
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
2
Oglasi
Tema tedna:    
Slovenci z evri v žepu že dvanajsto leto  .......... 4
Občina Luče: 
Gradnja športnega 
centra vidno napreduje  ............................................. 6
Intervju:
Nada Brinovšek, 
poslanka Slovenske demokratske stranke   .. 8 
Kulturno društvo Jurij: 
Gospa ministrica na mozirskem odru .............. 14
Sončnice v Argentini:
Slovenske ljudske pesmi 
odmevale v Južni Ameriki  ........................................ 17
Gostišče Firšt:
Profesionalni boksarji iz Nemčije in 
Slovenije trenirali v Logarski dolini  ................... 19
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl, 
Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 4, 25. januar 2019. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(JM)
(MŠ)
Evro - sestavni del mirovnega projekta 
Evrope
Nedavno tega je evro »praznoval« svoj 20. roj-
stni dan. V dveh desetletjih svojega obstoja je bil 
kot skupna evropska valuta deležen velike pozor-
nosti ne le v Evropi, ampak tudi v globalnem me-
rilu. Po svoje je to razumljivo, saj je šlo za projekt, 
ki je predstavljal monetarni eksperiment, katerega 
se je lotila Evropska unija kot eden največjih cen-
trov gospodarske moči na svetu. 
Po mnenju Mojmirja Mraka, uglednega pro-
fesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti, je po 
dveh desetletjih obstoja mogoče dati zgolj pre-
liminarno oceno o uspešnosti projekta skupne 
evropske valute, medtem ko je za celovito preso-
jo še prezgodaj. Po eni strani je globalna finanč-
na kriza, ki se je začela leta 2008, jasno pokazala 
na slabosti strukture ekonomskega upravljanja 
evroobmočja, po drugi strani pa so reforme, ki so 
sledile, naredile skupno evropsko valuto bistve-
no bolje pripravljeno na izbruh morebitne nove 
finančne krize. 
Ljudi seveda bolj kot to, kaj menijo ekonomisti, 
zanima, kaj evro pomeni za njihov življenjski stan-
dard. V Sloveniji smo uvedli evro kot alternativo za 
tolar 1. januarja 2007, in sicer po tečaju 239,64 to-
larja za en evro. Že ob menjavi valut so se zgodile 
prve podražitve, rast cen pa se je nadaljevala tudi 
v naslednjih letih. Tako so danes, statistično gleda-
no, cene za okoli 20 odstotkov višje kot pred uved-
bo evra, po drugi strani pa je povprečna neto plača 
za 35 odstotkov višja kot pred uvedbo evra.
Izrazito so se v zadnjih desetih letih zvišale ce-
ne gostinskih storitev, po podatkih statističnega 
urada povprečno za 29 odstotkov. V praksi to po-
meni, da je pred prevzemom evra skodelica kave 
stala 81 centov, zdaj 47 odstotkov več. 56 odstotkov 
več je treba plačati za vrček piva, še bolj, za 60 od-
stotkov, pa so se podražili tobačni izdelki.
Znatno višje so tudi cene sadja in brezalkohol-
nih pijač. Če se je hrana podražila za okoli 38 od-
stotkov, se je sadje za kar 70 odstotkov. Na primer: 
za kilogram limon je bilo treba pred desetletjem 
odšteti 1,17 evra, zdaj 2,61 evra. Bolje so jo v tem ča-
su odnesli ljubitelji mode – cene oblačil in obutve 
so se po statističnih izračunih v tem času zvišale 
le za 0,2 odstotka.
Kakorkoli že, s pomočjo evropske centralne 
banke je evru uspelo preživeti turbulentno obdob-
je po izbruhu finančne krize, za dolgoročno stabi-
lizacijo skupne valute pa bodo potrebni še dodatni 
ukrepi. Politična situacija v Evropi, zlasti v Nemči-
ji in Franciji, je nadaljevanje reform upočasnila, ne 
glede na to pa evro kot element ekonomske inte-
gracije ostaja sestavni del strateškega mirovnega 
projekta stare celine po drugi svetovni vojni.
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
20 LET SKUPNE EVROPSKE PLAČILNE VALUTE 
Slovenci z evri v žepu že dvanajsto leto
Se še spomnimo tolarjev?
Letos mineva 20 let, od kar imamo v Evropi evro, v Sloveniji pa 
z njim plačujemo 12 let. Še dve leti nazaj je bilo moč v bankah za-
menjati tolarske bankovce za evre. Spomini na takratne cene so pri 
marsikomu še živi. Danes nam evri vse hitreje polzijo iz rok. Na dro-
biž nismo več tako pozorni, kot v prvih tednih po uvedbi centov. Ka-
ko so valuto sprejeli Zgornjesavinjčani?
Dejan Kokalj, Mozirje
Tolar je bil naš prvi in prvega ne pozabiš niko-
li. Ko smo sprejeli evro, smo se deloma odrekli 
samostojnosti na finančnem področju, nadome-
stil je menjavo valut v evro območju, lažje je tu-
di opravljanje plačilnega prometa. Osebno me-
nim, da sta bila kupna moč in življenjski standard 
v času tolarja boljša. Za enako vrednost denarja si 
lahko kupil več. Za »cankarja« si napolnil voziček, danes za enako proti-
vrednost dobimo bistveno manj. Statistika seveda kaže drugače. Cente 
bi ohranil, za ukinitev ne vidim razumnih razlogov.
Ida Slapnik, Robanov Kot
Do denarja moraš imeti spoštovanje in ni va-
žno, ali je tolar, cent ali evro. Če ti manjka cent, 
nimaš evra. Zato te male kovance, če jih najdem 
na tleh, poberem in shranim. Ko se jih nabere, jih 
zamenjam v trgovini. Tam jim še kako prav pride 
drobiž. Zaradi zamenjave tolarjev v evre se nam 
standard ni spremenil. Z možem prejemava po-
kojnino in sva navajena skromno živeti. Imava dovolj za najine potrebe, 
želiva si le zdravja. Od kar so uvedli evre, sem le enkrat imela priložnost 
videti bankovec za 500 evrov in ga niti ne pogrešam. 
Slavka Farkaš, Grušovlje
Tolarjev sploh ne pogrešam, zelo hitro sem se 
navadila na novo valuto. Standard se nam je dvig-
nil. O tem, kakšne so bile plače v preteklosti in da-
nes, ne morem reči, ker sem doma na kmetiji in 
pri nas oddajamo mleko. A se mi zdi, da je bila te-
daj odkupna cena mleka nižja, kot je sedaj. Te naj-
manjše vrednosti po cent, dva in pet se mi zdijo le 
nadloga v denarnici, tako da jih raje doma hranim in potem zamenjam. 
Helena Trobentar, Ljubno ob Savinji
Na evro sem se sedaj že navadila, ampak tolar 
je bil zame bistveno boljši, cene so bile tedaj pre-
glednejše. Standard je bil višji. Sedaj so cene zelo 
visoke. Najmanjše vrednosti kovancev niso upo-
rabne, bolje bi jih bilo ukiniti. Tudi največji evrski 
bankovec povprečni državljani redko vidimo. Moj 
občutek je ob primerjavi cen iz preteklosti in da-
nes za različne izdelke in storitve, da je menjava tolarji – evri skoraj ena 
proti ena. 
Ivan Turk, Žlabor
Zame je evro absolutno boljši in bolj uporaben 
kot tolar. Je univerzalno plačilno sredstvo skoraj 
po vsej Evropi. Čeprav so vrednosti kovancev za 
cent, dva in pet centov majhne, so ti kljub temu 
zelo pomembni, saj so pri cenah kar bistvena po-
stavka. Zdi se mi, da se je standard pri nas dvignil 
v primerjavi s tolarjem. Res pa da se tudi cene ži-
vljenjskih potrebščin dvigujejo. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
V januarju minevata dve dese-
tletji, odkar je bil evro uveden kot 
skupna evropska valuta, najprej 
v enajstih članicah Evropske uni-
je. Slovenija se je evrskemu ob-
močju pridružila leta 2007. Danes 
je evro uradna valuta 19 evropskih 
držav, poleg tega igra pomembno 
vlogo v mednarodnem prostoru. V 
tem času so bile prepoznane šte-
vilne prednosti in slabosti skupne 
valute, za katero se vse do danes 
niso odločile tri evropske države 
(Švedska, Danska in Velika Brita-
nija, slednja je sicer tudi v fazi za-
puščanja EU.)
MENJAVA TOLARSKIH 
BANKOVCEV BREZ ČASOVNE 
OMEJITVE
Slovenija je bila 13. država v EU, 
ki je uvedla evro. Evro je takrat za-
menjal prvo denarno valuto naše 
samostojne države, tolar, po me-
njalnem tečaju 1 evro je 239,64 to-
larja. Kot smo zapisali v zadnji šte-
vilki Savinjskih novic iz leta 2006, 
so bankomati zaradi prilagoditve 
na izplačevanje evro bankovcev 
prenehali delovati 31. decembra 
2006 ob 21. uri. Končni rok za vno-
vično vključitev je bil 1. januar 2007 
najkasneje do polnoči. Kakšnih ne-
običajnosti oziroma zapletov v naši 
dolini dejansko ni bilo zaznati. 
Kot je takrat zapisal v svojem 
uvodniku urednik našega časopi-
sa, je »najtežja sprememba verje-
tno v naših glavah.« Z letom 2017 je 
bilo konec brezplačne menjave to-
larskih kovancev v Banki Slovenije, 
za tolarske bankovce pa velja me-
njava brez časovne omejitve.
UVEDBA EVRA NEKATERIM 
UPRAVIČILA PRIČAKOVANJA, 
DRUGIM SPET NE
Decembra 2007, torej 12 mese-
cev po uvedbi evra, je naša drža-
va zabeležila že 5,6-odstotno stop-
njo inflacije na letni ravni, največ 
med vsemi 13 članicami območja 
evra ter največ v zadnjih petih le-
239,64 tolarja
je bilo treba leta 2007 
odšteti za 1 evro po 
menjalnem tečaju.
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 5
Tema tedna, Aktualno
tih. Cene so se začele obračati vse 
bolj navzgor.
Uvedba evra je nekaterim upra-
vičila pozitivna pričakovanja, dru-
gim spet ne. Odprl se je širši go-
spodarski prostor, povečale so se 
spodbude za trgovanje z bistveno 
večjim evropskim prostorom na 
preprostejši način. Nekateri sek-
torji slovenskega gospodarstva, še 
najbolj gradbeništvo, pa so zaradi 
manjše produktivnosti in konku-
renčnosti zašli v težave. 
ŠTEVILO BANČNIH POSLOVALNIC 
V NAŠI DOLINI MOČNO UPADLO
Kriza je za nami, a (tudi) na ra-
čun upravljanja s strani EU Sloven-
ci doživljamo drugačne težave v 
zvezi z evrom. Predvsem podeže-
lje se sooča z opaznim zapiranjem 
bančnih in poštnih poslovalnic. 
Konec lanskega leta je v javno-
sti odjeknila novica, da je zaradi 
neizpolnjevanja zavez Evropski ko-
misiji glede privatizacije NLB prisi-
ljena v okviru novih omejevalnih 
ukrepov zapreti 15 poslovalnic po 
Sloveniji. Številni manjši kraji so z 
decembrom kljub ostremu protes-
tu občanov ostali brez bančne po-
slovalnice. Naša dolina je bila tok-
rat k sreči izvzeta, saj ima NLB svo-
ji poslovalnici le še v Mozirju in na 
Ljubnem ob Savinji. 
Kako se število bančnih poslo-
valnic zmanjšuje, pove že podatek, 
da je trideset let nazaj (leta 1989) v 
Mozirju delovala enota Ljubljanske 
banke Temeljne banke Velenje, ki 
je imela svoje izpostave še na Re-
čici, Ljubnem, v Nazarjah, Gornjem 
Gradu, Lučah ter celo okence za 
obrtnike v trgovini »Savinja« Mo-
zirje. Danes banke svoje komiten-
te vse bolj usmerjajo v elektronsko 
poslovanje, a številnim iz starejše 
generacije to ne ustreza, svoje fi-
nance želijo še naprej urejati na 
osebni ravni. 
ŠTIRI ZGORNJESAVINJSKE 
OBČINE BREZ BANČNE 
POSLOVALNICE
V letu 2019 so v naši dolini kar 
štiri občine (Nazarje, Rečica ob 
Savinji, Luče in Solčava), ki nima-
jo svoje bančne poslovalnice. Naj-
več bančnih poslovalnic je v Mozir-
ju, tam svoje storitve Zgornjesavi-
njčanom ponujajo Nova Ljubljan-
ska banka, SKB banka, A banka in 
Deželna banka Slovenije. Slednja 
ima svoje poslovalnice še na Ljub-
nem ob Savinji in v Gornjem Gradu. 
SVOJE ENOTE KRČI TUDI POŠTA
Svoja vrata v številnih krajih po 
Sloveniji zapirajo tudi poštne po-
slovalnice, kjer nekateri občani 
prav tako urejajo svoje finančne 
opravke. Konec minulega leta so 
se s problematiko zaprtja ukvar-
jali (in se še ukvarjajo) na Rečici 
ob Savinji, kjer želi Pošta Slovenije 
zapreti svojo poslovalnico. S tem bi 
bili Rečičani glede storitvenih de-
javnosti še dodatno osiromašeni. 
Do preoblikovanja poštnih stori-
tev bo sicer v vsakem primeru priš-
lo, v poskušanju zmanjšanja škode 
Ideja o skupni evropski valuti sega že v sedemdeseta leta prej-
šnjega stoletja, leta 1999 pa evro postane nova skupna valuta za 
11 držav članic EU. Najprej so svoje nacionalne valute zamenja-
le za skupno Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Lu-
ksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Leta 
2001 se tem državam pridruži še Grčija, januarja 2002 pa so v ob-
tok dani evro bankovci in kovanci. 
Do naslednje novosti pride leta 2007 , ko se evroobmočju prid-
ruži Slovenija. Nazadnje evro uvede Litva, in sicer leta 2015. Evro 
je danes uradna valuta 19 evropskih držav. Po podatkih spletnega 
portala evropskega parlamenta je bila leta 2017 skupna evropska 
valuta uporabljena za 36 odstotkov mednarodnih plačil, kar jo v 
globalnem kontekstu postavlja na drugo mesto. 
5,6-odstotno stopnjo 
inflacije 
na letni ravni je zabeležila 
naša država 12 mesecev po 
uvedbi evra. 
pa vodstvo občine v dogovoru s 
Pošto Slovenije išče posameznike, 
ki bi bili v prihodnosti pripravlje-
ni prevzeti poštno pogodbeno de-
lo. Že od nekdaj pa z dejstvom, da 
nimajo bančne poslovalnice, živi-
jo v Lučah in Solčavi, naših najbolj 
oddaljenih zgornjesavinjskih obči-
nah. K sreči jim (za sedaj) ostajata 
poštni poslovalnici.
