Mii 1 k o Kos DONESKI K HISTORIČNI TOPOGRAFIJI KRANJSKE V SREDNJEM VEKU Ob delu za Historičnotopografski leksikon Slovenije v srednjem veku se pojavljajo mnoga vprašanja, ki jih je treba rešiti. Zbral sem nekatere primere, ki se nanašajo na ozemlje nekdanje Kranjske. Ob­ javljam jih v počastitev jubilanta, ki je v svoji temeljni razpravi Sta­ rejša kranjska mesta in meščanstvo (1929) dal marsikateri dragoceni podatek za topografijo meščanskih naselij na kranjskih tleh. Gračeno. — V oporoki koroškega vojvode Filipa z dne 19. julija 1279 se navajata Svchcrberch in Gretschin, s pripombo »ne vemo če to spada k cesarstvu ali ne« (utrum hoc nd imperium pertineat an non ncscimus).1 Prvi imenovanih krajev je Zumberk, drugi se v virih 14. in 15. stoletja še večkrat imenuje (Crachan. Gratschaeh. Gralschan. Grätschen, Grä­ tsche, Gratse, Greezhin in podobno). Nekatere podatke zanj je zbral L. Httuptmann,8 nekatere za topografijo kraja pomembne dodajam. Stolp oziroma grud Gračeno se še nekolikokrat navaja (haus die veste ze Grätsche 1324, vesst vnd hcrsehaft Gratschach 1451. tum zu Gratschaeh, Gradschach:* 14% tudi fevdstvo »von Gratschun«).4 Okraj Gračeno (districtiis Grachan), (ako so trdili v Zagrebu, je spadal pod zagrebško škofijo, z njim seveda tudi cerkev »de Grachan« (1339 nov. 9).5 \\. f.opašić je bil mnenja, àu je ta »districtiis Grachan« fara Sv. Križ (danes Podbočjc) ob Krki na Dolenjskem.6 Enako L. Hauptmann, s tem da bi bilo staviti grad »Gračani« v Stari grad pri Sv. Križu ob Krki.7 Ta lokalizaciju ne drži. Gračeno je bil manjši grad ali stolp nad današnjo vasjo z značilnim imenom Podgračeno ob avtomobilski cesti na odseku med Čatežem pri Brežicah in Bregano. Po prijaznem sporočilu 1 H. Wiiessner, MoniMiimta hist, rlucatus Onirtiinth'ine 5, 246. s Girlüiitorunigiin zum Historischen Atlas dor österr. Alpcnländer, I. Abt., 4. Teil (192«»), 530, op. 4. 3 Listinu 1323 maj 6, v Div., arhivu na Dumaju. — Notratijeavstrijska fevdalna knjiga v Drž. arhivu na Dunaju, kod. W 721. fol. 261. — Chartular Uer Crafen лч»п Gillii, kod. B 360. fol. 160u, 161, 161', v Drž. arhivu na Dunaju. 4 K civ«! na knjiiiga grofov celjskih, koti. 963 fol. 89". v Državnem arhivu uu Duna hi, e I.Tkal-eić. Monuiimenta hiist. apisoupatus Zagralnensis' 2. 93. — T. Smi- ftklns, Cmlex lomat«'us 10. 503, n. 353. « II. LopaSič, Zinmberak (1881), IS d. ' I.. Kaiiptiimiiin. Erltìiiteriìnigeai, 350. — O de Grachan« iz 14. stoletja se nanašata na faro v Čatežu pri Brežicah s cerkvenim patronom sv. Jurijem, leta 1323 S. Georgins.8 Brod pri gradu »Gratschach« in brodmkovo hišo omenjen 1. 1473 je iskati torej na Savi, ne na Krki.9 Iz kostanjeviškega okoliša je izšla v drugi polovici 12. stoletja pod vodstvom rodu Spanheimov politična in kolonizacijska osvojitev ozem­ lja onstran spodnje Krke in v Gorjance. Uspeh je premaknitev kranj­ skih meja nn škodo Hrvatske od spodnje Krke v Zumberk.10 V drugi polovici 13. stoletja so še nekaj vedeli o nekdanji politični pripadnosti tega ozemlja pod Hrvulsko, zato v Filipovi oporoki iz leta 1279 dvom. ali spadata Zumberk