RADiO/BREZICE
na 88,7 in 95,9 MHz
KNJIŽNICA SEVNICA TRG SVOBODE 10 8290 SEVNICA
ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO
Številka 179
Leto 7
1 EUR / Cena 239,64 SIT
1. marec 2007
iz vsebine...
Krčani zahtevajo od vlade jasne odgovore ...stran 3
Rabič bo šel za zapahe
...stran 5
Psihično nasilje na delovnem mestu
...stran 6
Uveljavite svoje pravice
...stran 6
Pogovor z Janjo Kranjc, strokovnjakinjo za avtizem
...stran 8
Ali vemo, kaj pijemo ^
Posavje - Že od novega leta se z onesnaženjem vode v vodnem zajetju Izvir soočajo prebivalci dela KS Cerklje ob Krki, ki jim ves ta čas vodo dovažajo gasilci. Kako je prišla v vodno zajetje nafta, policisti še niso ugotovili in najbrž tudi nikoli ne bodo. Z vodovodom iz tega zajetja je upravljal vaški vodovodni odbor kot še z mnogimi drugimi v posavskih občinah. Le redki med njimi pa izpolnjujejo pogoje dveh novih pravilnikov - “o pitni vodi” in “o oskrbi s pitno vodo”, ki zahtevata, da ima tudi vsak vaški vodovodni odbor upravljavca in strokovno usposobljeno odgovorno osebo. Vsi uporabniki morajo biti seznanjeni, kakšno vodo pijejo, kako se oblikuje cena in za kaj se porabi denar od plačane vode. Da stanje ni zaskrbljujoče le v zajetju Izvir, kažejo tudi analize vzorcev v vodnih zajetjih v krški občini. Vseposavski problem pa so še azbestne cevi, ki jih je potrebno zamenjati; za to bo na voljo tudi evropski denar, če se bomo projekta lotih na ravni regije, ne vsak zase.
...na strani 3 Voda v zajetju Izvir je še vedno tako onesnažena, daje neuporabna.
Bo brežiško mestno j‘edro le še
mesto duhov?
Brežice - Glavna ulica skozi staro mestno jedro Brežic je zaprta od lanskega septembra, gospodarski subjekti v njej pa so v tem času zabeležili polovični upad prometa. Brežiški občini, ki je ulico morala prenoviti zaradi dotrajanosti infrastrukture, očitajo, amatersko in počasno delo. Župan Ivan Molan očitke zavrača in pojasnjuje, da sedem različnih investitorjev opravlja zelo zahtevna dela.
Na Cesti prvih borcev obnavljajo vodovod, kanalizacijo, javno razsvetljavo, plinovod, električno in telekomunikacijsko omrežje ter polagajo optični kabel. “Umiramo na obroke. Plačujemo najemnino, davke, v zadnjih petih mesecih pa smo imeli izgubo v višini 16.691 evrov (štiri milijone SIT). Dnevno smo, odkar seje v ulici pojavil prvi bager, izgubili tudi do 167
evrov prometa. Če se bo tako dogajalo še naprej, se bojimo, da bo staro mestno jedro postalo mesto duhov,” pravijo v enem od lokalov, ki smo ga obiskali. Ne želijo se izpostaviti z imenom, saj se bojijo sankcij in dodajajo, da se župan z njimi nima časa pogovarjati. “Že v naslednjih dneh naj bi se iz ulice v trgovinske centre preselila dva lokala,” še potarnajo.
Kako dolgo bo še brežiška glavna ulica gradbišče?
Zgodbe ostalih gospodarskih subjektov so večinoma enake, a vsi v en glas opozarjajo, daje njihova strpnost po šestih mesecih popustila. Prav k strpnosti pa poziva brežiški župan Ivan Molan: “Prva faza gradbenih del naj bi se zaključila konec tega tedna in takrat bo ulica spet prevozna. Predvidevamo samo še manjše delne zapore, toda v celoti glavna ulica ne bo več zaprta.” Na vprašanje, zakaj delavci delajo le v eni izmeni in ne v dveh, pa Molan odgovarja: “Usklajuje se od pet do šest različnih izvajalcev, ki ne morejo delati istočasno. Pa tudi več strojev bi težko stalo na ulici, saj je zelo ozka.” Na občini so pripravili razpis za javno razsvetljavo in granitne robnike, ki jih nameravajo položiti, in upajo, da bodo imeli do občinske seje, ki bo 12. marca, zbrane ponudbe.
“Vse je sedaj v rokah
občinskih svetnikov, ki bodo na prihodnji seji sprejemali proračun, kjer imamo za obnovo ulice zagotovljenih 417.292 evrov,” dodaja Molan. Prepričanje, da bo po obnovi ulica lepša in bo s tem v staro mestno jedro privabila več gostov, tako da bodo lahko gospodarski subjekti nadomestili finančni primanjkljaj. P.B.
Na avtocesti umrl Krčan
Tepanje - V torek zvečer se je na avtocesti Maribor -Celje v bližini naselja Tepanje zgodila prometna nesreča, v kateri seje smrtno ponesrečil Krčan. Kot pravi policijsko poročilo, je 39-letni voznik osebnega avtomobila ob 22.10 vozil od Slovenskih Konjic proti Tepanju. Iz neznanega vzroka je zapeljal v desno in trčil v odbojno ograjo, nakar gaje odbilo nazaj na vozni pas, kjer je vozilo ostalo prevrnjeno na boku. V tako stoječi osebni avtomobil je trčil še tovorni avtomobil, ki je tedaj pripeljal za njim. Voznik osebnega avtomobila je umrl na kraju nesreče.
Po naših neuradnih podatkih gre za Antona Gajška iz Dolenje vasi pri Krškem, ki je dolga leta živel v tujini, na Češkem, kjer ima tudi ženo, zadnji dve leti pa je bival v Dolenji vasi. Sosedje v Dolenji vasi ugibajo, da seje Gajšek verjetno vračal iz Murske Sobote, kjer ima sestro. N.C.C.
Rezervirano za slovensko glasbo
Radio Sevnico & Veseljak Dolenjsko
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
SavaGlas, 1.3.2007
Janca zamenjala Jordanova
Krško - Na Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) se je poslovil dosedanji predsednik Upravnega odbora sklada Branko Janc, predstavila pa se je nova predsednica dr. Romana Jordan Cizelj. Janc ji je k imenovanju iskreno čestital, saj je pred skladom obdobje, ko bosta njena strokovnost in mednarodne izkušnje še kako pomembne.
Podžupanjo skrbi kultura
Kostanjevica na Krki - Če Kostanjevici vzameš kulturo, je tako, kot bi Bledu vzeli otok, pravi ravnateljica Melita Skušek, po novem tudi podžupanja občine
N/
Kostanjevica. Zupan Mojmir Pustoslemšek ji je zaupal področje zaščite in reševanja ter družbene dejavnosti. Kot pravi Skuškova, je njen največji strah delovanje predšolske vzgoje oz. vrtcev, boji pa se tudi za kulturo. Nedorečen je obstoj kulturne dvorane, na ovire pa je trčila tudi amaterska kultura.
Skladje zadolžen, da zbira sredstva za gradnjo odlagališča jedrskih odpadkov in za dokončno razgradnjo jedrske elektrarne, ko se bo iztekla njena življenjska doba. Zavezanec za finančne prilive v sklad je Gen Energija, ki odvaja prispevek od vsake v nuklearki proizvedene kilovatne ure električne energije za slovenski delež proizvodnje. Lani je to zneslo 7,8 milijona evrov. Skladovi odhodki so bili v višini 4,8 milijona evrov. Z naložbami je ustvaril 6,2 milijona in dosegel več kot 6-od-stotni donos, stanje finančnega portfelja sklada pa je 131,5 milijona evrov, je povedal
direktor Janko Strašek. Ob letošnjem izteku leta bo v skladu 140 milijonov evrov.
Denar, ki se lahko porabi iz sklada, je namenjen le za financiranje dejavnosti v zvezi z reševanjem jedrskih odpadkov. Tako se iz tega vira financira Agencija za radioaktivne odpadke, po uredbi o ionizirajočih sevanjih pa od leta 2004 tudi renta brežiški, krški in sevniški občini. Skupno je renta doslej osiromašila sklad za 7 milijonov evrov. ARAO je lani dobila 2 milijona evrov, do izteka leta 2013 pa naj bi agenciji namenili skoraj 90 milijonov evrov. Gre namreč za obdobje pri-
prav in same izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ko bo sklad začel v večji meri porabljati zbrani denar. “Želimo si, da bi lahko sodelovali tudi < pri porabi sredstev iz sklada. Organizacijsko in kadrovsko dopolnjeni bi bili kos tudi drugim nalogam, ne le zbiranju in povečevanju denarja,” pravi Strašek.
Pri gradnji odlagališča in nekoč razgradnji nuklearke mora po zavezi iz pogodbe finančno z enakovrednim deležem kot Slovenija sodelovati tudi Hrvaška. Ker ta še ni ustanovila lastnega sklada, so v Krškem angažirali specializirane slovenske pravnike za pripravo dokumenta, s katerim bodo zavarovani slovenski interesi v naložbeni politiki sklada za razgradnjo.
Nova predsednica upravnega odbora dr. Romana Jordan Cizelj pravi, da bo tudi odbor v novi sestavi, ki sicer še ni v celoti imenovan, pod njenim vodstvom podpiral dosedanji način transparentnega delovanja, tesno bo sodeloval z ARAO in lokalnimi skupnostmi, okrepil pa bo sodelovanje z domačo in mednarodno jedrsko stroko. B.D.
Amatersko kulturno društvo Flokart seje z dvema projektoma prijavilo na razpis za sofinanciranje programov kulture, ki ga je občina Krško razpisala tudi za občino Kostanjevica. Društvo ni bilo izbrano na razpisu, ker menda ni dostavilo vse ustrezne dokumentacije. Niso namreč priložili referenc mentorjev, med njimi pa so tako zveneča imena, kot so akademski slikar Jože Marinč, ki izvaja delavnice v domovini in tujini, gledališki režiser Igor Likar, predsednik slovenskih pisateljev Vlado Žabot in podobni. Kot pravi podžupanja Melita Skušek, se društvu zdi neumno, da zahtevajo taka potrdila, hkrati pa za nekatere druge mentorje velja potrdilo Javnega sklada za kulturne dejavnosti občine Krško, da so pri njih opravili tečaj. “Nam se zdi, da so ta merila postavljena nepravično, hkrati pa bi občina Kostanjevica lahko sama odločala o tem, kdo je primeren prijavitelj. Če gre za vsoto, ki pripada Kostanjevici na Krki, potem smo izračunali, da bi morali dobiti 2 milijona 400 tisoč SIT ali 10.015 evrov,” pojasnjuje
Melita Skušek
Skuškova.
Jadranka Gabrič, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Krško, potrjuje, da je krška občina objavila razpis za krško in kos-tanjeviško občino, o čemer je bil seznanjen tudi kostanjeviški župan Mojmir Pustoslemšek. Komisijo, kije odločala o dodelitvi sredstev, je imenoval krški župan Bogovič, po besedah Gabričeve pa kostanjeviški župan na izbor komisije ni imel nobenih pripomb. Na očitke Kostanjevi-čanov, daje bila vloga Flokar-
ta zavrnjena in niso bili pozvani k dopolnitvi vloge, pa Gabričeva odgovarja, da tako določa Zakon o izpolnjevanju javnega interesa na področju kulture ter ustrezen pravilnik. Edino na področju kulture pravilnik ne dovoljuje nikakršnih dopolnitev vlog, kar je sicer nenavadno, a taki so pač državni predpisi. Gabričeva še dodaja, da bo Kostanjevica za kulturo porabila toliko sredstev, kolikor jih bo planirala v proračunu.
Nada Černič Cvetanovski
Janko Strašek, Romana Jordan Cizelj in Branko Janc
POSAVSKE nVSICE
Mnenje avtorja ni mnenje uredništva.
(Pre)obilje
partnerstva
Nekoč so tudi naše občine podpisovale listine o prijateljstvu z občinami na jugu in sklepale pobratimstva; Breži-čani so se dražili s funkciona-rji in kulturniki v Veliki Plani in Gevgeliji, krški politiki so radi zahajali v Bajino Bašto in
Čakajoč na policiste
kmečke žene v Obrigheim, Sevničani pa so skupaj z gospodarstveniki gojili tesne vezi z Babušnico. Skratka, prijatelj stva je bilo na pretek in kot kaže, je še danes tako - lažje je sodelovati z oddaljenimi občinami in Berlinom ter Obrigheimom, kakor med sabo. Zdaj se gremo sodelovanja na višji ravni, partnerstva najrazličnejših vrst!
Če bi pravo partnerstvo, prijateljstvo in sodelovanje kaj veljalo, v Posavju ne bi prihajalo do težkih besed, pisem in izjav za javnost. Posebej seveda med brežiško in krško občino in prvi možje obeh občin ne bi v razprtije vpleta-E ministra Vizjaka. So se zad-
nje dni strasti vendarle umirile in so bila razhajanja presežena? Posavje mora gojiti partnerstvo brez fige v žepu, sicer ne bo nič tudi od obetavnih projektov. Iz rok jim lahko spolzijo veliki načrti projekta Phoenix, od katerega lahko res ostane samo še pepel, kajti Hrvatje takoj za mejo pri Samobora že gradijo logistični center in bodo pripravljeni dočakali vstop v EU. Tudi tretja razvojna os se lahko oddalji od Sevnice, če vse tri občine ne bodo bolj enotne. Zaradi medsebojnih razprtij Posavje izgublja čas, nima pa tudi organa, ki bi načrtno poskrbel za širitev regije; občina Bistrica ob SotE se sko-raj ponuja, tudi Kozje bi se zaradi naravne povezanosti morda pridružilo. In ne gre pozabiti, da je vlada nedavno tega iz Zasavja izločila občuio Radeče, ki bi zato lahko postala sestavni del bodoče posavske pokrajine. Skupnost sedmih občin, pa ne zaradi pravljičnega števila, bi lažje privedla do pravega partnerstva. Morda bi s tem prijetno presenetili tudi slovensko vlado, ko se bo čez kakšna dva meseca spet oglasila na svojem jugu!
Tako pa ostaja v Posavju še vedno preveč sprenevedanja, tudi okrog gradnje odlagaEšča NSRAO in pobud, ko hoče biti občina Krško enakovreden partner državi in prebivalci
Vrbine grozijo z izseEtvijo. Vsi skupaj pa seveda vedo, da bodo pri nuklearki ali nekaj sto metrov južneje od nje shranjeni naši in hrvaški jedrski odpadki! Še sreča, da ostaja doma sklad za razgradnjo nuklearke, ki ta hip obrača 132 miEjonov evrov. Več partnerstva bi lahko bilo tudi na dragih področjih, denimo okrog letališča Cerklje, ko se krajani Skopic upravičeno razbuijajo, ker so povsem odrinjeni od dogajanja, bodo pa z letalsko bazo najbolj na udara. Saj je zanimivo, kako se nobena civilna iniciativa strokovno ne posveti načrtom okrog Cerkelj. V itah-janski Vicenzi so zaradi vojaškega oporišča bile hude demonstracije?! Nedodelano partnerstvo je očitno pripeljalo do ustavitve gradnje blagovnice Lidl na brežiškem Marofu, nekaj pa je moralo biti narobe tudi na višji ravni partnerstva, da že tretji mesec sameva novo poslopje mejne poEcije ob Savi. Očitno je pravo partnerstvo izostalo tudi v Krškem, ki izgublja zadnji Mer-catoijev lokal in bo staro jedro še bolj propadalo. Prav tako kot Kostanjevica, ko se bo "najboljši sosed” z otoka preseEl k Petre-tičevi črpalki na obrobje mesta. Je pa najbolj iskreno partnerstvo doseženo med senovškimi gleda-Eščniki in književnikom Tonetom Partljičem, podobno uspešno poslovno partnerstvo pa
gojita Bernardka Zorko in Zlatko Križan. Najbolj učinkovito pa je partnerstvo, ki je bilo znova potrjeno med Janšo inBrežičani na pustno soboto v Termah Čatež.
Ulica kot kolovoz!
Še dobro, da so nas minule dni razveseljevale maškare. Pust zlatih ust privablja v Dobovo vedno številčnejše občinstvo m pustne skupine, podanike Faš-jenka. Taje prevzel oblast celo na ObčEu Brežice in sije župan zato lahko vzel enotedenski dopust. Šele ob sobotnem mednarodnem karnevalu so mu rojaki vrnili občinski ključ, a jim je v brk povedal, da med svojo vladavino niso nič postorili. Dobovčani so izdali tudi Pustne novice, ki pa so letos izostale v Krškem. Očitno jim je pošla sapa, odkar se zanje več ne razdaja Jože Habinc. Tradicionalne prireditve so bile še v Kostanjevici, kjer so za novega
Lea Marija Colarič Jakše in Mojmir Pustoslemšek
predsednika perforcenhausa iz-voEE večnega županskega kandidata Andreja Kerina-Kičo. Ni pa dobro, daje bila vstopnina za pustni šotor brez konzu-
macije kar 5 evrov! Ni čudno, da je šotor sameval, vse gostilne pa so bile polne gostov! O
Resnik in Kettner na pepelnično sredo
razvoju turizma se bosta morala župan Pustoslemšek in Lea Marija Colarič Jakše še globoko zamisEti. Zato pa so se na pepelnično sredo spet zbraE ljubitelji rib; motor vsega sta brata Urbanč, ki vsako leto z dragim sponzoijem pripravita prijetno druženje posavskih mož. Razmislek bi lahko bil to tudi za podobno posavsko sodelovanje!
Kot so vse bolj globoko zamišljeni prebivalci Brežic in njihovi obiskovalci, ki so po-zabih, kakšen je asfalt na glavni uhci. Zdaj morajo namreč poskakovati po gramozu kot v najbolj odročnem zaselku in se izogibati blatu in vodi, ki zaradi malomarnosti izvajalcev prepogosto bruha iz počenih cevi. Kljub nenavadno ugodnemu vremenu namreč prenovitvena dela napredujejo prepočasi, komunalci odnehajo ob istih urah kot administracija v pisarnah, stroji pa stoje tudi ob sobotah in nedeljah? Ljudje se sprašujejo, kako je občina izbirala izvajalce in kakšni, če
sploh, so penah za zamujanje pri tej investiciji. Je vsaj mogoče kmalu pričakovati zaključna dela na glavni brežiški prometnici od sodišča do župne cerkve in ob Kržični-kovi ulici? So sploh že izbrani tlakovci za pločnike, ah se bodo zaradi zamude zaključna dela še bolj odmaknila, življenje v mestu pa bo z vse več zaprtimi lokah, celo gostišči, dokončno izumrlo?
Bilo bi škoda tudi zato, ker Brežice spet dobivajo osebo, ki bo dobro poznala mestno podzemlje. Stane Tomše, ki vodi in nadzira komunalne delavce - šušlja se celo, da naj bi na direktorskem stolčku podjetja KOP Brežice ob letu lahko, zamenjal Ferda Pinteriča - bo namreč v prihodnje človek, ki bo nadomestil mojstra Češnovarja. K njemu so se pred desetletji zatekaE po nasvete in podatke tisti, ki so se ukvarjali z mestno kanalizacijo in vodovodom, saj je poznal vse slabosti starega ko-
Stane Tomše
munalnega omrežja. Če ne bo narejen podzemni kataster, bo podatke poznal vsaj Tomše!
Vlado Podgoršek
AKTUALNO
Z vaškimi vodovodi bodo lahko upravljali le tisti, ki bodo ustrezali zahtevam iz novega pravilnika
Voda naša vsakdanja 0
Posavje - V treh posavskih občinah je dobrih 30 odstotkov vodovodnih sistemov, iz katerih se oskrbuje več kot 50 uporabnikov oziroma zagotavljajo v povprečju 10 m3 vode na dan in nimajo določenega upravljavca. Po novem pravilniku o pitni vodi pa je potrebno tudi na takšnih - vaških vodovodih, to je vodovodih, ki jih upravljajo vaški odbori, vzpostaviti tako imenovani sistem HACCP. Gre za to, da ima sistem upravljavca in odgovorno osebo, ki mora imeti ustrezno izobrazbo - kemik šeste stopnje.
Krčani zahtevajo odgovore od vlade
Krško - Občinski svet Krško je obravnaval študijo različic za gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ob jedrski elektrarni. Kot najprimernejšo varianto stroka predlaga odlaganje odpadkov v vkopane silose. Svetniki in Koordinacijski odbor lokalnega partnerstva so na študijo dali negativno stališče, a s tem ne izražajo dvoma v stroko, temveč vladi sporočajo svoje nezadovoljstvo, ker občine ne jemlje kot partnerja v postopku umeščanja odlagališča. Najkasneje do 15. marca želijo jasne opredelitve države do umeščanja drugega bloka NEK, kako in kje se bodo odlagali odpadki iz hrvaškega dela elektrarne, kako se bo opredelila individualna renta. Hočejo zagotovila, da se bodo upoštevale smernice občine glede infrastrukturnih ureditev in model za reševanje nepreklicnega zahtevka enajstih gospodinjstev iz Vrbine po preselitvi na neko ugodnejšo lokacijo, stran od dvorišča NEK. Svetnik Branko Janc opozarja, da občina potrebuje celovito pravno regulativo, s katero bo njen interes zaščiten.