Tatiana Golob
Za 36 odstotkov
mednarodnih plačil je bila 
leta 2017 uporabljena skupna 
evropska valuta.
MESEC KULTURE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Osrednja slovesnost bo v Mozirju 
Utrinek z lanske osrednje prireditve meseca kulture 
(foto: Barbara Rozoničnik)
Pred vrati je mesec februar, ki 
je zaradi slovenskega kulturnega 
praznika še posebej posvečen kul-
turnemu dogajanju. Tudi letos bo-
do kulturni ustvarjalci in drugi so-
delujoči ponudili obilno bero kultu-
re za vsak okus. Mozirska območ-
na izpostava Javnega sklada RS za 
kulturne dejavnosti je to ponudbo 
povezala v koledar dogajanj. 
PODELITEV OBMOČNIH 
PRIZNANJ
Otvoritvena svečanost s slav-
nostno akademijo ob kulturnem 
prazniku s podelitvijo območnih 
priznanj bo na predvečer dneva 
kulture, to je 7 . februarja ob 18. uri v 
kulturnem domu v Mozirju.
Vse od konca januarja do za-
četnih dni marca bodo na vo-
ljo številni raznovrstni dogodki. 
Kulturna društva, osnovne šo-
le, različni zavodi, posamezniki 
in predavatelji, vsi se bodo pot-
rudili, da svoj dogodek pripravi-
jo čim boljše. V Gornjem Gradu 
so pripravili celo stojnico, kjer 
bo mogoče podariti ali zame-
njati knjigo. 
DOBRO SODELOVANJE ZA 
USPEŠNO ORGANIZACIJO 
Vodja JSKD, OI Mozirje Simo-
na Zadravec je ob tem poveda-
la: »Društva in ostali organizator-
ji, na katere lahko vedno računa-
mo, so tudi letos izpolnili kultur-
no poslanstvo in bodo občinstvu 
ponudili raznovrstne vsebine svo-
je ustvarjalnosti. Sicer pa za od-
mevnost dogajanja sodelujemo 
tudi z zgornjesavinjskimi občina-
mi, ki bodo prepoznavnost doga-
janja pomagale širiti tudi z obve-
ščanjem širše javnosti. Vabimo to-
rej na katero od ponujenih prire-
ditev.«
Razpored prireditev lahko kot 
že leta spremljate v našem te-
denskem Napovedniku dogodkov.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
6
Aktualno
OBČINA LUČE 
Gradnja športnega centra vidno napreduje
Zaradi ugodnih vremenskih razmer gradnja centra vidno napreduje. 
(Fotodokumentacija Občine Luče) 
Izvedba največje investicije v zgodovini Obči-
ne Luče – gradnja tamkajšnjega športnega cen-
tra poteka po načrtih. Delavci so pohiteli z beto-
niranjem sten, da bo konec februarja že vse prip-
ravljeno za postavitev montažne strehe. Občina 
skupaj z izvajalci sproti na terenu usklajuje more-
bitne dopolnitve k projektu in rešuje posamezne 
podrobnosti, je povedal župan Ciril Rosc.
Gradnja naj bi bila zaključena letos spomla-
di in, kot dodaja Rosc, bo to za Luče in širše ve-
lika pridobitev ter daleč naokoli najlepša dvora-
na. Investicijo pokrivajo s prihranjenimi sredstvi 
iz občinskega proračuna, znatna sredstva pa so 
pridobili na dveh razpisih, tako da za naložbo ni 
bilo potrebno zadolževanje. 
Marija Lebar
TRETJA RAZVOJNA OS
Državljanska nepokorščina zaenkrat zamrznjena
Trasa navezovalne ceste Podgora na 3. os naj bi se v krožišču navezala na obstoječo 
regionalno cesto R2-426 Gorenje–Letuš, kjer se bo Zgornji Savinjski dolini najbolj približala. 
(Foto: Igor Solar)
Franjo Naraločnik, župan občine Ljub-
no in predsedujoči kolegiju županov Sa-
ša regije: »Prvi sklic kolegija županov SA-
ŠA regije v novem mandatu se predvideva v 
sredini februarja in ena pomembnejših tem 
bo zagotovo podpora gradnji 3. razvojne 
osi in obravnava časovnice izgradnje. Gre 
za podporo zelo pomembni odločitvi ume-
stitve 3. razvojne osi od avtoceste do Vele-
nja. Zavzemamo se za potek trase čim bližje 
Zgornji Savinjski dolini, s tem tudi čim boljše 
in čim hitrejše navezave iz naše smeri.
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica 
je sklicala sejo upravnega odbora 28. janu-
arja, na kateri bomo lahko župani že v okvi-
ru obravnave stanja prometne infrastruktu-
re izpostavili pomembnost izgradnje 3. ra-
zvojne osi. Posebej tudi s stališča potreb 
našega gospodarstva.«
Ta ponedeljek je v prostorih Mestne obči-
ne Slovenj Gradec potekal sestanek koordina-
cijskega odbora za spremljanje izgradnje 3. ra-
zvojne osi na Koroško. Srečali so se s predstav-
niki DARS-a, ministrstva za infrastrukturo in pro-
jektanti trase Velenje–Slovenj Gradec. Prisoten 
je bil tudi podžupan Mestne občine Velenje Pe-
ter Dermol, ki zastopa interese Savinjsko-ša-
leške regije. Pripravljavci so predstavili možne 
lokacije na severnem delu hitre ceste, kjer bi bi-
lo možno z gradnjo začeti že letos. Na Koroškem 
so s predstavljenim zadovoljni, mladinska inici-
ativa je možni protest zamrznila. 
NA SESTANKU V LJUBLJANI PREDSTAVLJENE 
ZAHTEVE
Sestanek v Slovenj Gradcu je bil rezultat sre-
čanja, ki je potekalo v Ljubljani na ministrstvu 
za infrastrukturo 16. januarja. Takrat so pred-
stavniki občin Saša regije, Koroške regije in 
Mladinske iniciative za 3. razvojno os predstavili 
svoje zahteve glede izvedbe gradnje, saj se niso 
strinjalo s časovnico, ki jo je ponudil DARS in bi 
pomenila zamik začetka gradnje ceste Velenje–
Slovenj Gradec v prihodnje leto. 
ODSEK ŠENTRUPERT–VELENJE
Prav tako je bila v Ljubljani izrečena zahteva, 
da se kljub vložitvi ustavne presoje nadaljujejo 
vsi možni postopki za izgradnjo trase od Šentru-
perta do Velenja, za katero je bil državni prostor-
ski načrt sprejet že leta 2013, in sicer hkrati s po-
stopki za severni del trase. Člani koordinacijske-
ga odbora so takrat predstavnikom ministrstva 
in izvajalcev izrazili zahtevo, da se rešitve najde-
jo najpozneje do 1. februarja letos.
ZAČETEK DEL VENDARLE LETOS?
Na pobudo koordinacijskega odbora so za 
ponedeljkov sestanek v Slovenj Gradcu pred-
stavniki DARS-a in projektanti trase Velenje–
Slovenj Gradec pripravili predlog možnih loka-
cij, na katerih bi ob normalnem teku dogodkov 
še v letošnjem letu lahko začeli z gradnjo.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 7
Iz občin, Gospodarstvo
13. LICITACIJA VREDNEJŠEGA LESA
Lani najvišja cena za gorski 
javor, pa letos?
Društvo lastnikov gozdov Mis-
linjske doline in Zveza lastnikov 
gozdov ob pomoči Zavoda za goz-
dove Slovenije pripravljata 13. lici-
tacijo vrednejšega lesa v Slovenj 
Gradcu. Dovoz hlodovine se je zak-
ljučil v preteklem tednu, kupci si 
bodo ponujeno hlodovino ogleda-
li konec januarja in na začetku fe-
bruarja, sledilo bo odpiranje po-
nudb. 13. februarja bo dan odpr-
tih vrat licitacije, ko si bo ponuje-
no hlodovino in dosežene rezulta-
te možno ogledati.
NAJVIŠJA CENA ZA GORSKI JAVOR
Na lanski licitaciji je bilo 3.094 
hlodov, kar je največ do sedaj. Od-
danih je bilo tudi rekordnih 9.993 
ponudb. Najvišja dosežena cena je 
znašala 11.833 evrov za kubični me-
ter gorskega javorja. 
Najdražji prodani hlod je imel 
ceno 17.912 evrov. Za 3.094 hlodov 
447 lastnikov je ponudbe oddalo 
37 kupcev: 17 iz Slovenije, deset iz 
Avstrije, pet iz Nemčije, tri iz Italije 
in po en kupec iz Madžarske in Hr-
vaške. Največ ponudb so oddali za 
hlode hrasta (5.324 ponudb), smre-
ke (1.344 ponudb) in gorskega ja-
vorja (1.092 ponudb).
Štefka Sem
OBČINA SOLČAVA
Podžupan še naprej Franc Ošep
Franc Ošep bo tudi v tem 
mandatu opravljal funkcijo 
podžupana Občine Solčava. 
(Foto: Bernarda Prodnik)
Na seji solčavskega občinske-
ga sveta sredi januarja je županja 
Katarina Prelesnik svetnike sez-
nanila s svojo odločitvijo o imeno-
vanju podžupana občine v man-
datnem obdobju 2018-2022. Kot je 
dejala, je bilo v preteklem manda-
tu, ko je Franc Ošep prav tako op-
ravljal funkcijo podžupana, njuno 
sodelovanje zgledno. Aktiven je na 
številnih področjih, vedno priprav-
ljen na sodelovanje in iskanje dob-
rih rešitev. Poleg tega zna prisluh-
niti potrebam in željam občanov, je 
še povedala Prelesnikova.
Ošep je sicer že četrti mandat 
svetnik občine. Na vseh doseda-
njih volitvah je bil med svetniki, ki 
so jim občani s svojimi glasovi iz-
kazali najvišjo podporo. Sicer se 
ukvarja s kmetijstvom in gozdar-
stvom, njihova kmetija v Robano-
vem kotu pa je usmerjena tudi v tu-
rizem kot dopolnilno dejavnost. 
Marija Lebar
OBČINA REČICA OB SAVINJI IN ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA
Postopek izdelave kulinarične posebnosti v Registru nesnovne 
kulturne dediščine
Predstavniki Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca 
so skupaj z Občino Rečica ob Savinji zaslužni, da je postopek 
izdelave zgornjesavinjske kulinarične posebnosti vpisan v Register 
nesnovne kulturne dediščine. (Fotodokumentacija združenja)
Občina Rečica ob Savinji je ob 
izdatni pomoči nosilca izročila 
Združenja izdelovalcev zgornje-
savinjskega želodca zaslužna, da 
je postopek izdelave zgornjesa-
vinjskega želodca vpisan v Regi-
ster nesnovne kulturne dedišči-
ne. Priprave za vpis segajo v le-
to 2015, pobuda pa je bila podana 
v okviru evropskega projekta Kre-
pitev medgeneracijske pomoči na 
ravni lokalne skupnosti – Medgen 
borza. 
PRENAŠANJE ZNANJA IN 
OHRANJANJE DEDIŠČINE
Za vpis v register je najprej 
potrebna prijava z obširnim gra-
divom, ki je bilo pripravljeno v 
sodelovanju z Jožetom Tlaker-
jem iz združenja. Poleg podat-
kov o območju in imenu, je bi-
lo potrebno priložiti strokoven in 
podroben opis predlagane enote, 
razvoj in spremembe skozi čas, 
čas dogajanja ter opis delovne 
tehnike. Opisati je bilo potrebno 
način prenašanja znanja in ohra-
njanje dediščine, oceniti mo-
žne vplive na ohranitev, stopnjo 
ogroženosti ter pripraviti pred-
log načina varovanja. Eden ključ-
nih podatkov je tudi mesto in vlo-
ga dediščine danes ter v prihod-
nje. Navesti je bilo potrebno no-
silce oziroma izvajalce izročila, 
znanj in dejavnosti, obstoječo bi-
bliografijo ter dodati fotografske 
in video priloge.
ŽIV PROJEKT, KI POTEKA VSAKO 
LETO
Novembra 2015 so prijavitelji od 
Koordinatorja varstva žive kulturne 
dediščine, ki deluje v okviru Slo-
venskega etnografskega muzeja, 
prejeli pozitiven odgovor, dokonč-
no pa je bil postopek izdelave zgor-
njesavinjskega želodca po sklepu 
ministrstva za kulturo vpisan v re-
gister decembra 2018 pod številko 
Rzd-01-18-00020-03. Z vpisom so 
želeli zaščititi znanje o izdelavi že-
lodca v Zgornji Savinjski dolini ter 
ohraniti vedenje, posebnosti in na-
čine priprave naše kulinarične po-
sebnosti za prihodnje rodove. 
Izdelava želodca je živ projekt, ki 
poteka vsako leto – najprej z izde-
lavo, nato s sušenjem in zorenjem 
izdelkov, zaključi pa se z ocenjeva-
njem na Rečici ob Savinji. V zdru-
ženju ugotavljajo, da se kakovost 
izdelkov izboljšuje in da v Slove-
niji vse raje posegamo po kakovo-
stnem zgornjesavinjskem želodcu.
PROMOCIJA 
ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA
»To sicer ni bila edina aktivnost, 
ki se je v projektu Medgen bor-
ze nanašala na zgornjesavinjsko 
kulinarično posebnost. Med dru-
gim smo zgornjesavinjski želodec 
predstavili v hrvaškem Ludbre-
gu, ob pomoči prostovoljcev po-
sneli krajši film o izdelavi želodca 
ter ga na srečanju Odtis dedišči-
ne predstavili projektnim partner-
jem,« dodaja Urša Selišnik, vodja 
vsebin v Centru za družine Medgen 
hiša Rečica ob Savinji.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
8
Intervju
NADA BRINOVŠEK, POSLANKA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE V DRŽAVNEM ZBORU 
»Kot poslanka, izvoljena z močno 
podporo, čutim do naših volivcev veliko 
odgovornost«
Na lanskih državnozborskih voli-
tvah je Mozirjanka Nada Brinovšek 
kandidirala na listi Slovenske demo-
kratske stranke (SDS) in bila ponov-
no izvoljena za poslanko v državnem 
zboru (DZ). V preteklem mandatu 
smo si jo zapomnili po prizadevanjih 
na področju izobraževanja, zaposlo-
vanja mladih, poplavne varnosti ter 
reševanja težav v zdravstvu in kme-
tijstvu. Brinovškova zagotavlja, da se 
bo tudi v tem mandatu v DZ glas na-
še doline čim večkrat slišal in da bo 
po svojih najboljši močeh kot pred-
stavnica opozicijske stranke opozar-
jala na problematiko Zgornje Savinj-
ske doline. 
