, a drugi v Virden. Slaba letina zajabolke. C h i c a go, 111., 24. okt. Gospodarski list ,,Tbe Orange Judd Farmer" piše, da je bil pridelek letos »labeji nego poprejšnjih ifct. Leto« •o pridelali v Zj^d. državah 27,-7CXJ.000 »odov jabolk, lani pa biizo 40,000.000, leta JS97 pa 70,000.000 sodov, leta 1896 je bila letina tudi prtT dobra. Slabo letino so imeli na obali tihega oceana do države Maine, tudi ua zapadu kjer vedno ▼eiiko jabolk pridelajo je bila letos slaba letina. V državi New York ao leto« petino manj jabolk pridelali kakor ob dobrih letinah. L'zrok slabej letini je bilo deževuuje ob času cveta, pozneje pa prehladno, vlažno vreme. V Ontario tudi niso toliko jabolk pridelali nego druga leta; tudi v Evropi se ne morejo pohvaliti z dobro letino. Požar. De« Moines, Iowa, 23. okt. Velik požar je daoes ob 3. uri sjnttmj v trgovskem delu mesta vpepelil štirinadstropno poslopje Perkins* in Briusmaida; sosedna lopja so bila pa precej poško-vana. Škodo cenijo na $100.000. hudo ranjeni, to je posledica bojev, kteri tukaj trajajo od sobote. Go-verner McLawin j p prišel včeraj večer v Harpersville in imel govor na prebivalce, v kt-reoa jim razlagal, da morajo poBtavo spoštovati. Toda njegove mirovne besede niso našle ugodnih poslušalcev in je den izmed množice je celo proti njem zakričal: ,,Governor, ko so Vas zaradi rumene mrzlice v Jack sonu potrebovali, Vas ni bilo moč najti, sedaj pa ko Vas nič ne potrebujemo, vtikujete Vaš nos v naše zadeve, naj Vas le h.... vzame Preti večeru je bilo stanje tako nevarno, da je šerif z jetniki odšel v Meriden. Hočejo s pivom krstiti. Milwaukee, 24. okt. Tukajšnji pivovaruarji zahtevajo, naj bi vojno ladijo „\Viscousiu'* krstili s pivom namesto z šampanjcem. Češ v državi Wisconsin se pridelju-je pivo in ne šampanjec. Udani rudečekožci. Washington, D. C., 23. okt. Grand Marais tolpe Chippewa i Minnesoti, ktere načelnik se ime nuje Joe Cariboo, je poslala dne 15. okt. pismo na „velicega očeta (predsednika) v Washingtonu, kterem mu zagotavljajo, da so miroljubni, in da nernnjo nič opravi ti z vstajo Pillager Indijanci na Bear Island, Minn. Zagotavljajo, da so dobri kristijani in spoštujejo božjo postavo : „ne ubijaj !" Krajša pot na Yukon. Washington, 22. okt. Na amerikanskem posestvu v A laski so našli 2500 dolgo črto vsled kte re so pot po Yukon u za 400 do 500 milj prikrajša. Do sedaj so morale ladije kakih 25 milj od obrežja voziti do St. Michaela, in tam tovor preložiti v male čolne. Z slednjimi so potem vozile po Apheon kanalu, v kterem je bila dostikrat samo dva čevlja globoka voda. Nova pot pelje skozi Kuslivak kanal, v kterem je najmanj osem čevljev vode tako da lahko tudi večje ladije vozijo naravnost 400 do 500 milj po Vukonu navzgor. Konec rumene mrzlice. W a s h i n g t o u, 24. okt. Nastalo mrzlo vreme je imelo zaželjeni učinek. V miuolih 48 urah se ui poročalo niti o jed nem slučaju rumene mrzlice. Ker je sedaj zveza s Kubo jako živahna, naj bi ostali predpisi za karantane vsaj do 15. novembra v veljavi. Do tedaj pa pričakujejo, da promine bolezen na Kubi. Javna zemljišča. Washington, 21. okt. Poročilo za javna zemljišča (ne naseljena) v Zjed. državah, izvzemši A laske, so obširne 570,365.274 akn v. 546,569 655 akrov teh zemljišč se nahaja v takoimeuovanih suhih državah in teritorijah in 332,175.000 akrov od teh smatrajo za pustinjo. Na javnih zemljiščih toraj ni nič več misliti se naseliti ali pa za ljudi, ki imajo dosti denarja. Boj med belimi in zamorci. Forest, Miss., 23. okt. V mestecu Harpersville v Scott