in Gračeno pod »imperij« ali ne. Tudi v cerkvenem oziru je pripadalo ozemlje onstran spodnje Krke sprva pod zagrebško škofijo oziroma njen kapitelj, s politično osvoji­ tvijo s kranjske strani pa je prešlo pod oglejski patriarhat. Zumberk (Sichcrberch) je 1296 v seznomu fnra dolenjske Marke, ta in pa Catez (S. Georg i us) pa 1323 v seznamu oglejskih fara.11 Zagrebška škofija pa ni popustila oziroma pozabila na svojo posest, zato trdi zagrebški kapi­ telj celo še v 16. stoletju, dn mu pripadajo desetine v fan Gračeno (Grathyan) — Čatež.« v Za Zumberk je še v zadnjih desetletjih Avstro-Ogrskc sel spor komu pripada, avstrijski ali ogrsko-hrvatski državni polovici. Zumberk je pri­ šel leta 1881 provizorično pod upravo bana Hrvatske in tam ostal, kajti avstrijska in ogrsko-hrvalska vlada se glede pripadnosti nista mogli zediniti.13 Danes je Zumberk v okviru meja republike Hrvatske, Gra­ čeno pa republike Slovenije. Mejna rečica- za ta okoliš je proti vzhodu Bregana, kakor že leta 1311, ko pravi popis posesti koroškega vojvode na Kranjskem, da pripada njemu »turn Gračeno v Marki vse do Bre- gane« (Gratse der turn auf der Mark uencz ouf die Brigarne).14 Koseze. — Na ozemljil nekdanje Kranjske je pet vasi z imenom Ko­ seze. 1. Koseze jugovzh. od Vodic na Gorenjskem, 2. Koseze pri Ljub­ ljani, 3. Koseze med Domžalami in Moravčumi, danes imenovane glede na tiste pod 4 Spodnje. 4. Koseze Pri Pečeh vzh. od Moravč, danes ime­ novane Zgornje, 4. Koseze pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. 8 G Bianchi. Documento per la storia ilei Friuli 1. 592. ^ » IÌ7\ apr. 2?, Miitthcilumgoii des historischen Vereines fur Steiermark У (1895). 295. . 10 L. Hauptmann. Erläuterungen, 406 um Si'sićev ziborank. 98 . » G. Valle. Rationes decima rum ltaliae ndi secoli XIII e XIV (Studi e testi 96. 194-1), 56 itn zgoraj opomba 8. . » j. Barlè v Jzvestiih Muzejskoga društva za kranjsko 11 (1901), 191. 13 !.. iluuptmuiiu. Erläuterungen. 480. . » A.Dupseh v Mittöil'iiiingoti des Instituts f. üstorr. Gesclwchtsforschu-ng 22 (1901), 45Г, 461. — Dopseh imi sli pni Gratse na grad Gracarjev tum (ali Tolsti vrh), jugovzh. ud Šentjerneja. 140 2c znanim in objavljenim Inpouiiuičniin podatkom za te Koseze imenovane vasi dodajani i/, NI u roj še dolu- še nekatere nove, zanje po­ sebno značilne, ]>rav tuko pa tudi še nekatere v literaturi doslej nena­ vedene podatke o kosezili in koscščinah na Kranjskem, nabrane ob delu za Mistoričnotopografski leksikon Slovenije v srednjem veku. Utegnili bi priti prav tistemu, ki bi napisal monografijo o kosezili na Kranjskem, ki jo naša historična literatura še pogreša. Koseze jugovzh. od Vodie na Gorenjskem, imenovane 1265 »aput Edelingcn«, se leta 1322 (nov. 21) navajajo kot Sledding, leta 1337 (dec. 6) pa »ducz (cze) Edling«.1 — Koseze pri Ljubljani, v listinah iz 15. stoletja po ondolni cerkvi večkrat »Koseze pri Sv. Marjeti« (Edling bey sand Magret en, prvič 1414 jul. 8) se omenjajo tudi z domačim imenom, prvič po meni znanih virih ne leta 1526, kot seni to svoj čas navedel (Kasses), marveč že poprej: v urbarjih stolnega kapitlja v Ljubljani iz 1. 1497 do 1500 (in Kasesieh, Kasesich) in v registru cerkve Šentvid pri Ljubljani (S. Margarcthu zu Kusess).2 Spodnje in Zgornje Koseze niso mogoče nuselje, ki so ga tako ozna- čevuli glede na soseščino, kot večkrat pri krajevnih imenih te vrste, saj sla kraja narazen okoli 10 km zračne črte. Za Spodnje Koseze mi je znuua najstarejša označba iz I. 1341 (mar. 18) »cze l'resteryach pei den Edlingen«, v vasi Prcserje pri kosezili, to je vasi Koseze.3 — Za Zgornje Koseze mi je pa znana najstarejša omemba Edling iz 1. 1414 (febr. 26), z domačim imenom pa leta 1445 (okt. 11) »zu Edling oder zu Chassesy . . im (!) Marewtsclier pharre«, Koseze v Moravski l'ari.4 Za Koseze pri Ilirski Bistrici sem zbral podatke iz starejše dobe v svoji razpravi Postunek in razvoj Kranjske.5 Dodal bi še Edelinch v oglejski listini iz 1. 1398 (maj 25) in Edling iz sto let kasnejšega prem- skega urburja.0 Kraje, v katerih se omenjajo kosezi in koseščine na ozemlju nekda­ nje dežele Kranjske navajata J.Žontar in B. Gral'eiiaiier.7 Tiste v fevdni knjigi celjskih grofov iz 1. 1436, v de/.elnokuežji fevdni knjigi iz let 1457 1 K. Schumi, Ur kanil en- irmi Regeslciiibiicli... Kruiim. 2, 278. Sedaj tudi: 11. Apipelt - G. Pfmschy, Urkunidciiibuoli des H. Stdoniiuik 4 (I960), 127. H. VYiessiu'r, Monumenta hist duc. ('tiirtiittluiuc 8, 186, št. 640. — Listina uz 1. 1337 y Drž. arhivu im Dunaju. Regest v Ari-lui v f. vaterländische Geschlichte uad Tupogiupliie 9 (1864), 114, tomi brc/. шмччЊс Koso/.. 3 Geografsku vestnik 23 (1931). 161. — Urbarji (fol. 96; str. 138, 138, 165) in Register (str. 222) v Nadškofijskem! arhivu v Ljubljani. 3 liistina v l>rž. nrhiivii nti Dunaju; tunlii listimi 1346, jati. 21 (zu dem Edti- gon des iiewem liûibein samt) im 1350, mar. 16, prav tain. 4 01>e listini v Drž. urliivm v Ljubljani. — Drugo navaja L. Hauptmaim, Karuntauska Hrvatska, Zbornik kralja Tomislava (1925), 298, objavlja pa jo B. Otoiupec, Gradivo «a zgodovliino Ljuibljame v srednjom veku, 7. zvezek. 79, 4 Glasmik Muzujskegu društvu 10 (1929), Л. 39. 0 V. Jappi v Arčheogirafo Triestino, nuova sorlic, 17 1891), 315 d., št. 319. — Srednjcvcskii urtbarjii aa Slovenijo 3, Hribarji Slovanskega Primorja 2, 248. 7 J. Znatar, K zgodovini iprovod.be kosošftiin v kupna zemljišča, Slovenski pravmdk 54 (1940), 286—288. — B. Grufomauer, Uskiličovamje koroških vojvod in država kuramtunskiih Slovencev, SAZU. Razred za zgod. in družbene vede, Dela 7, 1952, 330 d.; ^Hrvati u K u run tu ni ji, Historijski zbornik 11/12 (1958-9), 216, z zemljovidom; Zgodovina slovenskoga naroda 1 (1964), 356—360. 141 do 1460 in v rudovljiSki'in urlmrju iz 1. 1579 ima zabeležene L. Haupt- inann.8 Vasi v radovljiškem urbarju iz I. 1498. v katerih se omeujajo kosezi in koseščine navaja J. Mal, dodati pa bi bilo še Podhom (fol. 75), Studor (fol. 93, Ml) in bohinjsko Srednjo vas (fol. 93, 111).» Velik del dvajselih v radovljiškem urbarja iz leta 1498 v Bohinju omenjenih kosezov se po njihovih imenih in priimkih ter po hišnih imenih da lepo porazdeliti na kmetska posestva v Studorju in Srednji vasi, o čemer smemo pričakovati razpravo Fr. Ceklina. Kaže se, da so v kasnejši dobi koseze na Gorenjskem imenovali tudi dinstnuuie. Dinstman pa je postal tudi priimek, Dežman.10 Enačili so jih z nižjimi ministeriali ali malimi vitezi; od teh prevzet naziv dinst­ man, človek, ki je dolžan opravljati določene službe. J. Mal opozarja iz radovljiškega urbarju iz 1. 1498 na Lenarta Dinstmana iz Žirovnice, ki plačuje od svoje koseščine (edtlthumb) in na Miklava Dinstmana v Kovoru pri Tržiču.11 Dodati bi bilo, da ima po radovljiškem urbarju iz 1. 1579 (v Državnem arhivu v Ljubljani) Lenart Diennstman v Žirov­ nici, ki je z ozirom na ime in priimek očitno naslednik tistega iz 1. 1498, posest, ki se imenuje fevdna h uba (lehenh neben) in da ima zanjo fevdno pismo. Po istem urbarju (1579) inm v Brdih (iu Egkhen) pri Radovljici Fetter Diennstman koseščino (edlthumb). za katero ima fevdno pismo od grofov Ortenburških iu Celjskih. Primer Lenarta Dinstmana s ko­ seščino v Žirovnici v časovnem razmiku 80 let (1498. 1579), kaže, da je bila njegova koseščiua dedna v istem rodu. Po radovljiškem urburju iz leta 1498 se omenja Lenart Dinstman v Žirovnici, starem naselju kosczov-edlingov, Miklav Dinstman pa ima hubo v Kovorju, naselju sredi med vasmi Križe, Popovo in Brezje, kjer se okoli 1. 1400 omenjajo kosezi.12 Po radovljiškem urburju i/, leta 1579 ji- najti priimek Dinstman skoraj le v vaseh kjer se v prejšnjih časih omenjajo kosezi-edlingi: Žirov­ nica, Dobrava pri Kamni Gorici (v sosednji Lipnici 1457—1460 kosezi)," Podhom in Gorje pri Bledu. Nedaleč Dobrave pri Kamni Gorici je v vasi Češnjici po urbarju loškega gospostva iz 1. 1501 plačeval neki dinstman (dinstmanus) o bo­ žiču eno mero ovsa in enega petelina. Njegova kmetija, ki jo je imetnik imel v fevdu od freisinškega škofa je 1569 označena kot koseški dvorec (Edlinger-Hoff). Najmanj v ruzdobju 1530—1586 je bil na tej kmetiji gospodar Ahac Dienstman. Dolžan je bil opravljati za koseze značilno službo s konjem, ki je prešla tudi na njegove naslednike na gruntu vse " Staroslovonska družba iu obred im knežjem kamnu. SAZU, Razred za zgrni. Jui družbtine votk-, Delu 10 (l')5+), IU, op. 20. " Kuilovljiški urbar 1+98. v Drž. arhivu v Ljubljani — J. Mal. Ist das Edliingeirpnuble.m wtiirk1ii-e.lt imliisbar? SikVost-KorscIiungon 22 (1963), 160. 10 K. Strekelj, Zur slawischen LeJiawörterkunde, Denkschriften dunajske akademije, Phil.-hiist. Klasse, 50, 15. " J. Mal, Südost-Forsehiiugun 22 (196''), 1+9, 160. « Wl. Milkowiiw. z Mitth. (k-s Musealverobies f. krain 3 (1890), 44—48. u L. Hamptniiuinin, Staroslovenska družba, 111, op. 20. 142 ija do 18. stoletju, ki pu niso bili več Dinstniani marveč imeli priimek Kožman.14 Po briksenškeni urbarju i/, leta 1602 v Državnem arhivu v Bozenu (fol. 225, 230) se imenujejo ljudje.s priimkom Dinstman v dveh vaseh, v katerih se poprej navajajo kosezi: Višelniea (Muida Dieustmann) iu Podhom pri Blecfu (Primas Dienstnian). üb dinstmanih bi navedel še adehiiana (»plemenitega človeka«) leta 1458 v vasi Olševku severovzh. od Kranja, kjer se 1248 omenja nek libertinus, leta 1306 pa dva koseza (edlinga).15 Do sedaj znanim krajem, omenjenim v zgoraj navedenih razpravah, v katerih se na kranjskih tleh navajajo kosezi in koseščine dodajam še nekatere, oziroma spopolnjujem že znane podatke. Brda pri Radovljici, Češiijica vzh. od Krope in Kooor pri Tržiču (gl. str. 142). Skopačnik pri Želiniljem. 