- Očitno so bili volivci z vašim dosedanjim 
delom zadovoljni, saj so vam zaupali še en 
mandat.
Vesela sem, da so mi Zgornjesavinjčani zau-
pali še en mandat dela v DZ. SDS je v naši doli-
ni s 34,86 odstotka prepričljivo zmagala, dober 
rezultat pa smo dosegli, ker smo vanj verjeli in 
zanj trdo delali. Prepričana sem, da se je obre-
stovalo naše delo na terenu. 
Vse od avgusta 2017 smo obiskovali volivce 
po zgornjesavinjskih občinah. Obiskali sem pre-
ko tisoč družin in jim ob obisku izročili sloven-
sko zastavo. Povsod smo bili lepo sprejeti in na 
tem mestu bi se želela zahvaliti vsem, ki ste nam 
namenili nekaj minut svojega dragocenega ča-
sa ter poklepetali z nami. Menim, da je takšna 
povezanost med volivci in izvoljenimi predstav-
niki bistvenega pomena, zato bo moja naloga v 
tem mandatu nadaljevati z obiski občanov.
- V prejšnjem mandatu ste delovali v več 
odborih, zapomnili si vas bomo po priza-
devanjih na področju zaposlovanja mla-
dih, poplavne varnosti ter reševanja težav v 
zdravstvu in kmetijstvu. Pričakujemo, da se 
bo tudi v tem mandatu vaš glas in posredno 
glas naše doline pogosto slišal v DZ. 
Res je, v prejšnjem mandatu sem bila članica 
odbora za finance, odbora za notranje zadeve, 
lokalno samoupravo, izobraževanje, zdravstvo 
in podpredsednica komisije za poslovnik. V 
vseh odborih sem aktivno sodelovala in ob vsa-
ki priložnosti opozarjala na problematiko pre-
bivalcev Zgornje Savinjske doline. Velika veči-
na mojih poslanskih vprašanj v prejšnjem man-
datu, bilo jih je preko 260, je bila vezana na na-
šo dolino in njene težave. Vprašanja povezana z 
dolino so se nanašala na delovanje nujne me-
dicinske pomoči, poplavne varnosti, na odpravo 
škode po neurjih, ki so prizadela predvsem naše 
kmete. In s podobnimi temami bom nadaljevala 
tudi v tem mandatu.
- V ta mandat ste vstopili tudi kot na-
mestnica vodje poslanske skupine SDS.
Ja, v tem mandatu mi je zaupana funkcija na-
mestnice vodje poslanske skupine. Predvide-
vam, da je to rezultat mojega preteklega dela. 
Sem pa funkcije seveda vesela! Poleg tega sem 
v tem mandatu še članica odborov za zdravstvo, 
kmetijstvo, narodni skupnosti, sodelovala pa 
bom tudi v parlamentarni preiskovalni komisi-
ji za izvajanja programa otroške kardiologije ter 
nesmotrnih in nezakonitih nabav ter upravljanja 
z medicinsko opremo.
- Glede na to, da se prejšnja vlada ni pre-
več uspešno soočila s težavami na omenje-
nih področjih in, glede na vašo izjavo, da si 
jo bomo zapomnili predvsem po izgubljenih 
priložnosti, je potemtakem aktualni vladi os-
talo veliko dela.
Dejstvo je, da je bilo za prejšnjo vlado značil-
no samo jamranje, analiziranje in proučevanje. 
To so bila štiri izgubljena leta, leta protiustav-
nih in slabih odločitev. Zakaj tako menim? Kot 
primer navajam, da prejšnja vlada v štirih letih 
ni bila sposobna pripraviti sprememb zakona o 
vzgoji in izobraževanju, kot to zahteva ustavna 
odločba iz leta 2015 v zvezi s financiranjem jav-
nih in zasebnih šol. 
Naš javni zdravstveni sistem, za katere-
ga je koalicija mnenja, da je brezplačen, je tik 
pred kolapsom. Dolge čakalne vrste, ki so se 
v prejšnjem mandatu podaljšale za 30 odstot-
kov, korupcija v zdravstvu, slabo vodenje javnih 
zdravstvenih zavodov, slabo kadrovanje, vse to 
so posledice dela prejšnje vlade. In ne, naš zdra-
vstveni sistem ni brezplačen! Vsak zaposlen de-
lavec od svoje bruto plače nameni 6,36 odstot-
ka prispevka za zdravstvo. Poleg tega vsakdo iz 
svojega žepa plačuje še dopolnilno zdravstveno 
zavarovanje okrog 30 evrov mesečno. Je to brez-
plačno zdravstvo? 
In kaj dobi državljan za svoj denar, če potre-
buje zdravniško oskrbo? Uvrstitev na čakalno 
vrsto za specialistični pregled ali poseg, na ka-
terega bo prišel na vrsto čez nekaj mesecev ali 
celo čez nekaj let. Mnogi, če jim finančno sta-
nje to dopušča, si plačajo storitev pri zasebni-
ku, kjer lahko pridejo na vrsto takoj. Zdravstven 
sistem potrebuje temeljite sistemske spremem-
be v dobrobit kakovostnih in takojšnjih storitev, 
ne glede kdo jih opravi, javni zavod ali zasebnik. 
- Nezadovoljni ste tudi s stanjem na po-
dročju kmetijstva, ki ima v naši dolini visok 
delež?
Nadi Brinovšek so volivci na zadnjih 
državnozborskih volitvah zaupali že drugi 
poslanski mandat. Kot pravi, se zaveda 
odgovornosti, ki ji je s tem naložena, in 
po svojih najboljših močeh izpostavlja 
problematiko naše doline. 
»Res je, da je »Državni prostor-
ski načrt za traso Šentrupert–Vele-
nje« potrjen, vendar je zadeva za-
radi pritožbe sedaj na ustavnemu 
sodišču, od katerega je odvisen na-
daljnji potek. Če zadeva na ustav-
nem sodišču pade, ministrstvo pla-
na B nima.«
»Pripravlja se reorganizacija zdra-
vstvenih zavodov. Seveda to ne po-
meni nič dobrega za manjše zdra-
vstvene zavode in podeželje.«
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 9
Intervju
Nič kaj rožnato ni na področju kmetijstva, ki 
je še kako značilno za našo dolino. Dejstvo je, 
da se delež stroškov našega kmeta zvišuje, da 
dohodek kmeta pada, slabša se njegov social-
ni položaj. Naš kmet se srečuje z nesmiselnimi 
administrativnimi ovirami, davčnimi blagajna-
mi, da tu pravic do kmečkih pokojnin sploh ne 
omenjam. 
Če pa temu dodamo še vsakoletne ujme (to-
ča, suša, vetrolom …), ki doletijo našega kme-
ta in za katerega država nima posluha, ni torej 
čudno, da število kmečkih gospodarstev iz le-
ta v leto strmo pada. Zadnji podatki kažejo, da 
se letno iz kmetijskega registra v Sloveniji izbri-
še preko 1.100 kmetijskih gospodarstev. Predno-
stna naloga ministrstva v tem mandatu pa je 
očitno, da se ukvarja z definicijo kdo je »aktiv-
ni kmet«. 
V poslanski skupini SDS smo v tem man-
datu v proceduro vložili dva predloga za spre-
membo zakonodaje na področju kmetijstva. S 
prvo spremembo smo predlagali znižanje ka-
tastrskega dohodka. Na podlagi zakona, ki ga 
je sprejela prejšnja koalicija, se bo kar polovi-
ci kmetom po prehodnem obdobju, torej v letu 
2020, povečal katastrski dohodek od 50 do 300 
odstotkov. Tako povečan katastrski dohodek bo 
seveda osnova za dohodnino. Posledice so zna-
ne. Višja osnova za dohodnino, višji davek, manj 
socialnih transferov. Koalicija pa je naš pred-
log gladko zavrnila. Prav tako je koalicija zavr-
nila naš predlog za spremembo zakona o ize-
načitvi kmečkih pokojnin. Toliko o skrbi koalicij-
skih strank za naše kmete. 
- Dvig minimalne plače v vaši stranki oce-
njujete kot nepremišljen ukrep, ki prejemni-
kom ne bo prinesel koristi?
Zadnji spodrsljaj te koalicije se kaže v premalo 
premišljenem dvigu minimalne plače. Že res, da 
se bo trenutno nekaj poznalo v denarnicah tistih, 
ki prejemajo minimalno plačo. Več bo v svojo bla-
gajno prejela tudi država. A prejemniki minimalne 
plače bodo, kot opozarja stroka, na slabšem. Uvr-
ščeni bodo v višji dohodninski razred, kar pome-
ni višji odstotek za odmero dohodnine. Kot posle-
dica tega nepremišljenega ukrepa, se bo preje-
mniku minimalne plače znižal tudi socialni trans-
fer. Bojim se, da se bo s to koalicijo 5+1 nadalje-
valo obdobje izgubljenih priložnosti. Naj izposta-
vim samo še njihove predvolilne obljube upoko-
jencem glede pokojnin.
- V prejšnjem mandatu ste bili kot poslan-
ka v DZ edina predstavnica Zgornje Savinj-
ske doline, v tem mandatu se vam je pridru-
žil predstavnik koalicije Darij Krajčič (Lista 
Marjana Šarca). Kaj si obetate?
Seveda je za našo dolino in prebivalce bo-
lje, če jih v DZ zastopa več predstavnikov. Pred-
nost kolega Darija Krajčiča je v tem, da je v ko-
aliciji, slabost pa ta, da ne živi v našem okolju. 
Utrip življenja v Zgornji Savinjski dolini se naj-
bolj začuti na terenu in med ljudmi. Želim si, da 
bi v dobrobit Zgornjesavinjčanov v DZ nastopi-
la skupaj in da se primeri, kot je bilo glasovanje 
glede našega kmetijskega zakona, ki ga je koa-
licija zavrnila, ne bodo ponovili. Kmetje, ki bodo 
zaradi zavrnitve omenjenega zakona bolj obre-
menjeni, so tudi iz naše doline.
- Proti koncu vašega prejšnjega mandata 
ste ob podobnem pogovoru dejali, da se za-
vedate odgovornosti in po svojih najboljših 
močeh izpostavljate težave prebivalcev na-
še doline. Kaj pričakujete od svojega druge-
ga mandata, kje vidite možnosti za pozitivne 
spremembe, predvsem za našo dolino?
Kot poslanka, izvoljena z močno podporo, ču-
tim do naših volivcev veliko odgovornost. Člove-
ka vredno življenje vsakega posameznika je za-
me najbolj pomembno. Najbolj me bolijo social-
ne stiske posameznikov, ki pa jih ni malo. Mladi 
se izseljujejo iz doline in iščejo službo in dom v 
večjih krajih, od koder se redko vrnejo v doma-
če okolje. Naša kmečka gospodarstva se krčijo, 
le redki vidijo prihodnost v kmetijstvu. 
Glede na to, da sem v tem mandatu članica 
odbora za zdravstvo in kmetijstvo, bom opo-
zarjala predvsem na vse pasti, anomalije in se-
veda nepotrebno birokracijo na tem področju. 
Pripravlja se reorganizacija zdravstvenih zavo-
dov. Seveda to ne pomeni nič dobrega za manj-
še zdravstvene zavode in podeželje. Zdravje pa 
mora biti prioriteta za vse. 
Podobno kot zdravje je velika vrednota var-
nost občanov. Naša poslanska skupina v DZ ne-
nehno opozarja na nevarnosti, pasti in posledi-
ce »Marakeške deklaracije«, ki kot globalni do-
govor opredeljuje migracije. Koalicija pa je ob 
tem mnenja, da širimo sovražni govor in naše 
predloge zavrača. 
- Kako gledate na za našo dolino zelo po-
membno prometno povezavo, 3. razvojno os, 
na dolgoletno odmikanje od njene izgradnje 
in postopke v zvezi z njo?
Projekt 3. razvojne osi od Šentruperta do 
Slovenj Gradca ima za Zgornjo Savinjsko do-
lino velik pomen in se vleče že predolgo. Ome-
njena trasa bi morala biti glede na časovnico 
že »dejstvo«. Nedavno nazaj sem bila na obi-
sku pri ministrici za infrastrukturo, tudi na to 
temo. Res je, da je »Državni prostorski načrt 
za traso Šentrupert–Velenje« potrjen, vendar 
je zadeva zaradi pritožbe sedaj na ustavnemu 
sodišču, od katerega je odvisen nadaljnji po-
tek. Če zadeva na ustavnem sodišču pade, mi-
nistrstvo plana B nima. 
Druga težava, ki jo vidim pri tem projektu, je 
financiranje. Dejstvo je, da za ta namen ne bo 
evropskih sredstev, ker trasa za Evropo ni stra-
teškega pomena. Glede na vse navedeno, se bo-
jim, da so informacije, ki smo jim v zadnjem ča-
su priča v medijih, le pesek v oči. 
- Izpostavljate pravice žensk in otrok ter 
pomen tradicionalne družine. Ste tudi pred-
sednica Ženskega odbora SDS.
Funkcija predsednice Ženskega odbora (ŽO) 
SDS zahteva veliko dela in odgovornosti. V SDS 
imamo širom po Sloveniji ustanovljenih 64 ob-
činskih odborov. V ŽO SDS imamo svoj načrt 
dela, ki temelji na Resoluciji »Kar je dobro za 
družino, je dobro za Slovenijo«. Resolucija po-
udarja predvsem vlogo očeta, matere in otrok. 
Oče ni tisti, ki v eni roki drži šop denarja in v 
drugi roki »šibo«. Oče je tisti, ki vzgaja in nu-
di zavetje svojim otrokom. Mama pa je tista, ki 
daje, ljubi, popušča in odpušča. Otroci so tista 
vez in ljubezen med očetom in mamo, ki ji pra-
vimo družina. 
V ŽO SDS nikakor ne pristajamo na to, da bi se 
v naših evidencah oče in mati imenovala starš 
ena in starš dva, kot to vsiljuje koalicija. Prava 
tradicionalna družina je tista, ki bo omogočila, 
da se bo ohranil naš jezik, kultura, tradicija in 
identiteta. 
- Kaj pravite na to, da je v tem manda-
tu v DZ bistveno manj žensk predstavnic, 
poslank kot v prejšnjem mandatu?
Res je, da je v tem mandatu v DZ manj žen-
skih predstavnic, kot jih je bilo v prejšnjem. 
Menim, da so pri kandidatih najpomembnej-
ši volja, znanje in jasen cilj. Pot do cilja se ob 
vztrajnosti, delu in seveda z malo sreče poka-
že kar sama. 
- Ob koncu še kakšna misel za bralce Sa-
vinjskih novic ob vašem drugem mandatu v 
DZ kot poslanka?
