Dopisi in novice. — V Wiirtember<>'U se jim nič kaj ne mudi s tem, da bi šolo ločili od cerkve. Dežehii zbor je končal obravnave o novi postavi za ljndske učitelje. Pravice imajo Ijudski učitelji zclo enake deržavnim uradnikom, disciplinarna preiskava je vravnana ugodno učiteljem, denarni stan pri boleznih, pokojnina učiteljem, njili vdovam in sirotam precej radodavno; učiteljice sicer ne morejo stalnih služeb dobiti, a njih stanje je vravnano tako, da je upati naraščaja Moderne želje, da bi se Sola ločila od cerkve, da bi bili svetni nadzorniki namesto duhovnih, da bi se ločilo mežnarstvo od šole, so ostale neuslišane. Iz liberalne stianke se je oglasil poslanec rekoč, da njegova stranka noče, da bi se šola ločila od cerkve, taka ločitev je največ politiška zmota. Vsem se je videlo zgol naravno, da v kraju nadzoruje duhoven šolo, višje nadzorstvo ima dvoje po veroizpovedanji ločonih konsistorij pod višjem nadzorstvom naučnega ministerstva; šolskih sester, ki uče v katoliških šolah, se ni nihče spomnil, ne katolikov nc protestantov, da se ognejo vsakega prepira. S tem bi bila kulturna borba odvernjeua v "VVilrtembergu. Liberalci so boje spregledali, kakšen sad rode take postave na Pruškem. — Kaj pa, da »zaostala dežela "VViirtemberg«, ki misli sbajati brez očitnega a tudi brez skritega kulturnega boja, ni merodajavna drugitn deželam. Kaj nek razumo Švabi od politiških zmot! — (Zemljcvidi Afrike, reka Congo, potovalec Stanlej). Zemljevidi Afrike so skoraj vsako petletje drugačni, ker pogumni potovalci iščojo virov reke Nil iu prepotujejo Afriko, da bi spozuali dosihmal neznane Afrike. -— V sredi Afrike smo imeli na zemljevidih belo progo z napisom »Neznane dežele«. No, te neznane kraje je preiskoval Amerikanski potopisec D. Stanlej. Imel je s saboj 210 spremljevalcev černih in nekaj belih in je potoval preko Afrike od vzhodnega obrežja in tako najdel, ne da bi to nameraval reko Congo. — Ta voda je bila znana sedaj samo v njenem doljnem teku, a Stanlej je rekel, do porečje te reke obsega 60.000 ?milji r^ka je dolga 650 nemških milj, na več krajih široka po 2 nemški milji, ob ustju pa plavna za vojne in kupčijske ladije. Obrežje je zelo obljudeno, v nekem kraju so imeli Ijudje navadne reči iz slonove kosti! Keka Congo teče najprej proti seveiju še 2° nad ravnikom, potem se zavije na severo - zahod, a še le v spodnjem toku teče proti jugu. Ljudje ob obrežju so bili prijazni tam, kjer Se niso nikoli videli tujcev, a ne zaupljivi in lokavi tam, kjer so se bili scznanili ali z Arabci kakor na severju ali na jugu s Portugizi. 8. avgusta je prišel v Enibono na atlant. rnorji. Po reki se je vozil 9 mescev in 500 nemškib milj dalječ. — (Taka ura ne «re v žep). V Loudonu, največem, najbogatejsem in tudi najubožnižem mestu na svetu je na hiši zborovanja ura s 4 cifernicami, ki imajo v premeru 22 čevljev. — Kazalec za minute se premakne v polminuti za 7 palcev. Ura gre 8'/2 dni, bije pa le 7V2 dni, ko ura nelia biti je znamenje, da ni navita. Kedar jo navijajo potrebujejo za to 2 uri časa. Nihalo je dolgo 15 čevljev; kolesaso iz vlitega železa, zvon na kateri ura bije je visok 8 čevljev, v premeru ima 9 čevljev in tehta 15 ton, kladivo, ki nanj bije, je težko 400 funtov. —¦ — (Ali bodo Ijudje kedaj prišli do severnega tečaja?) To vprašanje je bilo uže večkrat sestavljeno; v severnem morju ob Kvropi in Aziji so ljudje iskali pota v Indijo dotlej, da so se prepričali, da to ni mogoče, ali pri tem so najdli »Spitzbergen« in mnogo drugih krajev. Preprioali so se tudi, da na ta način, kakor je bilo dosihmal navadno, ne bodo ljudjc prišli daleč na sever, ker ob primernem letnem času pridejo ravno do ledenega morja, potem nastopi zima in kam potem ? — Praktični Amerikani sedaj to skušajo drugače. Visoko na severju nad Grenlandijo pri 81° 44 min. hočejo napraviti naselbino ali štacijo za 50 mož, ti se imajo tam navaditi obnebja, in ob primernem letnem času skušati predreti s sanmi daleč na sever. — V treh letib pridejo pa drugi za njim, ako se tem ne bode posrečilo to podvzetje. 