county -ju se je pričel boj med belimi in zamorci, kteri je do sedaj že tirjal "PriT^ruA gaj "seje bajeparnik jednajst žrtev. Deset zamorcev in j0hnB0Q» potopil in ž lljim ysi jeden belopoltm je bilo ubitih in potuiki na njem, med kterimi je bil trije belopoltm hudo ranjeni. Boj | trgovec Wolcott in njegov sin iz se je pričel, ko se je konstabler Thompson na čelu 15 mož podal proti kolibi zamorca BiH Burketa Dvesto Kitajcev se je zgnbilo- O maha, Neb., 200 Kitajcev, ktere so pripeljali v Zjed. države, da bi ž njimi obljudili dve kitajske vasi na Trausmississippi razstavi, se je zgubilo. Kam so se Mongolci obrnili nihčo ne v£, Wong Ching Co. v Chicagu iz bogatih Kitajcev obstoječa zadruga je imela dovoljenje Kitajce vpeljati. Zadruga je dala $25.000 varščine, da ljudi po razstavi pošlje nazaj na Kitajsko. Včeraj Je izdala vlada povelje ubežnike ujeti. Med njimi je mno go žen, ktere so bile, kakor pravijo, prodane tistemu, kt»*ri je največ za nje ponudil, kar pa zadruga za nika. Slednja je baje prejela za vracega vpeljanega Kitajca 81000, napravila je torej vsejedno izvrstno kupčijo, akoravno varščino zgubi ali jo pa tudi ne, v to že pomagajo advokatje. Bryan je bolan. Jacksonville, Fla., 23. okt. Pravijo, da je polkovnik \\ m. Jennings Bryan, kteri je svojim polkom odkorakal v Savanah, bolan. PiBal je baje svoji soprogi naj pride ponj. Vojaki trdijo, da jo Bryan prav dober čluvuk, toda o tem, kako se vojnemu krdelu zapoveduje, nima niti pojma. Nesreča na železnici. Forth Worth, Tex., 22. okt. Tovarni vlak Rock Island železnice seje tik pred mestom, kjer svet malo visi, pretrgal v dva dela in* kmalu nato sta oba dela skupaj treščila. Jeden voz se je razbil, v njem je bilo 10 ,,free" pasenžerjev; pet jih je bilo usnirtenih, trije so pa hudo poškodovani, dva sta pa odšla z strahom. Imena teh niso mogli zvedeti. Pičli plen. Seattle, Wash., 24. okt. Danes so prišli iz Alaske štirje parni-ki z 700 potniki, in za S150.000 zla- trgovec New Yorka. z namenom ga aretovati zaradi po-sk usa umora. Hiša stoji na samem miljo od mesteca. Burke se je v hiši zabarikadiral in 50 zamorcev mu Ko Besna mati pomori svoje otroke. Toronto, Ont., 22. okt V iztočnem delu mesta je Eliza Burrell, žena uekega kamnoseka \čeraj večer podavila svoje tri otroke. Ethel, je pomagalo. Ko so uradniki do- j Stanley in Harrey 5,3 in 1 letosta-speli pred hišo, obsuli so jih za- ! re. Ko je njen mož Charles C. Bur-morci s krogijami in boj se je pričel. rej Qb 6. uri prišel .,d dela domov, Henry Siblev, jeden uradnikov je bil pri p iči ustreljen, uekaj minut pozneje so padli še trije možje. I radniki so se umaknili nazaj in poslali po pom.jč, potem pa zuj>et ponovili napad. Streljanje je trajalo vso noč in se je danes zopet ponovilo. Nek kurir, kteri je došel danes popoludne je pripovedoval, da je deset zamorcev ubitih in mnogo ranjeuih. Vsa okolica je grozno razburjena in na stotine belopoltnih hiti na pozorišče. Tudi goveruer McLauriu se je podal v Harpersville, kamor so odšli tudi vsi belopoltui. Danes večer so ujeli štiri zamorci in jih zaprli. Raleigh, N. C., 23. okt. Včeraj večer je v Ashpole divjal boj med belopoltnimi in zamorci, v kterem ao bili trije beli ubiti. Petdeset oboroženih zamorcev je prišlo v mestece in žugalo vse belopoltne pomoriti in vse hiše vpepeliti. Belopoltui so zelo razburjeni in mnogo njih zasleduje s krvnimi psi vodje zamorcev. Sar« veži. Forest, Miss , 24. okt. Jed-najst zamorcev in jeden belopolten mrtvi, jeden zamorec in trije beli je žena pripravljala večerjo kakor