Glede na to, da sem v tem prispevku omenila, 
kako pomembna je družina, bi želela najin po-
govor zaključiti z mislijo: »Kar je dobro za našo 
pravo tradicionalno družino, naj bo dobro tudi za 
državo Slovenijo.«
Barbara Rozoničnik, foto: osebni arhiv
»Mladi se izseljujejo iz doline in 
iščejo službo in dom v večjih krajih, 
od koder se redko vrnejo v domače 
okolje. Naša kmečka gospodarstva 
se krčijo, le redki vidijo prihodnost 
v kmetijstvu.«
»Velika večina mojih poslanskih 
vprašanj v prejšnjem mandatu, bilo 
jih je preko 260, je bila vezana na na-
šo dolino in njene težave.«
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
10
Oglasi
AGRITECH V CELJU
Največji sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije
AGRITECH je nov sejem namenjen tehnološko napredni mehaniza-
ciji, ki jo pri svojem delu potrebujejo kmetovalci in gozdarji. Po vzo-
ru svetovnih sejmov bo svoje mesto našel v šestih pokritih dvora-
nah celjskega sejmišča, nekaj prostora mu bo namenjenega tudi zu-
naj. Potekal bo med 30. januarjem in 3. februarjem 2019 na celj-
skem sejmišču.
Z novim letom k nam prihaja nov sejem kmetijske in gozdarske 
mehanizacije Agritech, ki odgovarja potrebam kmetovalcev in goz-
darjev, ne glede na velikost obdelovalne površine ali načina obdelo-
vanja. Ogledali si boste lahko širok nabor mehanizacije in se udeleži-
li izobraževanj, posvetov in prikazov na temo varnega dela na kmetiji 
in v gozdu ter naravnih katastrof. Agritech v Celje prihaja med 30. ja-
nuarjem in 3. februarjem 2019.
V OSPREDJU VARNOST 
PRI DELU
Na Agritechu si boste lahko 
ogledali in pobližje spoznali vse 
novosti o kmetijski in gozdarski 
mehanizaciji, poleg tega boste 
lahko prisluhnili izobraževanjem 
in predavanjem namenjenih ob-
delovalcem zunanjih površin ter 
ostalim, ki jim je narava in delo 
zunaj blizu. V ospredju bo pred-
vsem tematika varstva pri delu, ki 
pri kmetih in gozdarjih igra veliko 
vlogo. Zveza strojnih krožkov Slo-
venije tako v petek, soboto in ne-
deljo pripravlja prikaz opremlje-
nosti kmetijskih in gozdarskih 
vozil v prometu in prikaz varo-
valnih delovnih oblek. Tudi Zve-
za slovenske podeželske mladi-
ne je v ospredje postavila to te-
mo, v soboto v kongresni dvorani 
pripravljajo srečanje z naslovom 
Varnost na kmetiji.
GOSPODARJENJE Z 
GOZDOVI
Ujme so večni in neizogibni del 
narave. Ko se zgodijo, narekujejo 
delo zunanjih obdelovalcev povr-
šin. Lahko storimo kaj, da zmanj-
šamo negativen vpliv, ki ga pusti-
jo na naših gozdovih in gospodar-
stvu? Kako lahko bolje gospodari-
mo z gozdovi? To je tema, ki jo bo 
v okviru sejma Agritech naslovila 
celjska območna enota Zavoda za 
gozdove Slovenije. V soboto bodo 
pripravili srečanje z naslovom Uj-
me v gozdovih na Celjskem in 
pomen intenzivnejšega gospo-
darjenja za naše gozdove, vse 
dni sejma pa si boste lahko na nji-
hovem razstavnem prostoru ogle-
dali razstavo pod imenom Ujme 
v slovenskih gozdovih.
ZA BODOČE 
KMETOVALCE
Na sejmu bo posebna pozor-
nost posvečena mladim, ki bo-
do v prihodnosti gonilna sila na 
vseh področjih. Na trgu je v stro-
kovnih podjetjih občutiti primanj-
kljaj delavcev na področju servi-
sa in prodaje kmetijske mehani-
zacije. Združenje proizvajalcev in 
uvoznikov kmetijske in gozdarske 
tehnologije (ZKGT) se je z razpi-
som štipendij namenilo ta manjko 
nasloviti. Na sejmu bodo predsta-
vili štipendiranje za bodoče servi-
serje kmetijske mehanizacije ter 
prodajalce rezervnih delov in dru-
ge mehanizacije. Natančne infor-
macije o štipendijah boste lahko 
dobili v četrtek, 31. januarja, ob 11. 
uri v Mali kongresni dvorani Celj-
skega sejma. Vljudno vabljeni vsi 
zainteresirani. 
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 11
Gospodarstvo, Oglasi
JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE 
Živalske stranske proizvode lahko urejeno odlagajo občani vseh 
naših občin
Ob različnih priložnostih, med 
drugim na kolegiju županov naše 
doline, je bila izražena potreba po 
urejenem odlaganju odpadkov, ki 
nastajajo pri zakolu oziroma pri re-
ji domačih živali za lastne potrebe. 
Za pet občin, ki imajo koncesijo za 
ravnanje z odpadki s PUP Sauber-
macher, je omenjeno podjetje ure-
dilo odlaganje v Zbirnem centru 
Podhom. Že pred dvema letoma pa 
je z organiziranim in pravilnim od-
laganjem začela Komunala Mozir-
je za občane občin Rečica ob Savi-
nji in Mozirje. 
STROŠKE KRIJEJO OBČINE
S sodelovanjem Občine Reči-
ca ob Savinji in JP Komunala Mo-
zirje ter koncesionarja družbe Ko-
to je že od januarja 2017 dogovorje-
no in omogočeno, da lahko občani 
Občine Rečica ob Savinji živalske 
stranske proizvode (ŽSP) kategori-
je 1 in 2, ki nastanejo pri zakolu za 
lastno domačo proizvodnjo (žival-
ski ostanki od kolin, zakola perut-
nine, drobnice in podobno) preda-
jo na lokaciji Zbirnega centra v Lo-
kah pri Mozirju. 
Predaja omenjenih odpadkov je 
brezplačna, za plačilo vseh stro-
škov se je sprva zavezala Občina 
Rečica ob Savinji, uporabniki pa se 
morajo ob predaji izkazati s plača-
no zadnjo položnico za ravnanje z 
odpadki. Enako velja tudi za obča-
ne občine Mozirje, za katere je na-
menjen dodaten zabojnik, stroške 
prevzema zbranih odpadkov pa 
sorazmerno krije Občina Mozirje.
PRVO LETO ZBRALI LE DVA 
ZABOJNIKA
Direktor Komunale Andrej Er-
menc je povedal: »Glede na to, da 
je bil pričetek zbiranja ŽSP v me-
secu januarju 2017, ko je bila sezo-
na kolin že v drugi polovici, smo 
na ZC Mozirje zbrali in oddali ko-
ličino vsebine le dveh zabojnikov. 
Občane obeh občin, kjer JP Komu-
nala Mozirje izvaja obvezno gospo-
darsko javno službo ravnanja z od-
padki, smo o novi storitvi obvestili 
preko naše spletne strani in kasne-
je še v nekaterih lokalnih glasilih. V 
letu 2018 smo skupaj za obe občini 
sprejeli in oddali družbi Koto vsebi-
no štirih zabojnikov.«
POMEMBNO SEZNANJANJE 
JAVNOSTI
Občani so do tedaj odlagali 
omenjene odpadke na različne ne-
ustrezne načine – vse od odmeta-
vanja v naravo do odlaganja v za-
bojnike za ostale odpadke. To je 
neprimerno tako zaradi higienske-
ga kot zdravstvenega vidika, saj so 
gozdne živali te odpadke izkopale 
in raznosile po okolici. 
Kot pravi Ermenc, količina spre-
jetih ŽSP še ne dosega kapacitete 
sprejema, ki je dva zabojnika na te-
den, kar kaže na to, da občani še ni-
so dovolj seznanjeni o storitvi odda-
je živalskih stranskih proizvodov na 
ZC Mozirje. »Zaradi tega smo na Ko-
ledarju zbiranja komunalnih odpad-
kov v letu 2019, ki so ga ob položnici 
za mesec december prejeli vsi upo-
rabniki storitev RZO (ravnanje z od-
padki), dodali tudi ponovno obvesti-
lo o storitvi sprejema ŽSP v delov-
nem času ZC Mozirje in navodilo o 
pravilni oddaji,« dodaja Ermenc. 
Marija Lebar
Andrej Ermenc: »Z obvešča-
njem in ozaveščanjem želimo ob-
čane seznaniti s pravilnim nači-
nom odlaganja oziroma oddaje ži-
valskih stranskih proizvodov.
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
12
Organizacije, Kultura
VLADO PAREŽNIK IZ MOZIRJA
Nova dobrodelna prodajna razstava za 
lačne otroke
Likovni samorastnik Vlado Parežnik iz Mozir-
ja se je v začetku leta odločil za postavitev no-
ve dobrodelne prodajne razstave. Le-ta poteka 
na dveh lokacijah – v prostorih turistične kme-
tije Podvratnik v Raduhi 49 nad Lučami in v av-
torjevem ateljeju na Levstikovi 9 v Mozirju. Na 
ogled je večje število likovnih del imaginarne 
vsebine v tempera ter perorisba tuš tehniki. Vsa 
dela so okvirjena in pod steklom, celotni izku-
piček razstave bo, po odbitku stroškov okvirja-
nja, preko Rdečega križa namenjen za prehra-
no lačnih otrok v Sloveniji. Razstava bo odprta 
do 15. februarja.
Vlado Parežnik istočasno omogoča zaintere-
siranim obiskovalcem, da si v njegovem salonu 
v Mozirju ogledajo digitalni pregled celotnega 
opusa njegovih likovnih del, nabralo se jih je že 
več kot pet tisoč. Ogledati si jih je mogoče na TV 
zaslonu ali računalniškem monitorju.
KF
ČEBELARSKA DRUŽINA JANEZA GOLIČNIKA MOZIRJE
Naj medi tudi v letošnjem letu
Zbrane je nagovoril predsednik čebelarske 
družine Ivan Čopar. (Foto: Maruša Fužir)
Člani Čebelarske družine Janeza Goličnika Mo-
zirje so se v začetku januarja zbrali na občnem 
zboru, da bi pregledali delo društva v minulem le-
tu in sprejeli program dela za letos. Poleg članov 
družine, ki jih je v letu 2018 bilo 64, so bili pova-
bljeni tudi ostali gostje, povezani s čebelarstvom. 
Zbrane je nagovoril predsednik Ivan Čopar, ne-
kaj besed je ob zaključku spregovoril tudi pred-
sednik čebelarske zveze SAŠA Tomaž Lesnjak.
PREGLED MINULEGA DELA, PODELITEV 
ZNAČK IN PRIZNANJ
Z delom, opravljenim v preteklem letu, so bi-
li vsi navzoči zadovoljni. Uspel jim ni le eden iz-
med začrtanih ciljev, to je bila ekskurzija, za ka-
tero upajo, da jo bodo izvedli letos. Podelili so 
značke zvestobe in priznanja ob osebnih jubile-
jih ter za dolgoletno čebelarjenje. Omenili so, da 
so bili prisotni tudi na sadjarski razstavi v Mozir-
ju, saj s sadjarskim društvom vse bolj ugotavlja-
jo, da so tesno povezani.
PRIČAKOVANJA V LETOŠNJEM LETU
Tudi za letošnje leto so začrtali podoben pro-
gram, kot so mu sledili že v preteklosti. Ker je 
njihova prvenstvena naloga združevanje članov 
in pomoč pri čebelarjenju, si bodo prizadevali za 
čim več predavanj in delavnic, novost naj bi bili 
tudi debatni krožki. 
Veseli so, ker bo izveden začetni tečaj za če-
belarje v Vojniku. Želijo izdati dve številki stro-
kovne revije, tako kot lani. Ponosni so na čebe-
lji zajtrk v šolah in vrtcih ter na čebelarski kro-
žek, ki poteka na Osnovni šoli Mozirje. Omeni-
li so tudi prisotnost na Čebelarskem prazniku v 
Gornjem Gradu. Vse to bo izvedeno tudi v tem 
letu, tako kot skrb za preprečevanje in zdravlje-
nje čebeljih bolezni. V prihodnost zrejo z opti-
mizmom, da bo lahko kdo investiral svoj čas, da 
bi čebelarski center v Lučah, kjer vzrejajo mati-
ce, popolnoma zaživel.
Maruša Fužir
ČEBELARSKA DRUŽINA REČICA OB SAVINJI
Točila lani bolj ali manj mirovala
Predsednik Darko Glušič: »Čebele so 
pridelale zase le toliko, da ni bilo potrebno 
dodatnega krmljenja.«
Ob letnem pregledu dela je predsednik rečiš-
ke čebelarske družine Darko Glušič ugotavljal, 
da je imelo preteklo leto za njihove člane dva 
obraza. Po eni strani so se veselili obeležitve 
svetovnega dneva čebel, po drugi pa so se bori-
li za obstoj čebeljih družin. Točila pa so lani bolj 
ali manj mirovala. 
JESENI LE »PAR ŽLIC« MEDU
Močna otoplitev je prerano povzročila zalega-
nje, tako da je februarska močna ohladitev uniči-
la družine, ki so prerano krenile v spomladanski 
razvoj. Pomlad je postregla z obilo cvetja na sad-
nem drevju ter v gozdu, vendar so bile le redke 
družine v tem času dovolj močne za resnejši do-
nos. Spomladansko deževje pa je bilo vzrok, da se 
ni razvil noben činitelj medenja. Čebele so pride-
lale zase le toliko, da ni bilo potrebno dodatnega 
krmljenja. Tako so v jeseni pridelali le »par žlic« 
medu. So pa zato čebele odlično opravile primar-
no nalogo in tako z opraševanjem poskrbele za 
polne kleti sadja in polne sode jabolčnika.
PROMOCIJA ČEBELARSTVA MED 
NAJMLAJŠIMI
Na rečiški osnovni šoli je deloval čebelarski 
krožek pod mentorstvom Marka Jeraja, eden od 
članov društva si je pridobil nacionalno poklicno 
kvalifikacijo. V sklopu prireditev Dan za Savinjo so 
pripravili predavanja o pomenu čebel za osnov-
ne šole iz vse doline. Osnovnošolci so na razstavi 
panjskih končnic predstavili svojo ustvarjalnost. 
Rečiški čebelarji so se promovirali tudi na Lenar-
tovem sejmu. Po Glušičevih besedah je bil mede-
ni zajtrk v osnovi šoli in vrtcu priča, da društvo ži-
vi z omenjenima ustanovama, posluh za njihovo 
delo pa ima tudi domača občina. 