Pojavljajo se namreč primeri, da so vaški odbori upravljali omenjene sisteme in tudi pobirali vodarino, odgovorna za sisteme pa je bila občina. Pa to ni edini problem. Upravljavci namreč niso pravne osebe, torej ne morejo imeti transakcijskega računa, na katerem bi se zbirala vodarina. Uporabniki so bili slabo ali pa sploh niso bili obveščeni o analizi vode. Niso vedeli, kakšno vodo pijejo, ali je klorirana, ali se analize sploh opravljajo, ali se vodohrani čistijo in podobno.
Nova pravilnika
Zdaj obstajata pravilnik o pitni vodi in še pravilnik o oskrbi s pitno vodo, pravi namestnik vodje oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice Roman Matjašič. Pri pravilniku o oskrbi s pitno vodo gre za obvezen priklop na javni vodovodni sistem, če ta obstaja. In tudi to je problem. Zanimivo bi bilo ugotavljati, ali gre pri tem za razkorak z zakonom, ker so vodna zajetja na zasebni posesti. Toda s tem se bodo ukvarjali pravniki. Pod drobnogled bomo vzeli konkreten primer, ki že od novega leta razburja nekatere krajane Cerkelj ob Krki. Tam so zgradili nov javni vodovodni sistem, ljudje pa se nanj nočejo priključiti. V praksi to izgleda tako: nekdo, kije na javnem vodovodnem sistemu, ima porabo “nič”, vodo uporablja s starega sistema. In pri tem pride do mešanja vode. Težko je namreč zagotoviti kakovost, ker v tako imenovanih “žepih” voda zastaja in ni neoporečna, ko pa sejo sprosti, se pomeša in onesnaži tudi neoporečno vodo. Prav zaradi tega ljudem v Cerkljah ob Krki vodo zdaj dovažajo gasilci, saj je voda iz zajetja Izvir že od novega leta onesnažena in neprimerna za uporabo. Glavni razlog, da ljudje zavračajo priklop na javni vodovod je cena. Pred leti tistim, ki so bili v vaških odborih, celo ni bilo treba pla-
čevati vodne takse. In ker se vse spreminja, se je tudi to. Zakonodaja je ukazala, da kjer se pobirajo smeti, se zaračunava tudi taksa za vodo. Ne glede, ali je porabnik na javnem ali vaškem vodovodu, je potrebno plačati, cene pa so skoraj izenačene. Plačevanja so oproščeni le tisti, ki vodo uporabljajo v kmetijstvu, predvsem živinorejci, ki pa morajo imeti status kmeta.
Vaški vodovodi -zgodovina
Zadnje ugotovitve kažejo, da ni več pravih razlogov za ohranjanje vaških vodovodnih sistemov, kar konec koncev zahteva tudi zakonodaja. Odgovornost za pitno vodo se prenese na občino. Seveda povsod priklop na javni sistem ni mogoč. V takšnih primerih, kijih resnici na ljubo ni veliko, pa bi zgradili nove vodovodne sisteme. Seveda so ponekod zelo močni odpori češ: ”Mi smo to naredili, to je naš vodovod..., če že ne gre drugače, vam ga pa tudi damo, a ne zastonj. Odkupite ga!” Zal je treba povedati, da tako po domače tega ni mogoče izvesti. Gre namreč za vodovodne sisteme, ki so v glavnem že amortizirani. So stari in imajo samo uporabno vrednost, knjižna vrednost pa je nič. V brežiški občini so se do zdaj v dveh krajevnih skupnostih odločili (to jim zakon omogoča), da bodo sami upravljali vodovodni sistem. To sta krajevni skupnosti Bizeljsko in Artiče. V obeh imajo odgovorno osebo in imajo upravljavca in če bo kaj narobe, bodo imeli na grbi tudi inšpekcijo.
Razsvetljevanje
V brežiški občini bodo letos naročili in plačali analizo vode v vaških vodovodih, da bodo ljudje sploh vedeli, kakšno vodo pijejo, pravi Matjašič. Pojasnili jim bodo tudi, kako ukrepati v primeru onesnaženja vode, kako vodo klo-
rirati, kako čistiti vodohrane... “Zakaj vse to?” se bo kdo vprašal, “če pa je do zdaj voda normalno tekla za razmeroma majhen denar.” Med drugim tudi zato (pa ne gre vseh metati v isti koš), ker so vaški odbori, ki so tudi pobirali vodarino sicer zamenjali kakšno počeno cev, preglednost poslovanja pa milo rečeno ni bila ravno vzorna in vse več porabnikov je začelo ugotavljati, “da nekaj ne Štirna”. Pa tudi vsak dan bolj jih zanima, kakšno vodo sploh pijejo. Če pride do večje okvare na vaškem vodovodu, se postavi še vprašanje, kdo bo napako odpravil in kdo bo plačal. Bo treba namesto 50 centov za m3 vode plačati 5 evrov. Prijavnem vodovodu te bojazni ni. Imajo 24-umo dežurstvo in najmanj 12-krat na leto opravijo analizo vode ter uporabnike o vsem obvestijo.
Podobni problemi, a drugačen pristop
V občini Sevnica je 47 vaških vodovodov. Največ nesoglasij je, kot pravi Bojan Kostevc, referent na oddelku za gospodarsko infrastrukturo, v tem, da določeni vaški odbori vodovodov nočejo predati v upravljanje javnemu
podjetju (Komunali). Sicer jim nihče noče vzeti upravljanja, vendar pa morajo v skladu s pravilnikom o pitni vodi poskrbeti za vse, kar pravilnik zahteva. Na Občini Sevnica ugotavljajo, da je problem pravzaprav banalen. Upravljavci niso seznanjeni z zakonodajo in s pravili HACCP-a in se niti ne zavedajo hudih posledic, ki lahko nastanejo čez noč. Prav zato bosta občina in Komunala prihodnji mesec pripravili izobraževanje upravljavcev vaških vodovodov, da se bodo zavedli tveganja in da jim bo tudi jasno, kaj lahko povzročijo porabnikom. Upajo tudi, da se bodo začeli odločati o priključitvi na javni vodovod, saj je trenutno razmerje med tistimi, ki se oskrbujejo izjavnih vodovodov, in tistimi, ki se oskrbujejo iz vaških zelo bomo. Približno pol proti pol. Če bodo po izobraževanju še vedno odpori, pa je rešitev v tem, da je potrebno dosledno spoštovati pravilnik o oskrbi s pitno
vodo. Zadeva je kompleksna in prav zato si bodo morda premislili. V okviru te akcije bodo analize vode, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Celje, poslali vsem krajevnim skupnostim, da bodo ljudje vedeli, kakšno vodo sploh pijejo. Nekateri tudi oporečno.
Večina vaških vodovodov z oporečno vodo
Tudi v krški občini je zaenkrat aktivnih še 28 vaških vodovodov. Po naročilu Občine Krško je Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto lani opravil analizo vzorcev vode, kije pokazala, da kar 23 zajetij ni ustreznih in da obstaja precejšnja verjetnost hidričnih epidemij. Da bi jih preprečili, je potrebno vodo pred uporabo obvezno prekuhati. Higiensko ustrezna so po tej analizi le zajetja Rožno-Hruševje-VH, Rožno-Hruševje-om-režje, Senuše-omrežje Senuše, Senuše-omrežje bife in Veliki Kamen-zbiralnik. Na občini so tudi povedali, da uporabnikom dolgoročno priporočajo priklop na vodovodne sisteme, katerih viri se varujejo z vodovarstvenimi pasovi in ki jih upravlja strokovno
usposobljen upravljavec. Potrebna pa bo tudi sanacija obstoječih sistemov z uvedbo filtracije in kloriranja vode ter ustrezen nadzor.
Skupaj učinkovitejši
Ko že pišemo o vodi, pa še nekaj besed o skupnem regijskem projektu sevniške, krške in brežiške občine. Gre za zamenjavo cementno azbestnih vodovodnih cevi, ki jih je še kar nekaj deset km. Gre za drago večletno delo, pri katerem pa računajo tudi na sredstva države in predvsem na sredstva Evropske unije. Če bi se vsak zase hotel lotiti zamenjave cevi, evropskega denarja ne bi bilo, če bo šlo za regijski projekt, pa so sredstva iz Evrope tako rekoč zagotovljena. Investicija je ocenjena na 5 milijonov evrov in jo bodo uresničevali kar nekaj let. Morda se sliši veliko, toda enkrat je potrebno začeti, kajti voda - kot voda pač - teče.
Jože Musa
Ana Pajič iz Vrbine, ki sovaščane z njihovimi zahtevki zastopa v javnosti, pravi, da jim je po skoraj 30-tih letih dovolj zapostavljanja. Zahtevajo tisto, kar jim je bilo obljubljeno že po postavitvi temeljnega kamna za nuklearko - da jih bodo namreč preselili. Pajičeva se spominja: “Ko so začeli graditi hiše na Zdolski cesti; jih je bilo enajst. Kompleksu so rekli “naselje NEK” in v Vrbini smo bili prepričani, da je za našo preselitev, a izkazalo seje, da so gradili samo za svoje kadre.”
Vasica in njeni prebivalci so bili preslišani in spregledani pri zahtevah o urejanju pločnika, ulične razsvetljave, kabelske televizije in rente zaradi razvrednotenja njihovih nepremičnin. Pred desetimi leti so začeli zahtevati individualno rento, saj jih je uredba o omejeni rabi pros-
tora, ki velja za krog 1,5 km okoli nuklearke, dolga leta omejevala celo glede večjih adaptacij hiš, medtem ko je novogradnja na tem območju prepovedana. Leta 2002 so dali na občino pobudo za preselitev, leta 2005 pa se je na občini oblikovala neka komisija za dodelitev individualne rente za Vrbinčane. Sklep te komisije je bil, da so vaščani oproščeni plačevanja položnic komunali, a tudi to ni bilo uresničeno. “Prebivalci Vrbine smo glede vrednosti nepremičnin dvakrat prizadeti; hiš ne bi mogli prodati, ker ta lokacija kupcev ne zanima,
brez vrednosti so tudi tiste parcele, ki imajo v občinskem planu status gradbene, a po uredbi Agencije za jedrsko varnost niso zazidljive. Naša zahteva po preselitvi na stroške države ni nobeno izsiljevanje. Je razumna opcija, ker bo ta prostor ob nuklearki še dodatno obremenjen z gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov in najbrž še drugega bloka elektrarne,” pravi Pajičeva.
Vaščani nasprotujejo umeščanju odlagališča radioaktivnih odpadkov ob nuklearki, dokler ne bo dosežen čvrst dogovor glede njihove selitve.
Krški župan Franc Bogovič zahtevo iz Vrbine, ki jo je prejel 1. februatja, ocenjuje za upravičeno: “Za slovensko energetiko račun za gradnjo oziroma nakup enajstih novih hiš ne bi smel biti problem. Tem ljudem moramo omogočiti preselitev, vendar država
tega bremena ne bi smela v celoti naložiti občini. Mi lahko pomagamo z iskanjem novih lokacij. Nujno je, da sedemo z odgovornimi predstavniki države in se dogovorimo, na kakšen način bomo reševali nadomestne stanovanjske objekte in druga odprta vprašanja v zvezi z odlagališčem. Želimo doseči, da se država obligatorno zaveže, kako bo reševala naše zahteve. Če tega ne bomo dosegli, bomo V Krškem ustavili postopek umeščanja odlagališča,” pravi Bogovič.
Branka Demovsek
Jožica Lešnjak, občinska svetnica iz Dolšc pri Kostanjevici: Mi
uporabniki si želimo, da bi v naše domove pritekla čista in kvalitetna voda in ne bi smelo biti ovir, da bi kdo ne zadostil tem pogojem. Naša vas se napaja iz zajetja Orehovec in Jama. Voda iz Orehovca je kvalitetna, a je je premalo, zato jo dodajajo eno četrtino iz zajetja Jama. Za naš vodovodni sistem skrbi krški Kostak, z izvidi Zavoda za zdravstveno varstvo pa nismo seznanjeni. Sama sem poklicala na Kostak in tam so mi povedali, da naša voda ni bela zaradi klora, temveč zaradi zraka, na dnu pa je vodni kamen. Mislim, da je naša voda včasih, zlasti ob deževju, oporečna in ljudje se pritožujejo zaradi prebavnih motenj. Cena same vode se mi ne zdi previsoka, moti me pa, da tudi mi plačujemo dajatve za odpadne vode in podobno, čeprav od tega nimamo nič. Naše odpadne vode se stekajo v dolino, kjer je zajetje, in jih tako dobimo nazaj kar skozi pipo in za to drago plačujemo.
Dva meseca po onesnaženju vode v zajetju Izvir v Cerkljah ob Krki je stanje nespremenjeno. Voda je še naprej oporečna. Zadnji izvidi so sicer pokazali nekoliko zmanjšano koncentracijo naftnih derivatov in topil, a voda je še naprej neužitna, zato jo gospodinjstvom in v vodohrane, ki niso onesnaženi, dovažajo gasilci.
Krajevna skupnost Cerklje ob Krki je kljub nezadovoljstvu nekaterih krajanov s sklepom predala vodovod Občini Brežice. Komu ga bo občina poverila v upravljanje, ta trenutek še ni znano. “To pa v tem trenutku tudi ni pomembno,” pravi predsednik KS Cerklje ob Krki Darko Udovič. “Tudi novi upravljavec namreč v tej situaciji ne more storiti nič drugega, kot poskrbeti, da bodo gasilci krajanom navozili dovolj pitne vode.”
Občina Krško je v zvezi z odlagališčem NSRAO pripravila 40 smernic glede infrastrukturnega urejanja okolice elektrarne. Študijo različic odlagališča sta naredila Acer in Savaprojekt. Po besedah dr. Mirana Veseliča iz Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) je v njej 14 občinskih smernic, ki bodo zajete v državnem lokacijskem načrtu (DLN), še 14 se jih na DLN vsaj delno nanaša in jih bo potrebno upoštevati, za 12 pa bo treba iskati drug način dogovora za njihovo realizacijo. Veselič podpira skupen sestanek občine s pristojnimi ministrstvi, saj brez soglasja v lokalni skupnosti v zvezi z različico odlagališča ni smiselno postopka voditi naprej. Tehnično ta sicer lahko teče, vendar ne bo prinesel rezultata. Po drugi prostorski konferenci bo v Krškem javna razprava in javna razgrnitev različic.
“Če do takrat v občini od kompetentnih sogovornikov iz vlade ne boste dobili odgovorov na vaša vprašanja, se na javni razpravi ne bi rad srečal z občani Krškega,” je županu in svetnikom povedal Veselič.
Aix 1 UAL1NU
Slovenska demokratska stranka spremenila statut in obeležila jubilej
“SDS ostaja stranka vrednot”
Čatež ob Savi - Po seji Sveta Slovenske demokratske stranke (SDS) v Brežicah, na kateri so obravnavali aktualne politične razmere in razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev statuta stranke, je v Termah Čatež potekala še slovesna akademija ob 18. obletnici ustanovitve te stranke, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik SDS Janez Janša. Kot je poudaril, SDS ostaja predvsem stranka vrednot, kljub še vedno številnim odporom posameznih lobijev. Obenem je izpostavil stališče stranke, s katerim zahtevajo enaka merila za vse državljane.
Najpomembnejša sprememba v statutu je nezdruž-jivost funkcij v najvišjih organih stranke ter gospodarstvu in civilni družbi. Glede na to je svoj odstop z mesta predsednika v nadzornem odboru Holdinga Slovenskih elektrarn že napovedal gospodarski minister Andrej Vizjak.
Na svečani akademiji, s katero so obeležili 18. rojstni dan stranke SDS, je bil slavnostni govornik predsednik stranke in slovenski premier Janez Janša. Dejal je, daje SDS na volitvah 2004 zmagala z boljšim programom, sedaj pa Slovenijo vodijo z boljšimi
rezultati in med drugim še povedal: “18 let življenja SDS je hkrati 16 let samostojne slovenske države in sedanji položaj slovenskega naroda v evropski in mednarodni skupnosti je trden, boljši kot je bil kadarkoli doslej v zgodovini. Slovenija je danes del EU, del NATA, povratka nazaj ni več in tudi ne bo več možno skrivati pod preprogo raznih starih nepravilnosti, ki so po vsej verjetnosti v ozadju dejanski razlog za tako veliko bojazen pred novimi ljudmi v nekaterih institucijah. SDS je stranka vrednost in zato je tudi dosegla točko, na kateri
Dobitniki zlatega znaka SDS
Janez Janša
danes smo. Tudi zaradi tega se zavedamo nevarnosti, ki preti vsaki stranki, ki je na oblasti. Zato sprememba statuta SDS, s katero omejujemo združljivost političnih funkcij v stranki in funkcij v civilni družbi. Sprašujem, kdo v Sloveniji je to že naredil? SDS je prva, prej so zgolj govorili o t.i. samoomejevanju, v resnici pa tega nihče ni naredil. To smo naredili preventivno, preden bi se pojavili kakšni negativni primeri, ravno zaradi tega, ker je SDS bila, je in bo stranka vrednost.”
Ob obletnici so v stranki
podelili posebno priznanje najstarejšemu članu, ki bo letos praznoval 100. rojstni dan, med najmlajšimi pa je David Govekar iz Kapel. Plaketi SDS so podelili predstavnikoma slovenskih zamejcev v Avstriji in Italiji, priznanje SDS so prejeli štirje občinski odbori, ki so na lokalnih volitvah dosegli najvišji rezultat. Ob tej priložnosti pa so kot najvišje priznanje stranke podelili še devet zlatih znakov, med prejemniki sta tudi brežiški župan Ivan Molan in Metod Šonc iz Krškega.
Jelica Koršič
Več koncesij v zobozdravstvu
Brežice - Občinski svet Brežice je obravnaval vprašanje podeljevanja koncesij na primarni ravni zdravstvenega varstva. Svetniki so se strinjali, da se v zobozdravstvu koncesije ne bi omejevale, medtem ko se za področje splošne medicine in patronaže koncesije podelijo največ do polovice ekip, predvidenih v mreži te službe.
V Zdravstvenem domu Brežice je zaposlenih dvanajst ekip za potrebe osnovnega zdravstvenega varstva in pet za zobozdravstvo. Ta normativ po pogodbi priznava Zavod za zdravstveno zavarovanje. Doslej sta bili za osnovno zdravstvo podeljeni dve koncesiji za ambulanti na Bizeljskem in v Pišecah, ena koncesija za področje pediatrije in štiri v zobozdravstvu.
Po kriterijih števila pacientov na eno ekipo tako v splošnem zdravstvu kot v zobozdravstvu v brežiškem Zdravstvenem domu presegajo slovensko povprečje. V Brežicah je povprečno število občanov na ekipo v osnovnem zdravstvu 1893, v zobozdravstvu 2670, v Sloveniji je povprečje v osnovnem zdravstvu 1656, v zobozdravstvu pa 2013.
Brežiški svetniki so sklenili, da se za področje zobozdravstva za odrasle, otroke in mladino podeljevanje koncesij ne omejuje. Koncesije se podeljujejo na podlagi občinskega javnega razpisa, ki se objavi enkrat letno. V njem pa bo med drugim opredeljeno, za katera območja je razpisana koncesija, ker bi s tem želeli omogočiti občanom zdravstvene storitve tudi v njihovih krajevnih središčih. Od koncesionarjev pričakuje-
jo tudi vlaganje lastnih sredstev v tehnično opremo ordinacij. “Ljudje se v zvezi z zobozdravniki koncesionaiji neupravičeno bojijo podražitev tovrstnih storitev, ker jih zamenjujejo s tistimi zasebnimi ordinacijami, ki so izključno samoplačniške. Koncesionar pa je v javni mreži, kjer zavarovalnica določa obseg programa in vrste materialov, ki jih zavarovancu pokriva. Nadstandard po izboru pacienta pa se že od nekdaj delno ali v celoti tudi v “javnem” zobozdravstvu zaračunava. Prepričan sem, da bodo zobozdravniki koncesionarji najprej posodobili opremo, ker bodo s tem pritegnili paciente. Želim le to, da bi bil interes tudi za delo zunaj Brežic,” pravi župan Ivan Molan. Od doslej podeljenih koncesij je bilo zanimanje le za ambulanto v Pišecah in na Bizeljskem, ki jo je prevzela zobozdravnica koncesionar-ka. Občani pa sprašujejo, kdaj bo interes v zobozdravstvu za delo tudi ob sobotah, ali da bi bilo dobro urejeno vsaj dežurstvo.
Za področje splošne medicine in patronažne službe pa so sprejeli merilo, da po kriteriju glede števila ekip, ki v Občini izpolnjujejo mrežo javnega zdravstva, jih lahko s
koncesijo dela le polovica. Koncesij ne bodo podeljevali za reševalne prevoze ter za
področje zdravstva za šolarje in mladino.