29 septembra pr. 1. je prišla barka »Florence« (kapitan Tyson) iz Novega Londona že v Kumberlandski zaliv. — Pri Smithsund-u so najdli premog, in to bi bilo za ekspedicijo na sever silo važno. Prihodnje leto mislijo odposlati še 1 barko v te kraje, in tam napraviti že jedno naselbino na Josip - Henrikovem nosu. — Pogumni so Amerikanci, ali bode pa mogoče preobladati naravo v teh krajih, je drugo vprašanje. — — Mesto Erzernm nima menda kraja sebe enacega pod solncem. — Hiše tam so bolj podobne berlogom kakor hišam, a stavljene iz tega namena, da se more v njih prebivati tudi ob velikem mrazu, ker druge kurjave tam nimajo, kakor posušen in s slamo zgoščen kravjek, ki je stlačen, nekako šoti podoben, Streh prav za prav hiše nimajo. Kakšno gradivo bi bila namreč dosti terpežno pri zimskem mrazu, na tem kraju, ki je 1965 mtr. nad morjem? Vsa poslopja tudi hlevi so pokriti s tramovi v vodoravni meri, nad temi so deske, ki so nasute s perstjo. Po letu so prav lepa sprehajališca po strohah, okolico z visocimi gorami, je prav lepo viditi. Po boljših hišah so stopnice na streho. Tudi je šega, da ob vročem letnem času postelje preneso na strehe. Kakor na kmetih pred hišo, tako sede Erzerumovci po obedu na strebah. A čisto drugačno je pa življenje po zimi. Mesto je tačas v pravem pomenu besede pokopano v snegu in ledu. Še celo po mestnih ulicali je teško občevati. Z okolico, vzlasti ? vasmi ob izviru Eufrata je pretergano vse občevanje. Tedaj je v mestu navadno, preskerbeti se z živežem za zimo. Vsega potrebnega si pripravijo za zimo več, kakor sicer drugej. Nakoljejo ovac in perutnine, meso zakopljejo po vertih v sneg. Eavno tako delajo z zelenjavo. In tako prežive zimo dobro, še bolje kakor drugej po Turčiji. Gostoljubje Erzeruma je dobro znano, ravno tako njega izverstna kuha. N. Z. — Obdarovanje ubogih otrok ob zimskom času je prišlo po Kranjskem še precej v navado, v ta nainen napravljajo vcselice; čisti dohodki se obračajo v imenovani namen. — V Kerškem so nabrali za obleko šolskih otrok 126 gl. in zato nakupili 17 parov čovljev, 5 parov hlač in 6 sukenj dečkom, 20 krilov deklicam. Žensko obleko so izdelale nekaj gospe nekaj veče učenke pod navodom učiteljic. — V varuštvu malih otrok je bilo 28.decembra p. 1. 139 otrok obdarovanili s zimsko obleko; komadov za obleko je bilo 786, za 60 otrok, ki dobivajo tam hrano je bilo pripravljenih še 60 parov čevljev. Predstojnica temu zavodu je gsp. Autonija pl. Codelli, podpirajo ta zavod druge gospe varuhinje (Sclmtzfranen), in sicer dobrotniki, med temi Ljubljanska hranilnica s 150 gl. Bog plačaj ! — Vabilo V družbo sv. Holtora za I. 1878. Po odborovem sklepu so udom družbe sv. Mohora prihodnje leto namenjene sledoče knjige: 1. ,,Slovenski Goffine" — t. j. razlaganje beril in evangelj ob nodeljah, ob Gospodovih in Marijinih praznikih, ob godovih svetnikov in svetnic božjili in ob raznih drugih cerkvenih priložnostih z dotičnimi krščanskimi nauki. Po malokteri knjigi so družbeniki toliko popraševali, kakor ravno po: »Slov. Goffine-tu«; zato si je odbor v svesti, da bode z izdavanjem tega dela ustregcl občni želji. Knjiga bode obsegala 56 tiskanih pol; razdeljena je v štiri snopiče, vsak v obsegu 14 tiskanih pol, tako, da bodo udje v štirih letih dobili celo knjigo v roke. Č. g. pisatelj L. Ferčnik, dekan v Žabnicab, kteri je na odborovo prošnjo priredbo knjige prevzel, osnove dosedanjega »slov. Goffine-ta« bistveno ni spremenil, vendar pa je razlago in nauke vse skozi popravil in ražširil. 2. ,,PotOVanje v Rim." Spisal Jakob Gomilšak, pridigar pri sv. Antonu v Trstu. »Namen te knjige — pravi gosp. pisatelj — je, družbenike podučevati o glavnem in najimenitnižem mestu krščanskega sveta, pomnožiti spoštljivosti do »svetega mesta Eima« in ude potrditi v zvestobi in vdanosti do katoliške Cerkve«. Potopis bode obsegal 10 tiskanih pol. 3. ,,ObČna zgodovina." Spisuje gosp. profesor Josip Stare. Peti snopič, v obsegu 10 tiskanih pol, pripovedujo dogodbe srednjega veka do konca križarskih vojsk. 4. ,,llinili sadjerejec." Poduk, kako sadje pridelovati in ohranjevati, sadua drevesa in sadje spozuavljati in razlocevati; spisal g. Franc Kuralt, profesor na slov. ktnetijski šoli v Gorici. Poduku bode vvrstenih 52 podob. 5. ,,Slovenske večernice", XXXIV. zvezek v obsegu 8 tiskanih pol bode donašal obdarovane povesti, životopise, pesmi in druge kratkočasne Kpise. 6. ,,Koledar za leto 1878" z imenikom vseh udov in raznovrstnira podučnim berilom v obsegu 13 tiskanih pol. Poverjenikom, ki nabero v svoji fari 50 ali več udov, se bode razun naročenili knjig poslalo po vrbu primerno število družbinih bukev iz prejšnjih let, da jih po svoji razsodbi razdele ali šolam, ali farnim bukvarnicam, kakemu društvu ali drugitn podobnim zavodom. — Pllčke Novine, časopis za gospodarstvo, obit i narod, izliajajo vsako saboto zjutraj, stoje za celo leto 4 for., po pošti poslane 4 for. 60 novč. Novine izhajajo že drugo leto in prinašajo sestavke o gospodarstvu, poučno in zabavno berilo, ozirajo se na školstvo, ter donašajo dopise iz raznih krajev i domače vesti, novice iz svetovnega prizorišča, ter poslednjič premembe pri vradih, pri učiteljstvu, izvadke iz službenih oglasov. Novine so dobro sredstvo tistim, kateri se žele upoznati s hrvaškim jezikom i sploli s lirvaškimi razmerami, ker Novine vse to verno, resnično in redoma objavljajo. Slovenci berite in prepričajte se! P. N. izhajajo v Zagrebu v Mučnjak i Senflebenovi knjižari. — Zora, časopis zabavi in poduki nastopa letos svoj šesti tečaj. Program listu ostane nespremenjen, vendar hoče, kar se tiče podučne strani nekoliko več zanimanja obračati na nravne in nekaj tudi na gmotne potrebnosti našega naroda. Ne načert, temveč poudarek bode v dosedanjem načertu samo za spozuanje različeu. In še na eno stran hoče »Zora« poscbno biti pozorna: na pravilnost slovenskega jezika. ¦— V stvareh, pravi »Zora« znamo za razpotja, v osebah ne znamo različja ali pa celo kake si bodi merzkosti. Zora stoji na leto redoma po 4 forinte, izjemoma po 3 forinte in vzhaja dvakrat na mesec v J. M. Pajkovi tiskarni v Mariboru. — Zavetišče za dečke (Knabenasil) je imelo slovesnost božičnega drevesa 27. p. m. v Alojznici. Navzoči so bili tudi milostljivi knezoškof dr. J. Pogačar, in sicer obilo Ijudstva. Zavetišče je jedna izmed najboljših naprav, kar se jih je v najnovejšem času vstanovilo v Ljubljani. Notri dobiva 42 otrok opoldne hrano in malo južino, zastopana je tam ljudska šola, srednje šole, učiteljišče. Otroci prišedši iz šole se tam piipravljajo za nauk, o prostih dnevih pa so skoraj ves dan v zavetišeu pod nadzorstvom usmiljenih sestra. Podučuje tam tudi o. Adolf Majer, nekaj pa veei manjše verdevajo. Poglavitna oseba, duša vsega, je vradnik pri računstvu, g. pl. Lašan, Nemec po rodu, skerben oče dečkom v zavetišču. Nad tem gospodom se vidi, da kerščanska ljubezen vse stori in vse premore in pred takimi osebami, pred takiini Nemci, prav radi klobuk iz glave vzamerao. — Katoliška rokodelska drnžba je imela svojo božičnico na novega leta dan. Družba pod vodstvom g. Gnezde (Vončina II.) veselo cvete in napreduje. Kokodelčici pa so imeli svojo božičnico na sv. treh Kraljev dan v sobah rokodelske družbe. Še cez 70 fantičev rokodelskega stanu se shaja ob liedeljali v dvoranah rokodelske družbe, več gospodov pa jih podučuje v raznib jira potrebnih strokab. Blage duše so jim tudi letos preskerbele lepih darov, ki so bi'ii ta dan razdeljeni. Verstili so se ta večer govori, igra dveh fantičev na gosli, petje spremljano z goslimi in fisliarmoniko. Msg. Jeran je po pervi božični pesem govoril tehtne besede prihodnjim obertnikom. — Zadovoljni so se razšli dečki iu občinstvo, ter vošili napravi dober vspeh. — Včasih vsega tega ni bilo, mi poreče marsikdo, sedaj pa imamo to in uno naprave za mladino, pa je svet čedalje bolj spriden. Poslušaj, dragi moj, oprav zarad tega moramo storiti, kar je v naši moči, da bi bilo bolje. Po družinah kerščansko življenje hira; naš čas je izvanreden, potrebuje izvanvednih sredstev, da se ohraui še to, kar je zdravega in čverstega. Same tožbe ne pomagajo nič, delati je treba, tam kjer je prilika.