LETOS V NAČRTU TRŽNICA Z MEDENIMI 
IZDELKI
Tudi letos bodo delali po planu, ki so ga spre-
jeli na svojem občnem zboru. Tako bodo pos-
krbeli za izobraževanje članov, promovirali bo-
do svoje delo med otroki v čebelarskem krožku. 
Razmišljajo o postavitvi tržnice z medenimi iz-
delki in nakupu valjev za izdelavo satnic. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 13
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Zgodovina in narodopisje
Zanimiva ženska v Bočni
Spomin uglednemu šolniku
Če človek dolgo hodi po svetu z 
odprtimi očmi in ušesi, potem na-
leti, čeprav zelo redko, na tako za-
nimivo osebnost, kot je bila Berta 
Miklavc v Bočni. Pri svojih 84 letih 
je bila leta 1986, ko sem jo spoznal, 
bistrega spomina in lepega izraža-
nja, kar je bila posledica njenih pri-
zadevanj, da se izobražuje.
HČERKA DELAVCA IN 
OBČINSKEGA SLUGE
Kot hčerka delavca in občin-
skega sluge v Bočni ob devetih 
sestrah in bratih ni mogla pričako-
vati, da jo bodo od doma poslali v 
šole ali v uk. Deset lačnih ust je po-
menilo v tistih časih hudo breme in 
veliko skrb celo za premožne dru-
žine, kaj šele za Ropovo, ki je bila 
brez kosa zemlje in je živela le od 
žuljev staršev.
TRD KRUH ZA MLADO DEKLE
Ko je hodila v šolo, jo je učitelj 
Bizjak razumevajoče pustil iz šole 
kako uro prej, da je lahko razno-
sila pošto in tako prislužila nekaj 
malega za skupne potrebe dru-
žine. Ko ni bilo drugega, je tolkla 
kamenje v Gradišču. To je bil ze-
lo trd kruh za tako mlado dekle, 
saj je bila dejansko takrat še ot-
rok. Morda so jo te trde izkušnje 
vodile k odločnosti v iskanju lep-
šega kruha. 
ORGANISTKA PETDESET LET
Imela je veliko veselje do glasbe, 
zato se ji je ponudila prilika, da je 
spoznala veščine orglanja. To zna-
nje je dopolnila v posebnem tečaju 
za organiste v Mariboru. Tam ni bi-
lo lahko, saj je bila na vsem takrat-
nem Štajerskem edina ženska, ki 
je opravljala to delo. Tako se je do-
ma posvečala tudi delu v prosvet-
nem društvu, pela je in igrala ter bi-
la vedno pripravljena kaj storiti za 
svoj kraj. Sedemnajst let je bila sta-
ra, ko je postala organistka, in to de-
lo je opravljala polnih petdeset let. 
TAJNIK BOČKE HRANILNICE
Ko je bočka hranilnica in poso-
jilnica potrebovala tajnika, se je 
znova znašla med tečajniki, tokrat 
med hranilničarji v Celju. Tečaj je 
pripravila takratna zadružna zveza, 
vodil pa ga je znani hranilničar in 
revizor  Pušenjak. Tako se je s pri-
dnim učenjem kmalu uveljavila še 
pri delu v domači hranilnici.
PRIJAZNA IN RAZGLEDANA
Prijazno mi je odstopila razne li-
stine iz časov hranilnice, da bi lah-
ko iz njih spoznali kaj več o dejav-
nosti bočke hranilnice in posojil-
nice. Tudi dragocene slike je takoj 
odstopila, saj je vedela, da bodo 
skrbno hranjene v arhivu in bodo 
lahko pomagale razvozlati kakšno 
podrobnost okoli življenja v Bočni 
med obema vojnama.
MOŽA IZGUBILA ŽE MED VOJNO
Njeni spomini so bili bogati, pe-
stri, pa tudi hudi. Slednji so bili po-
vezani predvsem s časom dru-
ge svetovne vojne, ko je pod stre-
li okupatorja padel njen mož in je 
bil dom za nekaj let izgubljen. Ta-
koj po osvoboditvi je pomagala kot 
tajnica krajevnega ljudskega od-
bora. Tudi takrat življenje ni bilo 
lahko, saj je bilo veliko domačij v 
kraju požganih, številnih krajanov 
pa ni bilo več domov iz zaporov, 
partizanov in pregnanstva. 
Leta 1987 so v programu kultur-
nega praznika v Mozirju na Pape-
ževi hiši odkrili spominsko ploščo 
Francu Hofbauerju, prvemu re-
dnemu učitelju v kraju. Mozirska 
osnovna šola je pripravila lep kul-
turni spored, o prvemu mozirske-
mu učitelju pa je spregovoril An-
ton Venek in med drugim dejal:
V MOZIRJU UKAZ ZA 
USTANOVITEV JAVNE ŠOLE LETA 
1783
»Vse do prosvetljene cesari-
ce Marije Terezije v takratnem av-
strijskem cesarstvu ni bilo šol za 
ljudstvo. Šele 1774. leta je cesari-
ca potrdila splošni šolski red za 
ljudske šole. 
V Mozirju je prišlo do uka-
za za ustanovitev javne šole le-
ta 1783. Trg ni imel ustreznega 
učitelja, sicer so v župnih šolah 
takrat že učili duhovniki brati in 
osnovno računanje. Vse to pa ni 
bila osnova za nadaljevanje uka 
v mestnih šolah. Zato je bila po-
deželanu pot do nadaljevanja šo-
lanja zaprta. 
PRVI REDNI UČITELJ NA PRVI 
JAVNI OSNOVNI ŠOLI V KRAJU
Trg oziroma mozirski magistrat je 
mesto učitelja razpisal in leta 1787 je 
prispel iz Slovenj Gradca učitelj Franc 
Hofbauer. To je torej bil prvi redni uči-
telj na prvi javni osnovni šoli v Mo-
zirju. Stanoval je v tej hiši, pred ka-
tero stojimo, in ker ni bilo ustreznih 
šolskih prostorov, je odstopil gornje 
nadstropje za učilnico, kjer je lahko 
sedelo kakih 20 učencev.
AVTOR DVOJEZIČNEGA 
UČBENIKA ZA SLOVENSKI JEZIK
Franc Hofbauer je bil narodno 
zaveden Slovenec in je na lastno 
pobudo napisal dvojezični učbe-
nik za slovenski jezik. To je bilo leta 
1795, izvirnik tega zanimivega do-
kaza učiteljeve iznajdljivosti hrani 
Slovenski šolski muzej v Ljubljani. 
Tedaj je veljalo pravilo, da se otroci 
šolajo le v nemškem jeziku in šele 
mnogo kasneje so uzakonili na pri-
zadevanje Antona Martina Slom-
ška dvojezičnost na javnih šolah.
PO NJEGOVI ZASLUGI OHRANJENI 
ŠTEVILNI DOKUMENTI
Franc Hofbauer je bil tudi sicer 
razgledan mož, dolga leta je vo-
dil tajniške posle takratnega mo-
zirskega magistrata in tako so po 
njegovi zaslugi ohranjeni števil-
ni dokumenti, ki pričajo o narodno 
zavednem prebivalstvu Mozirja in 
krajev naše doline.«
Kljub slabemu vremenu se je ob odkritju spominske plošče Francu 
Hofbauerju v Mozirju zbralo kar dosti ljudi.
Slovenski šolski muzej 
v Ljubljani hrani prvi 
učbenik pisanja iz 
mozirske šole, ki ga 
leta 1795 napisal Franc 
Hofbauer. Takrat so v 
šolah učili izključno v 
nemškem jeziku, a to ni 
veljalo za Mozirje, kjer 
je slovenski učitelj že 
učil dvojezično.
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
14
Kultura
LETNI KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Okoli tisoč obiskovalcev napolnilo dvorano do zadnjega sedišča
Predsednica KD Godba Zgornje Savinjske 
doline Fanika Strašek (druga z leve) je z 
dirigentom Tomažem Podlesnikom v vrste 
ansambla sprejela štiri nove člane. 
Zadovoljstvo na obrazu dirigenta Tomaža Podlesnika je govorilo o kvalitetno odigranih 
skladbah.
Dobrih 60 članov Godbe Zgornje Savinjske 
doline, ki jo vodi Tomaž Podlesnik, je na letnem 
koncertu občinstvo nagradilo z odličnimi sklad-
bami, tokrat iz slovenskih logov. Okoli tisoč obi-
skovalcev prireditve pa je do zadnjega sedišča 
napolnilo mozirsko športno dvorano.
GODBENIKOM SE JE PRIDRUŽILA KRISTINA 
GOLOB
Začetek je pripadel skladbi Moja dežela, ki 
je leta 1986 promovirala lepote Slovenije in bila 
podlaga reklamnemu videu, v katerem »nasto-
pa« tudi Logarska dolina. V stilu tega spota se 
je na prizorišču pojavil voditelj prireditve Nejc 
Slapnik, ki se je sprehodil skozi zgodovino god-
beništva.
Po odigrani Logarski dolini se je godbenikom 
prav od tam pridružila Kristina Golob, ki z igra-
njem na klavir na tekmovanjih zaseda izvrstne 
rezultate in prva mesta. Po odigranem Pogledu 
z gradu so sledile Kekec, ponarodela Al' me boš 
kaj rada imela in Privškov Slovenski venček št. 1. 
Pevske sposobnosti je v komadu Ta noč je moja 
pokazal Damjan Žvipelj. 
Predsednica Kulturnega društva Godba Zgor-
nje Savinjske doline Fanika Strašek je z diri-
gentom Podlesnikom v vrste ansambla spreje-
la štiri nove člane. 
ZAPELA DEKLETA LAMPREČNIK, ŠTIGLIC IN 
ČERČEK
Na priložnostnem odru so se v skladbi Belo 
nebo predstavile sestre Lamprečnik, sestre 
Štiglic z mamo Rosano so odpele Kdo še ver-
jame, sestre Čerček pa so zapele Vsak je sam.
Pred koncem glasbenega spektakla, na kate-
rem so godbeniki še enkrat več pokazali, zakaj 
sodijo v sam vrh slovenskih godb, so odigrali še 
Zemlja pleše in se skupaj z vsemi pevkami spre-
hodili Z Goričkega v Piran.
Sledil je obvezni dodatek, ki so ga poslušal-
ci dosegli z neumornim ploskanjem. Godci so si 
nadeli zimske kape z logotipom skokov in Ljub-
nega ter z Avsenikovo skladbo Planica, Plani-
ca poskrbeli za vzdušje pred smučarskimi sko-
ki na Ljubnem ob Savinji in poleti v Planici. S Tri-
glavsko koračnico so zaključili ta tradicionalen 
glasbeni dogodek.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
KULTURNO DRUŠTVO JURIJ
Gospa ministrica na mozirskem odru
Gledališčniki KD Jurij Mozirje so nastavili ogledalo tudi današnji ošabni družbi.
Gledališčniki Kulturnega društva Jurij so v 
petek, 11. januarja, na mozirski oder postavi-
li komedijo Gospa ministrica. Gre za zgodbo o 
napuhu, povzpetništvu, domišljavosti in ošab-
nosti, je ogledalo družbi v prejšnjih in tudi da-
našnjih časih.
POHODU OŠABNE ŽENE MINISTRA SLEDI GRD 
PADEC
Kdor se kot oblastnik vede neodgovorno in 
ima nerealne apetite in pretirava v svojih am-
bicijah, se mu to lahko grdo maščuje. Tako tudi 
v že 90 let stari izvirni verziji komedije Branisla-
va Nušića pohodu ošabne žene lokalnega mini-
stra sledi grd padec in poraz, saj posledice ob-
čuti vsa družina in širše sorodstvo.
SITUACIJSKA KOMIKA STOPNJEVANA V 
GROTESKO
Režiser Jure Repenšek je v posodobljeni ver-
ziji situacijsko komiko še nekoliko stopnjeval v 
grotesko, ki gledalcem ni dovolila globlje spro-
stitve. Jelka Repenšek je nastopila kot »ministri-
ca«, Klemen Glušič kot njen zet Čeda, Tilen Re-
penšek je nastopil v vlogi sekretarja dr. Ninko-
vića, Jože Repenšek je bil minister, Florijan Re-
penšek pa njegov sin Raka. Nastopili so še šte-
vilni drugi.
Predstavo so ponovno odigrali 13. januarja, 
ponovitvi sledita še 1. in 3. februarja.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 15
Iz občin, Zdravstvo, Ljudje in dogodki, Oglasi
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Sanacija cestnega odseka proti 
Poljanam
V Občini Rečica ob Savinji se 
pričenja sanacija 300 m dolgega 
cestnega odseka proti Poljanam. 
Izvajalec del, ki naj bi bila zaklju-
čena v aprilu, je Remont NG. Oce-
njena vrednost sanacije znaša ne-
kaj več kot 60 tisoč evrov, za kar so 
na občini pridobili dobrih 50 tisoč 
evrov nepovratnih sredstev. V času 
del bo promet oviran, uporabnike 
ceste pa prosijo za razumevanje.
Barbara Rozoničnik
POPRAVEK
V članku o koncertu za Svete tri kralje v Novi Štifti sem pomotoma 
navedla, da je somaševal gornjegrajski župnik Ivan Šelih. Pravilno je 
Ivan Šumljak. Za napako se opravičujem.
Štefka Sem
PREDVIDEN VRHUNEC GRIPOZNIH OBOLENJ SE BLIŽA
Razne viroze že razsajajo, 
gripa še ne
V Zgornjesavinjskem zdravst- 
venem domu Nazarje je bil letos 
zelo dober odziv na cepljenje pro-
ti gripi. Že pred koncem decem-
bra je cepiva zmanjkalo, je pove-
dala direktorica Darja Es. Cepi-
vo so nato še dodatno naročili in 
vsega porabili do sredine januar-
ja. »Letos se je cepilo največ lju-
di do sedaj in upamo, da se bo 
ta trend nadaljeval,« je še doda-
la Esova. 
Po njenih besedah je opaziti po-
javljanje različnih viroz. Ali je to že 
gripa ali ne, težko oceni. Nacional-
ni inštitut za javno zdravje je vrhu-
nec obolevnosti za gripo napove-
dal konec januarja in na začetku 
februarja.
Štefka Sem
O ZDRAVJU PREHRANSKIH KULTUR Z MAG. MOJCO VOZEL NA REČICI OB SAVINJI
Znanja, ki so jih imele družbe v preteklosti, smo zavrgli
Udeleženci so dobili nasvete, kako s hrano okrepiti imunski sistem 
in izboljšati zdravje. (Foto: Marija Šukalo)
Mag. Mojca Vozel je med drugim predstavila, katere so največje 
napake v sodobni prehrani. (Foto: Marija Šukalo)
V Medgen borzi na Rečici ob 
Savinji so pripravili predavanje 
Zdravje prehranskih kultur. Dogo-
dek je 11. januarja organiziralo Kul-
turno–umetniško društvo Utrip, o 
omenjeni temi pa je spregovorila 
Mojca Vozel. 