1463, Hannsse edling von Skoposnik.1* Ta kosez je spadal v skupino ižanskih kosezov, ki se omenjajo v Iški vasi in Brestu. V Brestu 1463 Gerne edling von Brest, ki pa je takrat že podložnik (man) kostanje viškega samostana ; ta je imel v Brestu posest od okoli 1. 1330 dalje.17 V vicedomskem urbarju iz 1. 1496 se na­ vajajo »edlinger zw Ygdoril'«.18 Nu Igu je 1406 pečatnik neke listine Erhard der Pawer von Y eg, ki ga imam za koseza.19 V Trascinali severovzh. od Grosupljega plačujeta 1483 in 1485 turja­ škemu gospostvu dva koseza (edling), oba z imenom Haunse, vsak po en star ovsa, enega kozlička in enega kopuna.20 V Hrastju jugozah. od Šentjerneja na Dolenjskem se omenja 1436 koseščinn (edlingtumb).21 Spada v skupino koseščin, ki se. navajajo v bližnji Orehoviei in Vrhpolju. »Plemenite in klicnte« (nobiles et clientes) avstrijskega vojvode omenjene 1. 1308 v Orehoviei (Orchiniz) imam za koseze.*2 L. 1433 je bilo v tej vasi deset kosezov (edlinger).23 14 1'. Blu/uik, SredmjeveiSkii unbarji za Slovomijo 4 (Urbarji fredsimške škoflije), 312. — P. Bluziuik, Zomljiška gospostva na besiuiškeim ozemlju, SAZU, Razred za zgiodo vinske lin družbene vode, Hazipruve 2 (ll>33), 243—246, 271. — Urbarji (urad Poljäica) fruiisiinškega loškega tyospostvu od 1560 dalje v mojii lasti. 14 l\ Sobuiuii, Urkunden- und Heigestorobueh ... lvrain 2, 123. — Listina iz 1. 1306 v Državuum arhivu nu Dunaju. — Velesovskii urbar iz 1. 1438, fol. 35, v Državnom arhivu v Ljubljani. 111 Turjaški urbar, nekdaj v arluiivu na gradu Turjaku. 17 K. Koviač v Carmioli 2 (1911), 55. — Kostanjev iški urlbar itz dobe okoli 1340, fol. 10' (Vruzseii), v Dr/uvinem arhivu v Ljubljani. 1H V Državnem arhiivu v Lj ubij unni, vik edam s k i akti, fase. I 54a. " I1'. Konmtair v Mi Heilungen (les Miisealverciiines f. Krain 20 (1907), 168. s" Uriburju, nekdaj v arhivu na graidu Turjaku. Sl Fevdna knjiga grofov celjskih, kod. 963, fol. 31, v Državnem arhivu na Duniuju. ss T. Smičiklas, Codex diploinaticus rogni Groatiae, Dalmatiae et Sla- voniae 8, 153. " Muttheilungen des Miuseialvereincs f. Kraiiu 14 (1901), 58. 143 () kosozih okoli Zugorju jo zbral nekatere podatke A. Dimitz.84 Za starejšo dobo bi bilo dodati listino z dne 14. jul. 1433, ki omenju koseze, ki spadajo pod Gamberk (die edlinger... gen Gallenberg) in ki pre­ bivajo v zagorski dolini (tal genant der Seger darinne die edlinger sitzent).26 Podreča. — Tako se imenuje vus na Sorskem polju, rojstni kraj pesniku Simona Jenka. Ime je ruzložil Pran Ramovš. Izhaja od latin- skegu putriarcu, ki gu je slovenščina prevzela kot podrêka.1 Beseda podreku za patriarha Slovencem in Hrvatom v starih časih ni bila neznanu. V Istrskem razvodu, obsežni razmejitveni listini o goriški, oglejski in beneški zemlji v Istri, ki kaže glede nastanka v sedanji re­ dukciji v drugo polovico 15. stoletja, se oglejski patriarh na mnogih mestih imenuje podreka.a V Beneški Sloveniji je razširjen rodbinski priimek Podreku. Peter Podreku (1822—1889) je bil eden beneško-slo- veuskih piscev. üu je Podreču (vus) res »putriurhovu vas« kažejo zapisi imena v listinah iz 14. in 15. stoletja, ki glase »Patriarchsdorf« in podobno. [Najstarejši meni znani je iz leta 1334.3 Zukuj se tu vus nu Sorskem polju imenuje putriarhova? Mislim, da je to antitezu k vasem na bližnjem ozemlju freisinškega škofa na Sor­ skem polju. Te so »škofje vasi«, z mestom Škof jo Loko nu čelu, ki je s tem pridevkom po moji vednosti v 14. stoletju prvič zapisana kot »škof- ju«. (1370, 1371).4 Podreču je vus na ozemlju, ki je pripadalo v srednjem veku v cerkvenem in nekaj časa tudi v svetovnem ozira pod oglejskega patriurhu-podreko, nu ozemlju Kranjske murke, podeljene letu 1077 prvič iu letu 1093 drugič Ogleju. Nu vzhodni struni Ireisinškemu škofu pripadajočega ozemlju s sre­ diščem v Škofji Loki je »putriurhovu vus« Podreča, nu zahodno stran tega ozemlja je pa obsežno patriurhovo zemljiško gospostvo Tolminsko. Zu tislegu, ki je prebivul nu lreisinško-škofjem ozemlju je bilo Tolmin­ sko v srednjem veku purtiurhut (patriarchatus, purtiurehtum).5 iN i pu Podreču nu Sorskem polju edina vas tega imena na Sloven­ skem. Pri Domžalah je vus Podrečje, ki se 1437 imenuje Patriarchalis 24 Die Edliiger im Sägor (Sugor), Miittheilungen d. hdstor. Vereines f. krain 19 (1S64). 15—17. " Lisliinu v Držuvjieiu urlìi v u nu Dunaju. 1 Fran Humovš, K miku /godovi nu slovenskega jezika (1956), 41. s VI. Kos, Studiju o Istarskom zavodu. Rud Jugoslavenske akademije /-umnosti i umjetnosti 240 (1931), 160, 201. ' Y. Rroues, Die Froieni von Suneck und ihre Chronik als Grafen von Calli (1883), 164. 4 Listóne 1370 maj 19, 1370 niuj 23 m 1371 inuj 18 (Schofialocha, Scophia- loelui) v Kapiteljskem arhivu v Kopru. , * f\ Blaznik, Sredinjcveški urharjii tfa Slovenijo 4 (Urbarji freisAnške ško­ fije), 153 (1291), 202 (1318), 273 (1396-7). 144 villa, 1464 pa Pattriarchsdorff, po sturem »na P odreci«.' Zakaj je ta vas »patriarhova« ne bi vedel reči. V urbarju gornjegrajskega samostana iz leta 1426 je naveden med pocHožniki v uradu Tirovsek Prinios am patriarchtum, 1453 pa v neki listini kmetija nekega kmeta z imenom Patriarch. Po izdajatelju teh tekstov Ign. Orožnu je to kmet z imenom Podrečnik; po njegovem mnenju je bil to verjetno poprej patriarhov podložnik.7 Gornjegrajsko je prejela oglejska cerkev leta 1140.8 Oglejska cerkev je imela na kranjskih tleh obsežno zemljiško po­ sest s središči okoli Cerknice, Loža in na Blokah. Vasi na Blokah leže I. 1379 v »patriaršiji« (in dem patriarchthumb ze Oblakh in det gegent)." »Patriaršija« na Blokah s patriarhovimi vasmi, v soseščini pa »menišija« severno od Cerknice, z vasmi, ki so jih imeli menihi suniostana v Bistri. Unec-Planina na Notranjskem. — Goriški grof Engelbert je leta 1217 oprostil podložnike stiškega samostana plačevanja carine v svojem trgu ob reki Uncu. Tako glaseč zapis ima stiski historiograf P. P. Pucelj (1669—1721) v svojem rokopisnem delu o Stični in ima ga tudi A. Steyerer (1673—1741) v svojem tudi rokopisnem delu Collectanea manuseripta.1 Beležko o trgu ob reki Uncu so objavili F. Schumi, Fr. Kos in H. Wies- flecker." Danes nam je znan tekst zadevne listine v celoti; v prepisih J. Fon- t uni ni ja v Državnem arhivu v Benetkah »iz stiškega arhiva«.3 Ta kaže, da je Pucelj netočno posnel vsebino listine; o kakih podložnikih Stične, ki naj bi bili oproščeni plačevanja carine ni govora. Trg ob reki Uncu spada med najstarejše na ozemlju Kranjske omenjene trge. Omenja se /opet 1. 1300 (junij 20), koje neka listina datirana »v Uncu trguc (Mounc in foro).4 Poleg trga pa se navajata še grad Unec in vas Unec. Grad Unec se omenja 129 kot »castrum Moventz«, kaštelan (burkgraf) »ze Movncz< pa 1307.» ' Listiiina 1437 oipr. 18, v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani — A. Kotblar v Issvestjiih muzejskega društva za Kranjsko 6 (18%), 136. ' hpaa Orožen, Das Beuiodiktinor-Stift Obertburg (1876), 189, 228. * Gradivo za »godovino Slovencev 4, Št. 157. • ' Mtitteii>lung4Mt des Museal veröiines f. Kraim 19 (1906), 116. 1 lilJograiphtia sive rerum memorai« Li mm imomastonij Sittieensis desoriptio (konëaaw> 1720), v Državnemi airhlivu v Ljubljano, str. 20. — Collectanea ma- îiuscriiptn, ZM. 12, str. 273, rokopis 115/2, v Državnem arhivu na Dunaju. s Urkunden»- u>nd Regestemlbuch des H. Krain 2, 24. — Gradivo za zgodo­ vino Slovisncov 5, 277. — Die Regestein der Grafen von Görz und Tirol, Pfalz- grafeu ki Kärnten, 1 (1949), 103, št. 379. 3 Archiiivio di Stato, Secreta Archiva propri G. Fontaniini (starejša označba: Miscollanea Fontaiuimii, II, 331, sign. 647). 4 Schuumjcv Arohiiv für Haiuuatkunde 2, 245. 8 1295 maj 13, tostima v Državnom arhivu na Dunaju. — 1307 avgust 22 (Fontes rerum Austrdaearuim, II. Abt., 55, 40). 10 Zgodovinski Časopis j 45 Vas Unec: 1307 Muvntz. 1333 Mauncz poleg Nove vasi, vasi »Sinogor« in Ivanjcga sela med vusmi. ki leže v okolišn Planine; 1359 dorff ze Mauncz.8 Kaže se, da je imela označba Unec pokrajinski pomen v okolišu izvira reke Unca. Z njo so označevali reko, vas, grad in trg. Vas tudi, čeprav je od nje do reke več kot dva kilometra. Reka in vas eta označbo Unec obdržali, ne pa grad in trg. Grad, ki je še 1295 in 1307 Unec, ima poslej označbo, ki glasi v slovenščini in je danes tudi uradna Hošperk, nemško Haasberg.7 Ta grad je bil Že v Valvasorjevih časih v razvalinah, leži na 703 ni visokem hribu, danes Stari grad imenovanem.8 Najstarejša meni znana označba za Haasberg-Hošperk je iz 1. 1333: gradišče in gora, ki se imenuje Haz perch (purchstal vnd den perg der da haizzet der Hazperch).9 Naletimo pa tudi na označbo grad v Planini (vest daez der Alben, 1398).10 Pa tudi trg ob reki Uncu ni več Unec kot 1. 1300, marveč Planina. To je današnja Gorenja Planina, kjer je bila carinska postaja, ki se po moji vednosti omenja prvič 1374 (maut wegen zu der Alben) in trg (1449 apr. 3, zu der Alben in dem markeht)." Trg Planino pa razlikujejo srednjeveške listine od vasi Planine, danes Spodnja Planina, kjer je cerkev sv. Marjete. Sand Margreten pey der Albn, 1361; ze der Alben in dem dorff sand Margrethen, 1368: dorf ze Sand Margaretheii, 1398: dorff zu der Alben v razliko od zu der Alben in dem markeht, 1449.IS 1217 Goriški grof Engelbert osvobodi v svojem trgu ob reki Uncu na prošnjo stiškega opata Pernolda njegov samostan carine od samostan­ skega blaga, v katerokoli shrambo bi se peljalo. Noverint tam ipruesuutium aetas quam futuroruim posteritas, quod1 ego. comes Engelibortus de Ganfceia, nd ipetitionom vonerabilis abbatis Perno» de Si t ti*-h, praefato contuli moiiustonio, quad nullum perpetualiter in foro meo, quod sitimi est aipud fluviuim (fini diaitur Vnze, de bonis suis, quae ad cellana. ubicunque aiint iposita, portumtur, persolvant telottraim. Et ne factum aliud per posteros moos irnitetur idem fuctuim per imipressiouiem sigilli med corroboravi. • П0? ave. 22, kot pri opombi 5. — i3^"5 julij 31, dörfer... die gelegen simt ozu der Aibon iti dor gegemdc (listina v Državnem arhivu na Dunaju). — 1359, jul. 2T, listina v Državnem arhivu na Duma ju. ' Obliku Hošperk v listimi italijanske provenience iz h 1386: Hosperch (V. Joppi v Areheografo Triestino, nuova serie, 17, 299, n. 303). 8 O tem gradu z upodobitvijo razvalin Valvasor, Ehre, 11. knjiga 267. • 1333 julij 31, listina v Državnem arhivu na Dunaju. 10 Urbarji Slovenskega Pnimorj«. 3, 131. 132. " 1374 (Oestörroichische Akten, Gora, fase. 24, Abt. 7, v Državnem arhivu na Dunaju). — 1449 (B. Otorepec, Grudivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, 11/95, listina v Državnem arhivu na Dunaju). »9 1361 mar. 23, kod W 394, fol. 62' Regdstraturbuch der Grafem von Görz, v Državnem arhivu na Dunaju. — 1368 jumij 17 (Mitteilungen des Museal- vereiines f. Krain 19, 54). — 1398 (M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja 3, 132). — 1449, kot pri opombi 11. 146 Kl liioc »ml) lostiimoiuio frutris mieti lillustnis comitis Meinliardi, Hainnioi de i'rcMii (il frulinis stui llugoniis do Tcvvdino. domini Warenhardi castellani, domini Hupatoiiis. рмиссгпае. nonitinii Adubokli de Hopfen bacìi et aliiorum multorum. Facta sunt linee aitino doiroimicac in e a m ai ioni s M. C. C. XVII. Med pričami listine o trgu ob reki Uncu iz 1. 1217 se omenjata tudi Henrik iz Premu in njegov brat Hugon iz Devina, kar potrjuje sorodstvo in povezavo rodbin Devin-Momjan-Prcm. Henrik iz Prema je 1234 ujec Odalsknlka iz Momjana-Devina.13 Druge priče, razen kaštelana Weren- harcia, so znane tudi iz drugih listin tistega čaša (prim. Gradivo za zgo­ dovino Slovencev 5, imenik oseb). 13 Gradavo zu »gt*loviiio Slovunouv 5, 617. — M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorju 1, 50. RIvlTRACE ZUR HISTORISCHEN TOPOGRAPHIE VON KRAIN Ш MlTI'iOI-ALTER / u s a m ni e n fuss u il g Im Beitrage werden bisher unibc kanili e Angaben über Graeeno, Edlin- gersiedlungen, l'odrcča und Unec-Planinn (mit der Urkunde ans d. J. 1217) veröffcjntli'cht. 10« 147