bi se nič ne bilo pripetilo. Na moževo vprašanje kje so otroci, mu je mirno odgovorila, da spijo že od4. ure. Burrell je šel p«»tem v spalnica m videl vse tri otroke mrtve na postelji ležati. Hitro je tekel po zdravnika, toda ta je zain<>gt-l le konstatovati, da so bili otroci že več ur mrtvi. Aiuerikanski kapital na Kitajsken. Nek sindikat, obstoječ iz promi-uentuih bankirjev je prevzel zidanje 650 milj dolge železnice iz Honkonga v Hankow na Kitajskem. V* tistem kraju nebeškega kraljestvo je dežela jako rodovitna z mnogimi premogokopi, lepim poljem za bombaž in riž in do sedaj še ui tam nobene železnice. William Barclay Parsons, zemljemerec nove zadruge je ua potu na Kitajsko. K sindikatu spadajo baje bivši senator Brice, Levi P. Morton, Bliss «fc Co. Moore Schley, Standard Oil Co. in Centre I Trust Co. Evropske in drnge vesti. Pariz, 21. okt. Ob prihodu Ferdinanda W. Pecka, amerikan-skega komisarja za razstavo v Pariz 1. 1900 je biloZjedinjenim državam 175,000 štirjaš&ih čevljev razstavnega prostora odmenjenega. Njego-govemu posredovanju se je posrečilo k tem pridobiti še 6000 in potem še druzih 22.000 čevljev, tako da bodo imele Zjed. države na pariški razstavi skupno 203,000 štirških čevljev prostora na razpolago. £ a r i z, 21. okt. Na Francoskem v Roubaix so postavili nove tekalne stroje, kteri celo ameriške nad-kriljujejo. Z novim strojem napravijo na dan v 10 urah 100 do 175 jardov in hrani delayske moči, eden delavec lahko dela ua 6 strojih, ti stroji zahtevajo tudi polovico manj gonilne moči. (Zopetbode več ljudi na ulico postavljeuih, kako dolgo pojde to?) London, 22. okt. Britiški admiral je izdal danes povelje, da imajo vse ladije dopolniti svoje moštvo kakor o vojskinem času. Da seje tudi že prebivatelstva lotilo vznemirjenje, kažejo izgredi nekega Irca, kteri je razbil okno, ker je bila v njem izpostavljena karikatura ,,Puncha'' predstavljajoč Marchanda kot opico, kterej je ,,John Buli" zaklical naj se proč pobere. Neka brzojavka iz Pariza pravi, da doBedaj Marchand še ni odpoklican, in francoska vlada bržkone ne hode v t"j zadevi storila ui kakega koraka, predno no dojde kapitan Baratiers, odposlanec majorja Marchanda. Britiški kabinet je znčetkom prihodnjega tedna poklican k seji, pri kt'-ri bodo predlagali naredbe, kako bi napotili Francosko, da svoje mnenje o vprašanju Fashode predrugači. Pariz, 22. okt. Kakor je videti ae je francoska momarnica iz slednje vojske priučila, da najboljši topovi nič no basnijo, ako strelci ne umejo zadeti. Zato prireja sedaj neprenehoma strel j ne vaje v z^lo obširnej umri. Povelje ministra morn ar nice še več streljnih vaj prirediti je napravilo med prebivalstvom dober vtis. Pariški poročevalec od London ,,Times" pravi, občutljivost Angležev želi maščevati Gordona. K« seje po zmagi pri Omdurman, pri kazal major Marchand je bil to hud udarec. Auglija Marchandu ne more kaj očitati, zavaruje se pa, ako se njihovi javni ekspediciji da tak udarec. Francoska je pri pravljena korakati na prvi glas trobente, toda prepričan sem, da se ta glas ne bode nikoli razlpgal. Kaj pa ima Fashoda vrednosti za Francosko v primeri z Anglijo? Ko bi prišlo do vojske, bojevali bi se zato, da obdržimo Marchanda v Fashodi, ko bi ga v istini žedavnej več tam ne bilo. P e t r o g r ad, 22. okt. ,,Nowoje Wreruja'' razpravlja govor briti-škega kancelarja državne blagajni-ne sir Michal Hick-Beaeha in pravi, ko je oni Francosko napadal, ni pomislil, da je Rusi ja v vprašanji Fashode zaveznik Francoske. Nadalje želi časnik, da bi se različno mnenje, mirnim potom poravnalo, in da bi Francoska dobila kako pokrajino ob Nilu, s čemur bi bila gotovo tudi zadovolji na. C a r i g r a d, 22. okt. Včeraj je sedel sultan pri velikem obedu med Viljemom in cesarico. Proti deseti uri bo je Viljem umaknil v Ma-rassiu Kiosk in pozneje v vrnil od-hodni obisk diplomatičnemu koru. Med tem časom sta spremljala sultan in njegov sin princ Mohamed Efendi cesarico, soprogo nemškega poslanca in častne dame v Harem, kjer so govorile z sultano Validijo princezinjami in drugimi damami. Beirut, 22. okt. Glede prihoda cesarja Viljema policija ue dopusti izkrcanju italijanskih delavcev. Grke in Armence tudi strogo stražijo. Nekemu Italijanu, kterega smatrajo anarhistom se je baje le posrečilo se izkrcati v uekej sirski luki. Dun aj, 22. okt. Vpljivni dvorni krogi se prizadevajo cesarja Franca Jožefa pregovoriti, da bi se zopet oženil. Sedajni prestolonaslednik ni nič kaj priljubljen, zato se boje, da ue bi nastali nemiri, ko bode zasedel prestol. Ko bi se pa cesar zopet oženil in bi v temu zakonu bil rojen cesarjevič, gotovo bi se stari cesar, pa tudi vse avstrij- ske dežele ž njim globoko oddih-nile. Pariz, 23. okt. Ako že zvu-nanji položaj Francoske ni nič kaj prijeten, tudi notrajni ui nič manj nevaren. V torek se snidete zbornici in gotovo je, da se bodo poskušali vsakovrstni izgredi. Ta dan bodo socijalisti imeli na ,,Plača de la Condorde" veliko manifestacijo, ktera naj bi bila nekak odgovor na poskuse Paul Derouleda, poverje nike ostrašiti. Policija se pripravlja si kontrolo zagotoviti, kajti bržkone bodete stranki trčili skupaj. V četrtek bode vendar enkrat prizivna sodnija določila* ako se bode Dreyti'usova pravda preiskovala. Vse kaže na to, da bode ta določba ugodna. Zato tudi nasprotniki preiskave ne bodo mirovali, marveč vse poskusili, da si pridobe zopet občno mnenje, ktero se je pod vpljivom dogodkov od ujih obrnilo. Ako se bode oblastim posrečilo brzdati razvnete strasti ljudstva, videli bodemo prihodnje dni. Carigrad, 23. okt. ,,Malu-met" in ,,Servet" glasila plače primerjata v njihovih člankih vojaško zmožnost Nemcev in Turkov. "Ma-lumet" pravi, „velike čednosti, ktere značijo sultana, so prouzro-čile Viljemov obisk". Sultan je poklonil Viljemu dve podobi, ktere predstavljate bitke v Miluna soteski iu pri Domika. Cesarici pa je poklonil dragocen dijamanten lišp. Viljem namerava Carigradu v spomin njegovega obiska podariti vodomet,kterega načrt je takoj narisal in sultanu predložil. Vodomet bode izdelan izmra morja in imel kupolo in sedeže (Ta Viljem res vse zna, novce davkoplačevalcev je pa lahko razmetavati. ) Dunaj, 23. okt. Štrajk delavcev v puškami v Steyr, v gorenji Avstriji se čedalje bolj širi. Sleherni dan se pojavljajo izgedi, zato so prišli pa dragouci na pozorišče iz Euisa. (Povsodi enako, kadar delavec po kruhu kriči, pa pošljejo nad njega vojake s puškami, Bablja-in celo topovi.) Bruselj, 23. okt. Štrajk črko-stavcev se zelo razširja. Večinoma listov je bilo prisiljenih, da so pre-jenjali izhajati. Uzrok temu je ker so v nekterih tiskarnah uvedli stroj za stavljenje črk iz Zjed. držav. D u n a j, 23. okt. Dr. Hermanu Miiller, kteri je zdravil Barischa, kteri je zbolel in umrl vsed kuge, je danes tudi sam umrl. Vsled smrti dr. Miillerja je prebivalstvo Dunaja zelo razburjeno. Truplo so previdno deli v kositarnato krsto in pokrili se žaganjem napoj enim z disinficiranimi tekočinami. Dr. Miiller je zelo skrbno opazoval to nalezljivo bolezen sam na sebi. Vse preiskave so sedaj ustavili in živali, ktere so imeli za opazovanje bo sežgali. London, 24. oktobra. Danes je sem dospelo poročilo, da se je pem ška jadernica potopila ob poslednjem orkanu v severnem morju Kapitan, njegova žena in 9 pomorščakov je vtonilo. Hamburški par-uik ,,Venetia" na potu iz Hamburga v zapadno Indijo je obtičal pri Humber. Pretoria, 24. okl. V Zout-Panes gorskem okraju Linopopo reke, prišlu do bojev med Boerci iu Matjatosi, domačem rodu. Poslednji so luterauskega misijonarja in njegovo družino poklali, zato je Transvvaal vlada odposlala nad domačine ekspedicijo, da jihkazuuje. Glavar Opefu je z 20.000 dobro oboroženimi vojaki in 4 topovi, ktere so mu belopoltui prodali, napadel tabor ekspedicije. Magatosl so zavrgli ultimatum generala P. J. Jouberta, v kterem je zahteval, da se brezpogojno podajo; general je zahteval 3000 mož pomoči. Dunaj, 24. okt. Dr. Miillerja, pomožnega zdravnika profesorja Nothnagela so danes zjutraj ua centralnem mirodvoru pokopali. Sta-riši umrlega, kteri so prišli k pogrebu iz Gradca se niso smeli bližati truplu kakor tudi duhovuik ne. Dr. Pocb, tovariš umrlega je s pomočjo usmiljenih sester zavil truplo umrlega v platneno rjuho iu položili v leseno s kislinami namočeno krsto, to povili s karbolom napojene plahto in to^aprli v krsto iz kovine. Še le ko bo zagrebili grob, je bilo dovoljeno sorodnikom in prijateljem položiti vence na gomilo. Kakor pravi neka vest, ste dve podgaui, s kterimi so delali poskufi-nje, in kterim so bili vcepljeni kužni bacili, na nerazložljiv način iz kletk ušli. Ako je ta vest resnična, potem bi ne bil samo Dunaj marveč vsa Evropa v največjej nevarnosti. T a c o m a, Wash., 24. okt. Kakor se poročila iz Kitajskega glasč je po vodenj rumene reke v pokrajini Shantung napravila strašansko gorje. Na stotine vasij je povodenj odnesla. Stotisoč ljudi je brez strehe in brez živeža. Pri grozoviti katastrofi je poginilo 2000 ljudi. V pokrajini, kjer prebiva milijon ljudi so vsi pridelki uničeni in lakota je neizogibljiva. London, 24. okt. Iz Pekinga se zopet iz vpljivnih virov poroča, da je bil cesar včeraj umorjen. Dalje se poroča, da so kitajBki vojaki napadli v nedeljo angleške strojevodjo na Hankow-Peking že-lezuici, dva ranili in jednegakulija usmrtili. Glede resnega položaja bodo ptuji poslauci v torek zborovali. London, 24. okt. Kakor Be iz Portsmoutha poroča je admiralite-ta zapovedala 18 novejših torpe-dovk postaviti v službo. Ladijedel-nice v Portsmouth, Chatham in Davenport imajo oddati vsaka po šest ladij. V ladijedelnici v Portsmouth delajo čez čas in so vse poprave odložili, da se prve vrste kri-žarke „ Andromeda" in „Europe" kakor hitro mogoče izgotovite. Tudi ladije rezervnega brodovja so prejele povelja se s zalogami oskrbeti. Tovarna za kroglje in plošče za oklepnice v Shiffieldu delajo noč in dan. Uradniki od „Cunard" in ,,White Star Line", zanikajo, da bi jih bila vlada pozvala jej parnike prepustiti na razpolago. Liverpoolski ladijui posestniki ne pobirajo vojnih premij za zavarovalnino na sredozemsko morje. Iz Pariza se brzojavlja, da je francoska vlada sklenila Faahodo v petih dneh izprazniti, ako Anglija opusti napad na francosko čast z nadaljnim žaljenjem. Halifax, N. S., 24. okt. Poveljniki vseh britiških vojnih ladij severo - atlantiškega brodovja so dobili povelje se v Halifaxu pripraviti za vojsko. ,,Pallas", „Talbott" in ,,Indefatigable" z dvemi torpe-dovkami, imajo takoj iz Bermude sem priti. Moštvo zastavne ladije „Kenown" se bode podalo ta teden na Lawlors Island k stroljnim vajam. Pariz, 24. okt. Županstvu v Toulonu je vlada nazuanila, da ima skrbeti za stanovanje 4 bataljonov pešcev, 1500 mož mornarskih pešcev in 600 mož mornarskih topu i-čarjev. Sole so zaprli, da bodo v njih nastanili vojake. Urad mornarice je dobil povelje oboroženje novega brodovja pospešiti. ,,Figaro" piše v razgovoru o „ru-meni knjigi", ako Anglija zmerne predloge Francoske zavrne, stori le zato, da bi Francosko ponižala. „Journal" misli, da se bode razpor poravnal in obe državi se bodete potem bolj pridružile druga k dru-gej. „Elclair" meni, da bi bilo sporazumljenje kaj lahko, ako bi Anglija ue zahtevala takojšni odpoklic majorja Marchanda. Nekaj drugih časopisov pa meni, da je Fashoda ekspedicija sploh bila neumnost in ako pride do vojske z Anglijo se bode Francoski tako godilo, kakor Španiji v vojski z Ameriko. Pariz, 25. okt. Daues je bil v poalanskej zbornici velik ropot, dva ljudska zastopnika Bta se celo prete-pavala. Vojni minister je kar med zborovaujem odstopil, ministerstvo pa dobilo nezaupnico. Na ulicah so bili izgredi, zaprli so 250 razgrajačev, 30 osob je bilo ranjeuih. in to. za j / _ FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v staro domo* vino Slovencem in Hrvatom, xa 100 gold, avstr. veljave treba dati $40 75. Slovencem smo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišeta lahko slovensko, ali kakor drago, poŠte, fare in vasi ao nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim ! J Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : Jožef At Bux 266; Podpredsednik : Georg Kot« e : I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Stekaš Banovec; Blagaj.: Matija Ag.mč, Bex 2GG. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PkkSikn, B«>x 286: Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. Glasilo: „GLAS NARODA". belej poti in tovorili ali pa vlekli, kar sva jim naložila na suho Bkor- jo, ki sva jima jo privezala z ni tj'.' okri g oprsnega pasti. Kmalu vsa imela več hiš postavljenih in na debelej skali, ki sva jo s prstom in peskom obsula. Kila je grajščina. Tu sem so morali hoditi kmetje tlako delat, in gospoda se je vozila v lepili kočijah iz grajščiiiBkega poslopja po lepej cesti na sprehod. Po štiri kebre sva imela na niti navezane, ki so peljali gosposki voz. Ali še veš, kako je bilo?" ,,Res, tudi jaz se tega spominjam. Raj sva imela celo sost-Bko, vode in gore. Iz potoka, ki teče mimo Posekališča, sva napeljala wr. . , male grobnice in to so bile reke, a K društva sv. t min m Metoda .... ., . ., , . štev 1, Ely, Minn., s-. pri*t«.pili: lad,Je 80 se vozlle P« jezerih, ki sva J.IŽ. I i;, ijatJanez Krivec, j1'1 »noela pod vasjo. To je bilo zi-in Janez Rom. Sprejeti v Jugoslav, danja, to je I »i 1<> dela; ti si se vča-Kat. J-dn«»t«» dn«' 17. t.kt. 1S{)\ Društvo udov. J. GOVŽE, lajnik. sili potil, kakor mlatič o sv. Jakobu na skedn ji, tako s«*m te'preganjal, in ko sva bila vs«*ga naveličana, vlegla »va s«* na trato |»a sva gledala v zrak ali sva si? pa kruha lotila, ako ga nama niso krave pojedh* iz malh, ki ^vajih včasih kar na tl« li, na travi blizu živine pustila ležati. Marsikaj š«; pride na misel, čeravno j«' že dolgo, kar smo bili tako Po dolgih letih! Slika- -p t M. I jut-jec^un^ul. (Dalje.) ,,Da, da, to so I • a I a čudni časi. Vei, Mar» ta to je pač rada imela; °tfu«ji." saj bi bila v.H-k.at lahko in do- "V J'-8""1 sn,° l*u imf ,i kupčijo, bro om..žil:i. t«a h- ni hofla, in Tomaž, ki je manj poza- vedno je bila bolj žalni.ti.a kot v**- bil iz mladostnih dnij kakor oče eela od kar j«* odv.-dli T* Ta vel j, menda ravno zato, k.r jo „J« pač moralo tako biti Skoro hl] pf.zn. ja leta vedno na tujem in s" uii /d i, daje kakor bi bila«.*.«da Be i" večkrat spominjal rojstnega človeku ž«* naprej odi čila in od- kraja in otročjega življenja, kakor mf-ila oje dni,ro ali al.,; kajti Brt morebiti oni, ki ne pride da- leč ali le za krat«-k čas od doma. ( Konec prihodnjič. ) Drobnosti. dohtikiat je re« lakn, da si ne moremo pomagati, «"■•• bi hi tudi še tako prizadevali. Saj s«»m se jaz vendar prikri\ al in prikrival, a na zad nje so me vendar zgrabili, in sicer v tak m kra.i in ob takem času, ko _ seje bilo najmanj bati. Saj veš, Znatna volila. V Trstu neko Ded-k a r, Box 31G, Great Falls. (3—1) Naznanilo. Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in povestnih slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, kt«'re vrste ktlo želi. Glede knjig, ktere vrste jih Kdo želi naj mi piše po cenik, pošljem ga vsakemu poštnine prosto. M o 1 i t v e n i k e imam od 30 cent. do 82.25; posvetne knjižico pa od 10 centov naprej ; imam različne podučne in šaljive knjige. MAT. POGORI-:LC, Box 072, Calumet, Mich. ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitveniki: Vrtec nebeški, z slonovo kostjo in zlato obrezo, elegantno delo 81.50 Lilija v božjem vrtu, z slonovo kostjo in zlato obrezo $2.40 Jezus govori, ravno taka vez $2.40 Hvalite Boga 81.40 Dušni vodnik 81.50 Golgota in Getzemani 81.50 Kruh angeljski (50 ct. Duhovni studenec 55 ct. Ključ nebeških vrat t'»0 ct. Duševni veuček 00 ct. Vrtec nebeški 00 ct. Spomin na Jezusa 30ct. Druge slov. knjige: Evangelij, 50 ct. Zgodba sv. pisma 50 ct. Veliki kat«'kizi'ni lr. ct. Mali katekizem, 7 ct. Sveta Notburga IS ct. Ave Marija (slik--) 1(1 ct. Božja pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta G-Tina na 12 ct. Sveta Genov* i a, stara i daja 20 ct. nova 10 ct. Baraga 10 ct. IVrp.-tua 10 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Blciweis Sl«»v«'iiska kuharica $ l >0. Za Boga in domovino :;0 ct. Zl»rani spisi Pagliaruzi L, II. in III. zv«'zek p ct. Zlati jubilej c«-s. Franc Josipa 30c. Andrej Hoi'. r, nova izdaja 2(»ct. .. stnra 1~> ct. Mar j.-t i ca 5< > ct. G«»zd"vni-k. n««va knjiga (1. in 2. del) vsak 00 ct. Andrej II n:r 2<> ct. Knjižica za mladino is,t. Princ Evgen Sa vojsk i 24 ct. Beneška v«'deževalka 20 ct. Razn«it'-r«> povesti JU ct. ANTON ZORCK , Maj«»r : Pravljice 20 ct. ^r • o«. t a n m Cvetke (razne povesti) 20 ct. ! S!r«»«•« il< 20 ct. Po prvi Avenue s „pino" paradira, Po prazni glavi bije iu študira Kaj za„Am. SI." „ou" bi spisal, Ali tudi samo ime le dal Ker predivo, slama, zavojni papir In cilinder, je Tončkov ves cir. Francoska parobrodna družba Coinpie Generale Transatlantipe. Direktna črta do HAVRE - PARIS SVR0 - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob M«^rton Street: La Norraandie La Touraine La Gascogue La Champagne La Bretagne La Touraine La Gascogue La Champagne La Bretagne La Normandie Glavna agencija za Zjed. državi-in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. 29. oktobra. 5. novembra 12. 19. 26. o. 10. 17. 24. 31. dec. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom 1. in Il.zvez«*k vsak 20 ct. Stani, v v A I r i k i 2(> ct. Iledvika, banditova nevesta 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Vojska na Turškem -iti ct. Roparsko življenj«? 2d ct. Godči-vski katekizem ali zbirka lju- bimskih piseui 20 ci. Šaljivi Slovenec SO ct. Funtek zt rane pesmi 30 ct. Repošte\ 2D ct. S prestola na morišče 20 ct. Hubad pri|» »vedke I., II., in III. zvez«'k | «) 20 c t. Pav lika 20 ct. V. rt i uni rov prstan 20 ct. Maršal gr« t' Rad«;cky 2(» ct. P«jd turškim jarmom 20 ct. Najdenček 2<> ct. Cesar Maksmilijau 20 ct. Eno l«;to med Indijanci 20 ct. < 'rni l>ratji- 20 ct. Nikolaj Zrinski 20 «*l. 100 pri}>ov«'dek za mladino 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. | Sanjske knjige (v.'like) 35 ct. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da Idagovde čestokrat obiskat moj SALOON Listnica uredništva- Rojakom odpošljemo sedaj za $40.75 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. M. S. in slamnjaku A. B., ne odgovarjamo več, ko je vedno ona tolikrat pogreta rihta, zato ker smo našim čitateljem se zavezali opustiti te osobnosti, ako tudi ,,Am. Sl.4< prinaša kake ostudne laži. Seveda bode to molčanje trajalo le do gotove mere, potem ako le neče-te drugače, pa zopet v boj. ,,Mind your own bussines" in vse bode prav. Anton Burgarček naj le pomisli, ako sploh to razume: „Sage mir deinen Umgang, daun sage ich dir wer du bist*". Profesore Delta, 695 Broadway & 4th Str. N. Y. Kakor iz gorenjih vrstic vidite, ne natisnemo Vašega spisa. Sumničenje je tako podlo kakor laž. Posetite nas v soboto. d®? GEORG GRENC, doma iz Radenca, župnija Stari trg, okraj C-ruomelj, pred šestimi leti je bil v Calumetu, Mich. Njegov naslov bi rad zvedel njegov sin : Jožef Gre n c, Dollar Bay, Mich. KJE JE? 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, v kterem točim izvrstno ANHAEUSEK & BUSH l'l VOali ST. LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKIC. Rojaki, posetit« me parkrat in propri«~;ali se b. ideto o do h rej pijači in postrežbi. S poštovanjem Mike Krawl, 1206 Scott Street, Jolietjll. Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jolliotu in ok«dici svoj lepo, na novo urejeni SALOOA7 na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, HI. Vedno bodotnik naj nam brzojavi ah natanko piše, po kteri železnici v New York prid, in čas. V New York v13.50 in na 15 kamnov samo J{>15.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem : Jakob Stonich, V. MADISON STREET. CHICAGO, ILL. BENZIGER BROTHERS .36-38,Barcjay Street, New York. tovarnarji potrebščin* za t Katoliška * droštva. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik ir G lVAK POHEk sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MO. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranjih Mor tufli vnanjil Meznij. -v Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monako vem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-! moboru na Hrvatskem, ima 25 j letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan« jemin skušnjami Posebnosti naše hiše bo : regalije (društvena znamenja). Zastave, bandera, prepasniee in redovni z&aki. Sablje, požnice, čelade, eepiee, zavihane rokavice, rokaviee itd. Vae to napravimo natanko po predpisu raznih društev. Zlate im srebrne kolanje sada speeijali teta. Ustanovljeno: Wtw Terk, IK3. Ointianui, 1860. 0hkaff 1887. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj kraB- no vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okasna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo fcegljisc©. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat I Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na sisevtn m e ~f -n si30i3d_3ZL.© nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K aro 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. Or. G. /VAAT roimit se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI i \