Magistrica ekonomskih ved, 
svetovalka za dojenje, raziskoval-
ka prehrane, soustanoviteljica gi-
banja Naravna imunost in mati šti-
rih otrok je v svojem predavanju 
predstavila, kako so pretekle ge-
neracije skrbele za preživetje in 
zdravje rodov. Številni obiskoval-
ci so lahko prisluhnili tudi drugim 
temam, predvsem katere prehran-
ske kulture so se izoblikovale pri 
nas ter katere so največje napake 
v sodobni prehrani in prehranskih 
smernicah. 
Vozlova je poudarila, da bi mora-
li danes svoje možgane resetirati, 
ker tisto, kar naj bi bilo danes zdra-
va hrana, po antropoloških raziska-
vah ne drži. Znanja, ki so jih ime-
le družbe v preteklosti, smo zavrgli, 
namesto da bi jih nadgraditi. Če 
želimo svojo hrano spremeniti, se 
z njo zdraviti, je idealno jesti lokal-
no, sezonsko in se s hrano oskrbo-
vati pri kmetih, kjer vemo, kako je 
pridelana. 
HRANA MORA BITI POLNA 
ENCIMOV
V svojih knjigah je zapisala šte-
vilne recepte in poudarila, da mo-
ra biti hrana polna encimov, ki si 
jih zagotovimo s sadjem ali sadno 
solato. Ob zaključku se je ob števil-
nih vprašanjih udeležencev razvi-
la sproščena debata, iz katere so 
mnogi dobili nasvete, kako z do-
ločeno hrano okrepiti svoj imunski 
sistem in izboljšati zdravje.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
16
Oglasi
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 17
Kultura, Oglasi
GLASBENA ŠOLA NAZARJE 
Zali Paulini Brišnik bronasta 
plaketa
Zala Paulina Brišnik je na 1. 
Mednarodnem klavirskem 
tekmovanju Janez Matičič 
prejela bronasto plaketo. 
Na Konservatoriju za glasbo in 
balet v Ljubljani so lani decembra 
prvič organizira mednarodno kla-
virsko tekmovanje, poimenovano 
po uglednem slovenskem pianistu, 
skladatelju in pedagogu Janezu 
Matičiču. Tekmovanja se je iz Glas-
bene šole Nazarje pod mentor-
stvom profesorice Milanke Čreš-
nik udeležila Zala Paulina Brišnik 
in v svoji kategoriji prejela bronas-
to plaketo.
Tekmovanje je potekalo v petih 
kategorijah, pomerili pa so se pia-
nisti v starosti do 35 let. Tekmoval-
ci v posameznih kategorijah so iz-
vajali obvezne skladbe, ki jih je na-
pisal pobudnik tekmovanja Janez 
Matičič.
Barbara Rozoničnik
KONCERT VOKALNE SKUPINE SONČNICE V ARGENTINI
Slovenske ljudske pesmi odmevale v Južni Ameriki
Članice vokalne skupine Sončnice so v daljni Argentini navdušile s 
koncertom slovenskih ljudskih pesmi. 
Povod za odhod na drugo stran 
naše poloble je bila poroka članice 
vokalne skupine Sončnice Eve Va-
čovnik v Argentini. Na poroko je po-
vabila sopevke. Dekleta iz občine 
Nazarje so priložnost izkoristile še 
za zelo dobro obiskan in prisrčno 
sprejet koncert, ki ga je spremljalo 
nekaj manjših nastopov.
NAVDUŠILE V PROVINCI SAN 
LUIS
Program za koncert so načrto-
vale že od začetka preteklega leta. 
Odločile so se za slovenske ljud-
ske pesmi, saj so tako ljudem, ki 
živijo tako drugače in tako daleč 
stran od nas in med katerimi se 
najde tudi kakšen Slovencev, naj-
bolj pristno predstavile našo glas-
bo in deželo.
»Kljub temu, da nismo imele izo-
bešenega nobenega plakata, je bi-
la koncertna dvorana povsem pol-
na. Za vsako pesem so nas nagra-
dili z velikim aplavzom, po koncer-
tu so sledile čestitke v španskem, 
angleškem in celo v slovenskem 
jeziku. Starejša gospa, Slovenka, 
se je na koncert pripeljala z avto-
busom iz Buenos Airesa do San Lu-
isa (vožnja traja 12 ur) samo zato, 
da nas je lahko slišala,« se koncer-
ta spominja Petra Lamprečnik.
MED ANDI IN JUŽNIM 
ATLANTIKOM
V Argentino v provinco San Luis 
so se za dva tedna podale 22. de-
cembra. Bivale so pri argentinskih 
družinah, za kar je poskrbel Evin 
mož Franco Ezequiel Páez in nje-
gova družina, prav tako so jim po-
magali pri organizaciji koncerta, za 
kar so jim, kot poudarjajo, zelo hva-
ležne.
Argentina je velika država, raz-
deljena na province, ki so med se-
boj precej razlikujejo. Provinca San 
Luis se nahaja v bližini geografske-
ga središča države in je ena var-
nejših. Po izkušnjah članic vokal-
ne skupine je za tamkajšnje druži-
ne značilno, da se več družijo s so-
rodniki, po kosilu si vzamejo eno- 
ali dvourni počitek imenovan si-
esta. Pijejo njihov značilen čaj ma-
te, večerjajo pa okrog desete ali 
pol enajste ure.
Za nas malo neobičajni so tudi 
njihovi pozdravi. Ob srečanju si ne 
sežejo v roke, kot je to navada pri 
nas, ampak se objamejo in si da-
jo poljub na lice, ne glede na to, ali 
gre za prvo srečanje z nekom ali za 
snidenje znancev.
PRVA ZGOŠČENKA VOKALNE 
SKUPINE SONČNICE
Ob pripravah na potovanje v Ar-
gentino so Sončnice lani novembra 
pripravile samostojen koncert slo-
venskih ljudskih pesmi v Nazarjah, 
mesec kasneje so Urška Bider, Pe-
tra Lamprečnik, Klara Papež ter 
Eva in Manja Vačovnik pod ume-
tniškim vodstvom Katje Gruber iz-
dale svojo prvo zgoščenko z naslo-
vom Bog daj, Bog daj, dobro večer.
Barbara Rozoničnik, foto: 
osebni arhiv
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
18
Ljudje in dogodki
Januarja
Pred 40 leti
ČIGAV JE LES 
Bralka Tevževa z Ljubnega je našla v ne-
kem časopisu izpred vojne vest pod tem 
naslovom. Ljubeznivo nam je vsebino pre-
pisala in poslala za objavo. Pa vzemimo bra-
nje kot satiro! »Okrog leta 1936 so flosarji 
na Ljubnem pripravljali les treh gospodar-
jev za splav. Les je bil označen, da so vede-
li, čigav je. Gospodar Miglač je imel za znak 
jajce, Prodnica čm in Kos rdeč znak. Žena 
prvega je bila Madžarka in je slabo govori-
la po naše, prav rada pa je nadzirala delo. 
Zato je bila tudi tokrat zraven pri ločeva-
nju lesa. »Pazite«, je naročila delavcem, da 
ne boste les zmešali. Samo moj Francelj ima 
jajce, Prodnica črno na sredi, Kos pa rdeče-
ga na koncu …««
Pred 30 leti
SKOK ŠE ZA ENO MESTO
Slovenski statistični zavod je objavil ta-
belo, na kateri so vse slovenske občine ran-
girane po narodnem dohodku na prebival-
ca. Sedaj objavljeni podatki veljajo za leto 
1987, so pa zanimivi, ker kažejo, kako se 
posamezne občine skozi leta razvijajo. V le-
tu 1985 je bila naša občina na 47. mestu, le-
to kasneje se je dvignila na 45. mesto, v letu 
1987 pa je napredovala še za eno mesto in 
je sedaj na 44. mestu med 65-imi občinami. 
Narodni dohodek na prebivalca naše obči-
ne znaša 3,08 milijona din, povprečni naro-
dni dohodek na prebivalca pa je znašal 4,18 
milijona din.
Pred 20 leti
SREBRNI JUBILEJ MOZIRSKE 
KNJIŽNICE
Občinska matična knjižnica s sedežem v 
Mozirju je bila ustanovljena 1. junija 1973. 
Postopoma je bila ustvarjena mreža izposo-
jevalnic po celotni Zgornji Savinjski dolini. 
Obseg dela je nenehno naraščal. Knjižničar-
stvo v naši dolini sega v daljne leto 1877, ko 
je začela v Mozirju delovati čitalnica in je v 
taki ali drugačni obliki delovala vse do dru-
ge svetovne vojne. Z ustanovitvijo kultur-
nih skupnosti v začetku sedemdesetih let, 
je razvoj knjižničarstva dobil prvenstveni 
značaj. Za obeleženje jubileja so v Mozirju 
pripravili praznovanje.
Pripravila Tatiana Golob
Na Menini na Vivodniku v lovišču Lo-
vske družine Gornji Grad stoji preža za lovce. 
Objekt je idealna razgledna točka za planin-
ce in ljubitelje pohodništva, a dotrajan stolp 
ni ravno vzor varnosti. Tako se med številni-
mi obiskovalci poraja vprašanje, kako je z od-
govornostjo lastnika objekta v primeru, da se 
radovednost kakšnega otroka ali njegovega 
starša konča z nezgodo. 
Marija Šukalo
OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE
Gozd - naša učilnica
Lovec Lovske družine Mozirje je šolarjem pripovedoval o gozdnih živalih.
Naša šola stoji v neposredni bližini gozda. Le 
nekaj minut hoje in že smo lahko tam. Ko je bilo 
jutro že hladno, nas je gozdar z Zavoda za goz-
dove Slovenije, območne enote Nazarje vodil po 
poti v gozd. Odkrival nam je zanimivosti nara-
ve, nas podučil o njenem varovanju, predstavil 
delo gozdarjev in pripovedoval o težavah svo-
jega poklica. 
Najbolj nevarna žival ni medved, ampak klop, 
ki prenaša hudo bolezen. Gozdnih živali nismo 
srečali, saj so se že umaknile v notranjost. Nam 
pa je o srečanjih z njimi pripovedoval lovec Lo-
vske družine Mozirje. Predstavil nam je pomen 
sobivanja ljudi in živali, skrb za naravo, navade 
lovcev, presenetile so nas čudovite fotografije 
knjige Fotolov. Takšne nastanejo le z vztrajnim 
in dobrim opazovanjem živali.
Kaj bi se zgodilo, če gozda ne bi bilo? Dru-
gošolci takole razmišljajo:
- živali bi trpele in umrle, saj bi bilo pre-
malo hrane; 
- ne bi imeli lesa , ne papirja, kuriti ne bi 
mogli; 
- več poplav, suš in požarov bi bilo; 
- ne bi imeli pitne vode; 
- človek bi zaradi tega umrl.
In kaj bi naredili?
- sadili bi drevesa, da bi si narava opomogla;
- čistili bi okolje;
- sekali bi le drevesa, ki bi bila bolna.
Ne čakajmo, da narava sama zaceli globoke 
rane. Pomagajmo ji. Ne čakajmo, da se uresni-
či indijanski rek: 
Šele takrat, ko bo posekano zadnje drevo,
šele takrat, ko bo zastrupljena zadnja reka,
šele takrat, ko bo ujeta zadnja riba,
šele takrat boste ugotovili, 
da se denarja ne da jesti.
Nada Janež in 
učenci 2. razreda OŠ Mozirje
BODICA TEDNA BODICA TEDNA
(Foto: BR)
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 19
Šport, Organizacije
TEDEN TRDEGA DELA PO STROGO ZAČRTANEM URNIKU
Profesionalni boksarji trenirali v Logarski dolini
Aljaž Venko je leta 2015 na evropskih 
igrah osvojil peto mesto in na svetov-
nem prvenstvu deveto. Oktobra lani si je 
na turnirju mednarodne boksarske zve-
ze Aiba v Eindhovnu priboksal zlato.
Nemški ekipi profesionalnih boksarjev, se je pridružil Konjičan Aljaž Venko (tretji z leve).
V Logarski dolini so bili sredi januarja na 
pripravah boksarji TS Fight Sportmanagement 
Gmbh iz nemškega mesta Karlsruhe, kjer delajo 
pod licenco ekipe Team Sauerland. Teden trde-
ga dela je potekal v gostišču Firšt po strogo za-
črtanem urniku. Vsak dopoldan so pilili tehniko, 
popoldan pa ob sparing partnerjih preizkušali 
vzdržljivost. Temu so se podredili tudi pri Firšto-
vih. Ti so poleg prostora za treninge ekipi nudili 
hrano po točno začrtanih smernicah, ki jih zah-
tevajo tovrstni telesni napori.
V LOGARSKI DOLINI IDEALNI POGOJI ZA 
TRENINGE
Po besedah njihovega managerja Rainerja 
Gottwalda je Logarska dolina idealna lokacija 
za kondicijske in višinske treninge. Gottwald, ki 
ima po materi Slovenki korenine v naših krajih, 
je navdušen tako nad naravo kot nad domač-
nostjo gostitelja in njihovo hrano. »Fantje, ki tre-
nirajo, rabijo popolno predanost delu. In v vaši 
dolini so za to idealni pogoji, saj jih ne obreme-
njujejo njihovi občudovalci. Pri vas imajo pogoje 
tako za delo kot za sprostitev.«
POLEG DVEH NEMCEV LETOS TUDI 
KONJIČAN
Tokrat so lepote Slovenije in naše doline med 
drugimi občudovali Ahmad Ali, Nemec liba-
nonskih staršev, Vincent Feigenbutz in Konji-
čan Aljaž Venko. Petindvajsetletni Vincent ima 
v osmih letih profesionalnega boksa za sabo 31 
borb, v katerih je imel le dva poraza. Ahmad pa 
se je s profesionalnim boksom srečal pred dve-
ma letoma in je v tem času od dvanajstih borb 
izgubil le eno. Konjičan se je ekipi profesional-
nih boksarjev iz Nemčije pridružil šele letos.
PRESTOP K NEMCEM ZA KONJIČANA 
NAJBOLJŠA REŠITEV
Venko že vrsto let sodi med najboljše sloven-
ske amaterske boksarje. Osvojil je šest naslovov 
članskega državnega prvaka v srednji kategori-
ji (do 75 kg), uspešen je bil na mednarodnih tek-
movanjih. Leta 2015 je na evropskih igrah osvo-
jil peto mesto in na svetovnem prvenstvu deve-
to. Oktobra lani si je na turnirju mednarodne bo-
ksarske zveze Aiba v Eindhovnu priboksal zlato.