Branka Demovšek
Okrepiti mrežo nujne medicinske pomoči in preprečiti beg možganov
Krško - Na seji Sveta regije Posavje so obravnavali način financiranja medicinske pomoči, pomen in položaj srednjih in višje šole v Posavju in se seznanili s pozitivnim mnenjem glede Regionalnega razvojnega programa za obdobje 2007-2013, ki ga je pripravila Regionalna razvojna agencija Posavje.
Člani sveta regije Posavje so pozvali Ministrstvo za zdravje, da pri pripravi novega pravilnika o službi nujne medicinske pomoči upošteva dejstva v dopisu, ki so ga poslali na ministrstvo, in tako zagotovi ustrezno varnost na tem področju. Prav tako so izrazili željo po vzpostavitvi nove okrepljene mreže službe nujne medicinske pomoči. Prav tako so se člani sveta zavzeli za ustrezno rešitev problema tako imenovanega “bega možganov” iz posavske regije. Sklenili so, daje potrebno mlade že med izobraževanjem bolj povezati z gospodarskim sektoijem, in jih tako spodbuditi k doseganju nadpovprečnih študijskih uspehov in zaposlovanju v domači regiji. Spregovorili so tudi o reformi obstoječe štipendijske sheme, pri kateri so upoštevali pobudo Kluba posavskih novinarjev o štipendiranju romskih otrok. Člani sveta so se seznanili še s pozitivnim mnenjem službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko glede razvojnega programa 2007-2013, ki so ga pripravili v RRA Posavje, predstavil pa gaje Robert Ostrelič. J.K.
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53, lOOO Ljubljana
Predvideno delo Lokalnega partnerstva Brežice v letu 2007
V	Brežicah se po umiku soglasja za lokacijo Globoko začenja preverjati nova potencialna lokacija Vrbina v Gornjem Lenartu, kjer je Svet KS Šentlenart že izdal pozitivno mnenje. Prav tako je mikrolokacijo na svojem ozemlju potrdil tudi brežiški občinski svet na seji 1. februarja letos.
Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) bo zato najprej izdelala vrednotenje potencialne lokacije po metodologiji, ki je bila v letu 2005 uporabljena za predprimerjal-no študijo. V njej bo nova potencialna lokacija ekspertno proučena iz varnostnih, funkcionalno tehničnih, ekonomskih, okoljskih in prostorskih vidikov. Posebno poglavje bo ugotavljanje družbene sprejemljivosti za omenjeno novo lokacijo. Elabora t s predlogom za nadaljevanje del bo posredovan Direktoratu za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor, ki bo predlog v primeru njegove ustreznosti posredoval v sprejem Vladi RS.
ARAO pričakuje, da bi lahko v primeru ugodnega poteka vseh postopkov v drugi polovici leta 2007, ko bi lokacijo potrdila tudi vlada, nadaljevala s terenskimi raziskavami.
Pomembna naloga lokalnega partnerstva v občini Brežice bo v tem letu čim boljše obveščanje javnosti o potencialni lokaciji, da bi zagotovili primerno sprejemljivost za nadaljnje raziskave.
Vse aktivnosti Lokalnega partnerstva Brežice bodo tako usmerjene v zagotavljanje aktivne vloge predvsem krajanov KS Šentlenart ter v nadaljevanje vseh ostalih aktivnosti, ki zagotavljajo soodločanje občanov v postopku umeščanja lokacije za odlagališče NSRAO.
Za novo potencialno lokacijo Vrbina v brežiški občini bodo predvidoma izvedene naslednje aktivnosti, ki pa bodo morale pridobivati tudi družbeno sprejemljivost:
■	ekspertno ocenjevanje potencialne lokacije v KS Šentlenart za potrebe izdelave predprimerjalne študije v mesecu marcu,
■	presoja predprimerjalne študije na MOP in predaja na Vlado RS,
■	sklep Vlade RS o nadaljevanju postopka na primerni lokaciji,
■	priprave na začetek terenskih raziskav,
■	izvajanje terenskih raziskav,
■	priprava tehnične in druge dokumentacije.
V	prvi fazi v času do začetka terenskih raziskav bo Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice nadaljeval začrtano delo. Tudi skozi odbore, ki jih je potrebno v tem času še vzpostaviti, izredno je aktiven Odbor Dečno selo.
V	tem času bo izvedena tudi rekonstrukcija Vodstvenega odbora, ki je potrebna zaradi izbora nove lokacije in zastopanosti predstavnikov krajevne skupnosti, kjer je predvidena lokacija in sosednjih krajevnih skupnosti.
Vodstveni odbor bo ob pomoči strokovnjakov ARAO nadaljeval z rednim mesečnim informiranjem širše javnosti. Prav tako so že v dogovoru s predsednikom KS Šentlenart v prvi polovici marca predvidene predstavitve postopka in pristopa ter predstavitev terenskih raziskav za vse vaške skupnosti v KS Šentlenart.
O zgoraj predstavljenih aktivnostih bo razpravljal Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice, več o njegovem delu in aktivnostih pa lahko preberete tudi na spletni strani www. lokalnopartnerst\’o. si.
lokalno
partnarstvo
brežlce
Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice, predsednik Stane Preskar
la odslužene avte bo skrbel Karbon
Ljubljana - Vladaje prejšnji teden izbrala koncesionarje za opravljanje storitev gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili na posameznih koncesijskih območjih. Za koncesionarja na prvem koncesijskem območju, ki med drugim obsega tudi posavske upravne enote Krško, Brežice in Sevnica, je vlada izbrala podjetje Karbon, čiste tehnologije, iz Velenja.
Koncesija bo izbranim koncesionarjem podeljena za 5 let, koncesionar pa mora skleniti koncesijsko pogodbo najkasneje do konca marca letos. J.K.
KRONIKA
Z državnim denarjem je Rabič delal kot “svinja z mehom”, dobil je le 10 mesecev
Nekdanji direktor Jutranjke bo šel za zapahe
Ljubljana - Leto dni po tem, ko je sevniško okrajno sodišče obsodilo nekdanjega direktorja Jutranjke Miho Rabiča, je svoje delo opravilo tudi višje sodišče, kamor sta se pritožila tako obtoženi kot okrožni državni tožilec. Višje sodišče je potrdilo, da je Rabič kriv.
Nekdanji direktor Jutranjke Miha Rabič je kriv neupravičene uporabe sredstev, saj je neupravičeno prelival denar z naslova dolgoročnega kredita Jutranjke, prav tako tudi denar, ki gaje Jutranjki nakazalo gospodarsko ministrstvo. Okrajno sodišče Sevnica, kjer je tekel postopek, je februarja lani Rabiča za to kaznivo dejanje obsodilo na 10 mesecev zapora, za ponarejanje listin pa na dva meseca zapora. Sodnik Ivan Kovač je nato Rabiču izrekel enotno kazen 11 mesecev zapora ter plačilo povprečnine v višini 60 tisoč takratnih SIT.
Okrožni državni tožilec Bogdan Matjašič je bil nezadovoljen z razsodbo, saj je za Rabiča predlagal precej strožjo kazen - 3 leta in 2 meseca zapora. Nezadovoljna sta bila tudi Rabič in njegov zagovornik Stojan Zdolšek, ki je v zaključni besedi sodišče celo pozval, naj ovrže obtožbo, ker da tožilec ni predložil stvarnih dokazov za očitana kazniva dejanja. Po Zdolško-vem mnenju prelivanje sredstev namreč ni kaznivo dejanje.
Obe strani sta se pritožili
na Višje sodišče v Ljubljani, ki je ugotovilo, da je Rabič kriv, vendar pa je njegovo zaporno kazen znižalo za mesec dni. Za neupravičeno uporabo je Rabiču dosodilo 9 mesecev zapora, za ponarejanje listin pa en mesec in 15 dni ter mu nato dosodilo enotno kazen 10 mesecev, ki jih bo moral prebiti v zaporu. Delno pa je višje sodišče ugodilo tudi pritožbi tožilstva, saj je odmerjeno povprečnino v višini 60 tisoč SIT zvišalo. Rabič bo moral plačati 1500 evrov povprečnine.
Mešetarjenje s tujim denarjem
Sodišče Rabiča torej ni moglo obsoditi zaradi koristoljubja, temveč ga je obsodilo zaradi neupravičene uporabe. 246. člen Kazenskega zakonika pravi, da kdor neupravičeno uporabi denar, vrednostne papirje ali kakšne druge stvari, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
Pri nekdanjem direktorju Jutranjke je šlo za 150 milijonov SIT dolgoročnega kredita ter 35,5 milijona SIT nepovratne pomoči, ki jih je Jutranjki odobrilo gospodarsko ministrstvo za prestrukturiranje gospodarstva. Še isti
Miha Rabič
dan, ko je Jutranjka dobila denar od države, je ta po nalogu Rabiča romal kot posojilo na račun podjetja Redcos. Tudi večina denarja od kredita je bila še isti dan nakazana na račun podjetja Redcos. Ta je denar skupaj z 8 milijoni obresti sicer vrnil čez en mesec, vendar je Rabič še isti dan ta
denar za dobo enega leta nakazal podjetju Jutranjka Naložbe. Rabič je bil v pogodbi o teh transakcijah podpisan kot posojilodajalec in posojilojemalec, saj je bil direktor obeh družb. Jutranjka Naložbe je Rabiču kot fizični osebi za eno leto posodila 35 milijonov SIT. Posojilo je prejel tudi Peter Sulek, družbenik v Red-cosu. Posojilo je bilo brez zavarovanja dano tudi Studiu V iz Velenja, katere soustanovitelja sta bila tako Rabič kot Šulek.
Sicer pa je bilo v pogodbi, ki jo je Jutranjka podpisala z državo, navedeno, da pravice iz te pogodbe brez poprejšnjega soglasja države ne smejo biti prenesene na tretjo osebo...
Pri vsem tem pa je šlo še za kaznivo dejanje ponarejanja listin. Na to kaže ugotovitev Igorja Nagliča iz gospodarskega ministrstva, ki je povedal, da je bilo od 35,5 milijona državnih sredstev, ki so bila namenjena za izobraževanje delavcev, v resnici porabljenih le 700 tisoč SIT, v poročilu za gospodarsko ministrstvo pa je bilo navedeno drugače. N.Č.C.
Pozabili smo na temeljna človeška vprašanja
Krško - Približno 400 ljudi se je v torek zbralo v krškem Kulturnem domu na javni tribuni “Živeti brez nasilja in odvisnosti”. Glavna misel tribune, na kateri so sodelovali višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer, pater Karl Geržan, psiholog
v
Miha Roštohar in dijaki Šolskega centra Krško-Sevnica, je bila, da si ne zastavljamo več temeljnih človeških vprašanj.
Pater Karl Geržan tako pravi, da si teh vprašanj ne znamo zastaviti, ker so nas od otroštva učili naj bomo funkcionalni. “Življenje ni najbolj lagodno, pogosto se skrivamo za navideznostjo. Znamo se pogovarjati funkcionalno, vprašanje pa je, če se znamo pogovarjati osebno,” je rekel Geržan. Generalna sekretarka Belega obroča Slovenije, ki skrbi za pomoč žrtvam nasilja, Vlasta Nussdorferje dejala, da, ko ne zmoremo bremena življenja, moramo poiskati pomoč, kajti takrat so na vrsti službe, ki morajo pomagati. “Pri nas je toliko vladnih in nevladnih služb, ki bi morale pomagati.
Ampak se včasih kar zgrozimo, daje človek kljub vsemu
temu aparatu sam in se na znajde na lastni poti. Zdi se mi, da bi se te službe morale povezati, kajti vsaka lahko reši en segment problema,” je dejala Nussdorferjeva.
Psiholog Miha Roštohar
Pater Karl Geržan je na javni tribuni spregovoril tudi o domnevnem spolnem nasilju pokojnega artiškega župnika Karla Jošta. O tem je povedal: “Sam sem prepričan, da Bog ne povezuje celibaterstva z duhovnim poklicem. Lahko ima človek dar, da živi v celibatu, vendar to ni nujno. Lahko ima duhovni poklic, ne pa celibaterskega, zato bi se institucija morala vprašati, ali ima pravico, da povezuje to, česar Bog ne. Zelo radi obdolžimo krivca, ampak krivec je lahko v določenih primerih tudi žrtev. Tukaj je vprašanje za vse institucije, tudi za Cerkev, da se vpraša, koliko je morda sokriva, ker ne sledi temu, kar je božji zakon, ki je nad človeškim.”
pa je povedal, da ni največ nasilja med najbližjimi, ampak gaje več med družbenimi skupinami, narodi in verskimi skupnostmi: “Nasilje je storjeno v stiski. Če ga hočemo razumeti, moramo pogledati, kaj vodi človeka, da izvaja nasilje.” P.B.
Še vedno pijani za volan
Posavje - 24. februarja med 19. uro zvečer in 3. uro zjutraj so policisti Policijske uprave Krško izvedb poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. Ugotovili so, da nekateri vozniki še vedno vinjeni sedajo za volan.
V času izvajanja poostrenega nadzora prometa so policisti ustavili 185 voznikov motornih vozil. Zoper 152 voznikov so odredili preizkus alkoholiziranosti z alkotestom. Ugotovljeno je bilo, daje 9 voznikov vozilo pod vplivom alkohola. Najvišja stopnja alkoholiziranosti in sicer 0,70 mg alkohola v litru izdihanega zraka, je bila ugotovljena pri vozniku osebnega avtomobila na območju Brežic.
Zaradi ugotovljenih drugih kršitev so štirim kršiteljem na kraju prekrška izdali plačilne naloge ter izrekli dve opozorili.
S poostrenimi aktivnostmi bodo policisti nadaljevali tudi v prihajajočih mesecih. N.Č.C.
Sv. Barbara ne ščiti narkomanov
Piršenbreg - Pri cerkvi Sv. Barbare je bila ob drevesu najdena PVC škatla, v kateri je bila sumljiva bela snov. Kriminalisti so ugotovili, daje v škatli okrog 70 g heroina, katerega vrednost znaša okoli 37.000 evrov. Zoper neznanega storilca so na okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo, nadaljujejo pa z zbiranjem obvestil, da bi odkrili lastnika prepovedane droge. N.Č.C.
Pet otrok ostalo brez očeta
Vrh pri Boštanju - V delovni nesreči, ki seje zgodila v Dolenjem Podborštu pri Trebnjem, se je smrtno ponesrečil 37-letni Andrej Vintar z Vrha nad Boš-tanjem. Za seboj je pustil pet oz. šest nepreskrbljenih otrok.
Suhoparno policijsko poročilo je sporočalo, da se je v gozdu v Dolenjem Podborštu pri Trebnjem zgodila delovna nesreča, v kateri je umrl 37-letni moški iz okolice Sevnice. Z bratom sta v gozdu podirala drevje. Ko sta prežagala eno izmed smrek, je deblo padlo nanj in ga tako hudo poškodovalo, daje na kraju nesreče umrl. Poleg policistov in kriminalistov sta si kraj dogodka ogledala tudi državni tožilec in preiskovalna sodnica.
Toda za policijskim poročilom se skriva velika družinska tragedija. Umrl je namreč mlad gospodar in oče Andrej Vintar z Vrha nad Boštanjem, ki se je šele januarja letos odločil, da skupaj z bratom Petrom začneta delati “na svoje” kot sekača v gozdu. Že po mesecu in pol samostojnega dela seje njegovo mlado življenje izteklo. Ža seboj je na domačiji na Vrhu nad Boštanjem poleg staršev pustil ženo Majo, 8-letno hčerko Urško ter 3-letna dvojčka Valentina in Urbana. Žena Maja, kije nezaposlena, je s seboj v zakon pripeljala tudi sedaj 10-letno hčerko Anjo. Pokojni Andrej pa ima iz prvega zakona dva 17-letna sinova, dvojčka, Primoža in Roka, ki sta odlična dijaka krške srednje šole. In da je tragedija še hujša, je mesec dni pred omenjeno tragedijo dvojčkoma nenadoma umrla tudi mati, tako da sta ostala sama, a na srečo v varnem zavetju pri starih starših na Orehovem.
Smreka, ki je tako nesrečno padla, je tako ob očeta oz. skrbnika spravila kar šest otrok. P.U.
Otrok utonil v bazenu
Kranjska Gora, Sevnica - Sevničanka, ki ji življenje že doslej ni prizanašalo, se je s 5-letnim otrokom odpravila na enotedenske počitnice v Kranjsko Goro. Njun oddih seje končal s tragedijo, saj je malček utonil v bazenu.
Mati in otrok, ki sta se nastanila v hotelu Larix v Kranjski Gori, sta dan preživljala v kompleksu notranjih bazenov, večinoma v manjšem, toplejšem bazenu, kjer je višina vode do 30 cm. Nekaj minut pred tragičnim dogodkom je mati šla na stranišče in poklicala otroka, naj gre z njo. Ko je opazila, da otroka ni za njo, se je vrnila do manjšega bazena in ga začela iskati. Vendar je bilo že prepozno. Med iskanjem je zagledala hrbet otroka v večjem bazenu, kjer je višina vode meter in pol. Otroka je prinesla iz bazena, reševalec in obiskovalka bazena, ki je bila po naključju zdravnica, pa sta otroka začela oživljati, vendar malčku ni bilo več pomoči.
Kriminalisti, ki so bili obveščeni o dogodku, so v preiskavi izključili tujo krivdo. P.U.
Vas mika, da bo najboljša tudi vaša slika?
Vaš kabelski operater vam ponuja kvalitetne storitve:
ŠETINC BRANKO S, p. Ulico stote pravde 24 8290 BREŽICE
: 07/499-05-70 GSM: 041-627-154 inet
Sava Glas, 1.3.2007
Psihično nasilje na delovnem mestu
v
“Ce vas šikanirajo, pišite dnevnik”
Krško - Društvo kadrovskih delavcev Posavja je organiziralo seminar o kulturi odnosov na delovnem mestu, ki so pomembni za doseganje poslovnih uspehov ne le posameznika, temveč celotnega kolektiva. Medtem ko je direktorica Trima Trebnje Tatjana Fink predstavila način organiziranosti uspešnega vodenja, je doktorica sociologije Darinka Brečko spregovorila o psihičnem nasilju na delovnem mestu, ki ga v svetu imenujejo mobing.
Izraz mobing prihaja z angleškega govornega področja in je izpeljanka iz glagola “to mob”, kar pomeni napasti, lotiti se koga, planiti na nekoga. Psihologu Heinzu Ley-manu se je ideja za izraz mobing porodila, ko je proučeval odnose med zaposlenimi ter zasledil primere, sorodne obnašanju iz živalskega sveta, ko se trop spravi na enega.
V Sloveniji o mobingu še ne vemo veliko, namesto te tujke pa za premišljeno šikaniranje nekoga na delovnem mestu uporabljamo izraz psihično nasilje. Gre za konflikten odnos šef-podrejeni, lahko gre za tak odnos med dvema podrejenima, s katerim hoče eden na račun drugega napredovati ali ga zgolj zriniti iz svoje sredine zato, ker se zaradi sodelavčevih boljših sposobnosti čuti ogroženega. Vendar ni vsak konflikt na delovnem mestu mobing, kakor tudi ne vsako opozorilo podrejenemu ali sodelavcu, da nečesa ni v redu opravil. Pri psihičnem nasilju na delovnem mestu gre za 45 pojavnih oblik, vsaj ena ali več skupaj pa se morata na žrtvi kontinuirano izvajati določeno časovno obdobje, vsaj 6 mesecev. Dr. Darinka Brečko pravi: “Na psihično nasilje na delovnem mestu so zelo pozorni v državah na severu Evrope, medtem ko ima jug do tega veliko toleranco. V Sloveniji je spoznavanje problematike komaj v povojih, a v Ljubljani je ta pojavna oblika že v veliki meri prisotna, ne vem pa, kako jo označujejo po ostali Sloveniji. O mobingu govorimo, ko je nekdo na delovnem mestu nenehno kritiziran, njegovi delovni napori se ocenjujejo napačno oziroma žaljivo. Pogosteje od sodelavcev dobiva dodatne naloge, dodeljene so mu nesmiselne naloge ali pa obratno, odvzemajo se mu naloge, pro-
stor za delo, določene pravice in dostojanstvo, onemogočeno mu je dajati pojasnila in na vprašanja ne dobiva odgovorov. Sledi ignoriranje, obrekovanje in zasmehovanje “čudaka”, ki ga je takšno sistematično šikaniranje pri-
Dr. Darinka Brečko
peljalo do stanja psihičnega razsula in uničene samopodobe. Človek, ki ne ve, zakaj sploh gre pri vzpostavljanju takšnega konfliktnega odnosa, namreč išče napake v sebi in ker ne najde rešitve, se zlomi.”
Po podatku iz raziskave je v Evropi mobingu izpostavljen vsak četrti zaposleni. Tipične žrtve so poštenjaki, pridni, mladi, starejši pred upokojitvijo in “drugačni”. Evropska zakonodaja zahteva od držav članic, da uzakonijo mobing kot kaznivo dejanje. Tudi Slovenija pripravlja no-
velo k zakonu o delovnih razmerjih, kjer bo definirana oblika psihičnega nasilja na delovnem mestu in predvidene sankcije.
V Sloveniji je zaenkrat največ mobinga zaznati v državni in javni upravi, v zdravstvu in šolstvu ter v medijskih hišah. Eden od razlogov je po anketi sodeč ta, da se z izvajanjem takšne nizkotne oblike pritiska sili ljudi v odpoved delovnega razmerja ali se ga z duševnim razkrojevanjem pripelje do disciplinskega ukrepa, ki ima za posledico prekinitev delovnega razmerja. Menda zato, iz odgovorov raziskave ugotavlja dr. Srečkova, ker je sicer nekatere kategorije zaposlenih težko odpustiti. Opozarja, da je z osebnostjo in samopodobo ter nenazadnje s poklicno sposobnostjo tistega, ki se na kogarkoli spravi z metodo mobinga, nekaj zelo narobe. Žrtvam svetuje, naj pišejo dnevnik šikan, saj se bo kmalu tudi pri nas ta pojav začel procesuirati po sodiščih. Takšne tožbe pa ne bodo enostavne, saj so medčloveški odnosi v službi, razmerje med naloženimi nalogami in pričakovano odgovornostjo področje, kjer ne more biti enotnega merila, torej definicij obnašanja, ki bi držale kot aksiom.
Branka Demovšek
Organizacija dela, način vodenja, socialni položaj mobi-ranih in moralna raven posameznikov so vzroki za nastanek mobinga. Direktorica Trima Trebnje Tatjana Fink o vodenju: “Za zdrave medosebne odnose v službi je na prvem mestu dobra komunikacija. Vodje moramo vertikalno in horizontalno vzpostavljati partnerske odnose. Sodelavcem je ob naloženih nalogah potrebno dati tudi kompetence. Vodja mora znati za nov program, nov cilj, pokazati navdušenje. Sama to zmorem in vedno osebno vsem delavcem razložim, za kaj gre v zastavljenih programih ter skušam svoje navdušenje prenesti nanje. Šteje lasten zgled, poštenje, skratka visoka etična načela. Če eno govorimo in drugo delamo, smo odprli teren za nezdrava razmerja na vseh ravneh kolektiva.”
Petretič kostanjeviški Jankovič
Popravek
V prejšnji številki Sava-Glasa (178) smo v članku na strani 6 z naslovom “Vizjak v Armatu” napačno zapisali ime direktorja podjetja Armat; direktor namreč ni Jože Repše ampak Andrej Repše. Za neljubo napako se prizadetima in bralcem iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Kostanjevica na Krki - V
novi občini se je v predvolilnem času veliko govorilo o tem, daje potrebno občanom ponuditi pestrejšo trgovsko ponudbo. To bo sedaj uresničil Lad-ko Petretič, čigar družinsko podjetje je odkupilo Mercatorjevo trgovino na otoku, v najem pa so vzeli tudi staro Mercatorjevo trgovino in od Mercatorja prevzeli 15 trgovk. Staro trgovino bodo kmalu zaprli, saj poleg svoje bencinske črpalke gradijo trgovski center, velik 1300 m2, v njem pa bo kar 510 m2 prodajnega prostora. Poleg klasične trgovine bo tam tudi mesnica, ki je v Kostanjevici doslej ni bilo. Inves-
ticija je vredna dva milijona evrov, po napovedih Ladka Petretiča pa naj bi jo predali namenu v začetku maja. N.Č.C.
Ladko Petretič
AlaAocite
tfefejon 07/49-91-2S0 mohikd je cenejši!
Uveljavite svoje pravice
Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste kupili izdelek, nato pa odkrili, da ima napako? Ste vedeli, da lahko izdelek vrnete? Ljudje smo vsak dan večji potrošniki, svojih pravic pa kljub vse večji možnosti do dostopa različnih informacij, ne poznamo. Pravice nam zagotavlja Zakon o varstvu potrošnikov, naša dolžnost pa je, da pravice poznamo in ravnamo v skladu z njimi.
Potrošnik je fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene zunaj njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti. Potrošniki pa nismo le takrat, ko kupujemo smuči, radio ali kosilnico. Potrošniki smo tudi, kadar preko potovalne agencije odpotujemo na letni dopust. Potrošniki smo, ko sklepamo pogodbo z zavarovalnico, potrošniki smo, ko uporabljamo storitve določenega mobilnega operaterja in celo ko plačujemo davke.
Dolžnosti
Ko se vam pokvari mlinček za kavo po prvi uporabi, ko se vam nov pulover obarva in ko odkrijete kakršnokoli napako na izdelku, ki ste ga kupili, ali pa niste zadovoljni z opravljeno storitvijo, se odločite za reklamacijo. Dolžnosti kupca, ki uveljavlja reklamacijo, so naslednje:
1.	Čimprej obvestite prodajalca osebno ali pa obvestilo pošljite v prodajalno, kjer ste opravili nakup.
2.	Prodajalca oz. trgovino ste dolžni obvestiti čimprej oz. najkasneje v roku 2 mesecev od dneva, ko ste napako odkrili.
3.	Če izdelek reklamirate pisno, ne pozabite na čimbolj natančen opis napake. Če se pritožite pisno, lahko tudi dokažete, da ste se pritožili pravočasno. Na pritožbo mora prodajalec odgovoriti v 8 dneh.
4.	Če prodajalec želi videti izdelek, mu morate omogočiti ogled.
Prodajalec odgovarja za stvarne napake na novem izdelku dve leti od izročitve izdelka. V primeru napake na rabljenem izdelku (na primer rabljen avto, kupljen v avto-hiši) pa eno leto od izročitve. Če podjetje vašo pritožbo zavrne, se lahko obrnete na ustrezno inšpekcijsko službo. Ta od podjetja lahko zahteva ustrezno rešitev vaše pritožbe ah ga celo kaznuje. Pri reklamacijah, pisanju pritožb in drugih potrebnih informacijah se lahko obrnete na Žvezo potrošnikov Slovenije ali pa na Urad za varstvo potrošnikov RS.
Pravice
Če ste ravnali v skladu z dolžnostmi kupca, vam zakon omogoča štiri možnosti za uveljavitev pravice:
1.	Pravica do odstopa od pogodbe - izdelek vrnete, prodajalec pa vam vrne denar.
2.	Odprava napake - od prodajalca zahtevate, da odpravi napako na izdelku.
3.	Sorazmerno znižanje kupnine - prodajalec vam
vrne del kupnine.
4.	Zamenjava - prodajalec vam izdelek z napako zamen-ja z brezhibnim izdelkom.
Kot potrošniki se v skladu z izdelkom in napako lahko odločite za eno od štirih možnosti po lastni izbiri. Zato se naslednjič, ko vam prodajalec reče, da menjava ni možna, ne obrnite na peti in jezno odkorakajte domov, ampak se postavite zase in zahtevajte svoje pravice, ki jih sedaj že poznate.
Odškodnina
Če ste kot potrošnik zaradi napake utrpeli škodo (materialno ali nematerialno), pa lahko poleg ene od štirih naštetih možnosti zahtevate še odškodnino. Če vam je turistična agencija obljubljala rajske počitnice na tropskem otočku s hotelom ob morju in petimi zvezdicami, vaš hotel pa je bolj spominjal na študentski dom in ste imeli zaradi tega uničen dopust, imate pravico zahtevati tudi odškodnino. Seveda pa morate škodo, ki ste jo utrpeli, tudi dokazati.
Reklamacija storitev - rešitev je pogodba
Ker je reklamacija storitev bolj zapletena in ker je napako težje dokazati, kot pri reklamaciji napake izdelka, vam ponujamo nekaj koristnih nasvetov, kadar uporabljate različne storitve. S pogodbo, iz katere je razvidno, kaj želimo od ponudnika, lažje dokažemo napake pri opravljeni storitvi. Pogodba lahko vsebuje ceno, rok dobave, način izdelave, material... Če storitev ne bo opravljena tako, kot je dogovorjeno v pogodbi, lažje uveljavljate svoje pravice pri napaki. Pogodba je lahko sklenjena pisno ali pa ustno, ne sme pa biti v nasprotju z zakonom. Prav tako zahtevajte pogodbo pri sodelovanju z raznimi mojstri. Tako boste po opravljenem delu lažje ugovarjali, če storitev ne bo izvedena v skladu z dogovorom. Od izvajalca storitve zahtevajte, da vam izda fiksni predračun, s katerim izvajalec v celoti nosi tveganje za povišanje cene in večje porabe materiala, ki je potreben za kakovostno izvedbo storitve. Če se med delom pokaže, da je prekoračitev predračuna res neizogibna, lahko izvajalec zahteva od sodišča, da se pogodbo razveže, če prekoračitve ob sklenitvi pogodbe nikakor ni bilo mogoče predvideti ali če ste kot naročnik pripravljeni trpeti višje stroške. O neizogibni prekoračitvi predračuna vas mora izvajalec takoj obvestiti.
Evro
Z novim letom 2007 se je
Slovenija pridružila skupini držav Evropske unije, katerih uradna denarna valuta je evro. Večina Slovencev z novo valuto dobro shaja, največ težav se pojavlja pri preračunavanju cen. Velika večina prebivalstva pa je tudi opazila spremembo oz. povišanje cen ob uvedbi evra. Cene izdelkov in storitev in njihovo spreminjanje cene pred uvedbo in po uvedbi evra spremljata Zveza potrošnikov Slovenije in Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave. Javno so se odločili izpostaviti tiste ponudnike in trgovce, ki so svoje cene dvignili drastično in neupravičeno. Zveza potrošnikov Slovenije tako objavlja t.i. črno listo trgovcev, kjer lahko preberete, kdo je dvignil cene, pri katerem izdelku oz. storitvi in za koliko odstotkov. Sezname si lahko ogledate na spletni strani www.evropotrosnik.si.
Prav tako pa so ponudniki blaga in storitev dolžni pravilno označevati obe ceni, torej v evrih in tolaijih. Če pri pretvarjanju cen niso natančni, jih lahko doleti kazen. Zakon o dvojnem označevanju cen predvideva kazen 200.000 SIT (834,59 evra), če zakon krši samostojni podjetnik, oz. 300.000 SIT (1.251,88 evra), če je kršitelj pravna oseba.
Samostojni podjetnik oz. pravna oseba pa krši zakon, če:
-	cene nepravilno označi pri izjemah,
-	na vidnem mestu kupca ne obvesti, da so cene preračunane po tečaju zamenjave,
-	pri preračunu ne uporabi tečaja zamenjave,
-	napačno zaokroži zneske,
-	ne izstavi računa s končno ceno v obeh valutah.
Kršitve lahko prijavite tržni inšpekciji ali pokličete na evrotelefon.
Evrotelefon
Od 1. marca dalje je brezplačna telefonska številka Potrošnikovega evro-telefona 080 80 22 odprta v ponedeljek, sredo in petek med 8. in 12. uro. Strokovnjakom lahko zastavite vprašanja s področja uvedbe evra, pravilnega dvojnega označevanja in preračunavanja cen ali pa sporočite neupravičene podražitve. Svetovalci vam bodo na voljo do 30. junija 2007, ko se obdobje dvojnega označevanja cen zaključi.
Ko reklamirate izdelek ali določeno storitev, bodite predvsem odločni. Natančno opišite napako in se odločite za eno od štirih možnosti, ki vam jih pri uveljavljanju reklamacije omogoča zakon. In ne pozabite, informiranost vam omogoča, da uveljavite svoje pravice in za svoj denar dobite tisto, kar vam pripada-Vir: www.zps.si
Andreja Jerneji
t

t
*
*
	
0 revščini, ki bi se je morala sramovati le	
država	
Lahko bi pisala o revščini dialoga, ki smo mu priča že skoraj vsak dan. Pa ne bom.
Ker jo je verjetno precej težje odpraviti kot tisto revščino, v kateri se po podatkih Evropske komisije znajde kar 12 odstotkov državljanov Slovenije, te svetle evropske zvezdice, ki je zgled med novimi na evropskem nebu. Nič ne pomaga dejstvo, da smo pod povprečjem Evropske unije, ker dosegamo v posameznih skupinah, ki se spopada z revščino, krepko nadpovprečje.
Tudi z visoko mero empatičnosti si težko predstavljamo, kaj doživlja osemdesetletna gospa, ki živi sama sredi urbanega okolja in vsaka dva meseca težko čaka tisti dan, ko gre na Rdeči križ po paket hrane, ki jo za nekaj časa reši le osnovne skrbi, skrbi, da ne bo lačna. Ob tem se svoje situacije močno sramuje, za svojo bedo krivi sebe. In tu smo že pošteno na tistem področju, ki mu pravimo socialna izključenost. Bojim se, da je takih primerov še veliko več, kot jih pokažejo statistike.
Pa so kljub temu suhoparne številke pokazale, da danes živimo v državi, ki najslabše skrbi za starejše ženske (nad 65 let), ki živijo same. Tem bi verjetno novodobni neoliberal-ni kapitalizem težko očitali, da nočejo vsaj honorarno delati - denimo v nočni izmeni v Revozu, pa v Metalni, pa da nočejo obirati in prebirati jabolk v nasadih. Pa vendar je prav v tej skupini kar 26 odstotkov tistih, ki živijo na pragu revščine. V modelu socialne varnosti so očitno nekako spregledane, kar je nedopustno in s čimer se seveda strinjamo vsi.
Število prejemnikov socialne pomoči v Sloveniji po podatkih komisije za nacionalni strateški načrt na področju sociale narašča. Med prejemniki pomoči je kar 41 odstotkov mlajših od 27 let.
Že slišim, kako rečemo: “Naj gredo pa delat! ”
A so že v Evropi ugotovili, da tudi delo ni vselej rešitev za revščino. Kar osem odstotkov zaposlenih državljanov unije namreč živi pod pragom revščine. In ima zato težave pri vključevanju v družbo.
A se morda res prevečkrat dogaja, da socialni prejemki presegajo tisti znesek, ki ga nekdo dobi za pravi delovni mesec v službi. In tu je priložnost za delo na črno, o katerem država tudi še ni rekla zadnje besede.
O tem so govorili tudi v Bruslju.
A to je kaj slaba tolažba za gospo, ki bo čez slaba dva meseca odšla do skladišča Rdečega križa in se domov vrnila s paketom hrane, v kateri so osnovna živila, O silnih obrokih sadja in zelenjave, ki jih zaukazuje Ministrstvo za zdravje, lahko samo sanja. V betonski džungli tudi ni prostora za gredico, na kateri bi lahko pridelala vitamine, ki so tako potrebni za življenje. Sedela bo na starem naslanjaču s prgiščem spominov v naročju in se spraševala, kje in kako je pogrešila, in skozi okno opazovala ljudi, obložene z vrečkami bolj ali manj potrebnih reči.
Ne verjamem, da je tako prav.
Ne verjamem, da ni mogoče drugače.
Gradnja mostov
Senuše - Občina Krško je začela z obnovo prvega mostu v tem letu. Star, dotfajan in preozek most na Senušah so podrli. Nadomestil ga bo nov, ki bo širok pet metrov in pol in bo imel ob eni strani tudi pločnik. 91 tisoč evrov vredno investicijo naj bi krški gradbinec Timi zaključil aprila letos. Še v letošnjem letu pa naj bi bil zgrajen tudi drugi most v naselju Senuše in urejena struga med mostovoma.
Zaradi gradnje je zaprta cesta Leskovec-Brezje-Senuše, obvoz pa poteka na relaciji vas Brezje-Velika vas-Rimš-Straža-Senuše. N.Č.C.
Izgradnja kanalizacije v polnem teku
Krško - Junija lani se je začela gradnja krškega kanalizacijskega sistema. Do leta 2008 naj bi bila gradnja, ki poteka v petih etapah, tudi zaključena. Vasi bodo tako komunalno opremljene, zaščitena pa bo tudi podtalnica Krškega polja.
Zaključena je že izgradnja primarnega kanalizacijskega sistema od naselja Brege do južnega dela industrijske cone Zadovinek. Nadaljevanje izgradnje bo potekalo v smeri vasi Drnovo proti severnemu delu industrijske cone Žado-vinek. Prva faza obsega še izgradnjo kanalizacije skozi naselje Brege proti Mrtvicam in Vihram. Zgrajen bo tudi kanal, na katerega bodo priključene odpadne vode naselja Žadovinek.
V tretji fazi, ki naj bi jo izvajalec projekta podjetje Primorje d.d. iz Ajdovščine zaključil aprila letos, je že zgrajen 416 m dolg kanal, ki bo namenjen odvajanju komunalne odpadne vode za naselja na levem bregu Krškega ter tlačni vod v dolžini 761 m, ki bo odvajal komunalno vodo iz zadrževalnega bazena preko črpališča do čistilne naprave. V izgradnji sta tudi razbreme-nilnik ter že omenjeni zadr-
ževalni bazen s črpališčem.
Skupna točka prve in druge faze bo zadrževalni bazen ob severnem delu industrijske cone Zadovinek. Od tam se
nadaljuje četrta faza, ki reko Savo prečka iz smeri Spodnji Stari Grad. Čez Vrbino poteka peta faza, ki kanalizacijsko omrežje v mestu Krško z oko-
lico naposled priključuje na čistilno napravo v Vipapu.
Vzporedno z gradnjo kanalizacije se načrtuje tudi celovita komunalna ureditev naselij. Tako je predvideno urejanje vasi na krškem polju (Vihre, Mrtvice, Brege, Drnovo), kjer bo ob položitvi primarnega voda občina nadaljevala z urejanjem vodovodnega omrežja, pločnikov, javne razsvetljave... Kot pravi župan Franci Bogovič, se bo zadnja faza gradnje navezala na Spodnji Stari Grad v KS Dolenja vas. Ta krak bo omogočal priključitev na industrijsko cono v Vrbini in možnost priključitve na PC Drnovo -zahod.
5 milijonov vredna investicija bo v 42 odstotkih sofinancirana s sredstvi, pridobljenimi iz evropskega kohezijskega sklada ISPA, preostali del pa predstavljajo sredstva državnega^ in občinskega proračuna. N.Č.C.
Ob prazniku priznanja najzaslužnejšim
Čatež ob Savi - Osrednja regijska svečanost ob letošnjem dnevu Civilne zaščite - 1. marcu je bila na predvečer praznika v Termah Čatež. Prisotne sta nagovorila župan občine Brežice Ivan Molan in poveljnik štaba CZ za Posavje, slavnostni govornik pa je bil predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje Srečko Sestan.
Kulturni in glasbeni program so pripravili in izvedli učenci in mentorji Glasbene šole Brežice ter sekstet Gasilske godbe na pihala Loče. Ob tej priložnosti pa je bila na ogled tudi razstava likovnih in literarnih del otrok vzgojno varstvenih zavodov ter učencev osnovnih šol v Posavju, ki so ustvarjali na temo “Naravne in druge nesreče”.
Kot običajno, so tudi letos na prireditvi, ki stajo pripravili Uprava RS za zaščito in reševanje, izpostava Brežice z letošnjo gostiteljico - Občino Brežice, podelili priznanja Civilne zaščite. Najvišje priznanje - Plaketo Civilne zaščite je letos prejel Občinski štab za civilno zaščito Sevnica, zlati znak Civilne zaščite so podelili Vinku Cvetkoviču, srebrni znak sta prejela podjetje Gastromiks iz Krškega in Prostovoljno gasilsko društvo Šentjanž, bronasti znak pa so prejeli Branko Podpečan, Vlado Grahovac, Miroslav Rihter, Roman Matjašič, Sergeja Bizjak in Matjaž Mavsar. J.K.
Govedorejci po tuje izkušnje
Sevnica - Govedorejsko društvo Sevnica je v Posavju edino še delujoče, ki povezuje kmete v tej panogi. Družijo se predvsem zaradi boljših možnosti za spremljanje novosti in dobrih praks v govedoreji. S tem namenom so pred dnevi odpotovali na dvodnevno ekskurzijo na Bavarsko.
Kmetijstvo v sevniški občini je precej usmerjeno v govedorejo. Precej kmetij si služi dohodek z oddajo mleka, nekoliko manj je zanimanja za rejo pitancev. Delovanju društva je naklonjena sevniška Kmečka zadruga, ki pomaga pri realizaciji načrtovanih izobraževalnih programov. Društvo je do začetka februarja vodil Darko Beci, ko je na občnem zboru funkcijo predsednice prevzela Fanika Simeonov.
85 članov Govedorejskega društva si prizadeva, da bi sledili novostim v tej panogi, zato letno organizirajo vsaj eno strokovno ekskurzijo. Tokrat se jih je 55 odpravilo na ogled instituta v okolici Miinchna, kjer predstavljajo različne vrste reje goveda, od klasične
vezane do proste reje v naravi. Obiskali so še dve kmetiji na Bavarskem. Na eni redijo gorsko govedo, druga pa je znana po odlični lisasti pasmi in od tam prihajajo potomci za umetno osemenjevanje tudi v Slovenijo.
Ekskurzije sta se udeležila še predsednik Sindikatajcme-tov Slovenije Roman Zveg-lič in direktor Kmečke zadruge ter član Evropske komisije za goveje meso v Bruslju Joško Kovač.
Društvo govedorejcev v pretežni meri financira svoje strokovne ekskurzije iz lastnih žepov financira. Tudi tokratno, nekaj denarja pa so zbrali od sponzorjev. Novosti in nasvete, do katerih pridejo na teh obiskih, po svojih zmožnostih prenašajo v domače okolje. B.D.
Še ena želja po visoki šoli
Sevnica - Podžupanja občine Sevnica Breda Drenek Sotošek, zadolžena za družbene dejavnosti, je občinskemu svetu predstavila pobudo skupine občanov za ustanovitev visoke šole za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo. Tovrstna specializirana šola bi skrbela, da bi bili ti dve panogi prepoznavni na svetovnem trgu.
Slovenija ne more zagotavljati omembe vrednih količin, lahko pa nastopa z vrhunsko kakovostjo sadja in vina butične proizvodnje. Klimatske pogoje za ti dve dejavnosti ima, potr ebno je še specializirano znanje, ki bi ga študenti lahko pridobivali v Sevnici. Idejo o šoli menda podpirajo posavska kmetijska podjetja, institucije s področja kmetijstva in novomeška škofija. Kot predsednik pobude je podpisan prof.dr. Jurij Tasič.
Zupan Kristijan Janc pravi, da na ideji, sicer še v povojih, deluje skupina podjetnikov in drugih zainteresiranih, vendar niso za ustanovitev šole za sadjarstvo. Prednost dajejo ustanovitvi šole special-
nih znanj, kjer bi po sistemu bolonjskega študija lahko ponujali različne programe. Ideje o smereh obstajajo in delovna skupina jih bo v javnosti predstavila, ko bodo bolj podrobno obdelane. “Najmanjši problem za visoko šolo predstavlja prostor. Na voljo so namreč prostori nekdanje Jutranjke na Radni, ki jih je odkupil Siliko, a jih v celoti ne potrebuje za svojo dejavnost. V šolske namene bi lahko služili tudi prostori na sev-niškem gradu. Trši oreh bo izbira takšnega visokošolskega programa, ki bo zanimal zadostno število študentov in seveda model financiranja, sprejemljiv za to okolje,” pravi Janc. B.D.
Prenova Podbočja
Podbočje - Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet in Občina Krško so trije financerji celovite prenove vasi Podbočje. Za okrog 17 milijonov evrov bo še letos urejen vodotok potoka Sušica, njegove nabrežine ter številni mostički, tako značilni za Podbočje. Uspešno izvedbo del pogojuje tudi lepo vreme, tako da so pri podjetju Nivo Celje, ki je glavni izvajalec del, v okviru načrtovanih rokov. V Krškem in Podbočju zatem planirajo še prenovo ceste od Napoleonovega mostu do šole. V.P.
Pogovarjali smo se s psihologinjo Janjo Kranjc, ki se je vrnila s strokovnega usposabljanja v New Yorku
Avtistične motnje človek nikoli
ne “preraste”
Sedem pri Senovem - V zadnjem času se pri nas vse pogosteje in vse glasneje govori o avtizmu, kompleksni razvojni motnji, s katero se posameznik rodi in živi. Z avtizmom se ukvarja tudi psihologinja Janja Kranjc s Sedma pri Senovem, ki se je pred kratkim vrnila iz New Yorka, kjer je na usposabljanju pridobila licenco za uporabo enega izmed diagnostičnih pripomočkov za diagnosticiranje avtizma oziroma spektra avtističnih motenj. Skupaj z diagnostičnim intervjujem, za izvajanje katerega se je Janja usposobila prejšnje leto v Londonu, predstavljata ta dva instrumenta bistven napredek v uporabi specifičnih diagnostičnih sredstev za diagnosticiranje avtizma v Sloveniji.
Kaj pravzapravje avtizem?
Avtizem je pervazivna razvojna motnja in sicer biološko - nevrološka motnja. Gre za motnjo, s katero se posameznik rodi in ki je ne “preraste”, lahko se le njeni simptomi tekom življenja spreminjajo glede na obravnavo in učenje osebe z avtizmom. Po zunanjem videzu se osebe z avtizmom ne razlikujejo od drugih oseb. Pogosteje se pojavlja pri dečkih (približno 4-krat pogosteje kot pri deklicah). Ker se avtizem izraža skozi različne simptome v različni intenziteti in se tako kaže različno od posameznika do posameznika, govorimo o motnjah avtističnega spektra.
Kako se kažejo avtistične motnje?
Motnje avtističnega spektra se kažejo na področju posameznikove komunikacije (pogosto zaostanek v govoru, neodzivnost, naslavljanje sebe z imenom ali v tretji osebi, ponavljanje pravkar slišanega, dobesedno razumevanje - nerazumevanje šal, metafor...), socialnih odnosov (nezainteresiranost za druge osebe, umaknjenost v svoj svet, minimalno prepoznavanje čustev drugih...), fleksibilnosti njegovega mišljenja in vedenja (odsotnost domišljijske igre, ponavljajoči se gibi, ponavljajoče se vedno ene in iste aktivnosti, rituali, pogosto hoja po prstih, odsotnost strahu pred realnimi nevarnostmi, možna agresivnost, motnje prehranjevanje...) in tudi v pre- ali neobčutljivosti na zunanje dražljaje (zatiskanje ušes, strah pred glasnimi hišnimi aparati, glasnost, brundanje, izključevanje govora drugih, zavračanje dotikov drugih, zavračanje novih oblačil, higienskih aktivnosti, navdušenje nad svetlečimi, vrtečimi se predmeti, vrtenje okoli svoje osi, ogledovanje predmetov od blizu, izbirčnost pri hrani, ovohavanje, otipavanje ljudi, predmetov...).
Kaj pogojuje nastanek avtizma ?
Kaj natančno pogojuje nastanek motnje, strokovnjaki še raziskujejo, se pa avtizem povezuje s specifičnim delovanjem možganov, genetskimi dejavniki, motnjami metabolizma, infekcijami, biokemičnimi dejavniki...
Zelo pomembno je diagnosticiranje avtizma, s čimer smo v Sloveniji začeti zelo pozno. Zakaj je do tega prišlo tako pozno oz. kako so biti
doslej obravnavani avtistični otroci?
Diagnosticiranje avtizma poteka že ves čas, razlika je le v tem, da imajo sedaj strokovnjaki možnost pridobiti več znanja o avtizmu in da sedaj Center za avtizem uvaja nove diagnostične instrumente, ki zagotavljajo boljše in zgodnejše odkrivanje avtizma. Na račun pomanjkljivega znanja strokovnjakov in nezadostnih diagnostičnih instrumentov so mnogi otroci v preteklih letih prejeli pečat motnje v duševnem razvoju ali kakšne druge motnje, mnoge pa so obravnavali kot razva-
strokovnjakov. Rezultati nobenega diagnostičnega sredstva se namreč ne smejo upoštevati kot zadostni sami po sebi, ampak se končna diagnoza postavi na osnovi rezultatov večjega števila preizkusov, opazovanj, ocen...
Ali zdravstvene ustanove oz. šole predlagajo diagnosticiranje otrok ati se za to odločijo starši sami?
Zaenkrat na Centru za avtizem izvajamo le DISCO, za izvajanje katerega se lahko starši prijavijo sami, v nekaterih primerih pa jih k nam napotijo tudi posamezniki v
Janja Kranjc (levo) iti Vesna Melanšek (desno) z otroki na taboru pri Novem Sadu
jene otroke, njihove starše pa kot preveč popustljive in nesposobne primerne vzgoje. Vsekakor je bistven premik v razumevanju avtizma v Sloveniji naredila Vesna Melanšek, ustanoviteljica Centra za avtizem in njegova gonilna sila, mama fanta z avtizmom.
Kako se diagnosticira avtizem?
Tako kot vsaka druga motnja- na osnovi večjega števila preizkusov in aplikacije diagnostičnih instrumentov. V optimalni situaciji bi bila diagnoza najbolj zanesljiva, če bi bila skupek ocen “pediatra, oziroma pedopsihiatra, psihologa, defektologa, logopeda...
Vi ste biti na usposabljanju v tujini in ste usposobljeni za izvajanje določenih diagnostičnih instrumentov. Za katere instrumente gre?
zdravstvenih ustanovah, vendar prevladuje samoiniciativa staršev. Zdravstvene ustanove in šole verjetno še niso dovolj seznanjene z delovanjem Centra, da bi vedele, da se lahko obrnejo na nas in k nam napotijo tudi starše.
Ati gre pri tem za storitve, ki jih pokriva zdravstvena zavarovalnica ati gre za samoplačniške storitve?
Zaenkrat gre za samoplačniške storitve, ker zdravstvena zavarovalnica dejavnosti Centra za avtizem ne pokriva, upajmo pa, da bo v prihodnosti drugače.
Kako je na področju Posavja in Dolenjske? Je tu veliko otrok z avtistično motnjo ati te evidence sploh ni?
Te evidence zaenkrat še ni, ker v bistvu ni znanih podatkov niti za celotno Slovenijo.
Sama sem usposobljena za izvajanje diagnostičnega inter-vjuja za odkrivanje motenj komunikacije in socialne interakcije (DISCO), ki se izvaja s starši, in za izvajanje opazovalne sheme za odkrivanje motenj avtističnega spektra ADOS, ki se izvaja z osebo samo. Na osnovi vsakega izmed teh dveh diagnostičnih instrumentov podam svojo oceno v skladu z diagnostičnimi kriteriji, ki se nato upošteva skupaj z ocenami drugih
Kot Posavka ste se pripravljeni intenzivneje posvetiti avtizmu v Posavju in na Dolenjskem. Kakšno obliko pomoči imate v mislih, komu želite pomagati?
Menim, da je na področju Posavja in Dolenjske potrebno ponuditi kadrom - predvsem v zdravstevnih in izobraževalnih organizacijah -možnost pridobitve dodatnega znanja o avtizmu, kar na Centru za avtizem omogoča-
mo z organizacijo predavanj na organizacijah samih. Starši se lahko obrnejo name ali na Center za pridobitev diagnostičnega mnenja in jim zato ni potrebno v Ljubljano, DISCO intervju lahko namreč izvedemo tudi v Posavju. V primeru večjega števila otrok z motnjami avtističnega spektra velja razmisliti tudi o usposabljanju strokovnjakov v Posavju za vodenje delavnic socialnih spretnosti in komunikacije, ki jih zaenkrat izvajamo le v Ljubljani in Mariboru. V kratkem pa bo na Centru začel delovati tudi mobilna ekipa, ki bo v veliko pomoč zlasti izobraževalnim organizacijam, saj jim bo pomagala pri konkretnem delu z otroki z motnjami avtističnega spektra.
Ati boste na tem koncu Slovenije ustanoviti kakšno društvo ali se boste s tem ukvarjati preko Centra za avtizem?
Vse znanje in izkušnje s področja avtizma sem pridobila v okviru Centra za avtizem, zato nameravam tudi v prihodnje delovati znotraj centra. Vsekakor pa je to znanje, ki mi bo koristilo pri kateremkoli delu, ki ga bom opravljala.
Kje vas lahko zainteresirani starši in strokovnjaki dobijo?
Lahko kontaktirajo Center za avtizem (vsi podatki so na spletni strani www.avtizem.org). lahko pa se obrnejo tudi neposredno name na naslov janja.kranjc@gmail.com
Kakšna je perspektiva otrok Z avtistično motnjo in kaj lahko pričakujejo starši otrok z avtistično motnjo, saj je njihovo življenje zelo težko?
Odvisno, kdaj je bila motnja pri njih odkrita in v kolikšni meri je bila obravnavana, pa tudi odvisno od kognitivnih sposobnosti teh otrok (40 odstotkov otrok z avtizmom ima motnjo v duševnem razvoju) in seveda od tega, ali ima otrok ob avtizmu še kakšno drugo motnjo. Menim, da lahko zgodnja obravnava in temeljito učenje socialnih spretnosti in komunikacije veliko pripomorejo k bolj svetli prihodnosti posameznika. Na Centru za avtizem razmišljamo tudi o programih zaposlovanja oseb z motnjami avtističnega spektra. Vsekakor pa se bodo morali nekateri starši sprijazniti s tem, da njihov otrok nikoli ne bo sposoben samostojnega življenja.
Nada Černič Cvetanovski
Gripa in akutne okužbe dihal v porastu
Posavje - Tako kot drugod v Sloveniji tudi v Posavju narašča število akutnih prehladnih obolenj in primerov gripe. Med bolnimi je največ otrok in mladostnikov. Za preprečevanje razširjanja virusnih okužb so priporočljivi preprosti splošni preventivni ukrepi, poleg tega pa se je še vedno mogoče cepiti proti gripi.
V Sloveniji kroži predvsem virus influence A, vendar o epidemiji še ne moremo govoriti. Epidemiološka slika pri nas je podobna kot v drugih slovenskih regijah in je za ta letni čas običajna. Akutna prehladna obolenja sicer naraščajo, vendar ne odstopajo od povprečja, značilnega za zadnja leta. Med prehladna obolenja uvrščamo vnetja zgornjih dihalnih poti, ki jih povzročajo različni povzročitelji. Virusi, ki povzročajo prehladna obolenja, se prenašajo kapljično, torej po zraku, pogost pa je tudi vnos virusov v telo preko okuženih rok. Dr. Alenka Skaza, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, svetuje upoštevanje in izvajanje splošnih preventivnih ukrepov, s katerimi lahko omejimo širjenje povzročiteljev bolezni. “Bolniki, ki imajo vročino, nahod in kašljajo, naj ostanejo doma, počivajo, uživajo tople napitke in uporabljajo sredstva za zniževanje telesne temperature. Posebno pozornost naj posvetijo higieni kašljanja, si skrbno umivajo roke in uporabljajo robčke za enkratno uporabo. Zdravi naj veliko časa namenijo gibanju na prostem. V vrtcih in šolah priporočamo intenzivno prezračevanje prostorov in mokro čiščenje tal ter predmetov, katerih se dotika veliko število ljudi.” Pri malih otrocih so letos zabeležili povečano število okužb s sincicijskim respiratornim virusom, ki pri njih povzroča resna obolenja dihalnih poti, pri odraslih pa blažja prehladna obolenja. Za otroke je priporočljivo, da si krepijo naravno odpornost z uživanjem pestre prehrane, sadja, ki vsebuje C vitamin. S starši naj se ne zadržujejo v velikih nakupovalnih središčih.
Tisti, ki so se letošnjo zimo čepih proti gripi, so pred njo zaščiteni. Cepljenje proti gripi je kljub temu, da virus gripe že kroži, še vedno smiselno in učinkovito. V vseh treh posavskih zdravstvenih domovih imajo na voljo še dovolj cepiva. Zaščita pred gripo ne nastopi takoj po cepljenju, temveč po približno štirinajstih dneh. Cepljenje priporočajo še zlasti kroničnim bolnikom, starejšim in otrokom. Cena cepljenja proti gripi znaša 11,70 evra. Za kronične bolnike, mlajše od 18 let in starejše od 65 let, znaša cena cepljenja 6,30 evra. Gripa je nevarna predvsem zaradi možnosti pojava epidemij ter resnih komplikacij, zlasti pljučnice, ki še posebej ogroža kronične srčne, pljučne in ledvične bolnike ter starejše osebe.
Nada Černič Cvetanovski
rojstva v porodnišnici brežice
Andreja Franko iz okolice Šentjerneja je pred dnevi povila drugo deklico.
Mala Agnes, kot sta ji dala ime mamica Andreja in ati Aleš, je bila ob porodu že prava korenjakinja, saj je tehtala 4070 g in merila 55 cm.
Tudi zato se je zdravnik odločil za predčasen porod.
Za Andrejo, ki se še dobro spominja prvega poroda, ni bil ta drugi nič posebnega. Agnes namreč doma čaka 20-mesečna sestrica Alja, tako za Andrejo plenice^ previjanje in vse ostalo, kar je povezano z dojenčkom, ni nič novega. Komaj čaka, da se vrne domov, pa tudi k svojemu “živalskemuprijatelju ”. NaAleševi domačiji, kjer se ukvarjajo s kasaškim športom, ima svojega konja in zato upa, da bo lahko kmalu sedla na njegov hrbet, po prvem porodu ji je to uspelo že po dveh mesecih.
Rojstva od 14. do 27. februarja 2007
Deklice so rodile: Mateja Supančič iz Brežic, Alenka Ja' količ iz Stare vasi na Bizeljskem, Olga Pesterian iz Malega Podloga, Mojca Jankovič s Trške Gore, Vera Zalokar s Kalce-Nakla in Andreja Franko iz Vrbovcev pri Šentjerneju.
Dečke so rodile: Dušanka Filipič iz Krškega, Sabina BrataWc s Čerine, Metka Hruševar iz Brestanice, Sabina Zorko iz Krškega-Nuša Jevšnik Penič iz Gorjan, Anesa Volovec iz Dobove, M^3 Janc iz Smečice in Darja Roštohar iz Brestanice.
Cas je za Dohodnino
IZPOVEDI
Leskovec pri Krškem - Gledališka skupina Kulturnega društva Leskovec pri Krškem bo 2. marca v tamkajšnji osnovni šoli premierno uprizorila komedijo Dohodnina. Komur je Dohodnina pri srcu, si bo lahko ogledal tudi ponovitev, ki bo naslednji dan.
Sicer pa je uprizoritev igre le del iz bogatega programa , ki si ga je zastavilo kulturno društvo, kije lani uspešno izpeljalo tri tradicionalne prireditve - Pomlad prihaja, Anine večere in Martinovanje pod kozolcem. Aktivne so bile tudi posamezne sekcije. Tako je otroška gledališka skupina pripravila dve predstavi, mu-
sical Planet veselja in Zlati storži, s katerima so imeli kar 16 nastopov. Zelo aktivna je bila fotografska sekcija, ki je pripravila 10 razstav, člani literarne sekcije pa so pripravili literarni večer. V društvu so zelo ponosni tudi na gledališko skupino, ki je s predstavo Štirje letni časi gostovala celo v Nemčiji. N.C.C.
First chance festival
Sevnica - Mladinski center in sevniški študentski klub sta pripravila festival za mlade, neuveljavljene glasbene skupine, imenovan First chance festival 2007. Nastopilo je sedem skupin. Zmagala je skupina Trio K z gosti iz Sevnice, drugo mesto je osvojil Ansambel bratov Žetjav iz Spodnje Pohance pri Artičah, tretja pa je bila Agrokultura iz Krškega.
V soboto, 10. marca, bo na sporedu drugi del festivala. Nastopili bodo nOdus iz Kopra, Splash the toilet s Senovega, Galama iz Zagorja, Veto iz Nove Gorice, Wake up iz Maribora, Meanless iz Celja in Zircus iz Slovenj Gradca. N.Č.C.
Skupina TRIO K je nastala jeseni leta 2005 iz prejšnje zasedbe JETROKILL. Pobudnika za ustanovitev nove skupine sta bila bobnar Aleš Košir in klaviaturist Matej Keršič, kmalu se je pridružil še Beno Košir. Po letu igranja so se skupini pridružili šeAleš Lupšitia (percussion), Dušanka Istenič (flavta) in Matjaž Ser jak (kitara, vokal). Igrajo jazz/ rock glasbo z mešanicami funka, latina in progresive...
Narodno zabavni Ansambel bratov Žerjav, ki v tej zasedbi deluje pol leta, prihaja iz Spodnje Pohance. Skupino sestavljajo Damjan Žerjav - harmonika, bas kitara, svnthesizer, vokal, Matej Žerjav - bas kitara, harmonika in vokal, Marko Žniderič - kitara in vokal, Matjaž Ban - vokal in Nuša Kovačič - vokal.
Agrokultura je veda o kmetijstvu, je pa tudi naslov skupine, ki jo sestavljajo štirje člani. Igrajo zvrst punk-rock. Skupaj so že približno pol leta in imajo štiri lastne komade ter nekaj priredb.
Gledališka skupina KD Leskovec pri Krškem
Mesto besed
\SEVNICA V -3-
Krško - “Mesto besed”, kot so v Valvasorjevi knjižnici v Krškem poimenovali občasne literarne večere, bo vodila pesnica Stanka Hrastelj. Na prvem večeru se je pogovarjala s pesnico Majo Vidmar, dobitnico nagrade Prešernovega sklada in Jenkove nagrade, ter s pesnico in novinarko oz. voditeljico oddaje 24 ur na Pop TV Tamaro Vonta. Obe sta v pogovoru razkrili svoje osebne poglede na literarno ustvarjanje in tudi prebrali nekaj svojih pesmi. V spremljajočem kulturnem programu sta na violini zaigrali učenki Glasbene šole Krško Pia Kržan in Jerneja Vakselj, na klaviaturah pa ju je spremljal prof. Martin Šušteršič. Naslednje srečanje v Mestu besed bo Štanka Hrastelj pripravila 13. marca, na njem naj bi sodelovala Ivan Mirt in Jože Hudeček. M.M.
Maja Vidmar in Stanka Hrastelj
Kulturni dom ima svoj klub
Krško - V prostorih nekdanje sejne sobe Kulturnega doma v Krškem, v katerih so vrsto let vadili člani Pihalnega orkestra Videm, ki so jih pred tem prenovili, so zdaj uredili zelo prijeten klubski prostor. Direktorica Kulturnega doma Katja Ceglarje ob prvem krstnem koncertu povedala, da nameravajo v klubu pripraviti koncerte manjših glasbenih skupin, etno, jazz in podobne glasbe, izvajali bodo različna predavanja, seminarje in še kaj. V klubu se je kot prva predstavila Kristina Oberžan, ena vodilnih slovenskih jazz vokalistk. Z njo je nastopila skupina Grooveyard, ki jo sestavljajo Gregor Ftičar na klavirju, Filip Šijanec na kitari in Tomaž Štular s kontrabasom. Ta zasedba poleg avtorskih skladb igra priredbe in prav za skupino aranžirane stare in mogoče malo manj znane slovenske popevke, skladbe Beatlov, Michaela Jacksona, Burta Bacharacha, Horacea Silverja, Michela Legranda. Na koncertu so izvedli največ slovenskih skladb, saj se pripravljajo na snemanje nove zgoščenke. M.M.
Kristina Oberžan
Kultura
3. marec
Senovo - dobrodelna prireditev z novo Partljičevo komedijo “Zveze in partnerstva” v izvedbi DKD Svoboda Senovo, izkupiček od vstopnine bo namenjen za sodobnejšo šolo, ob 19.30, Dom 14. divizije
8.	marec
Krško - komedija “5žensk.com” v izvedbi Špas teatra, za izven, ob 20.30, Kulturni dom
9.	marec
Krško - Visoka pesem - gledališka uprizoritev KUD Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice, za izven, ob 19. uri, Kulturni dom
10.	marec
Sevnica - Visoka pesem - gledališka uprizoritev KUD Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice, za izven, ob 19. uri, kulturna dvorana
11.	marec
Krško - koncert MePZ VIVA Brežice, za oranžni abonma in za izven, ob 17. uri, Kulturni dom
Prireditve
3.	marec
Razbor pod Lisco - “Raborski večer”, ob 19.30, dom krajanov
Boštanj - koncert ansambla Orleki ob 5. obletnici delovanja ŠKD Mladi Boštanj, ob 21. uri, TVD Partizan
4.	marec
Krško - 4. tradicionalni koncert Tonija Sotoška “Mladost s harmoniko”, za izven, ob 19.30, Kulturni dom
5.	marec
Krško - predavanje dr. Vojke Bole Hribovšek “Joga v vsakdanjem življenju”, vstop bo prost, ob 19. uri, klub Kulturnega doma
10. marec
Krško - koncert Jana Plestenjaka, za izven, ob 21. uri, Kulturni dom
Za kulturni praznik New Svving Quartet
Raka - Novoustanovljeno Turistično društvo Lovrenc Raka, ki se zavzema za spodbujanje in ozaveščanje krajanov za sodelovanje pri turističnem razvoju kraja, urejanju okolja, krepitvi turistične kulture, posebno gostoljubnosti, varovanju stare arhitekturne dediščine in naravnih vrednot, poznavanju zgodovinskih in turistično zanimivih informacij kraja, seje želelo predstaviti na nekoliko drugačen način. Slovenski kulturni praznik je bil kot nalašč priložnost, da za domačine in okoličane pripravijo koncert. Tako so v cerkvi Sv. Lovrenca na Raki gostili glasbeno skupino, ki ima za seboj že skoraj štiri desetletja uspešne kariere - New Swing Quartet. Do zadnjega kotička napolnjena cerkev je oodmevala v prijetnih zvokih spiritualov, jazz in gospel glasbe.
Povabilu na koncert so se poleg domačinov odzvati tudi župani in predstavniki domače in sosednjih občin, predsednik in člani raške in sosednjih krajevnih skupnosti, predstaviki številnih okoliških društev in donatorji. New Svving Quartet je tako na prazničen dan vsem prisotnim na enega najlepših načinov približal lepoto Bogu predanih pesmi iz cerkva ameriškega juga, Turistično društvo Lovrenc pa obljublja, da bo slovenski kulturni praznik ostal dan, ko bodo na Raki tradicionalno pripravljati dogodke, namenjene ljubiteljem glasbe in kulture.
Sonja Pajk
Popravek
V prejšnji številki SavaGlasa (178) sta se nam v članku na strani 9 z naslovom “Podeljene posavske “Prešernove nagrade ” ” zapisali dve neljubi napaki, in sicer so priložnostni program na osrednji občinski proslavi v Brežicah izvedli dijaki Brežiške gimnazije ter Ekonomske in trgovske šole Brežice in ne tudi Godalni orkester Glasbene šole Brežice, kot smo napačno zapisali. Pri dobitniku priznanja ZKD Brežice Antonu Vogrincu pa nismo napisali, da je tudi član KD Zvezda Dobova. Vsem prizadetim in bralcem se za nenamerni napaki iskreno opravičujemo.	Uredništvo
Na pusta so se v Kostanjevici spomnili na prizadevanje našega
predsednika države za Darfur; za letalo mu je zmanjkalo de-	_ ,	__	. . . ,	_ ,	,	,	, ,
Tako v Kostanjevici kot v Dobovi so se karnevala udeležili
vsakoletni gostje s Ptujskega polja - to so Kurenti iz Markovcev, ki so poskakovali in zvončkljali, da se jih je slišalo daleč naokoli.
narja, zato se je tja odpravil kar s štirikolesnikom.
Da je v novi občini Kostanjevica na Krki poleg vsega ostalega največji problem obvoznica, so želeli prikazati tudi na ta šaljiv pustni dan vaščani Malenc. Kerjim obvoznice ni zgradila prejšnja občina Krško, se bodo dela morali lotiti sami -pa ne tako kot za pusta - potem obvoznice še dolgo ne bo.
Z novim letom smo postali še bolj evropski, kot smo bili do sedaj, saj smo dobili tudi evropski denar. Ker so evri veliko več vredni, kot so bili nekdanji slovenski tolarji, so se v Dobovi pokazali v vsej svoji veličini.

i
Za brežiško občino je že tradicija, da v pustnem tednu oblast prevzame Fašjenkov župan. V soboto po pustu pa “utrujen od dela ” z veseljem preda občinski ključ in z njim oblast “taprave-mu ” županu. Ta mu letos ni ostal dolžan, saj mu je v obraz povedal, da v času Fašnjenkove vladavine ni bilo narejeno nič...
Ker je Dobova ob meji, je toliko lažje iz dalnje Afrike na obisk prišla tudi Ločka žlahta, ki svojo vodjo malo drugače ceni, kot Slovenci - kraljico so prinesli na nosilih in med svojimi “domačimi” tudi zapeli in zaplesali.
Veselje v Berlinu
Zabukovje, Berlin - 30 članov Kulturnega društva Franc Požun iz Zabukovja se je konec minulega tedna predstavilo zdomcem v Berlinu s spevoigro “Kam je veselje šlo”. Spremljala sta jih predsednik KS Zabukovje Janez Podlesnik in sevniški župan Kristijan Janc. Gostitelj je bil tamkajšnji slovenski župnik Izidor Pečovnik - Dori, ki je v znak hvaležnosti od župana dobil sliko sevniškega gradu. Ker je slišal, da v Zabukovju gradijo dom krajanov, je obljubil, da bo prišel na odprtje, saj bi rad ponovno doživel radostne urice, ki jih znajo pripraviti Zabukovljani. B.D.
Cvičkarji pri Štajercih
Goričko - Lepa skupina ambasadorjev cvička, princes in kraljev je pred kratkim obiskala Goričko in s tamkajšnjimi gostoljubnimi domačini navezala prijateljske stike. Na posestvu Panvite, ki bo v prihodnje reprezentačno študijsko središče te skupine, sta se jim poleg direktorja Blaža Miklavčiča pridružila tudi vitez vin evropskega reda Ignac Rajh in poslanec v državnem zboru Geza Džuban. Cvičkova skupina je ob tem Džubanu, ki je dejansko vložil zakon o cvičku, za njegov prispevek ob tem izročila simbolično spominsko darilo. Ko se je Dolenjcem zahvalil za darilo, je med drugim dejal, da so pravzaprav redki trenutki, ko se kdo spomni, da so tudi poslanci storili kaj dobrega in koristnega, saj je javnost bolj ali manj vedno pripravljena zgolj na kritiko. Sicer pa so ljubitelji dolenjskih in štajerskih vin izmenjali nemalo izkušenj s področja vinogradništva in vinarstva. V.P.
Karizma za velike in majhne
Krško - Karizma je lokal, ki je v letu 2007 pričel ustvarjati s polno paro. Spet deluje v duhu novih idej in izzivov. Kot preverjene stalnice so “Otroške urice” vsak torek ob 17.uri, potopisna predavanja “S Karizmo okoli sveta” enkrat mesečno ob četrtkih ter živa glasba “Za sproščen začetek tedna” enkrat mesečno ob nedeljah. Poleg tega se v prihodnosti obetajo vodene degustacije z vrhunskimi strokovnjaki na tem področju. Po novem se lahko v Karizmi poslužujete tudi brezplačne storitve “Brezžičnega interneta”. Vsak gost lahko neomejeno koristi internet brez pristojbine. Sicer pa še več podrobnosti o njihovem programu aktivnosti najdete tudi na spletu www.karizma-on.net. D.D.
Iz Jovsov pa so v Dobovospet priskakljale žabe s čapljo na čelu, od kod se je v njihovi družbi znašel mali Zamorček, pa nismo uspeli razvozlati.
Brežiški vrtec Mavrica in Mladinski center Brežice sta tudi letos organizirala pustovanje za najmlajše. Povorka je krenila od vrtca proti Mladinskemu centru, kjer so veselo rajati-
Večer ženskega alpinizma
Krško - Dve članici alpinistične odprave Pakistan 2006 Aleksandra Voglar, sicer članica Posavskega alpinističnega
Tanja Grmovšek in Aleksandra Voglar
kluba, in Tanja Grmovšek iz Maribora - manjkala je ena članica Tina Di Batista iz Ljubljane - sta v mali dvorani Kulturnega doma v Krškem pripravili predavanje z naslovom TranGOgirls - večer ženskega alpinizma. Prikazali sta zgodovino ženskega alpinizma v Sloveniji, s fotografijami in video posnetki pa sta predstavili tudi zadnjo odpravo, ki so jo dekleta kronala z vzponom na 6251 m visoki Trango Nameless Tower v pakistanskem Karakoramu. Ta predstavlja prvi vzpon ženske naveze na to najmogočnejšo granitno iglo na svetu. Svojo ljubezen do plezanja in navdušenje do mogočnih sten so ovekovečile tudi na filmskem traku. Kratki dokumentarni film je nastal v produkciji CHF in GC, poimenovale pa so ga TranGOgirls. Ta film obiskovalcem še bolj približa življenje pod stenami, pričakovanja in neobrzdano željo po uspehu ter sam potek vzpona. M.M.

MF srn sss «sr	ma mr na-sur1
BT 1	! ,--.v H	LI| {
1 w(i	liUriSr
mšM0*
Us v4 Udi
Posavje - Pust, za katerega velja, da prežene zimo, je letos ostal brez dela, saj zime ni bilo. Kljub vsemu pa se v Kostanjevici, v Dobovi in v Brežicah, pa najbrž še kje po manjših krajih niso dali zavesti, izneverili so se le Sevničani, ki so doslej sloveli po dobro pripravljenem pustnem karnevalu. Tako je v Kostanjevici zavladal Perforcenhaus s šelmami, v Dobovi Fašjenk, v Brežicah pa so rajali otroci. Nekaj najbolj zanimivih mask je na fotografijah. J.K.
Sava Glas, 1.3.2007
za mlade...
moda
Potopisno predavanje “Obleke sveta”
Knjižnica Brežice je v četrtek, 15. februarja, v goste povabila svetovno popotnico Andrejo Jernejčič. Učencem 4. razredov osnovnih šol Artiče, Brežice, Cerklje ob Krki, Dobova in Pišece je skozi zanimivo in razgibano potopisno predavanje predstavila obleke sveta. Ob diapozitivih in ob spremljavi tradicionalne glasbe so otroci skupaj z Andrejo odpotovali na različne konce sveta. Že na začetku predavanja je udeležence pritegnila k sodelovanju tako, daje nekatere povabila, naj se oblečejo v oblačila in nadenejo pokrivala, značilna za države, ki jih je predstavljala.
Otroke je oblekla v tradicionalna oblačila Tunizije, Indije, Indonezije, Egipta, Bolivije, Mehike, Ekvadorja, Peruja in še nekaterih drugih držav. Tako so spoznali galabejo, tradicionalno oblačilo, značilno za Egipt in Tunizijo, oblačila trebušnih plesalk, naučili so se obleči šari, oblačilo značilno za Indijo, predstavila j e tudi pončo, spoznali so tradicionalna pokrivala, klobuk, sombreros in turban in še veliko zanimivega. S seboj je prinesla tudi kamelji rep in otrokom povedala, da dotik repa prinaša srečo.
Otroci, navdušeni nad predavanjem, so knjižnico zapustili bogatejši z novim znanjem.
Sabina Stanič I
Jaz, ti in nadloga Dupree
Spoznajte nadležnega gosta Randyja Dupreeja (Owen Wilson), neresnega samskega lenuha, ki prinese val nevšečnosti v hišo mladoporočencev Carla in Molly (Mat Dillon in Kate Hudson), ki ga za nekaj časa vzameta pod svojo streho. A “nekaj časa” je subjektiven pojem in kmalu se pokaže, da trije niso le gneča, ampak prava pravcata, noro smešna katastrofa.
Samo prijatelja
Chris Brander (Ryan Reynolds) ima vse: denar, čeden videz in blestečo kariero v glasbeni industriji. Vendar pa mu življenje ni bilo vedno naklonjeno... Ko je še hodil na gimnazijo, je bil sramežljiv, pretežek in tarča posmeha. Edina svetla točka v njegovem življenju je bilo prijateljevanje z Jamie Palami-no (Amy Smart), strašno priljubljeno navijačico in najbolj seksi dekle na šoli. Štiri leta sta bila neločljiva. In ves ta čas je Chris skrbno varoval svojo najglobljo skrivnost. V Jamie je bil na smrt zaljubljen. Na koncu 4. letnika končno zbere pogum in ji prizna svoja čustva. Presenečena Jamie mu odgovori, da ga ima tudi ona rada. Kot brata. Besen in ponižan prekine prijateljstvo z njo in odvihra iz hiše. Deset let pozneje je Chris popolnoma drug moški...
Konec igre
Na nogometni tekmi je umotjen predsednik Združenih držav Amerike (igra ga Jack Scalia). Tajni agent Tom Quinn (Cuba Good-ing Jr. Pearl Harbor), ki je bil v ekipi varovanja, je ranjen. Za dogodek krivi samega sebe, zato odstopi s položaja. Kmalu pa ugotovi, da je za kriminalnim dejanjem polno laži in političnih spletk, zato želi priti teoriji zarote do konca. Na pomoč mu priskoči novinarka Kate Crawford (Angie Harmon). Skupaj bosta morala razplesti kriminalno mrežo, ki se ovija okoli nejasnega atentatoija. Oskaijev nominiranec James Woods (Salvador) igra direktoija državne varnosti Vaughna Stevensa, Burt Reynolds pa upokojenega generala Montgomeryja.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
VMIR Jt mo SAMO mo lifJANJt
i$mw igp
CBM KMffllftt JR * JAMI S «800$ * AftfiK HAMU
~*i8r
POBARVANKA - VOŠČILNICA
Dragi otroci,
pred vami je pobarvanka, ki se bo s pomočjo vaših pridnih rok in pisanih barvic spremenila v čudovito voščilnico. Ob 8. marcu -dnevu žena jo lahko poklonite svoji mamici, babici, sestrici, prijateljici..., katerikoli ženski ali deklici, ki jo imate radi.
Najprej si pripravite barvice, nato pa s pomočjo bujne domišljije pobahajte rožico in pikapolonico. V okvirček, ki ga drži rožica, napišite voščilo po svoji želji, kot na primer: DRAGA MAMI,
VSE NAJBOUŠE ZA 8.MAREC... in na koncu svoje ime. Nato pobarvanko izrežite po robovih, kakor je označeno, jo nalepite na kos lepenke, risalnega lista ali kakšnega tršega papirja in voščilnica je gotova.
Naj vam prišepnemo še nekaj - očka ali dedka poprosite za majhno pomoč -priskrbita vam lahko barvno kuverto, v katero boste vložili voščilnico ali pa lesen okvirček in vaša voščilnica bo postala prava majhna slikica za na zid.
Pa prijetno barvanje do prihodnjič, ko za vas pripravljamo novo pobarvanko!
Pop zvezda in mati Ma-donna vsekakor ni samo pevka, mama, pisateljica otroških knjig, modna ikona, igralka - ampak je tudi modna oblikovalka! Z marcem 2007 boste lahko v trgovinah H&M kupovali njene izdelke, ki sploh niso slabi! Čisto zares! Njena kolekcija “M by Madonna” je ženstvena. Črna, bela, siva in rjava so barve, ki zvenijo kot precej dolgočasne. Vendar je nasprotno! Madonni je uspelo samo s temi barvami narediti izredno zanimivo, posebno in lepo kolekcijo. Če ste zelo ženstveni tudi vi, jo lahko nosite vsak dan. Če ste
bolj športni, potem jo oblecite le za posebne večere, za prireditve, za kakšen poslovni sestanek ali pa razgovor za službo! Moje mnenje je, da so to oblačila za vse priložnosti. Prav tako sodijo zraven modni dodatki; široki pasovi, sončna očala, torbice in čevlji. Vsekakor je kolekcija zanimiva za kakšen nov pomladni slog... Torej od marca naprej je v Sloveniji na voljo tudi Ma-donnina moda. Vsekakor je Madonna boljša oblikovalka kot igralka, vsaj zame!
Lea Šinko Štraus
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA UUCA 24, BREŽICE
RAZVEDRILO
HOROSKOP
4Sol~b
OVEfl
Ukvarjali se boste s preteklostjo. V vaše življenje bo stopil star prijatelj ali znanec, zaradi katerega bodo na dan privreli spomini, ki bodo potrebni temeljite analize, da ne boste napak ponavljali še v prihodnosti.
Bik
Zdelo se vam bo, da preprosto ne morete pripeljati stvari do konca. Prijatelji vas bodo poskušali razbremeniti, vendar bodo s tem naredili več škode kot koristi. Ugotovili boste, da morate prvotne plane postaviti na čakanje.
DVOJČKA
Pozornost boste preusmerili na področje kariere in življenjskih priložnosti. Zavedati se morate, da ne gre za velike spremembe, temveč bolj izboljšave. Čas je, da raziščete najboljše možnosti, ki vam jih ponuja prihodnost.
RAK
Potreben bo razmislek, da ugotovite, kaj pravzaprav sploh hočete. Zavedajte se, da bo prava rešitev na voljo šele čez nekaj časa.
Romantika bo ta teden na višku, saj je partner izredno zadovoljen z vami.
LEV
Vzemite si čas in preglejte svojo finančno zgodovino. Ker bo kmalu čas davčne napovedi, bodite pozorni, saj lahko hitro napravite napako, ki vas bo drago stala. Družinski član bo zahteval od vas veliko pozornosti.

DEVICA
Razmišljali boste o določeni osebi, vendar boste morali na odgovore počakati še nekaj tednov. Imejte potrpljenje in obdržite smisel za humor. Spremembe, kijih bo zakrivil Merkur, ne bodo trajne, zato nikar ne skrbite.
m
TEHTNICA
Dobili boste novega oboževalca, ki se bo neprestano sukal okoli vas. Tisti, ki ste v zvezi,
širiti govorice, ki lahko zapletejo vaše življenje.
ŠKORPIJON
Če se ubadate s prekomerno telesno težo, boste imeli v tem tednu kar nekaj težav. Tudi ostali se ne boste počutili najbolje, primanjkovalo vam bo energije in delovnega elana. Čas je, da se lotite urejanja oblek, dokumentov in ostalih stvari.
STRELEC
Na deloven mestu bodo stvari ušle nadzoru. Nikar se ne pridružite mnenju sodelavcev, saj boste na koncu vi krivi za nastalo situacijo. Ne obremenjujte se s službo, raje si privoščite nekaj dni oddiha.
K0Z0R06
Uspešnost tega tedna bo odvisna od vaše komunikacije. Pazljivi bodite pri poslovnih dogovorih, saj se lahko zgodi, da vas bodo ljudje napačno razumeli. Dvakrat premislite preden spregovorite.
VODNAR
Odkrili boste napake iz preteklosti, kijih morale rešiti zelo kmalu, da ne bo na koncu vse skupaj še huje. Med vikendom si vzemite čas samo zase, saj imate včasih občutek, da izgubljate stik s samim seboj. Meditacij a vas bo sprostila.
RIBI
Zelo težko se boste odločali, toda nikar ne skrbite, saj ni pravi čas za sprejemanje pomembnih odločitev. Uporabite energijo za iskanje in preverjanje informacij. Privoščite si sprehod v naravi, da si zbistrite glavo.
TV Novo mesto, d.o.o. Podbevškova 1 2 tel.:	07/39	30	860
trženje: 07/39 30 872 faks:	07/39	30	870
e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si

m

im
e f-■
... na Dolenjskem,
v Beli krajini in Posavju
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade

Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
L nagrada - zgoščenka
Franjo Gregl,
Bizeljska c. 31/1, 8250 Brežice
2.	nagrada - kaseta
Viktor Balon,
Brezovica 24, 8259 Bizeljsko
3.	nagrada - majica
Janez Vogrin,
Laze 4, 8261 Jesenice na Dolenjskem
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KRPAN, LIANA, JERAJ, PUSTNA, PIČA, AD, FOLKLORA, OSA, ASIMOV, RIK, SPREVOD, STAR, ARAT, RAZLAGA, DE, KRVAVEC, ADRESA, AMAN, JAMA, RI, TR, ELIS A, SAKO, OLIB, TLAK.
Geslo: PUSTNA POVORKA
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 9.3.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
(KNJŽNO)
KDOR SE UKVARJA S SUKANJEM NA
STEKLO
DRŽAVNI ZBOR V NEKATERIH DRŽAVAH
OKRAJŠANO IME ZA ARISTOTEL; VZDEVEK ONASSISA
TIBETAN-
SKO
GOVEDO
LITERARNA
JUNAKINJA
KARENINA
LADO
TROHA
VSE-
STRANSKA
OSKRBA
BOLNIKA
PREBI-
VALEC
NEKDANJE
ILIRIJE
VISOKA OKRASNA RASTLINA Z VELIKIMI USTI
LEANDROVA LJUBICA IN AFRODITINA SVEČENICA V GR. MIT.
TELOVADNO
DRUŠTVO
LJUDSKI IZRAZ ZA VRAT
ANGLEŠKI
BRINJEVEC
KAREL
LESKOVEC
KNJIŽNO
NIČ
MALO
VREDNI
PREDMETI
ANGLEŠKA PLOŠČ INSKA MERA
ZGODOV.
POKRAJINA
POD
PIRENEJI
BRKATI
JASTREB
HUDIČ, ..VRAGL
VOLKU
PODOBNA
ZVER
LASTNOST
MORALNO
OPOREČ-
NEGA
ČLOVEKA
ZMES CEMENTA IN AZBESTA ZA IZDELAVO PLOŠČ
VODNA
RASTLINA
V RAJU JE ZAPELJALA ADAMA
DOLGOREPA
PAPIGA
G ROJ.
HITER
RUSKI
LJUDSKI
PLES
RAFKO
IRGOUČ
STAR
ITALIJAN
OTO
GIACO-
MELU
VRSTA
ŽITA
DESNI
PRITOK
VOLGE
UČINKA
NADZEMNI
DEU
REPE,
KORENJA
INDONEZIJSKO IME ZA
NOVO
GVINEJO
ŽELATINA
IZ
MORSKIH
ALG
Kino servis Brežice
Četrtek, 1.3., petek, 2.3., sobota, 3.3., in nedelja, 4.3., ob 18. uri Utrip groze, triler, in ob 20. uri Zgodba o Kristusovem rojstvu, zgodovinska drama; četrtek, 8.3., petek, 9.3., sobota, 10.3., in nedelja, 11.3., ob 18. uri Turistas, pustolovski triler, in ob 20. uri V iskanju sreče, komedija.
Kulturni dom Krško
Sobota, 3.3., ob 18. in ob 20. uri Neustrašen, zgodovinska akcijska drama; petek,
9.3.,	ob 20. uri Krvavi diamant, triler; sobota, 10.3., ob 18. uri Tiger in sneg, komedija.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 2.3., ob 18. uri Vrni se, drama; petek, 9.3., ob 17. uri Vesele nogice, animirana družinska komedija; nedelja,
11.3.,	ob 18. uri Hvala, ker kadite, komedija.
T0M jwj IMU
MEgUČtNKUC-VSAICttAHOO^COiS1'
RECEPT ZA VSAK DAM
Čebulni kolač
Sestavine:
testo:
25 dkg moke
12.5	dkg masla
7.5	dkg vode
jajce
0,5 dkg soli nadev:
30 dkg čebule
3 dkg masla
0,5 dl mleka
0,5 dl sladke smetane
3 jajca
3 dkg naribanega ementalca 3 dkg mesnate slanine 0,4 dl belega vina muškatni orešek, sol in poper
Postopek:
Pečico segrejemo na 180 stopinj C. Iz navedenih sestavin hitro zgnetemo gladko testo; pokrijemo s folijo in postavimo v hladilnik. Po dveh urah testo razvaljamo in z njim obložimo primeren model s premerom 28 cm. Dno večkrat prebodemo z vilicami in pečemo pet minut. Ko se rob rahlo obarva, vzamemo testo iz pečice in ga damo na hladno.
Čebulo olupimo. Slanino in čebulo narežemo na drobne kocke. Jajca stepemo s sladko smetano. Dodamo najprej mleko in
zmehčano maslo, nato pa dolijemo še vino. Sestavine zmešamo v gladko maso, nato pa vmešamo ementalec ter na kocke narezano slanino in čebulo; začinimo z muškatnim oreškom, soljo in poprom. Maso razdelimo po testu, površino lepp zgladimo in pečemo 20 minut v pečici pri 220 stopinj C. Kolač vzamemo iz pečice, pokrijemo z velikim krožnikom in ga zvrnemo najprej na ta krožnik, nato pa na primeren servirni krožnik in ponudimo.
Čokoladna krema
Sestavine:
3 dl sladke smetane
20 dag temnega čokoladnega obliva
(70 % kakava)
3 rumenjaki 2 žlici konjaka 2 dag masla
čokoladni ostružki za okras vaflje ve robce
Postopek:
V kozici močno segrejemo sladko smetano, ki pa ne sme zavreti. Dodamo koščke čokoladnega obliva, dobro zmešamo, nato pa odstavimo s štedilnika in hitro vmešamo rumenjake, konjak in hladno maslo ter stepemo v kremno zmes. S čokoladno maso napolnimo pripravljene desertne kozarce ali skodelice za kompot in postavimo v hladilnik, da se dobro ohladi. Kremo potresemo s čokoladnimi ostružki in ponudimo z vafljevimi rolicami.
gimnastika
športnik leta
MAREC
vzak tarak ra četrin/tl
\ PREDSTAVLJA:
fSTiTt
ROZMAN
Brežice, Lamutom 16
Tel.rO//4S 90 260 inlo&foto-rozman.si
nrrr7!
M I u <1 1 «i
ROŽMAN
(13x18 cm )
*•** UmM,OM 16 Fotografiramo od 13-17 h
Tet..H7M»902M	° J
(VWW.foto-rozm4n.si

Ponudba velja samo lx na družino.Naredimo več posnetkov, ki vam jih predstavimo še isti dan.
ŠPORT
Razglasili najboljše športnike
Sevnica - V sevniškem športnem domu je potekala slovesnost ob razglasitvi najboljših športnikov za leto 2006. Program so popestrili brežiški Sokoli, sevniške mažoretke, plesna skupina iz osnovne šole ter sevniški Big band, zbrane športnike in obiskovalce pa so nagovorili sevniški župan Kristijan Janc, direktorica zavoda KŠTM Petra Pozderec ter predsednik Športne zveze Sevnica Robert Perc.
Najboljši športniki (manjkajo karateisti)
Športnik leta 2006 je Andrej Cešek, član kluba Ippon iz Sevnice, ki je državni prvak pri mladincih v kategoriji do 62 kg ter mladinski evropski prvak v isti kategoriji. Športnica leta je Maja Te-raž iz Atletskega kluba Sevni-ca. Njeni najboljši rezultati so
l.	mesto na državnih prvenstvih za mlajše mladinke na 1500 m, na 3000 in na 5000
m,	na državnih prvenstvih pa je osvojila še tri druga in dve tretji mesti. Športna ekipa leta je postal Karate klub Hypo, ki ga sestavljajo Marko Stopar, Rok Crepinšek in Denis Orač. Omenjena ekipa je
v katah zmagala na članskem shotokan prvenstvu v tradicionalnem karateju, na državnem
prvenstvu v športnem karateju, na grand prix turnirjih v Avstriji, Postojni in Sevnici, posegla pa je še po številnih drugih odličjih. Najboljši šolski rezultat v letu 2006 je dosegla nogometna ekipa deklic z OS Tržišče, letnik ’91 in mlajše, ki so že drugo leto zapored na državnem prvenstvu osnovnih šol osvojile 2 mesto. So edina ekipa, ki je dve leti zapored igrala v finalu državnega prvenstva, kljub temu da na šoli nimajo niti telovadnice in so se na tekmovanje pripravljale v popoldanskem času doma. Osebnost leta 2006 je postal Ludvik Cvirn, ki že četrt stoletja neprekinjeno skrbi za razvoj šahovske dejavnosti. S svojim delom kot organizator in sodnik, ki je bil povabljen tudi k sodelovanju na olimpiadi na Bledu, predvsem pa z delom z mladimi je odločilno prispeval k številnim uspehom šahis-tov, sevniški šahovski klub pa
Foto: Ljubo Motore
seje uveljavil kot eden izmed uspešnejših v Sloveniji.
Športna zveza Sevnica je na slovesnosti ob izboru športnika leta posebno priznanje podelila tudi Šahovskemu klubu Milan Majcen Sevnica, ki je pred kratkim praznoval 50-letni-co ustanovitve.
V sevniški občini je še veliko uspešnih športnikov. Kar 24 jih ima status kategoriziranega športnika, od tega sta dva v mednarodnem razredu, eden je v perspektivnem razredu, sedem v državnem, ostali pa so v mladinskem razredu. Čeprav šport ni le pehanje za uspehom, ampak je potrebno razvijati tudi “fair-play”, kot je dejal Robert Perc, je prireditev “Športnik leta” vendarle priložnost, da se izpostavi najboljše posameznike in ekipe na športnem področju.
Nada Černič Cvetanovski
Slovenci najbolje pristali
Litva - Kot smo že poročali, se je v Litvi v mestu Trakai od 9. do 18. februarja odvijalo 4. svetovno prvenstvo v jadralnem padalstvu. Udeležila se gaje tudi slovenska reprezentanca, ki je zadnji trening pred odhodom opravila na vzletišču Mihalovec pri Dobovi. Očitno uspešno, saj so v Litvi že tretjič osvojili posamično in ekipno zlato medaljo v natančnem pristajanju. Matjaž Ferarič je že drugič postal svetovni prvak. Med ostalimi člani slovenske reprezentance je zelo dobro uvrstitev - 7. mesto - dosegel še Rafael Kerin. Sicer pa je na svetovnem prvenstvu nastopilo 69 pilotov iz petnajstih držav. To je bilo prvo tekmovanje, ki seje odvijalo v zimskem času in prvo, na katerem je nastopalo tudi enajst žensk iz šestih držav. Prvo mesto med nežnejšim spolom je osvojila Turkinja, srebrna kolajna je pripadala Čehinji, bronasta pa je ostala v Litvi.
atletika
Državno prvenstvo v metih
Brežice - Na atletskem stadionu v Brežicah bo v soboto, 3. marca, in soboto, 10. marca, potekalo zimsko državno prvenstvo v metih, ki ga bo organiziral Atletski klub FIT Brežice. Oba dneva bo pričetek tekmovanja ob 10. uri.
Spomin na Štuklja
Krško - V soboto, 17. februarja, je v organizaciji Gimnastičnega društva RAIN Krško v telovadnici OŠ J. Dalmatin potekal VIH. pozivni turnir v ženski športni gimnastiki v spomin na olimpionika Leona Štuklja, ki je edina tovrstna prireditev v Sloveniji. V novem nivojskem sistemu tekmovanja Gimnastične zveze Slovenije so se v ekipnem in posamičnem mnogoboju pomerile telovadke in Športnega društva Tabor Ljubljana, Športnega društva Studenci Maribor in Gimnastičnega društva Rain Krško v 4. državnem nivoju.
V posamičnem mnogoboju 4. državnega nivoja GZS jel. mesto zasedla Ana Vodeb z rezultatom 41,400 točke, Lara Žibert je bila četrta, Maruša Metelko peta, Nastja Modic je pristala na 12. mestu in Doroteja Imperl na 13. mestu. Ekipa GD Rain Krško v postavi Vodeb, Žibert, Metelko, Imperl in Modic je osvojila 2. mesto in le za desetinko točke zgrešila najvišjo stopničko.
ftVTonoBiuzEn
Citroen Grand C4 Picasso 2.0i 16V Avt.
Citroen je ravno te dni predstavil petsedežni C4 Picasso, medtem ko smo mi preizkusili sedemsedežni C4 Picasso, ali kot se po novem uradno imenuje Grand C4 Picasso. Ta že od samega začetka ne želi biti naslednik Xsare Picasso, saj bo ta ostala na trgu še vsaj do leta 2010, pač pa se uvršča skoraj ob bok večjemu C8, ki sicer ponuja radodame-je odmerjene zunanje mere, a ga v notranjosti očitno prekaša zgolj po širini.
Citroen je torej najprej predstavil daljšo, sedemsedež-no različico. Zakaj, ne vem, a dejstvo je, da je Grand Pi-
Motor:
-	štirivaljni bencinski 16V
-	prostornina: 1998 cm3
-	največja moč:
143 KM (103 kW)
-	navor:
200 Nm pri 4000/min
casso dejansko posegel v segment kompaktnih, tudi se-demsedežnih enoprostorcev, pri čemer njegove bolje opremljene različice očitno prodirajo še razred više. Na to kažeta tako bogata oprema, kot v njenem primem že kar visoka cena.
Grand C4 Picasso jez novim konceptom imenovanim
„visiospace“ vozilo velikih steklenih površin in modularne zasnove notranjosti. Najbolj očitna posebnost je prav ogromno vetrobransko steklo, ki sega globoko nad glavo, za 30 cm zarezano v streho. Seveda gaje moč zasenčiti s tekočimi senčili, saj je sicer lahko ob močnem soncu prav nerodno. Nasprotno
pa je med vožnjo zaradi preglednosti veliko laže branje smerokazov, spremljanje semaforjev in občudovanje okolice. Ob doplačilu si je moč omisliti še stekleno panoramsko streho, s čimer je Grand Picasso enoprostorec z največjimi steklenimi površinami v razredu.
Notranja zasnova sedežev ponuja nekaj novih rešitev, sicer strogo odmerjenih, z zadnjo vrsto, ki se z lahkoto zgubi v ravnem dnu prtljažnika. Toda gre (tako kot pri večini konkurentov) za zasilno možnost. Za nenačrtovane ali manjše (otroke) potnike, ki bi
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 190 km/h -pospešek 0-100 km/h: 12,2 s
-	povprečna poraba - proizvajalec: 12,9/6,6/8,9 l/100km
-	testno povprečje:
10,2 1/100 km
se peljali na krajši relaciji. Tudi srednja vrsta se pogrezne v ravno dno in tako nastane ogromen prtljažni prostor z volumnom skoraj dveh kubičnih metrov.
Zanimivo oblikovanje voznikov prostor z armaturno ploščo porekla C4, a ravno prav samostojno, da se od njega loči tako po uporabnosti kot po samem videzu. Njena funkcionalnost se odraža s številnimi predali in novimi stikali, videz pa ponoči tudi s prikrito osvetlitvijo, ki je sicer na voljo proti doplačilu in iz notranjosti Picassa naredi prav zanimiv ambient.
Novost je še samodejni menjalnik z ročico za volanom, kar povečuje prostor za noge voznika in sopotnika. Žal pa je bil Grand C4 Picas-
so v testnem primeru opremljen z dvolitrskim bencinskim motorjem, ki prek samodejnega, le 4-stopenjskega menjalnika ni prišel do izraza. Motili sta predvsem velika poraba in ne ravno poskočne lastnosti. Kombinacija 2-litr-skega turbodieselskega motorja in robotiziranega 6-stopenj-skega menjalnika je veliko bolj posrečena, predvsem pa dostojno poskočna in obenem varčna.
Aleksander Krebelj
OBČINA
Brežice
Glede na razmere v okolju pridobiva socialna politika v občini Brežice vedno bolj pomembno mesto. Z njo poskuša občina zagotavljati dodatne vire za zadovoljevanje osnovnih potreb človeka in korigirati tržno ekonomijo, ki s svojo naravnanostjo k dobičku pogosto izključuje ljudi.
Poleg zakonsko določenih oblik socialno varstvenih pomoči in storitev občina iz svojega proračuna zagotavlja sredstva za enkratne pomoči, ki so namenjene reševanju trenutnih gmotnih težav občanov, ter pomoč družinam ob rojstvu otroka.
Tako je občinski svet v prvem branju na svoji zadnji seji potrdil Predlog sklepa k odloku
Sava Glas, 1.3.2007
Dodatne pomoči občine občanom za izboljšanje socialnega položaja
o socialnih varstvenih pomočeh iz sredstev proračuna občine Brežice s pripombami. Ta za občane vključuje možnost enkratnih denarnih pomoči in pomoči ob rojstvu otroka.
Enkratna denarna pomoč je namenjena za nakup šolskih potrebščin, nakup ozimnice in kurjave, za doplačilo šole v naravi in za kritje drugih stroškov za premostitev trenutne socialne ogroženosti. Izjemoma jo je možno pridobiti tudi v primerih težje bolezni v družini, starosti oziroma nesposobnosti za pridobitno delo, v primeru elementarnih nesreč, požara ali smrti hranitelja ter drugih izjemnih okoliščinah.
Kriterij za dodelitev je minimalni dohodek posameznika oziroma družine. Posamezen upravičenec ali družina lahko prejme v koledarskem letu pomoč le enkrat, razen v izjemnih primerih (elementarne nesreče...).
Pomoč ob rojstvu otroka pa
občina namenja mladi družini za pokrivanje stroškov, nastalih z rojstvom otroka. Kriterij za pridobitev te pomoči je, da sta vsaj eden od staršev in no-
vorojeni otrok državljana Republike Slovenije ih imata na dan rojstva otroka stalno prebivališče v občini Brežice.
Možnost uveljavljanja pomoči v okviru tega sklepa bo po njegovem sprejemu v drugem branju, ki ga bo občinski svet opravil na eni od naslednjih sej.
Postopke ugotavljanja do dodelitve socialno varstvenih pomoči in pomoči ob rojstvu otroka bo, na zahtevo upravičenca, vodil in o njih odločal Center za socialno delo Brežice.
Staršem otrok, ki rešujejo stanovanjski problem, pa občina s Sklepom o cenah storitev za programe v vrtcih od 1.1. 2006 zagotavlja dodaten popust pri cenah vrtcev.
Tako občina pri določitvi plačila staršev upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz socialnih razmer, v katerih družina živi. Pri presoji socialnih razmer upošteva izdatke oz. bremena, ki zagotavljajo izpolnjevanje osnovnih eksistenčnih oziroma bivanjskih potreb posamezne družine in pri tem obremenjujejo mesečne družinske prihodke ter vpli-
vajo na socialni standard posamezne družine.
Starši, ki predložijo vlogo za dodaten popust z dokazili (npr. kreditna pogodba za nakup, obnovo stanovanja), so lahko razvrščeni največ za en plačilni razred nižje, kot jim je bilo določeno brez upoštevanja dodatnih dejstev. Razvrstitev pa ne more biti nižja kot v 1. plačilni razred.
Vlogo za uveljavljanje dodatnega popusta pri cenah vrtcev lahko starši vložijo skozi celo leto na Občini Brežice, oddelek za družbene dejavnosti, kjer so na voljo tudi dodatne informacije.
Seveda pa je za starše še vedno aktualno vprašanje o osnovnih cenah storitev za programe v vrtcih v občini Brežice v letu 2007, ki naj bi jih potrdili občinski svetniki na zadnji seji občinskega sveta, a je bil predlog sklepa umaknjen z dnevnega reda. Umaknjeni predlog je predlagal 2,5 % povišanje cen. Te bi bile tako usklajene s povprečno letno rastjo. Dejanski stroški za programe v posameznih vrtcih so na otroka v povprečju višji od predlaganih cen
za 8 %, razliko med rastjo cen (2,5 %) in rastjo stroškov (8 %) pa bi v celoti krila občina. Občina Brežice vsem staršem, ki imajo otroke vključene v programe vrtca, že subvencionira ceno storitev programov v vrtcih vsaj za 20 %, odvisno od dohodka staršev. Poleg tega je v letu 2006 pokrivala celoten strošek programov 9 % staršem. Ravno tako je največji delež staršev, kar 27 %, razporejen v 1. plačilni razred, kjer občina sofinancira 90 % cene vrtca. Tako postavlja ta sklep težko nalogo tako svetnicam in svetnikom, ki se zavedajo socialnega položaja staršev kot občini, ki bo morala njihovo odločitev umestiti znotraj okviijev letošnjega proračuna.
Obravnava novega predloga sklepa se pričakuje na eni od naslednjih sej.
Poleg omenjenih finančnih oblik pomoči pa se občina vedno bolj pogosto sooča z vprašanjem stanovanjske problematike oz. zagotavljanjem dodatnih neprofitnih stanovanj. Večkrat je že bilo izpostavljeno vprašanje javnosti glede praznih vojaških stanovanj oziroma pobuda za sklepanje dogovora
Ivan Molan
med občino ter Ministrstvom za obrambo za možnost najema le-teh. Trenutno je občina s tem ministrstvom v dogovorih, s katerimi želi zagotoviti povečanje lastnega fonda razpoložljivih neprofitnih stanovanj. Po informaciji župana na zadnji seji občinskega sveta je ministrstvo pripravljeno določeno število stanovanj prenesti v lastništvo občine. Tako se nam lahko s tega naslova kmalu obetajo nove možnosti za reševanje stanovanjske problematike občank in občanov občine Brežice.
Patricia Cular, podžupanja občine Brežice
občinski svet brežice
V
SDS
Aktualnosti v SDS Brežice
V Slovenski demokratski stranki namenjamo pozornost vsem regijam. Tako seje 17. februaija v Brežicah sestal svet stranke SDS, na kateri so delegati iz cele Slovenije razpravljali tudi o predlogu sprememb Statuta stranke.
Osrednji predlog sprememb in dopolnitev Statuta SDS predvideva, da so najpomembnejše funkcije v stranki nezdružljive s funkcijami v gospodarstvu. Dopolnitev statuta je predlagana z namenom, da se SDS vnaprej izogne konfliktom interesov in s tem zavaruje pred nevarnostjo izkoriščanja notranjih informacij, torej gre za preventivo, da prepletanje oblasti in gospodarstva ne bi pripeljalo do klientelizma. Spremembe statuta bodo začele veljati v sredini meseca marca 2007, vlada pa je v četrtek 15. februaija sprejela Uredbo o nezdružljivosti opravljanja nekaterih javnih funkcij s članstvom v nadzornih svetih in upravah gospodarskih družb. Vsi izvoljeni člani morajo v zvezi s spremembo statuta v 8 dneh obvestiti stranko o morebitnem opravljanju nezdružljive funkcije, ki pa se šteje kot nepreklicna izjava o odstopu iz izvršilnega odbora Istega dne je Slovenska demokratska stranka tu v naši občini Brežice praznovala svojo 18. obletnico. Vse najboljše SDS! Člani Občinskega odbora SDS Brežice kot SDS v celoti postavljamo v središče naslednje vrednote: svobodo, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost, in domoljubnost. V znamenju teh vrednot je Zlati znak kot najvišje priznanje SDS na slovesnosti ob 18. obletnici Slovenske demokratske stranke predsednik stranke Janez Janša podelil Ivanu Molanu, članu OO SDS Brežice in županu občine Brežice. Ivan Molan nedvoumno zasluži tovrstno pozornost in kot pravi in poudaija sam, se zaveda, da je Zlati znak namenjen celotnemu Občinskemu odboru SDS Brežice, katerega člani so z aktivnim, resnim in predanim delom, s prepoznavnostjo bis-
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA
SLOVENIJE
tveno pripomogli k uspehu in napredku OO SDS Brežice in ugledu občine kot celote. V svetniški skupini SDS smo prepričani, da v prihodnje samo s trdim timskim delom lahko premaknemo stvari na bolje, in tudi da s svojim delom bistveno prispevamo k uveljavljanju vrednot programa SDS, kajti tako naše mesto Brežice kot celotna Slovenija delimo svoje vrednote z družbami enakega civilizacijskega kroga zahodne Evrope.
Za svetniško skupino SDS Tatjana Močan
L .
Slovenska ljudska stranka
SLS za izboljšanje javnosti delovanja občine Brežice
Svetniška skupina SLS je na 3. seji občinskega sveta predlagala naslednje ukrepe za izboljšanje javnosti delovanja občine:
1.	Vso gradivo s prilogami za seje občinskega sveta naj bo tudi na spletni strani Občine Brežice in sicer vsaj 10 dni pred sejo. S tem boste imeli občani možnost vpogleda v gradivo in boste lahko dajali dodatne predloge ah informacije (preko krajevnih skupnosti, političnih strank...), da skupaj zgradimo čimbolj kakovostna stališča o določenih zadevah in sprejemamo čim boljše sklepe na občinskem svetu.
2.	Na spletni strani naj bo tudi prikazana podrobna poraba proračunskih sredstev v občini Brežice in sicer: namen in višina porabe sredstev ter komu so nakaza-
na! Enako naj velja tudi za vse občinske javne zavode in tista podjetja, ki izvajajo javne storitve (npr. poraba sredstev iz vodarin, kanalščin, odvoz smeti...). Podatki naj se osvežujejo enkrat mesečno ah najmanj 1-krat na tri mesece. Naj omenim tudi, da smo člani odbora za družbene dejavnosti v prejšnjem mandatu eno leto zahtevah vsebinsko finančno poročilo o delovanju občinskih zavodov v preteklem letu in plane za tekoče oziroma naslednje leto, pa nismo dobili ničesar. Do teh podatkov imamo, poleg članov odborov in občinskih svetnikov, pravico vsi davkoplačevalci!
Za svetniško skupino SLS Ivan Sušin
SOCIALNI
l'l
Zapoznela čestitka dr. Ivanki Počkar za žlahtne besede ob slovenskem kulturnem prazniku. Tudi prejemniki priznanj Zveze kulturnih društev so si zaslužili našo pozornost in nastopajoči dijaki. Bila je prireditev, ki potrjuje in opravičuje, da človek res “ ne živi samo od kruha”, kot je že zdavnaj zapisal pisatelj Ciril Kosmač. In čemu sedaj pisati o tem? Ker ravno v tem času poteka živahna dejavnost v celotni t. i. civilni družbi; vrstijo se zbori članstva v kulturnih, športnih, gasilskih, humanitarnih društvih. Svetniki bomo na seji v marcu odločali o sprejemu proračuna občine za leto 2007. Denarja ne bo bistveno več kot doslej. To, kar vsako leto teži vodstva društev, je zapleten način prijave na razpis za pridobitev de-naija iz občinskega proračuna. Seveda je jasno, da je potrebno opravičiti sredstva s programom in kasneje s poročilom o namenski
porabi, vendar naj bi strokovne službe na občini težile k temu, da bi na osnovi nekajletnih izkušenj čim bolj poenostavile celoten postopek prijavljanja na občinske razpise, pa vendar še zadostile zakonski zahtevi. V večini društev to delo opravljajo prostovoljci najrazličnejših poklicev, vodenje finančnega poslovanja društva pa pravzaprav že ne gre brez strokovnjaka z računovodskega področja, ki ga običajno društva nagradijo s skromno nagrado ob koncu leta. Pa še za to največkrat zmanjka de-naija. Poenostavitev žagovaijam zaradi izjemne angažiranosti tisočev v društva vključenih občanov in njihovih vodstev, ki s svojim prostovoljnim delom in ustvarjanjem prispevajo h kakovosti našega življenja. Vem, da je bilo nekaj že narejeno v to smer, tudi z izobraževanjem, a bi se dalo premakniti še za kak korak naprej. V proračunu nameniti več denarja za delovanje društev pa je že zgodba, ki težko tekmuje z zahtevami krajevnih okohj po prednostnem urejanju drugih zadev.
Milena Jesenko, svetnica SD
DeSUS
** ^Se
Spremljamo dogajanja okoh nas. Veseh smo, da je naš gospodarski minister zadovoljen s svojo močjo in da nas lahko spremlja v neposredni bližini. Mi pripadamo majhni stranki in bi veijetno bili tudi zadovoljni, če bi bili lahko močnejši. Zaradi tega se oboro-žujemo. Mi spodaj ne - le oni na
vrhu. Ni nam vseeno, zakaj tako in kako dolgo tako. Na vidiku je tudi uvedba discipline. “Glejte majhni, da nas boste poslušali in se nam prilagajali, sicer bomo našli druge, s katerimi bomo bolj zadovoljni.” Velikost ni pomembna temveč moč! Odrasli smo in bi morali vedeti, skozi katera vrata lahko odidemo, če smo že ponesrečeno vstopili. Toda pri nas je še kar dobro, boste rekli! Kaj pa druge stranke!? Ker nam je odmeijeno malo prostora v tem glasilu, moramo zapisati le bežne pomisleke. Motijo nas dobri sosedski odnosi, skupaj pa ne pridemo. Smo država in nimamo meja, saj je to bil eden od pomembnih faktorjev za priznanje. Držimo se za Sv. Gero, našega katastrskega ozemlja nismo zaščitili, ko je bil za to čas. Ribe lovimo v kalnem. Zapravljamo ugled z Romi. Zdravimo se sami, a zdravi smo kot dren - pred volitvami. Kako si je pomembno zaščititi pedenj svojega ozemlja, si pridite ogledat ob Sotli v Drenovcu. Desetino Sv. Gere so si dobri sosedje obdali s kamenjem. Spoštujmo jih, saj mi takšnega spoštovanja nismo vredni! Nekaterim je celo vseeno, kar se dogaja in krivijo Joška. O vsem, kar se dogaja okoh nas, bi lahko pisali in pisali. Dobro je, da imamo malo prostora. Želimo si še, da bi prihajal SavaGlas v vsak dom naše občine, kakor prihaja račun KOP-a. Z novim odlagališčem bo lažje, le dražje bo. Razveseljivo je tudi, ker je precej oddaljeno. Bo pa RAO bližje. Do naslednje številke lepo pozdravljeni!
Predsednik OO DeSUS Rok Kržan
: 'G
STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
Sprejemanje občinskega proračuna je ena od bistvenih vsebin, ki usmerja delovanje občine. Predlog, ki ga pripravijo strokovne službe na občini, je precej obširen
in zahteven za branje. Za razumevanje vsebine je potrebno dobro poznavanje predpisov in občine kot celote. Po prvi predstavitvi predloga proračuna smo ugotovili, da je ohranjanje narave in okolja med najbolj zapostavljenimi postavkami. Tudi beseda “ekologija” je napačno uporabljena. Ekologija je veda o odnosih med živo in neživo naravo. Po občinski terminologiji pa je ekologija sistem čistilnih naprav... Zgrešeno. Na to smo v preteklosti neštetokrat opozarjali... Čistilne naprave spadajo v varstvo okolja.
Navajamo samo dva enostavna primera, ki kažeta, kakšen odnos do ohranjanja narave imamo - Nujčev hrast v Gregovcih je eden od najdebelejših hrastov dobov v državi. Je tudi eden od simbolov prepoznavnosti Obsotelja, Bizeljskega, pa tudi države. Nujno je potreben sanacije in konzervacije, da ga ohranimo. Prispevek občine? Nič. Podobno velja tudi za Curhalekov hrast na Malem Vrhu. Mislim, da se vsi strinjamo, da takšne manjše in finančno nezahtevne akcije veliko prispevajo h kultumejši podobi naše občine in k odnosu do naravne dediščine.
Ugotavljamo tudi, da predlog proračuna občine poskuša zadovoljiti “vsakega po malem”. Pogrešamo predvsem JASNO VIZIJO in USMERJENOST proračuna. Z jasnimi cilji je lažje priti do sredstev, pa tudi rezultati investicij so gospodarnejši. V tem smislu v občinskem svetu pogrešamo širšo razpravo o viziji razvoja naše občine. Pred sprejemanjem proračuna bi bila še kako dobrodošla.
Na zadnji seji občinskega sveta je bila zelo zanimiva in po svoje zgovorna predstavitev načrtovane širitve vojaškega in civilnega letališča v Cerkljah ob Krki. Gostje z Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za obrambo niso povedali nič novega Tudi na pomembna vprašanja niso (znali?) odgovorih. Vprašanja - kot na primer: “Kako je širitev letališča usklajena z Nacionalnim programom varstva okolja (Ur.l.RS št. 82/ 1999)? Do kod sežejo vplivna območja načrtovane širitve letališča (predvsem hrup in predviden zračni prostor za prelete letal)? Kam potekajo glavni preletni koridorji?” - SO OSTALA BREZ ODGOVORA.
A je potreben še kakšen komentar?	r
ZaSEG
mag. Hrvoje T. Oršanic
Sava Glas, 1.3.2007
RENAULT
Novi tvvingo bo k nam pripeljal
< nova delovna mesta!
g§H m
Pridružite se nam in sodelujte pri ustvarjanju novega twinga, ki ga bomo za evropski trg izdelovali samo v Sloveniji. Ponujamo vam delo za določen čas do konca leta 2007, možnost stalne zaposlitve, dobro plačilo, organiziran prevoz in prehrano...
Za več informacij pokličite brezplačno telefonsko številko
080 18 84.
Prijavo pošljite na naslov: Revoz d.d., Direkcija človeških virov, Služba za vodenje razvoja zaposlenih, Belokranjska cesta 4, 8000 Novo mesto ali jo poiščite na www.revoz.si, na podstrani podjetje, v rubriki zaposlitev.
f'
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek___________
\
mali oglasi
Prodam okoli 500 komadov žaganega akacij inega kolja dolžine 2 metra. Pokličite 49-51-437 ali 041-590-303.
Prodam mlado kravo za zakol.
Pokličite 49-68-528.
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja_
Zavezanec za DDV_________
Kraj_____________________
Ulica
Datum
Poštna št.
Telefon
Podpis
Število izvodov
I
------	I
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR (210 SIT). | Naročniško razmelje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic i naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. |
_________________________________s
v.
Prodam seno in otavo v kockah.
Pokličite 07/49-59-794 ali 031-558-356.
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da bo prodaja kilogramskih piščancev 2. aprila, rjavih in gra-hastih jarkic, starih deset tednov, pa 5. maja.
Za informacije pokličite 49-21-563 ali 031-621-522 ali pa se osebno oglasite pri Rosto-harjevih na Bregah 1.
| (
J ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE jf TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 | FAX: 07/49-93-241 M GSM: 041/619-455
mj
POGREBNE STORITVE
m
*
Delovni čas: delavnik: 7.00 • 19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00
ZAHVALA
22. januarja smo nenadoma izgubili našega dragega moža, očeta, dedka, brata, bratranca, tasta in botra
JOŽETA-PEPČETA LUBŠINA
iz Glogovega Broda
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavkam in sodelavcem ter znancem za tolažilne besede sožalja, nesebično pomoč, podarjeno cvetje, sveče in denarne prispevke. Zahvalo namenjamo osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice, kaplanu g. Matjažu Rotarju za opravljen obred, govorniku g. Franciju Glogovšku za besede slovesa, praporščaku in zastavonoši, družinam Lapuh, Ban, Kramar, Zijal, Lubšina in Hotko, sodelavkam in sodelavcem Term Čatež, gostilni Štritof, g. Žičkarju za pogrebne storitve, trobentaču g. Juretu Ureku za zaigrano Tišino in vsem, ki ste našega dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Življenje celo si garal, z veseljem zemljo obdeloval. Za dom, družino si skrbel, za prijatelje vedno čas imel. Sledi ostale so povsod od tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Komaj v 38. letu starosti nas je tragično zapustil zlati mož, oče, sin, brat, nečak in zet
ANDREJ VINTAR
z Vrha pri Boštanju 52 a
Ob tej nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in nam finančno pomagali. Hvala KS Boštanj, vaščanom Vrha in Okiča, sosedom Rimčevim in Radejevim, cvetličarni Fric, g. Vrtovšku za pogrebne storitve in za zaigrano Tišino, g. župniku za lepo opravljen pogreb ter g. Juretu za lep govor ob zadnjem slovesu. Iskrena hvala vsem, ki jih nismo imenovali, pa so nam kakor koli pomagali in našega Andreja pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V četrtek, 15. februarja, smo k večnemu počitku pospremili našo drago mamo
MIMO KOVAČIČ
iz Artič 30
Radi bi se zahvalili vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam ustno in pisno izrekli sožalje, nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam z besedami tolažbe lajšali bolečino ter našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala župnikoma iz Artič in z Bizeljskega za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, govornikoma g. Francu Glogovšku in g. Roku Kržanu za izrečene besede slovesa, artiškim pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi in cvetličarni Žičkar za opravljene storitve in okrepčevalnici Štritof za gostinske storitve. Posebna zahvala našim dragim sosedom in prijateljem za vso nesebično pomoč. Prav posebna zahvala gospe Bariči Polšak za pomoč pri negi naše mame.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.geijevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta		
stran 16		Sava Glas, 1.3.2007
	» gEKLA	i-< /~r Z Ar LA «	
Na minuli seji Občinskega sveta Krško seje v zvezi s Ko-stakovim izvajanjem gospodarske javne službe skoraj tri ure vrtela debata o vodi. Medtem so gostje, povabljeni k točki o variantah za odlagališče radioaktivnih odpadkov, suhih ust čakali, da pridejo do besede. Predstavnico okoljskega ministrstva je po štirih urah tako zažejalo, daje šla na lov za kakršno koli pipo v občinski stavbi. Ko je vsa vesela odkrila avtomat s pijačo, pa ta ni “trzal” na njen kovanec in ostala je žejna, seja pa seje zavlekla krepko čez 22. uro. Postavlja se vprašanje, če je avtomat na občini programiran tako, da bo Ljubljančane odžejal šele takrat, ko bodo ti nasitili krške apetite v zvezi z umeščanjem velikih državnih projektov v njihovo občino?
Novo parkirišče pod mostom, ki je sicer odprto, še nima uporabnega dovoljenja in zato tam parkirate na lastno odgovornost. Zato se mu obiskovalci izogibajo in delajo še večjo gnečo v razritem mestu. Še dobro, da so se mu izognili vsaj člani Slovenske demokratske stranke, ki so na pustno soboto okupirali Brežice. Organizatorji so promet varno speljali mimo razkopanega mesta in v ta namen prelepili tudi prometne znake, tako da je do cilja pred Prosvetnim domom vodila ena sama obvezna smer.

Sevniški notar Alojz Vidic, znan po strokovnosti in izredni odgovornosti v svoji bogati pravniški karieri, z grenkobo spremlja metode, s katerimi se je resorno ministrstvo zaradi slabih posameznikov spravilo na vse notarje. Zato si z veseljem vzame več časa, kot nekoč, za tisto, kar ga veseli in notranje bogati. To pa je zagotovo vnukinja Ana, nadarjena flavtistka, ki jo spremlja na nastopih. Ana zaključuje osnovno šolo in bi rada nadaljevala z glasbo. Vanja Ivankovič in Katja Krnc iz sevniške glasbene šole jo pri tem spodbujata, tale slika pa je nastala po enem od Aninih nastopov, ko sta za njeno nadaljnje šolanje v Ljubljani navduševali še dedka.
Občinsko središče ni to pomlad eno samo gradbišče s preveč nedokončanimi deli, ampak izpušča dušo tudi pri drobnih stvareh. Ponočnjaki denimo kar naprej praznijo cvetlična korita ter jih, četudi so okovana, potrgajo, mečejo z mostu, v parku okrog gradu je ob koncu tedna na kupe odpadkov in praznih plastenk, koški za smeti so prevrnjeni in tudi okrog otokov za steklo, plastiko in papir ter zabojnikov je nastlano. Skratka vandalizem prve vrste, za zanemarjeno mesto pa ne skrbijo niti uradne oblasti, kaj šele policija!
Ko je v Brežicah oblast prevzel Fašjenk, je Martin Luzar, sicer novinar Dolenjskega lista, delal za Dobovčane - prodajal je namreč pustne novice. Kdo ve, če ni zanje tudi kaj napisal.
Foto.RenZor
Stara trgovska šola je ograjena s trakovi, z opozorilnimi napisi prepovedi približevanja zaradi varnosti oz. neuporabnosti objekta. Ni pa znano, kako naj prebivalci ekološko odlagajo odpadke na t.i. ekoloških otokih, če je do njih dostop prepovedal inšpektor in le-kako bo komunalno podjetje uspelo te “smetnjake” odpeljati iz istega razloga!?
Manjka pripis: “ODLAGANJE SMETI NA LASTNO ODGOVORNOST. ”
montaža plinskih napeljav polnjenje klima naprav ročno pranje in čiščenje vozil premontaža gum ss* avtovleka tehnični pregledi zavarovanja vozil
DELOVNI ČAS
Pon -Pe: od 7. do 16., So: od 8. do 12. DELOVNI ČAS ZA TEHNIČNE PREGLEDE Pon - Pe: od 7. do 18., So: od 8. do 12.
mkm/m-m-m
JEL 07/49-02-113
www.avfoline-krsko.si
Avto line Krika d.o.o., Bohoričeva 10, 8270 Kriko
\ \ \4/		■umi POPUSTI ZA M
4.		IN SREBRN NAKIT
		■VEDNO NOVI MOPEU IN
Marija Omerzo s.p. Koprivnica 10, 8282 Koprivnica Lokal: CKŽ137, 8270 Krško (nekdanja Kovinarska)		VEUKA IZBIRA - PARFUMI
NOVO: PE Brežice (zraven ŠPARA)		■ROČNE URE
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
1. marec 2007
Danes čez dan bo večinoma sončno z občasno povečano oblačnostjo, jutri pa bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo.
NACJ-PC5SAVKA
ALI
NACJ-POSAVEC
Bralci SavaGlasa izbirate naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2006. Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv.
Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov; SavaG/as, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Akcija bo trajala do konca marca 2007, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni priredrtvi-Med glasovalci bo vsak teden nekdo dobil lepo nagrado.
_   __       __   __       —— 
GLASOVNICA
Naj-Posavka/naj-Posavec je _
Ime, priimek in naslov pošiljatelja