»Nedavno mi je potekla dveletna pogodba o 
zaposlitvi v Slovenski vojski in moral sem raz-
misliti, kako naprej. Zakaj ne bi poskusil, sem si 
dejal. Prestop se mi je zdel najboljša rešitev,« je 
vzrok za priključitev nemškemu klubu predsta-
vil Konjičan, ki je zadnji dve leti treniral pod 
budnim očesom Dejana Zavca.
Tekst in foto: Marija Šukalo
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE ZAČELO 15. SEZONO SREČANJ
Maja Vrčkovnik o znameniti obhodnici na Korziki
Maja Vrčkovnik je s svojim partnerjem 
prehodila visokogorsko obhodnico GR20. 
(Foto: Maruša Fužir)
V začetku januarja je PD Nazarje imelo prvi 
Planinski večer v svoji 15. sezoni tovrstnih sre-
čanj. Sezono so začeli v gostišču Grad ob so-
točju s predstavitvijo visokogorske obhodni-
ce GR20 na Korziki. Ta obhodnica velja za naj-
težavnejšo med dolgimi pohodniškimi potmi, je 
pa ena izmed najlepših v Evropi.
OSEM DNI HOJE OD SEVERA NA JUG
O tej obhodnici je navzočim veliko povedala 
Maja Vrčkovnik, ki je s svojim partnerjem pre-
hodila okrog 200 km dolgo GR20 in ob tem pre-
magala približno 10.000 višinskih metrov. Meni-
la sta, da bosta porabila 12 dni za planiranih 16 
etap, a sta jih prehodila v osmih. Svoje vtise s 
poti in mnenje o tem, da so Korzičani nekako sa-
mosvoji in nezaupljivi do tujcev, je na zanimiv 
način predstavila publiki. Dodala je, da značaj 
ljudi na tem pretežno francosko govorečem oto-
ku izvira iz težke zgodovine.
NEPOZABNO PEŠAČENJE
Kot zanimivost je še navedla, da sta s par-
tnerjem na eni izmed postojank želela kupiti ne-
kaj hrane, a jima je niso imeli časa prodati, ker 
so bili ravno pri kosilu. Kljub temu sta med red-
kimi naseljenci ob GR20 našla koga, ki je poka-
zal prijaznost. Večina Korzike je namreč narodni 
park, zato ni zelo poseljena. Na poti, na katero 
sta bila dobro pripravljena, sta imela tako dež, 
kot tudi sonce in mraz. Dodala je, da so vsi pre-
hojeni kilometri bili nepozabni zaradi čudovitih 
razgledov – ne glede na težka nahrbtnika, ki sta 
ju s partnerjem nosila.
Maruša Fužir
Okrog 200 km 
sta prehodila in pri tem premagala 
približno 10.000 višinskih metrov.
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
20
Šport, Čestitke
PLANIŠKI KRST FIS SODNICE MOJCE PIKL
Prvič je bilo zelo naporno
Mojca Pikl: »V dveh serijah smo določili 
ocene za skupaj 191 skokov v soboto in prav 
toliko tudi v nedeljo. (Fotodokumentacija MP)
Ljubenka Mojca Pikl ni mogla skriti navdu-
šenja, da je prve uradne meritve in ocene kot 
prva in edina FIS sodnica smučarskih skokov 
lahko opravila na kontinentalnem pokalu COC 
za ženske in moške v Planici 19. in 20. januarja. V 
dveh dneh je prispevala skoraj štiristo ocen, kar 
je za debi na tako pomembni prireditvi njen ve-
lik »skok« v mednarodno smučarsko areno. SSK 
Ljubno ob Savinji BTC in Smučarska zveza Slo-
venije sta tako dobila še eno pomembno refe-
renco. 
DOBRI OBČUTKI OB 
SOJENJU 
Še iz Planice je poslala izjavo: »Moji občut-
ki ob sojenju so dobri, čeprav bi lahko bili še 
boljši, saj sem ob primerjavi rezultatov ozi-
roma ocen rahlo odstopala od ostalih sodni-
kov. Ob samostojnem delu pri tem sem ime-
la tudi nekaj treme, saj sem se zavedala, ka-
ko pomembno je ocenjevati čim bolj pravilno 
ob upoštevanju različnih kriterijev in uveljav-
ljene metodologije. 
NAGRADA ZA TRDO DELO
Bilo je tudi fizično naporno, saj smo v soboto 
in nedeljo ocenjevali 41 deklet in 90 fantov, ta-
ko da smo v dveh serijah določili ocene za sku-
paj 191 skokov v soboto in prav toliko tudi v ne-
deljo. A bo že prihodnjič boljše in manj naporno 
v vsakem pogledu. 
Vesela sem, da se je potrdilo moje veliko ve-
selje do tega športa. To je nagrada za moje trdo 
delo pri usposabljanju za FIS sodnico skokov. 
Hvaležna sem tudi vsem, ki so mi pri našem klu-
bu na Ljubnem pomagali z nasveti in spodbuda-
mi, da mi je to uspelo!« 
Jože Miklavc
SAMU SUPINU IZROČILI PRIZNANJE ZA POSEBNE DOSEŽKE V ŠPORTU
Že 35 let dejaven v alpinizmu in ekstremnem ter lednem 
plezanju 
Predstavnik organizacijskega odbora ŠL Vili Krajnc, Samo Supin in 
župan občine Luče Ciril Rosc (z leve)
Na razglasitvi športnikov leta 
(ŠL) 2018 Zgornje Savinjske doline 
20. decembra v Mozirju se podeli-
tve iz objektivnih okoliščin ni ude-
ležil Samo Supin iz Luč, ki mu je 
komisija projekta podelila prizna-
nje za posebne dosežke v špor-
tu. Ekstremni alpinist, član Zgor-
njesavinjskega alpinističnega klu-
ba Rinka, je priznanje prejel 15. ja-
nuarja na Občini Luče v prisotnosti 
župana Cirila Rosca in predstav-
nika organizacijskega odbora ŠL 
Vilija Krajnca.
Župan Rosc je povedal, da se ve-
selijo vseh dosežkov športnikov iz 
njihove občine in doline. Še pose-
bej veseli so, da je tako opazno pri-
znanje prejel tudi njihov domačin.
PRIZNANJE ODRAZ NJEGOVIH 
PODVIGOV
Gornik, zapečen alpinist, ledni 
velikega pomena. »V gore lazim že 
od mladih nog, ko sem sledil oče-
tu, ki je bil član GRS Celje. Že kot 
mulca me je zagrabila strast, se to 
ne konča in se nikoli ne bo, če bom 
zdrav in sposoben plezanja. Sam 
nisem bil član gorske reševalne 
službe nikoli, sem pa ponesreče-
nim in reševalcem že večkrat pri-
skočil na pomoč. Vesel sem prizna-
nja. Še dobro, da se je kdo spomnil 
tudi na alpiniste in name,« je pove-
dal Supin.
35 LET V STENAH NAŠIH IN TUJIH 
GORA
Priznanje je prejel za 35-letno 
dejavnost v alpinizmu in ekstre-
mnem ter lednem plezanju. Pre-
magal je več kot 400 ledenih sla-
pov, stebrov in sten. Za sabo ima 
kar 3.025 vzponov v domačih in 
tujih gorah. Zelo znan je tudi po 
dvakratnem 24-urnem plezanju 
na Iglo. Zadnjič se je povzpel kar 
175-krat. Nekdaj je igral tudi ma-
li nogomet.
Leta 2016 je sam v 12 urah 
preplezal sedem smeri v šes-
tih stenah v Kamniško-Savinj-
skih Alpah. Skupaj je v svoji ka-
rieri po grobem izračunu osvo-
jil med 1.100 in 1.200 km plezal-
nih sten doma in v tujini. Kot je 
še povedal, je velikokrat v steni 
sam, a ni osamljen, saj tam kro-
žijo krokarji in ujede, pa tudi or-
li so ga že ogovarjali. Sreča tudi 
mnoge prijatelje v navezi, veči-
noma itak pleza z njimi in v druž-
bi še več prijateljev. Za nameček 
je povedal, da je preživel 50-me-
trski padec v steni.
Tekst in foto: Jože Miklavc
plezalec in večkrat v vlogi pomoč-
nika ob reševanju v gorah je de-
jal, da se zelo veseli priznanja, ki je 
morda odraz njegovih podvigov, za 
katere pa ne misli, da so zares tako 
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 21
Šport, Oglasi
TEKMA SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE
Slovenke ekipno na odličnem petem mestu
Pretekli vikend so se nadalje-
vale tekme svetovnega pokala v 
smučarskih skokih za dekleta, ki so 
se pomerile v japonskem Zau. Na 
prvi tekmi je Nika Križnar prista-
la na odličnem 5. mestu, Urša Bo-
gataj je bila 10. K uspehu naših de-
klet je s 16. mestom prispevala tu-
di Špela Rogelj. Na ekipni tekmi 
so »vražje« Slovenke zasedle pe-
to mesto. Prve so bile Nemke pred 
Avstrijkami in Japonkami. 
VREME KROJILO POTEK TEKME
Na zadnji tekmi na Japonskem 
so naše skakalke imele nekaj smo-
le z vremenom. Temu primerne so 
bile uvrstitve. Najboljša je bila po-
novno Križnarjeva z 12. mestom, 
Bogatajeva je zasedla 16., Vtičeva 
33. in Rogljeva 35.
KRIŽNARJEVA NAJBOLJŠA 
SLOVENKA
V tekmah svetovnega pokala še 
vedno vodi Nemka Katharina Alt-
haus, na drugem je Norvežanka 
Marlen Lundby in na tretjem Dani-
ela Iraschko-Stolz, Križnarjeva kot 
najboljša Slovenka je na 11. mestu. 
NA LJUBNEM PRIPRAVE V TEKU
Naslednja tekma skakalke ča-
ka v romunskem Rašnovu. Drugi 
vikend v februarju pa bodo dekle-
ta nastopile na Ljubnem ob Savinji, 
kjer so priprave na skakalni pra-
znik že v teku. 
Marija Šukalo
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Zajc trdno med deseterico in 
potuje v Sapporo
Timi Zajc se vedno bolj 
približuje prvim stopničkam v 
svetovnem pokalu.
Poljske Zakopane so bile zadnje 
prizorišče ekipne in posamezne tek-
me smučarskih skakalcev. Na eki-
pni tekmi so naši orli osvojili četr-
to mesto, v posamezni pa je bil Timi 
Zajc ponovno najboljši Slovenec. Os-
vojil je sedmo mesto, vedno bolj pa 
se približuje tudi prvim stopničkam 
v svetovnem pokalu. S svojimi sko-
ki je zadovoljen in potrpežljivo čaka, 
da izboljša doslej svoji najboljši uvr-
stitvi na sedmo mesto. Skakalna ka-
ravana, v kateri bo tudi Zajc, se sedaj 
seli v japonski Sapporo.
V POSKUSNI SERIJI TRETJI 
REZULTAT ZAJCA
»Prva serija je bila kar vetrov-
na, vmes so znižali nalet, veter se 
je menjal. Druga serija pa je bila 
kar zelo poštena, skoraj enake raz-
mere za vse in večjih težav ni bilo. 
Danes sem zadovoljen, čeprav sem 
na treningu in tudi v poskusni seri-
ji imel še boljše skoke, a to je dober 
rezultat. Mislim, da si mesta z dve-
ma skakalcema še nikoli nisem de-
lil. Zato si bom to tekmo zapomnil in 
tudi, ker je bila zelo napeta,« je po 
tekmi v Zakopanih povedal Zajc.
Štefka Sem
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Poraz na tekmi, ki je odločala 
za priključek k vrhu
Prejšnji petek je članska ekipa 
Košarkarskega kluba Nazarje od-
potovala na pomembno gostova-
nje v Slovenske Konjice. Nasprot-
nika sta bila pred tekmo 11. kroga 3. 
SKL vzhod povsem izenačena, tek-
ma pa je odločala o trenutno tret-
jem mestu na lestvici. Na koncu so 
slavili Konjičani z rezultatom 87:80.
ODLOČILNO SREČANJE
Tekma v Konjicah je bila derbi 
11. kroga, saj sta obe moštvi imeli 
enak izkupiček šestih zmag in šti-
rih porazov. Na prvi tekmi v Nazar-
jah novembra lani je bila nazarska 
ekipa prepričljivo boljša z rezulta-
tom 95:67 . Srečanje je odločalo, ka-
tera ekipa se bo pridružila boju za 
ligo za prvaka, v katero vodita prvi 
dve mesti v skupini vzhod.
Srečanje je potekalo skladno s 
pomenom tekme. Nazarčani so bi-
li boljši nasprotnik v prvi polovici 
tekme. V drugi se je slika obrnila. 
Konjičani so v nadaljevanju zaigra-
li bolje v obrambi in kmalu rezul-
tat poravnali. Dobro obrambno igro 
so nadgradili v zadnjem delu tek-
me, v katerem so nazarskim košar-
karjem pustili doseči zgolj 11 točk, 
in tekmo zaključili v svoj prid. Na-
zarčanom ni pomagalo niti 29 točk 
Lovra Blatnika. 
PRILOŽNOST ZA POPRAVNI IZPIT
Nazarski košarkarji tako trenu-
tno zasedajo četrto mesto. Do kon-
ca sezone jih čakajo še tri tekme, 
prva bo že jutri zvečer v nazarski 
športni dvorani, kjer bodo gosti-
li Bistrico, ki je letos dosegla zgolj 
dve zmagi. To bo pravšnja prilož-
nost za popravo izkupička zmag in 
porazov na krilih glasnih navijačev.
Roman Mežnar
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
22
Šport, Kronika
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 VOZILO	POD	SABO	POKOPALO	VOZNIKA
Dobrovlje: 15. januarja ob 20.25 je na Dobrovljah osebno vozilo 
zdrsnilo po pobočju in pod sabo ukleščilo voznika, ki je padel iz vo-
zila. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, Dobrovlje in PGE Celje, ki so 
izpod vozila rešili preminulo osebo.
•	 OGENJ	V	DIMNIKU
Krnica: 16. januarja ob 8.09 so v Krnici v dimniku stanovanjske 
hiše gorele saje. Gasilci PGD Luče so s termo kamero pregledali di-
mnik in ostrešje hiše ter prepovedali nadaljnje kurjenje do priho-
da dimnikarja.
•	 VANDAL	NAD	OSEBNO	VOZILO
Loke pri Mozirju: 16. januarja so bili policisti Policijske postaje 
Mozirje obveščeni o poškodovanju osebnega avtomobila v Lokah 
pri Mozirju. Neznani storilec je po vsej verjetnosti na pokrov mo-
torja osebnega avtomobila odvrgel pirotehnično sredstvo in ga ta-
ko poškodoval.
•	 POŽAR	UNIČIL	OSTREŠJE	STANOVANJSKE	HIŠE
Ljubija: 17. januarja ob 8.31 je v Ljubiji zagorelo na podstreš-
ju stanovanjske hiše, od koder se je ogenj razširil na ostrešje in 
mansardno stanovanje. Gasilci PGD Mozirje, Nazarje, Paška vas, 
Šmartno ob Paki in Letuš so požar lokalizirali in pogasili ter nu-
dili pomoč pri sanaciji pogorišča in začasnem prekritju strehe s 
ponjavami.
Policisti so z ogledom kraja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da 
je prišlo do požara zaradi preskoka iskre iz dimnika. Slednji je bil 
dan pred nesrečo očiščen s strani usposobljenega dimnikarja. Za-
radi požara je na hiši nastala materialna škoda v višini okoli 20.000 
evrov. 
•	 JUTRANJI	SNEG	BOTROVAL	NESREČI
Spodnja Rečica: 18. januarja ob 6.32 je v Spodnji Rečici prišlo do 
trčenja dveh osebnih vozil. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj 
dogodka, nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči pri 
iznosu poškodovane osebe, odklopili akumulatorja na vozilih in z 
vpojnimi sredstvi posuli razlite motorne tekočine. Reševalci so eno 
poškodovano osebo prepeljali v Splošno bolnišnico Celje.
•	 DVA	Z	ALKOHOLOM	IN	EDEN	Z	MAMILI	ZA	VOLAN
Policisti so imeli v preteklem tednu zaradi vožnje pod vplivom alko-
hola v postopku dva voznika, enega zaradi vožnje pod vplivom mamil 
in enega zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Sled-
njemu je bil osebni avtomobil, ki ga je vozil, zasežen. Zoper vse nave-
dene je bil podan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju.
Prve ugotovitve kažejo, da je požar, ki je uničil ostrešje, 
povzročil preskok iskre iz dimnika. (Foto: Benjamin Kanjir)
MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH
Štirje ljubenski skakalci v boju 
za medalje
V finskem Lahtiju poteka mla-
dinsko svetovno prvenstvo v smu-
čarskih skokih. Na prvenstvo so 
odpotovali kar štirje člani Smučar-
sko skakalnega kluba Ljubno ob 
Savinji BTC: Žak Mogel, Jernej Pre-
sečnik, Jan Bombek in Medard Bre-
zovnik. Ostali slovenski tekmovalci 
so še Aljaž Osterc, Jerneja Brecl, 
Katra Komar, Pia Mazi in Jerneja 
Repinc Zupančič.
Štefka Sem
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
V novo leto z dvema porazoma
Mozirske odbojkarice so v 11. 
krogu 1. B državne odbojkarske li-
ge za dekleta doma gostile ekipo 
ŽOK SETO Ptuj, ki skozi celotno pr-
venstvo zaseda trdno drugo mesto 
na prvenstveni lestvici in diha za 
ovratnik Grosupeljčankam. Kljub 
premoči gostij se domače igralke 
vse do konca niso pustile zmesti 
in so za las izgubile. Minulo sobo-
to pa so brez kakršnihkoli možnos-
ti za uspeh izgubile v Zrečah.
PREMOČNE PTUJČANKE
Na domačem parketu so bile 
Mozirjanke pod vodstvom Danije-
la Habjana suverene in z dobro or-
ganizirano igro. Manjkala jim je le 
igralka na mreži, ki bi zaključeva-
la akcije in več žog poslala mimo 
trdnega bloka nasprotnic. S tem 
zmaga v nobenem trenutku ne bi 
bila vprašljiva, tako pa so za vsako 
točko porabile preveč svoje ener-
gije, kar se jim je poznalo v izteku 
srečanja. 
Prvo igro so dobile Ptujčanke na 
-22, drugo Mozirjanke na -20. Z is-
tim rezultatom sebi v prid so v tret-
ji zopet zmagale Ptujčanke, na -22 
pa v četrti Mozirjanke. Sledil je še 
peti, skrajšani niz. Že takoj v začet-
ku so ga gostje obrnile sebi v prid 
in ustvarile razliko štirih točk. Do-
mačinke so lovile priključek, a ga 
nikakor niso mogle ujeti. Končni 
rezultat 15:11 za Ptuj in s tem 3:2 v 
nizih za gostje.
V ZREČAH SLABO, VEČ 
MOŽNOSTI DOMA
Brez večjih možnosti in apetitov 
so se mozirske odbojkarice pre-
tekli teden podale na gostovanje 
v Zreče. To se je odražalo tudi na 
rezultatu, saj so razpoloženim do-
mačinkam odvzele le po 14, 13 in 
15 točk.
Bolj vroče bo to soboto na par-
ketu Športne dvorane Mozirje, ko 
v goste prihaja ekipa Triglav Kranj. 
Morebitna zmaga bi lahko doma-
činke zavihtela s šestega na četrto 
mesto, kar bi bilo odlično izhodišče 
v nadaljevanju tekmovanja.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 23
Informacije, Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Prošnja Občinskemu svetu Občine Solčava
Ker je prevzemnik vstopnine v 
Logarsko dolino Občina Solčava 
vas vljudno prosim, če bi odobrili 
in uredili tekaške proge po Logar-
ski dolini po stari poti, če bo sneg 
in možnost. Tekači bi radi tekli po 
celi Logarski kot so nekoč.
Progo lahko speljete tudi po na-
šem zemljišču, saj sem umaknil 
gnoj, tako da ni treba speljati pro-
ge čez gnoj, tako kot je bilo v pre-
tekli sezoni. Tudi časa za ureditev 
proge in odstranitev lesa po lan-
ski ujmi je dovolj, če je le interes 
lastnikov tudi za proge, ne samo za 
postavitev kamere in vstopnine. 
Naj se vam predstavim kje se 
nahajam, ker je Solčava površin-
sko zelo velika, pa verjetno občina 
ne ve za vse.
Smo na sredini Logarske doline 
zelo majčkeni, da niti zapuščena 
smučarska vlečnica ne more sta-
ti samo na našem, da je delček na 
sosedovem. Živimo za vstopnino in 
za kamero, ki jo je postavila d.o.o. 
Logarska, katere sem bil družbenik 
tudi jaz. Kamero so postavili druž-
beniki kljub mojemu nesoglasju in 
tudi z mojimi financami. 
Upam, da boste moji prošnji 
ugodili, čeprav pravi županja, da 
nimam nobenih zakonskih pravic. 
Zato se vam že v naprej zahva-
ljujem. 
Jože Mlačnik
Logarska Dolina 8
3335 Solčava
Ko nekoga za vedno izgubiš,
ko odnese s seboj del tebe,
šele takrat se zaveš,
da ga ljubiš bolj kot sebe.
ZAHVALA
Pavla TERBOVŠEK 
1939 – 2019
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice se 
iskreno zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Ljubno, reševalni 
službi Nazarje, sosedom, g. župniku za opravljen obred, pevcem, go-
vornici Nataši in pogrebni službi Morana.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenut-
kih, se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. 
Hvala.
Vsi njeni
Ugasnila je luč življenja,
se prižgala luč spomina,
ko ostaja v srcu tiha,
skrita bolečina. 
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar si odšel od nas.
Slavko VOLOVŠEK
7. 1. 1934 - 21. 1. 2018
Pogrešamo te.
Vsi tvoji
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Lenart Zajc: Američanka
Dogajanje romana v tekoče iz-
pisani zgodbi je postavljeno v oko-
lje avantgardnega ljubljanskega 
gledališča, ki je na robu finanč-
nega propada. Vodi ga Iztok, ki ži-
vi v večnem stresu iskanja financ, 
sponzorjev in umetniško primernih 
predstav, ki bodo hkrati tudi gle-
dljive. Iz pogostih finančnih zagat 
mu pomaga njegova sestra dvojči-
ca Ana, ki je odvetnica, speciali-
zirana za gospodarsko pravo in 
prevzeme podjetij. 
Pri iskanju rešitve svojega brata 
poveže z ameriškim poslovnežem. 
Ta vidi korist v tem, da bi v gleda-
lišču zaposlili njegovo mlado razo-
čarano ženo Jenny, igralko, ki je na 
Broadwayu doživela polom. Iztok in 
Jenny se zaljubita, vse pa zaplete še 
kriminalno dejanje, s katerim želijo 
gledališčniki pridobiti denar za oh-
ranitev gledališča. Pripoved je na-
pisana duhovito, lahkotno, pa ven-
dar bralca spodbuja k razmisleku o 
vprašanjih preživetja ter etike.
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
24
Za razvedrilo
V COPATIH V SLUŽBO
»Kaj jočeš, draga, saj se imava vendar tako rada?« je na odru 
hrama kulture v Mozirju tolažil svojo mlado poročeno ženko Daro 
(Manjo Vačovnik) partner, čedni Čeda (Klemen Glušič) v kome-
diji Gospa ministrica. »Če že morava od doma, iz gnezda staršev, si 
lahko izbereva kakšno stanovanje, saj jih na Rožniku gradijo prav za 
takšne (ne)srečnike, kot sva midva. Ni vrag, da ne bi po vezah do-
bila kaj primernega s pogledom na rojstne Loke ter bližnji občin-
sko-upravni center. Pomisli, do službe bova lahko prišla v copatih.«
KAPE ZA VSE PRIMERE
Ko so si godbeniki na tradicionalnem koncertu v Mozirju nade-
li kape, sta Andreja Lenko (levo) in Nina Miklavžina ugotovili, da 
jima modna dodatka na glavi pravzaprav zelo pašeta. Prav začudi-
li sta se, kako dobro jima kapi stojita na glavi, čeprav je bilo ozra-
čje v prostoru ob tolikšnem številu obiskovalcev koncerta tik pod 
vreliščem. Odločitev, da kap odslej ne dasta z lepih glav niti pono-
či več, je bila logična in na mestu. Pa še frizuri bosta zjutraj enaki, 
kot sta bili zvečer.
RAJE BO POČAKALA NA MAČOTE
Rainer Gottwald, manager profesionalnih nemških boksarjev: 
»Tale boksarski pas je kot nalašč zate, le boksati boš morala začeti s 
fanti, ki so pri vas na pripravah.«
Nataša Firšt, gostiteljica nemških boksarjev: »Bom raje počaka-
la, da se najde junak, ki mi ga bo držal, saj te lovorike tehtajo sko-
raj kot jaz.«
(Foto: JM)
(Foto: BK)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 5. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 . do 15. ure, torek, če-
trtek od 10. do 18. ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019
26
Sobota,
26. januar
ob 9.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno ob Savinji
Tekma v smučarskih skokih za pokal Cockta
ob  9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Sobotne otroške ustvarjalnice
ob 11.00. Bočna
Tekma v smučanju po starem
ob 12.00. Hotel Golte
Koncert Vilija Resnika z bendom
ob 19.00. Športna dvorana Mozirje
Odbojkarska tekma – OK Mozirje : ŽOK Triglav 
Kranj
ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma – KK Nazarje : KK Bistrica
 Ponedeljek,
28. januar
ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Izziv starševstva in sodobna družina
Torek,
29. januar
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 19.00. Cerkev sv. Elizabete na Ljubnem ob Savinji
Koncert East-West Strings Project, Alen Garagić & 
Denis Omerović – duo kitar
Sreda,
30. januar
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
ob 18.00. Gostišče Grad Nazarje
Planinski večeri: Svoboden kot ptica
Četrtek,
31. januar
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Slonom vstop prepovedan
ob 18.00. Knjižnica Nazarje
Ura pravljic: V deželi sneženega moža
ob 18.00. Galerija Mozirje
Odprtje spominske razstave Alojza Zavolovška 
1928-2017 , Spomini v podobah
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
Nastop tekmovalcev
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 LES	ZA	OSTREŠJA
Nudimo razrez okroglega lesa in lesa za ostrešja po na-
ročilu ter ostali gradbeni les.; gsm 031 716 809.
Fibles, Filip Blatnik, s. p., Kokarje 13, 3331 Nazarje.
◊	 STROKOVNA	IN	CENOVNO	UGODNA	IZDE-
LAVA	PROJEKTNE	DOKUMENTACIJE	ZA	VSE	
VRSTE	OBJEKTOV!
NOVOGRADNJE - REKONSTRUKCIJE – LEGALIZACIJE.
Potrebujete gradbeno dovoljenje za novo stanovanjsko 
hišo? Želite legalizirati obstoječ objekt? Gsm 041/764-
315.
PRINTS d.o.o. Mozirje, Aškerčeva ulica 28, 3330 Mozirje
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče, domače vzreje, 
različnih tež, nad 100 kg, ugodno 
Andrejeva kmetija; gsm 031/509-
061.
Prodam telico simentalko, bre-
jo cca 8 mesecev, pašno; gsm 
030/643-112.
Prodam bikca čb pasme, starega 
14 dni; gsm 041/519-507 .
Prodam tri ovce solčavsko jezerske 
pasme, vzrejene na Solčavskem; 
gsm 041/783-550.
Prodam 7 mesecev brejo telico si-
mentalko; gsm 031/214-997 .
Prodam prašiče, okoli 150 kg, mo-
žen zakol na domu, po želji tudi po-
lovice; gsm 041/986-071.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
Kupim teličko simentalko, staro 10 
dni; gsm 031/299-738.
DRUGO – PRODAM
Prodamo po simbolni ceni  kosilni-
co bcs-127 (okvara motorja); gsm 
031/229-154.
Prodam kozolec toplar, zgrajen 
1958, in odojke kraškopoljske, 
domače vzreje; gsm 031/714-
196.
Prodam verige za fergison in plug 
za oranje snega; tel. št. 58-31-520, 
zvečer.
Prodam dobro ohranjen sušil-
ni stroj gorenje za 100 eur; gsm 
031/297-853.
Prodam bukovino za drva in nekaj 
za les; gsm 031/800-852.
DRUGO – PODARIM
Podarim zamrzovalno skrinjo, 210 
litrov; gsm 051/353-757 .
DRUGO – KUPIM
Kupim vse tomos mopede za nor-
malno ceno; gsm 051/250-173.
Traktor in vse ostale kmetijske in 
gradbene stroje v kakršnem ko-
li stanju kupim; gsm 041/259-810.
VOZILO – PRODAM
Lepo ohranjeno ford fiesto, starej-
ši tip, 76.000 km, ugodno prodam; 
gsm 070/446-168.
Prodam suzuki vitaro 1,6, letnik 
2001, 170.000 km; gsm 031/548-
898.
Prodam dacia sandero, l. 2008, 
prev. 151.000 km, vl. kljuka, reg. 
do 9. septembra; gsm 041/793-
523.
IŠČEM DELO
Iščem popoldansko delo, 2-3 krat 
tedensko; gsm 031/262-469.
NEPREMIČNINE 
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699.
Kmetijsko zemljišče, 5.500 m2, 
dostop z občinske ceste, prodam; 
gsm 041/650-151. 
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2019 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi