te,1a 5 din 12. avgusta 1978 r% Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin We dobrine » 'H stare slabosti >erUe na 3. strani ftbisk sindikalnih klavcev iz ZRN Hlv nuli teden se je v naši re-5 g ' mudila delegacija DGB 5tJt aden-Wurttemberga. Pred- te največje sindikalne ZR Nemčiji, ki združuje fi Itjij odstotkov zaposlenih v k vM °eželi, so bili gostje repu-1 sveta ZSS. Dan po pri-^ jih je sprejel predsednik »?i ^ Vinko Hafner, nakar so 8edali Ljubljano, obiskali pa so še Gorenjsko, Tolmin, sprejela jih je tudi Nova Gorica, ogledali so si Slovensko primorje, Lipico, Škofjo Loko s Poljansko dolino in partizansko bolnišnico Franjo. O vsem, kar so videli med štiridnevnim potovanjem po Sloveniji in slišali v pogovorih s predstavniki našega gospodarskega in družbenopolitičnega življenja, so se nemški sindikalni delavci pred slovesom pogovorili z Vinkom Hafnerjem in njegovimi sodelavci. Več o obisku nemške sindikalne delegacije bomo poročali v naslednji številki. C. B. gorskih zavzemanjih za ureditev odnosov z našo državo %el v prazno t(inko Kastelic V ^ Si v Preveč očitnem trenutku ‘:S dSOsednji Bolgariji sledila RSi^vnega in partijskega ’0d°rja Živkova v du ter izjava bolgar-n »pQnanjega ministrstva — vJžoS|a^syečena« z odnosom z t!1'1 izjava celo z naslo-CS'0Vana ,Vsestranski razvoj ju-v'V ^»-bolgarskih odno-fjTvjf. a h' ju obravnavali zgolj faših odnosov z Bolga-Fist NroV|r bi radi v Boigaftj' z Živkova in izjavo zu-p)arr,inistrstva sporočili ne hprj^č svetu je naslednje: NSs^ier,i smo kadarkoli, tudi takoj, podpisati deklaracijo o medsebojnih odnosih, v kateri bi Jugoslavija in Bolgarija potrdili načelo nedotakljivosti meja in se odrekli ozemeljskim težnjam.« Da pa ne bi svetovna javnost »ostala prikrajšana za podrobnosti,« jo avtorji izjave dobesedno posiljujejo z enostranskim prikazovanjem odnosov z Jugoslavijo, ki da noče in si ne želi dobrih sosedskih odnosov, da se vmešava v bolgarske notranje zadeve, da izraža celo ozemeljske zahteve do Bolgarije, da ne omenjamo laž o jugoslovanski zunanji politiki ter narcisoidnih slavospevov bolgarski zunanji politiki. Sosedje Bolgari seveda dobro vedo, da mi ne moremo in tudi nikoli ne bomo podpisali dokumenta, ki ne bi vseboval bistvenega problema v medsebojnih odnosih in njegovega reševanja — nepriznavanje Makedoncev kot narodnostne manjšine v Bolgariji in Makedoncev kot naroda sploh. Poleg tega nam ni potrebno potrjevati načelo nedotakljivosti meja, ker za nas ni sporno in ker je eno izmed temeljnih načel naše zunanje politike in ni nam potrebno odrekati se ozemeljskim težnjam, ker jih ( Nadaljevanje na 8. strani) DELAVSKA ENOTNOST ™ Neizkoriščene zmožnosti za delo Preberite na 5. strani m Ni meja za tiste, ki zlo ne mislijo Tudi letos bodo 15. avgusta praznovali naši graničarji po karavlah vzdolž naše meje, po bližnjih krajih in organizacijah združenega dela, ki imajo pokroviteljstvo nad posameznimi karavlami. 15. avgust je praznik naših graničarjev — v spomin na ta dan leta 1944, ko je bil z ukazom narodnega komiteja osvoboditve Jugoslavije in vrhovnega ko- izredne napore. Na eni strani so morali graničarji sami obnavljati karavle s primitivnim orodjem in materialom, na drugi strani pa so morali biti nenehno na preži, saj so prav tedaj številni sovražni elementi skušali vdirati v našo državo in porušiti tisto, kar smo izbojevali v štirih krvavih letih. Čeprav slabo opremljeni — pogosto so imeli na karavli le nekaj danes niso nič lažje, saj so naše meje najbolj odprte, sovražniki našega socialističnega samoupravnega sistema v tujini pa še vedno številni, jim najmodernejša tehnika in kar najvišja mera strokovne izurjenosti omogočajo dosledno izpolnjevanje dolžnosti. O obisku na karavli Kokr-škega odreda na Ljubelju in o mandanta NOV in POJ tovariša Tita ustanovljen korpus narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ). Pravo vlogo so obmejne enote dobile po osvoboditvi, ko so začele zasedati mejo naše domovine. Tedanje razmere na mejah so bile izredno težke in so zahtevale parov dobrih čevljev in plaščev, ki so jih menjavali na dolžnosti — so graničarji izredno zavestno in požrtvovalno izpolnjevali naloge. To nam pove tudi podatek, da so na naših mejah padli 1104 vojaki. Čeprav naloge graničarjev vsakdanjem utripu življenja ene najboljših enot lahko preberete na zadnji strani. Foto Andrej Agnič Regres naj ne bi bil le »povišanje« osebnega dohodka Doklej morje in sonce le za vsakega drugega? Andrej Vlaga Poletje gre počasi h koncu in z njim vštric tudi naša glavna turistična sezona, ki bo, kot opozarjajo dosedanji podatki, kljub mnogim in nekaterim hudim spodrsljajem vseeno rekordna. Prinesla nam bo približno toliko cvenka, kot smo ga od turizma letos pričakovali, pri čemer gre seveda poudariti, da smo ga pričakovali več kot kdajkoli doslej. Ni kaj, spodbudno! Končno vendarle korak naprej, čeprav majhen v primerjavi z velikimi koraki naših sosedov na tem področju gospodarstva. O omenjeni plati medalje letos poleti veliko razpravljamo in s ponosom preštevamo tuje turiste, ki se v dolgih kolonah valijo po naših ozkih in nevarnih cestah na obalo Istre in Dalmacije. Precej manj radi pa govorimo o drugi plati medalje, o tisti manj lepi in spodbudni, to je o številkah, ki govore o naših domačih ljudeh, o številnih naših delavcih z žuljavimi rokami, ki hočeš nočeš ostajajo v času svojega rednega letnega dopusta doma, ker si počitnic preprosto ne morejo privoščiti. Tako in nič drugače: ostajajo doma, ker nimajo možnosti preživeti teden ali dva na morju. Ne, ker nočejo ali ne želijo, ker ne morejo! Sindikalne organizacije namreč znova ugotavljajo, da bo ostalo tudi letošnje poletje, približno tako kot lani, predlani in še kdo ve koliko let nazaj, blizu polovica zaposlenih brez sonca, brez pravega letnega dopusta. Počitniški domovi delovnih organizacij so sicer v teh dneh polni in dobro izkoriščeni, toda kaj, ko jih imamo tako malo, ko je povpraševanje po cenenem dopustu veliko veliko večje od ponudbe. Cene v domovih delovnih kolektivov niso namreč le vabljive, temveč v mnogih primerih tudi edino dostopne ljudem s poprečnimi in nižjimi osebnimi dohodki, saj so marsikje, seveda s pomočjo solidarnosti celotnega kolektiva, celo nižje od ekonomskih. Skratka, naj bo tako ali malo drugače, ob današnjih osebnih dohodkih ni kdo ve koliko družin, ki bi si sredi poletja lahko privoščile počitnice v hotelih. Zato prenekaterim ne preostane drugega kot dopust v počitniškem domu svoje ali kake druge delovne organizacije. Pa smo znova na začetku. Če bi imele delovne organizacije dvakrat toliko počitniških kapacitet kot jih imajo danes, bi bile še vedno pretesne! Vse torej kaže, da si tudi v bližnji prihodnosti ne bomo mogli v celoti pomagati z domovi delovnih organizacij. To pa z drugimi besedami pomeni, da bo potrebno v prihodnje še pazljiveje obračati sredstva za regresiranje letnih dopustov. Iz izkušenj namreč vemo, da izkoriščajo mnogi ljudje regrese za vse kaj drugega kot za dopust, da po- meni številnim delavcem regres le nekoliko debelejšo kuverto v enem izmed predsezonskih mesecev. In zato, ko naj bi se odpravili na morje, o regresu že davno ni več ne duha ne sluha. Na »zajetnejšo plačo« morda nekaj časa spominja le kak nov del stanovanjske opreme ali pa še to ne. Eno z drugim: zelo težko bi zanikali, da v mnogih slovenskih delovnih organizacijah še vedno trošimo regres za počutnice nenamensko in da bi se v teh mesecih lahko precej več ljudi naužilo sonca, če bi šel njihov regres za dopust in ne za nekaj čisto tretje ga. Pa kljub temu ponavljamo stare napake iz leta v leto in delimo regres »na roko«, nemalokrat tudi že nekaj mesecev pred počitnicami. Komu se torej lahko med drugim tudi zahvalimo, da preživi polovica zaposlenih svoj redni letni dopust kar med svojimi domačimi štirimi stenami? Prav gotovo ne le delavcem, ki nenamensko trošijo sredstva za regresiranje letnih dopustov! Verjetno na prvem mestu in predvsem onim, ki jim to omogočajo. Kdo so ti, pa se v slehernem kolektivu ve še kako dobro. NOVICE IZ ORGANIZACIJ SOZD Gorenje Ilirska Bistrica: »Mala ustava« v ospredju Usposabljanje najvažnejše Te dni se je v Velenju sestal na prvi seji koordinacijski odbor sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, ki so ga ustanovile konference osnovnih organizacij ZS oziroma osnovne organizacije ZS. Koordinacijski odbor sindikata sestavlja 20 delegatov, poglavitna naloga odbora pa bo uresničevanje skupnih interesov, zlasti pospeševanje samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ter usklajevanje stališč o vprašanjih in interesih vseh delavcev v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, uresničevanje temeljnih pravic pri pridobivanju, razporejanju in delitvi dohodka, spremljanje gospodarjenja v sestavljeni organizaciji združenega dela in usklajevanje dogovorjenih dejavnosti ter, ne nazadnje, razvijanje sindikalne dejavnosti. , Na ustanovni skupščini koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje so med drugim sprejeli statutarni dogovor o organiziranju in delovanju koordinacijskega odbora sindikata, v katerem so posebej poudarjene naloge v pripravah na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, uresničevanje zakona združenega dela, uresničevanje načel samoupravnega planiranja ter tudi naloge pri praznovanju srebrnega jubileja zvestobe, 25-letnice Gorenja. V pripravah na slovenski in jugoslovanski kongres Zveze sindikatov bo koordinacijski odbor sindikata usklajeval razpravo o kongresnih dokumentih ter organiziral nekatere skupne akcije. Posebno pozornost pa bodo namenili organiziranju javne razprave o samoupravnem sporazumu o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje, statutu sestavljene organizacije združenega dela Gorenje ter samoupravnemu sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev proizvodnih delovnih organizacij, združenih v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje, ter delavcev delovne organizacije Gorenje, Promet — Servis. To bo pravzaprav prednostna naloga. Koordinacijski odbor sindikata bo storil vse, da bodo po široki javni razpravi že v mesecu avgustu sprejeti plani za leto 1979, sicer pa bodo sproti spremljali in preverjali uresničevanje planskih nalog ter, če bo potrebno, predlagali sprejem potrebnih ukrepov za uresničitev dogovorjenih obveznosti. V okviru slavja srebrnega jubileja zvestobe, 25-letnice Gorenja, bo koordinacijski odbor sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje pobudnik akcije za pregled dosežene razvojne stopnje socialističnih samoupravnih odnosov, posebej v temeljnih organizacijah združenega dela. Sicer pa bodo storili vse, da bo letošnji jubilej, 25-letnica Gorenja, v znamenju dela, da bodo vsi delavci dokazali ustvarjalen odnos in večjo odgovornost pri izpolnjevanju nalog pri razvoju materialne osnove in samoupravljanja. P. O. Z namenom, da bi še uspešneje usposabljali sindikalne aktiviste, so na skupščini bistriških sindikatov med drugim sprejeli poseben program usposabljanja sindikalnih funkcionarjev od osnovnih organizacij do občinskega sveta. S programom, razdeljenim v tri stopnje, želijo doseči, da bi bila vodstva osnovnih organizacij sindikata seznanjena s temeljnimi smermi razvoja sa~ moupravnega socialističnega sistema, da bi v času razprav o kongresnih gradivih že dosegli aktivnost predsednikov in utrdili samostojnost vodstev OSO in, slednjič, vplivali na usposobljenost za sprejem težjih nalog, med katere prištevajo tudi razlage o delitvi osebnih dohodkov in akcijsko sposobnost pri razčiščeva-nju najrazličnejših spornih oziroma »občutljivih« zadev. Doslej so že pripravili tri seminarje, ki so skupaj trajali 53 ur, udeležilo pa se jih je nad 80 % vabljenih. Še pred sindikalnima kongresoma pa se bo začela »sindikalna šola«, ki bo v tej občini organizirana prvič. Računajo, da bi jo v dveh letih lahko obiskali vsi člani izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. R. N. PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI (13. avgust 1948) Izpolnila se mi je dolgoletna želja Pismo delavke z oddiha v enem izmed sindikalnih domov v Opatiji ^tra ?or I4f( Presrečna v zavesti, da se mi je dolgoletna želja, uživati vsaj enkrat vso pestrost in mikavnost naše morske obale, končno vendarle izpolnila, sem pohitela pred kratkim v ta vabljivi kotiček. Proti pričakovanju mi je usoda naklonila, da sem mogla po dolgih letih sanjarjenja vsaj enkrat tudi jaz piti iz zvrhane čaše vse razkošje in mnogoličnosti naše divne prirode in se naslajati v uživanju njenih krasot. Neprecenljiva je ljubezen našega ljudstva do morja, izražalo jo je ob vsaki priliki tudi tedaj, ko je še tlačanilo pod tujčevo peto. Na prometnem otoku v centru, kjer se stekajo potniški avtobusi, te nekaj stopnic povede v gosto zelenje, ki skriva v svojem objemu veličastno trinadstropno stavbo sindikalnega počitniškega doma. Že njeno pročelje pritegne nase tvojo pozornost, saj je bilo nekoč zatočišče bogatim ljudem vse Evrope. Njena skladna notranjost in njeno zunanje lice ti zagotavljata kar najudobnejše bivanje. Običajno sprejema dom do 150 oseb, ki se zbirajo pod njegovo gostoljubno streho iz vseh delov naše domovine. Okolico poživljajo najskrbneje negovani nasadi in parki s tropič-nim rastlinjem. Pravljično urejena pot te vodi mimo »Prage«, »Varšave«, »Sofije« itd., že polno zasedenih domov, v sosedno Lovrano. Kakor vsepovsod v naši domovini, pa združuje posebno tu nas vse slikovitost bližnje morske obale. Kako poteka življenje v opatijskem domu? Po domače, neprisiljeno, tovariško. Čim pa zahteva potreba, seveda tovariš upravnik ne štedi s poučnimi lekcijami in dobrohotnimi opomini. In kuhinja, tolažnica težko preizkušenih želodcev? O takšnem obilnem in res izbranem jedilniku moreš v Ljubljani komaj sanjati! Posebno kuharsko umetnost razvija in se ponaša z njo naš »sladki mož«, čigar proizvode lahko primerjajo s pravi- mi, pravcatimi slavospevi K obedu prihaja med tudi tovarišica Micka, S ki je prvič občudovala nizll^(]| nost morja in se prepričala % H sničnosti njegove slane V|j Vsa prevzeta je vzkliknil j koliko vode! Pa še slana P0'i"! Kako bi jo naše krave z uži'11 *ii pile. Škoda, da je ne speljati v naše hribe!« ^c!j£ Tudi za kulturo, politi^ družbeno življenje je v Val ^ sef1 tu zadostni meri poskrbljeno-K ^ govorno in po načrtu se I bojno obiskujejo pevske skuP ji in dramske družine s p sporedi. Trajno mi bo spominu prijeten, od so! Lovrančanov pripravljen žabni večer. Poživljajoči mir krepi juje telo. Usposablja slehef’1 ■fts za nadaljnjo borbo in zniaf nje vseh naporov za uresn^1 nje naše začrtane poti. M Predkongresna aktivnost organizacij v občini Žalec Povečati učinkovitost GOS tant »0' V' ' Javr ^n0. ,^ze lvnih odt til1 so 0 ve S|t)0 t S(>še te* Kk' ia , 'Ijša * Tudi v žalski občini so se zavzeto lotili priprav na deveti kongres ZSS. Po posvetu s predsednik osnovnih organizacij sindikata, ki ga je v začetku prejšnjega meseca pripravil ObS ZS so se sestali izvršni odbori OOS v vseh organizacijah združenega dela in pripravili svoje lastne akcijske programe, v katerih pa je vendarle precej skupnih želja: analizirati svojo organiziranost v vseh delovnih sredinah s posebnim poudarkom na sindikalnih skupinah in se pripraviti na najrazličnejše naloge, s katerimi bi naj povečali akcijsko učinkovitost. V teh razpravah naj bi se delavci tudi dokončno opredelili za ustrezen strokovni sindikat, utrdili pa bi naj še sodelovanje z drugimi političnimi organizacijami znotraj svojih TOZD. V OOS, kjer bodo to želeli, se bodo razprav udeleževali tudi člani predsedstva. Po programu morajo biti javne razprave v OOS zaključene do konca tega meseca, kajti septembra nameravajo končati javno razpravo medobčinskih svetov. Da bi bili tu kar najbolj konstruktivni, so se organizirali v posebne delovne skupine, ki se bodo še poglobile v posamezne dele osnutkov kongresnih dokumentov. Konec meseca bo ObS ZS izbral nekaj večjih delovnih organizacij, ki imajo več TOZD in tam organiziral razprave, v katerih bodo sodelovali vsi delegati za 9. kongres ZSS oziroma 8. kongres ZSJ. Z občinskim komitejem ZK nameravajo prirediti tudi posvet o novi organiziranosti sindikata. »Javne razprave v naši občini se bodo pravzaprav šele začele, kajti v večjih organizacijah združenega dela so imeli sedaj kolektivne dopuste,« pravi sekretar občinskega sveta ZS Žalec Drago Žlender. Poročila iz tistih razprav, ki so že bile, pa kažejo. da so bi le dobro pripravlje^ stvenih pripomb nismo % C; kar kaže, da delavci sprej61 in soglašajo z osnutki kongrl'' Jtenj dokumentov.« »Kljub vsej tej predkonr Ictivnosti nn smo velik0, še ^ aktivnosti pa smo velik0 t pozornosti posvetili še ^ področjema: gospodarje11). ,,,>- občini in izvajanju dog0^,^ ^$i| minimalnih standardih žari J 3% ske in kulturne razmere pri AA; slovanju delavcev v gra°. ^ tvu,« nadaljuje predsednikovi • v^ ZS Ratko Mlakar. »ZlasU *-j govor se izredno slabo izva^ ji 5| J11! govor se izreano slano ^ Ji obrtniki kršijo obrtni zakon’ ^ k0( govora pa sploh ne izvajaj^ smo ugotovili s skupno ^Oir upravnih organov, delavce^ in postajo milice, namer2, ^ ^ o( m pusidju umite, th pa jo še večkrat ponoviti tistih TOZD in OZD, kirijOT jejo delovno silo iz brat* publik in pokrajin >ih V družboslovni zbirki založbe DELAVSKA ENOTNOST izide v septembru knjiga dr. Pavao Brajša: SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA Samoupravljanje, meni avtor, psihiater-praktik, ima tudi svoj psihološki oziroma psihodi°a' mični aspekt m to je psihodinamika samoupravnega vedenja. Knjiga - napisana preprost0’ r““™,J|v0’bra|n°—pripoveduje o univerzalnosti samoupravnega vedenja kot specifične^ stališča do življenja in odnosov med ljudmi. Namenjena je vsem tistim, ki se žele podrobne!0 družbe * S ^ar 86 ^°9a!a v nas in okrog nas v času samoupravne preobrazbe na® Cena 250 dinarjev. Naroda Pošljite na naslov: ČGP Delo—TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Daim3' ^ove dobrine in stare slabosti h Ihanska ocena minulega dela v obdobju po celjskem kongresu Zveze sindikatov Slovenije je pogoj za dobro pripravo na mariborski kongres Pe organizacije, sodijo v novomeških sindikatih 'nez Voljč rubita' n°vomeški občini so se ^ tfcr a'lle organizacije začele iz^i^j«. na 9. kongres Zveze a ^ ftiillaiov Slovenije že v mesecu V0» . 'etos, ko so organizirale t; »“I d|Javne razprave o osnovah po'(' ,tJno-organizacijske gradi-tdj sindikatov, hkrati pa so ^ Laično ocenjevale svoja t, c ,Vanja za uresničitev skle-cflO1 ,|e'jskega kongresa. oit"1 k..razprave v osnovnih orga-■ t 'tovlah 'n v konferencah ijjst ^ t>ih organizacij pa v občin-ciif1' tm^Ofih in v občinskem jstf n s° nam omogočile, da ista' ij^emo, do kod smo prišli, # irr!.^0 koristnega postorili, v ipr ®Se napake in slabosti,« mi ji,.3 dnevi pripovedoval Stane in 1)1 H(a ’ Predsednik občinskega :rfl£- its^eze sindikatov v Novem j »Dober obračun minu- priprava na mariborski tr ■ M H *^'Juvr ooiaeuii iiimu- je po našem mnenju Dii|JSa Priprava na mariborski iidjA obenem pa tudi spod- ^ Setn delavcem, ki aktivno lit v sindikatu, da postorijo :?> česar doslej še niso. Na občinski sindikalni smo odkrito spregovo-naŠem delu v minulih štirih VJfadivo te skupščine in ..dokumentov 9. kongre-Ssi),h je pripravil republiški Ijlj^nskih sindikatov, pa so naše zdajšnje predkon- -V e dejavnosti.« »^.^■vsko oblast Parola jjstavi, kj smo jo sprejeli •ritni leti, je med drugim < ^Svci, prostovoljno orga-• v. sindikat kot najširšo ,%Haeij° delavskega razreda, Š*. itij i° za tak položaj delav-razreda, kot ga določa V4'* tem še kako potrebu- 2^Burger, sekretar občin-'Podela zveze sindikatov, mi t < > da se je njihov sindi- 13 dletih, zlasti vpriza-uresničitev določil fr j '' k0, ° združenem delu, okre-i° •, družbenopolitična in ra- jSfc irr, ”rganizacija •v i*0rej borijo za oblast delav-tem kalrn nntrp.hu- t■ u delavcev, i ^ln> v novomeški občini HOK.'°00 članov sindikata ' VwXi>i nov Je 55.000 ^S|i b^jah" V 180 OSn° tudi, da je določilo ki so 180 osnovnih or- r'f. ^ o^j 18°vori o boju za delav-- v nekaterih osnovnih S* vJah Z8°U parola, napi- V'kov'^U a*‘v referatih pred-izvršnih odborov jSeda0vrn8-anuiza“j.' • ij sjn .avni skupscmi novome-%vi]\ atov so med drugim k , * obdobju smo sku-,0K1i^eVSem okrepiti in utrditi V°sti 10 °rganizacijske spo-. osnovnih organizacij j Ocj.^atov, razvoj delegat-aov v sindikatih in iz-a C]V?nje vsebine, oblik in ' favn ?Vanja sindikatov na Ugotavljamo pa, da Qr'1|smo v celoti uresničili li^terjL 0vnih organizacijah. V V Pred Ž*ast' ntanjših kolek-^rj^m tam, kjer je sa-ii^fj.^nje slabo razvito, A^01j 'zuoje le životarijo. V sinH iZato osnovne organi-k^vloo.*ata ne uresničujejo ^%iP . samoupravljanje, ^jeVaJ 'cadrovska politika, rvj ^ DO delu dohod- '^V ^uše nobiide za nsta- / . -'CV ‘■■a: y osno e pobude za usta-Snovnih organizacij Sindikalna vodstva v Novoteksu so v minulem mandatnem obdobju dokaj slabo delovala: zdaj, ko so na letošnjih občnih zborih zamenjali nedelavne člane izvršnih odgovorov, si obetajo boljšo sindikalno bero. Na sliki: Pogled na delovno halo Novoteksa, TOZD Konfekcija sindikata povsod tam, kjer za to obstajajo pogoji, so bile dokaj uspešne. V minulih štirih letih se je število osnovnih organizacij povečalo od 138 do 180. Hkrati smo v vseh večjih osnovnih organizacijah sindikata ustanovili sindikalne skupine. Žal pa te skupine niso povsod zaživele in so v nekaterih primerih še vedno le na papirju, torej le zapisane v pravilih osnovnih organizacij, dejansko pa ne delujejo. Vzroki so različni, največkrat pa je kriva slaba kadrovska politika v osnovni organizaciji. Za poverjenika sindikalne skupine izvolijo delavca, ki ni pripravljen delati ali pa se ni upiral funkciji, opravljati pa je tudi noče. Razmere so se v zadnjem času — po občnih zborih osnovnih organizacij v decembru lani in v januarju letos — nekoliko zboljšale, ker so v večini organizacij izvolili nova vodstva in neaktivne člane razrešili dolžnosti.« V obdobju med obema kongresoma so v novomeški občini ustanovili 12 konferenc osnovnih organizacij sindikata. Večina konferenc je dobro zaživela in ustrezno uresničuje zaupane naloge v skladu s sporazumi, ki so jih sklenile osnovne organizacije kot ustanoviteljice konference. »Največje težave z aktivnostjo konference oziroma njeno neaktivnostjo smo imeli v Novoteksu,« mi je pripovedoval Miha Burger, »kjer so vse akcije ka-snile zaradi neustreznega delovanja konference in zaradi neaktivnosti večine članov te konference. Zaradi slabe dejavnosti osnovnih organizacij in konference v Novoteksu tudi občinski odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije ni uspešno deloval vse dotlej, dokler je bil predsednik odbora iz Novoteksa. Preprosto ni hodil na seje, čeprav je funkcijo sprejel in obljubil, da bo aktivno delal v sindikalni organizaciji. Lahko rečem, da je bilo v tem odboru največ težav, čeprav tudi nekateri drugi, denimo, obrtni, stano-vanjsko-komunalni in gradbeni, niso bili kdo ve kako aktivni, vendar so se vsaj dvakrat ali trikrat na leto sestali, sprejeli delovne programe in ocenjevali svoje delo. Skupaj z zvezo komunistov smo uspeli, da se je sindikalna organizacija v Novoteksu ob občnih zborih kadrovsko okrepila; novoizvoljena vodstva osnovnih organizacij pa kažejo večjo prizadevnost.« Vsebine zakona o združenem delu še niso povsem uresničili Stane Žunič mi je tudi povedal, da so si novomeški sindikati v minulem štiriletnem obdobju predvsem prizadevali za uresni- čitev ustavne vsebine samoupravljanja. To je bila njihova osrednja in najpomembnejša naloga: »Težišče dela smo usmerili na uresničevanje ustavnih določil v temeljni organizaciji združenega dela, pri čemer smo se zavzeli za takšno organizacijo samoupravnega odločanja, ki zavezuje delavca v združenem delu, da sam in skupaj z drugimi delavci neposredno odloča o pogojih in rezultatih svojega živega in minulega dela. Pri tem smo si prizadevali, da bi osnovne organizacije same oblikovale oceno samoupravne prakse v organizacijah združenega dela po enotnih merilih ter na podlagi takih ocen začele postopek za spreminjanje odnosov. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, ki je bilo sprva še precej oddaljeno delavcem, je postalo bolj njihovo. Delavci na zboru ali članskem sestanku razpravljajo o predlaganih samoupravnih sporazumih. Toda tudi na tem področju so še primeri, da strokovne službe v zadnjem trenutku predložijo osnutek samoupravnega sporazuma, tako da je delavec prisiljen odločati brez poprejšnje razprave. Taki primeri so pozneje povzročili precej težav. Potrebno je bilo spreminjati besedila teh dokumentov ali pa jih delavci sploh niso sprejeli, referendum je propadel, prišlo je celo do protestne prekinitve dela.« V začetnem obdobju uresničevanja zakona o združenem delu so se v nekaterih novomeških organizacijah združenega dela lotili uveljavljanja tega zakona nekako tako, kot da ne gre za celovito preobrazbo odnosov, temveč le za nekakšno instuti-cionalno pravno spremembo, ki je možna »z majhnim enkratnim posegom«, v drugih pa so čakali na pobudo in rešitev od zunaj. Takšne pojave so odpravili s skupno akcijo sindikatov, zveze ' komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij. Sindikalne organizacije pa so bile še zlasti delavne v drugi polovici minulega leta, ko se je iztekal zakonski rok za sprejemanje samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo merila in kriterije za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev osebnih dohodkov in nagrajevanje po delu. »Danes lahko rečemo, da je večina delovnih organizacij sprejela osnovne samoupravne sporazume,« je dejal Stane Žunič, »čeprav moramo hkrati ugotoviti, da nismo sposobni oceniti resnično kakovost vseh sprejetih aktov. Lahko le ugotovimo, da je pn pripravi samoupravnih aktov prihajalo do prepisovanj, da so besedila pisali odvetniki, ki ne Stane Žunič, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov v Novem mestu poznajo razmer konkretnega okolja. Take pojave smo v večini sproti odpravljali, opozarjali smo delovne organizacije in strokovne službe, da se je treba stvari lotiti drugače in osnutke besedi! sporazumov spremeniti. S sprejemom samoupravnih splošnih aktov pa še nismo uresničili vsebine zakona. V prihodnje nas čakajo resne naloge in prava bitka za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov za uresničevanje, nadzor in dopolnjevanje teh aktov in spreminjanje naše miselnosti na področju družbenoekonomskih odnosov.« Odločanje mimo delegatske baze V predkongresnih razpravah so v novomeških organizacijah zveze sindikatov precej govorili tudi o dejavnosti delegatskega sistema, še zlasti, kar zadeva dejavnost delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine in za samoupravne interesne skupnosti, kjer delegati na sejah dostikrat molče in je »pravi dolgčas«, kot je dejal tovariš Žunič. Na nedavnih volitvah so izvolili 115 posebnih delegacij za zbor združenega dela in 276 delegacij za samoupravne interesne skupnosti. V poročilu o delu, ki so ga predložili skupščini občinske organizacije sindikata, so zapisali, da so se doslej premalo ukvarjali s temi delegacijami in da je zato prišlo — še zlasti v samoupravnih interesnih skupnostih — do resnih napak. Takole pravijo: »Čeprav so od ustanovitve samoupravnih interesnih skupnosti minila polna štiri leta, se pri njihovem delovanju še vedno kažejo nekatere slabosti. Tako se samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti — zaradi neizoblikovanih instrumentov in opredelitve svobodne menjave dela — premalo ukvarjajo z razvojem samoupravnih donosv in preveč z razdeljevanjem sredstev. Zaradi tega so njihovi programi površni, usklajanje programov je pomanjkljivo in prihaja do prekrivanja ali odsotnosti bistvenih elementov dela. Zahtevali smo uvedbo družbene kontrole nad uresničevanjem programov dela in nad porabo sredstev samoupravnih interesnih skupnosti. Kljub razpravam in prizadevanjem pa se razmere počasi le zboljšujejo. V minulem obdobju smo ustanovili tudi nekaj samoupravnih interesnih skupnosti na področju gospodarstva, njihovo delovanje in delegatsko sestavo pa moramo še posebej kritično oceniti. Gospodarske samoupravne interesne skupnosti imajo različne ključe za volitve Miha Burgar, sekretar novomeškega občinskega sveta zveze sindikatov delegatov, nad katerimi nimamo celovitega pregleda. Opravičeno lahko trdimo, da prihaja pri delu teh skupščin do odtujenosti dela in odločanja mimo delegatske baze.« Kaj so storili in česa niso za uresničevanje sklepov celjskega kongresa na področju socialne politike Miha Burger me je tudi opozoril na nekatere uspešne ali manj uspešne akcije novomeških sindikatov na področju socialne politike. »Naši predlogi in pobude, da elemente socialne varnosti vnesemo v sporazume o združevanju dela in sredstev v temeljnih organizacijah in v druge samoupravne akte, so bili upoštevani skoraj povsod in so prišli tudi v družbeni plan in v občinsko resolucijo razvoja v posameznem letu. Žal pa nam ni uspelo, da bi samoupravno organizirali p>o-trošnike v krajevnih skupnostih, ker je to akcijo premalo podprla organizacija socialistične zveze. Številne pobude za hitrejše urejanje delovnih in življenjskih razmer delavcev pa so bile uspešne. Varstvo pri delu je zdaj boljše, ustrezne službe so se strokovno in kadrovsko okrepile, število nesreč pri delu se je zmanjšalo. Družbeno prehrano — topli obrok med delom nudijo delavcem v vseh organizacijah, le v nekaterih manjših, tistih do 20 zaposlenih ali v tistih, ki imajo zelo razdrobljene delovne enote, nimajo vsi delavci toplega obroka in zato prejemajo vrednostne bone. Področje zagotavljanja boljših pogojev zaposlovanja, dela, življenja in kulturnih vrednot smo hoteli urediti s samoupravnim sporazumom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. Žal pa vsem našim prizadevanjem navkljub ta akcija ni bila uresničena, ker samoupravnega sporazuma niso podpisale številne temeljne organizacije združenega dela.« V gradivu, ki so ga pripravili za skupščino občinske organizacije zveze sindikatov, med drugim tudi ugotavljajo, da napori za popolno ukinitev nočnega dela žensk še niso obrodili zaželenih sadov. V novomeški občini so še vedno kolektivi, kjer delavke delajo ponoči; število teh delavk pa se resda zmanjšuje. »V prihodnjem obdobjju,« pravijo, »bomo morali sindikati usmeriti naša prizadevanja za celovito odpravo nočnega dela delavcev v vseh dejavnostih, kjer tako delo ni nujno potrebno in kjer ta ukinitev ne bi povzročila večje materialne ali družbene škode; seveda pa ne bomo mogli vztrajati pri popolni ukinitvi nočnega dela v zdravstvu, komunalnem gospodarstvu, prometu in v drugih panogah ter dejavnostih posebnega družbenega pomena.« Sindikat se je tudi zavzel za dogovarjanje na področju stanovanjske politike in za skupno določanje cen stanovanj v občini. Delegati delavcev v samoupravni interesni skupnosti so že uresničili prizadevanja, da bi dobili stanovanja tisti delavci, ki so najbolj potrebni in ki jih sami z lastnimi sredstvi ne morejo kupiti, hkrati pa tudi, da bi posojila za stanovanjsko gradnjo dobili najpotrebnejši delavci. Pri tem so poenotili merila in kriterije za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil. To akcijo so podprle vse organizacije združenega dela, še vedno pa se ponekod dogaja, da ne spoštujejo dogovorjenih kriterijev in po svoji volji dodeljujejo stanovanja in stanovanjska posojila. Sindikat premalo deluje v bazi Teh nekaj misli iz našega nedavnega pomenka na občinskem svetu zveze sindikatov v Novem mestu zgovorno priča, da so dosedanje predkongresne razprave obrodile nekaj pomembnih ugotovitev in spoznanj, kaj je bilo v dosedanjem delu dobrega ali napačnega in pomanjkljivega in kaj je potrebno še storiti, da bi zboljšali sindikalno dejavnost. »Takoj po 8. kongresu ZSS«, je dejal Stane Žunič, »smo se organizirali tako, kot je zahteval takrat sprejeti statutarni dogovor. Ustanovili smo sindikalne skupine, številne nove osnovne organizacije in 15 občinskih odborov strokovnih sindikatov medtem ko jih imamo po zadnji reorganizaciji le 10. Vključili smo se v vsa prizadevanja za uresničitev zakona o združenem delu na področju samoupravljanja, dohodkovnih odnosov, delitve dohodka in osebnih dohodkov, bolj učinkovitega poslovanja in večje delovne storilnosti. Priznati pa moramo, da je v naši organizaciji še precej slabosti, o katerih bomo odkrito govorili tudi v zdajšnji javni razpravi o osnutkih dokumentov 9. kongresa ZSS. Gre predvsem za ugotovitve, da je sindikat premalo aktiven med delavci, da dobre pobude občinskega vodstva ne pridejo do članov, da sindikalne skupine, ki so hkrati tudi samoupravne, životarijo, torej da sindikata ni čutiti tam, kjer moramo oblikovati samoupravna stališča. Še vedno prevladuje mnenje, da so za družbenopolitično delo v temeljni organizaciji odgovorni le predsednik in član izvršnega odbora ali pa sekretar in člani partije. Odtod forumski način dela v sindkalnih organizacijah. Dogaja se, da delavci negodujejo nad nedejavnostjo sindikata, češ da organizacija le pobira članarino, in kritizirajo svoja vodstva, kot da je sindikat nekakšna institucija, ki bi morala skrbeti za delavce, sami pa v njej nimajo nobenih dolžnosti.« V novomeški občini so torej sindikati zelo samokritično ocenili svoje dosedanje delo, to pa so storili zgolj zato, da bi končno vendarle korenito prelomili s staro prakso in spodbudili vsebinsko preozbrazbo zveze sindikatov. Nedavna reorganizacija se je namreč za zdaj ustavila le pri nekaterih organizacijskih spremembah, novo vsebino dela pa bo treba šele izbojevati. Kaj je pokazala prva analiza samoupravnih odnosov o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah Kriteriji in vsebina obveščanja Franci Polak Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja v ustanavljanju je na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in republiškega sekretariata za delo izvršnega sveta Skupščine SRS prevzel izvedbo prve analize samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Iz obsežnega gradiva so posamezni avtorji analize skušali prikazati temeljne značilnosti analiziranih sporazumov. Serijo sestavkov z današnjim prispevkom zaključujemo. Na osnovi analize določil sporazumov o združevanju ugotavljamo, da so v več kot 70 % sporazumih določili, da »organi organizacije združenega dela morajo zagotoviti redno, pravočasno, resnično, popolno« (546. člen zakona o združenem delu) obveščanje na osnovi teh kriterijev. Kriteriji obveščanja, ki jih navaja zakon, so v osnovi prodrli v sporazume. Skoraj 10 odstotkov analiziranih sporazumov ne vsebuje nobene določbe o navedenih kriterijih, v nekaterih sporazumih pa so določeni samo nekateri kriteriji. Kakšnih posebnih, novih, iz prakse izhajajočih kriterijev v sporazumih nismo našli. Poleg kriterijev je nedvomno pomembno normativno opredeljevanje vsebine obveščanja. Vsebina obveščanja, ki jo določa zakon, je zapisana v večini (74 % samoupravnih sporazumov. V 8 odstotkih sporazumov vsebina ni opredeljena, v 18 % sporazumov pa je zapisano, da je (bo!) vsebina obveščanja opredeljena v statutu (oziroma drugem splošnem aktu). Ker je skoraj ena tretjina takih sporazumov, ki ne vsebujejo določil o vsebini obveščanja, moramo zapisati, da takšni sporazumi niso sprejemljivi. »Delavci imajo pravico in dolžnost zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju skle- pov delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa temeljne organizacije, sestavljene organizacije in drugih organ zaci j in skupnosti, v katere so združili delo in sredstva« (drugi odstavek 546. člena ZZD). Temeljne organizacije, ki so povezane v delovni organizaciji, morajo izkazovati rezultate iz skupnega prihodka in skupnega dohodka in tudi iz vseh drugih oblik združevanja dela in sredstev izven delovne organizacije. Nadalje, odločanje samoupravnih organov je javno. Zaradi tega morajo organi sklepe in stališča, ki so bili sprejeti, objavljati v roku desetih dni. Zakon o združenem delu pa določa, da je treba obvestila o delu organov in nosilcev pooblastil objaviti v obliki izvlečka iz zapisnika, če zadevajo sklepe in stališča, pomembna za samoupravno delavsko kontrolo, v roku sedem (7) dni. V sporazumih o združevanju, ki imajo določeno vsebino obveščanja, je najbolj pogosto zapisano, da morajo biti delavci seznanjeni: a. ) s finančnim poslovanjem, materialnim poslovanjem in poslovanjem temeljne organizacije (86 — 80% vseh sporazumov vsebuje te določbe) b. ) s pridobivanjem dohodka, delitvijo dohodka (61 — oziroma 60 % od vseh) c. ) z drugo vsebino (23 % od vseh): — z vprašanji pomembnimi za odločanje delavcev, — s poročilom o realizaciji investicijskega plana, — o pripravah za splošno ljudsko obrambo in o uresničevanju družbene samozaščite, — s problemi izvajanja sprejetih planov, — o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev iz minulega dela, — o zastojih v proizvodnji, izvrševanju plana, vlaganju v osnovna in obratna sredstva. Analiza vsebine obveščanja nam omogoča ugotavljati, da so začetni in predvsem formalni pogoji o obveščanju delavcev vzpostavljeni v temeljnem sarnou-pravnem aktu temeljne organizacije. Usmeritev je jasna, saj večina samoupravnih sporazumov v delo delavcev in družbenoekonomske odnose neposredno vključuje obveščanje. Sredstva obveščanja Kadarkoli določamo sistem obveščanja in opredeljujemo njegove osnove, moramo vedno na pravo mesto postaviti tudi sredstva obveščanja. Logično je, da bomo med sredstvi izbrali tista, ki so se v pretekli praksi pokazala kot najbolj učinkovita. Če pa uvajamo nova, bomo skušali njihov učinek in delovanje preveriti že vnaprej. Prednost morajo imeti vsekakor sredstva neposrednega obveščanja, kot npr.: informativni sestanki samoupravnih delovnih skupin in drugi sestanki, zbori delavcev (kadar po številu prisotnih delavcev niso preveliki) itd., ki so najbolj učinkovito sredstvo, ker omogočajo neposreden stik in izmenjavo mnenj in stališč med virom informacij (organi strokovne službe, posamezniki) in delavci. Posredna sredstva obveščanja morajo biti na organiziran način vključena v celotni sistem, saj sicer z oglasno desko, grafikoni, bilteni, »informacijami«, časopisom idr. nikakor ne bomo dosegli zaželene stopnje obveščenosti delavcev v proizvodnem procesu in samoupravnih odnosih. Polovica analiziranih sporazumov o združevanju nima nikakršnih določb o sredstvih obveščanja. Prav gotovo je v tem velika pomanjkljivost. V drugi polovici teh sporazumov pa so sredstva obveščanja navedena, praviloma le eno (verjetno le tisto, ki je v praksi najbolj utečeno in se je najmanjkrat pokazalo kot sporno). Na prvem mestu je tako časopis in oglasna deska. Tretjina sporazumov vsebuje določila, da obveščanje poteka prek sestankov samoupravnih skupin, zborov delavcev in sistema delegatskega obveščanja. Neposredno obveščanje je torej formalno uzakonjeno samo v tretjini sprejetih samoupravnih sporazumov. Slaba četrtina sporazumov pa prepušča izbiro sredstev informacijski službi in nje nim občasnim informacijam. Tako kot velja za sredstva obveščanja, velja za celotni sistem obveščanja, da mora najti svoje mesto v samoupravnih splošnih aktih temeljne, delovne in sestavljene organizacije. To pa zato, da o njem razpravljajo in odločajo delavci, da bodo dobili dovolj podlag, informacij, za svoja ravnanja. Tudi zato, da bodo določila zavezovala dolžnosti in opredeljevala odgovornosti zaradi kršenja dolžnosti pri obveščanju, zaradi zavestnega zamolčanja ali dajanja napačnih informacij. Pregled izdanih brošur Knjižnica Sindikati, ki v zbirki jo lahko še dobite: Št. 2: Št. 3: Št. 4: Št. 6: Cena v din Št. 7: Št 8: Št. 9: Št. 10: Št. 11: Št. 12: Št. 13: Grčar: Organiziranost in delovanje sindikatov O. Bručan in S. Grčar: Finančno poslovanje v sindikatih P. Toš: Samoupravna delavska kontrola Samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov v združenem delu Aktualne družbenopolitične naloge sindikatov danes Ljudska obramba in družbena samozaščita — temeljna naloga sindikatov Bogdan Kavčič: Samoupravljanje v združenem delu R. Albreht: Nov korak pri graditvi temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve Gabrijel Sfiligoj: Gospodarjenje v združenem delu Tehnologija in samoupravljanje Sindikati in uveljavljanje dohodkovnih odnosov v združenem delu Št. 14: Družbena preobrazba odnosov med delavci v proizvodnih in trgovskih organizacijah 8 8 30 35 NAROČILNICA Pri ČGP Delo _ TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 nepreklicno naročamo: . . . kom. št. 2 . . . kom. št. 3 . . . kom. št. 6 ... kom. št. 7 . . . kom. št. 8 . . . kom. št. 9 . . . kom. št. 10 . . . kom. št. 11 .. . kom. št. 12 .. . kom. št. 13 .. . kom. št. 14 .. . kom. Samoupravne delavske kontrole Naročene brošure pošljite na naslov:..................... (ulica, poštna številka, kraj) Datum, kraj: ............................................ Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu brošur. Čitljiv podpis naročnika) žig IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA % Razporeditev na delo v drug kraj sl: Po republiškem zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je veljal do L L 1977, je bilo možno razporediti delavca na delo iz enega kraja v drugi kraj le v primeru, če se s tem niso bistveno poslabšali življenjski pogoji delavca ali njegove družine. Zakon o delovnih razmerjih pa je zaostril pogoje za tako razporeditev, saj določa v členu 46, da je razporeditev možna le v primeru, če delavec v to privoli in če se s tem bistveno ne poslabšajo njegovi življenjski pogoji in pogoji njegove družine. Delovna organizacija, ki ima sicer svoj sedež v Zagrebu, je ukinila delovno mesto v svoji enoti v Ljubljani. Delavka ki je bila na tem delovnem mestu, je sprejela odločbo, po kateri mora nastopiti delo v Zagrebu, ker delovna organizacija ne more zagotoviti drugih del in nalog v svoji enoti v Ljubljani. Delavka se je temu uprla, zahtevala je varstvo pravic pri delavskem svetu, toda s tem ni uspela. Uspela pa je pred sodiščem združenega dela, ki je razveljavilo obe odločbi o razporeditvi na delovno mesto v Zagreb, saj delavka v tako razporeditev ni privolila. Tudi sicer razporeditev na delo v Zagreb ne bi bila možna spričo tega, da ima delavka v Ljubljani družino in stanovanje. Prav zato bi se njeni življenjski pogoji in pogoji njene družine bistveno poslabšali. Res je. da ima delovna organizacija v svojem samoupravnem aktu predvideno možnost razporejanja delavcev iz enega kraja v drug kraj, brez delavčeve privolitve. Pri tem se delovna organizacija sklicuje na zakonite predpi- i; '5n0s se, ki so sicer v veljavi v ■> ^ neni. dtt , dT^vna ;ater; a vatski. Ob tem meni, ralo sodišče združenega Sloveniji upoštevati v ^ g>bn nem primeru samo11 splošni akt oziroma Pre^'j|i ir^?1 veljajo na sedežu delovne nizacije. Tako stališče L ^, vZi točno, kajti sodišče zdraf, dela mora upoštevati pr^Li Hj veljajo na območju oziroma na območju ^ d kjer delavec dela. Sodišče ^ Por tem primeru ni upoštevaj Q pisov, ki vehaio v SR W Vjh.Lcr ki so morebiti različni 0^ ^ d ki mj uiuicuiu . ki veljajo v SR Sloveniji- (jT P1«! _____uv.L: _____k flO :anji republiški zakon o delovl zmerjih zaščitil delavca pfl rebitnimi razporeditvah^ enega kraja v drugi kraj.,n j, SF taka razporeditev možna ^ s; privolitvi delavca, bo mOf „ sn0 'F lovna organizacija preskrb, vj p lavki delo v Ljubljani okolici, ce res nima m j ^ .s< omogočiti delavki, da biz. ) k ln nadaljevala v njeni en0t!a UL*11 zumljivo je, da bo mofa j t ,e lovna organizacija p°vrn, le J0' ,ebne. lavki vse izostale os' hodke oziroma druge p' ■ i, k re/ ^vi V, Ve S, Lažja kršitev delovne obvezno^1 ne vpliva na pogojno odloženi ukrep prenehanja delovnega razmerja tez rlisp( 5Von jv Shi !?* Sih V Sc t, Zakon o delovnih razmerjih predvideva v 156. členu možnost, da lahko temeljna organiz-zacija s samoupravnim splošnim aktom določi, da se odloži izvršitev izrečenih denarnih kazni in izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Samoupravni splošni akt določa čas take pogojne odložitve, ki pa ne sme biti daljši od enega leta. Temeljna organizacija ima pravico preklicati pogojno odloženo izvršitev izrečenega ukrepa samo tedaj, če delavec stori v času pogojne odložitve hujšo kršitev delovnih obveznosti. Delavcu je disciplinska komisija v mesecu oktobru 1977 izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja s pogojno odložitvijo izvršitve ukrepa za dobo enega leta. Delavec pa je čez dva meseca storil novo kršitev delovne obveznosti, zato je bil ponovno uveden disciplinski postopek, v katerem disciplinska komisija ni izrekla novega disciplinskega ukrepa, ampak je preklicala pogojno odložitev. Delavec je uveljavljal sodno varstvo pri sodišču združenega dela in z zahtevkom uspel, tako da je sodišče spremenilo odločil tev disciplinske komisije in delavcu izreklo ukrep javnega opomina. Sodišče je namreč ugotovilo, da nova kršitev delovne obveznosti ni hujša, ampak da se šteje po samoupravnem splošnem aktu kot lažja kršitev. S prekli- ‘"■.p««*« »»n.VSt meljna organizacija kršibj^i ^ ^ deno zakonito določilo. 0 ^ pa tudi določilo svojega - j pravnega bojnih razmerjih Fu sporazuma o JV ....deU>% ^ združenem delu, ki dol^Ct ‘ M čenega ukrepa le v pr1111 j >!;l V7 delavec v preizkusni ^ ^ I hujšo kršitev delovne m> da j*, jjk v zakonu o združenem delu, UZ/ CU 0 delovnih razmerjih, [tl Hovnu 0 usposabljanju in zapo- pomembnejša prak-, oznanja kadrovskih avnav preostalih delovnih osti še zaposlenih tako :f'T kt^11 invalidnih oseb, druž-'iks Ogovor'h 'n samouprav-£ n' ftj Razumih o kadrovski poli-štipendiranju, temeljih > ^hednnega p’,anir.anja in,.y.šte, 'u../ ik urugih družbenopolitičnih '• L?1*1 in smernicah dobili za- v% kvaa° osnovo za učinkovitejše ■ izobraževanja in zapo- je >ja teh ljudi. 'n|; ^sprejetem pravilu, da naj v 13 n kfiiji Sarnoupravni socialistični li (i|)q Prisvajamo toliko, kolikor tbjjj ^, Prispevali k ustvarjanju i' oziroma po načelu »od 0 P inar P° ujogovii1 sposobno-ki06 solidarnosti Z,ff ^1^° Vsakomur po njegovem ||a * 'a z uveljavljanjem sociali-u” tfi 5 solidarnosti bi morali * >e j/^iteje kot doslej presegati ej^ \f"0 Prisotno miselnost o 6J .|, 1 ljudi na »invalide« m tire' *ne — neinvalide«. Na-i^ medicina, psihologija in SiHj znanstvene vede nas s svo-(h^Poznanji opozarjajo in nam Cmno dokazujejo, da imajo Lazniki le določene fizične Hj/lmčne sposobnosti v večji ali t|je Jsi meri razvite kot dispozi-L a nspešno opravljanje le do-poklicnih del in nalog. C nepoznavanje teh znan-V° ugotovljenih spoznanj še s vzdržuje miselnost ljudi, ki jo takšni ljudje »operacionalizirajo« v samoupravnih splošnih aktih temeljnih in delovnih organizacij združenega dela z alternativnim opredeljevanjem obstoječih »delovnih mest« na zaposlitveno primerna za »invalide« in »invalidsko« neprimerna. Ker pa z veljavnimi in z zanesljivimi strokovnimi inštrumenti tako opredeljenih »splošnih invalidskih delovnih mest« iz obso-ječih v določenih delovnih organizacijah ni mogoče »izdvojiti«, so v teh primerih priloženi »seznami« sistemiziranih »delovnih mest« nepopolni in strokovno nedodelani. V teh organizacijah združenega dela tako skrajno omejujejo obstoječe zaposlitvene možnosti in delovne preusmeritve »njihovih« delavcev po preostalih sposobnostih in drugih podobnih še nezaposlenih državljanov. K takšni formalistični obravnavi teh ljudi navaja odgovorne delavce v delovnih organizacijah očitno zakonska prisila, da vsaj v takšnem »pisanem stilu« ostajajo zakonsko neoporečni. Tudi v »metodologijah si-stemiziranja delovnih mest« (republiškega in lokalnega pomena) njih avtorji praviloma ne pozabijo »prilepiti« tudi »namestitvenih« psihofizičnih shem možnih »invalidskih« zaposlitev. In kako »konkretno« v delovnih organizacijah obravnavamo »invalidne« delavce in zaposlitvena »invalidska delovna mesta?« Posplošeno bi lahko rekli, da pretežno skladno z navedenimi »invalidskimi« pojmi. Redki so opisi psihofizičnih in drugih zaposlitvenih pop-riev »delovnih mest«, da bi iz .. ._iiko zanesljivo usmerjali ljudi na dela in naloge, ustrezne individualnim delovnim sposobnostim. Najpo- gosteje torej označujemo »delovna mesta« za zaposlitveno primerna ali neprimerna za »invalide«, nekje so jih grupirali na zelo težavna, srednje težavna in lahka, boljši primeri pa navajajo že nekatere »glavne« psihofizične zaposlitvene ovire. Takšne »invalidne« oznake so pretežno opravljene le za kvalifikacijsko nižja proizvodna delovna mesta in delno še po statistiki opredeljena »NS — nižja strokovno izobrazbena delovna mesta«, medtem ko na primer često vodilna in vodstvena dela in naloge označujemo za »invalide neprimerna«. V psihofizične analize »invalidskih« kontraindikacij oziroma neprimernosti teh pogosto že vnaprej zaposlitveno kategorično odklonjenih »delovnih mest« za »invalide« se ne spuščamo. Nasprotno tem pa so določena »delovna mesta« (na primer telefonista in vratarja) že kar tradicionalno rezervirana za »invalide«. So tudi primeri, ko je na teh »invalidskih delovnih mestih« le na zaposlitvenem spisku več delavcev, kot pa jih je dejansko potrebno. Zaradi navedenih zaposlitvenih omejitev, miselnosti in pretežno kadrovskega neznanja drugih obstoječih možnosti namreč »ne odkrijemo«. V časopisu sem na primer pred nekaj meseci prebral, da so v nekem gozdnem obratu »invalidsko« upokojili ali »invalidsko« premestili na »lažja« delovna mesta okoli 200 delavcev — sekačev z motornimi žagami (zaradi posledic močnih in trajnih tresljajev). Zaposlitvene težave delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delih in nalogah, povzroča tudi njih nizek izobrazbeni sestav. Pretežno so le praktično priučeni ter z nizko osnovnošolsko predi- zobrazbo. Za mnoge bi bila na primer pri štiridesetih letih starosti in dvajsetih letih delovne dobe prevelika obremenitev, če bi jih zaradi zahtevanih dopolnilnih znanj na novem delovnem mestu morali šele izobraževati na »višji« osnovnošolski stopnji, da bi tako zmogli višje izobrazbene in usposobitvene zahteve na delih in nalogah, kamor bi jih lahko delovno preusmerili. Če torej oboje navedeno odpove in ob spoznanju, da se »invalidnih« delavcev kaj radi otepajo tudi v drugih delovnih organizacijah, potem zaradi zakonske prisile ostajata le še možnost »invalidske« upokojitve ali pa vztrajen pritisk na uveljavitev beneficirane delovne dobe. Takšna »kadrovska« razreševanja gotovo spodbuja nekakšna miselnost o denarju za te namene, ki da je v nekakšni invalidsko-pokojninski »državni« blagajni in bi jo utegnili drugi »prazniti«. Preseganje takšne miselnosti nam nakazujejo osnutki sklepov za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije v poglavju »pokojninski in invalidski sistem«. Razen ustreznih motivacijskih inštrumentov, ki naj bi bolj spodbujali materialni interes organizacij združenega dela za zaposlovanje in izobraževanje ter delovno preusmerjanje ljudi na dela in naloge glede na njihove individualne preostale delovne sposobnosti je pričakovati tudi večjo odmevnost na kongresni sklepni osnutek, ki priporoča večjo odgovornost za vsakega človeka. Povečana odgovornost za te vrste kadrovskih del in nalog bo že tudi zadosti motivirala samoupravno materialno razreševanje, ko bomo »invalidske stroške« tudi poslovno vrednotili in jih s kadrovskimi predvidevanji in ukrepi tudi znatno zniževa- li. Po navedenih najpomembnejših praktičnih primerih zaposlitvenega obravnavanja ljudi po njih psihofizičnih sposobnostnih dispozicijah, nagnjenjih in delovnih preizkušnjah naj nakažem nekatere svoje predloge. Z objektivnejšo uskladitvijo obstoječih delovnih zahtev v organizacijah združenega dela s »preostalimi« sposobnostmi ljudi bomo odpravljali »invalidske« predsodke in s tem izkoristili vse njihove obstoječe delovne zmožnosti (invalidov »s statusom« in »brez statusa« ter drugih še nezaposlenih podobnih ljudi). Da bi »izvedbeni delavci« te že nakazovane zaposlitvene usmeritve teh ljudi tudi uspešno izvajali, potrebujemo standardizirane inštrumente. V tej zvezi naj omenim, da ne bi bilo potrebno pri tem delu začeti povsem znova, saj v nakazanem poprečnem stanju na obravnavanem področju obstoje tudi številne večje delovne organizacije, ki imajo že tradicionalno pozitiven in odgovoren odnos do zaposlovanja in izobraževanja takšnih ljudi. Zato so v njih organizirane ustrezne strokovne službe, ki permanentno že več desetletij izpopolnjujejo za te »lastne« namene potreben kadrovski inš-trumentarij. Če bi imeli v Sloveniji in v Jugoslaviji informacijski sistem kot drugod v svetu, bi »odkrivali« tudi te in druge izdelke delovnih organizacij. Potrebujemo torej standardizirana in tipična dela in naloge in za njih veljavne in zanesljive kadrovske postopke, kar je permanentna in nikoli dokončana naloga. Sedanje številčno širjenje kadrovskih delavcev bo potrebno tudi »kakovostno intenzivirati«, da bodo sedanje strokovne delovne skupine sestavljene ustrezneje glede na izvajanje nakazanih nalog. Upati je, da bodo sindikalne organizacije v združenem delu tudi tem posebnim kadrovskim področjem v obravnavah poročila štiriletnega dela Zveze sindikatov Slovenije v obdobju med 8. in 9. kongresom in sklepnih osnutkov za 9. kongres odmerile nekaj časa in pozornosti. Spoznali bomo bolj kot doslej še obsežne »notranje« kadrovske rezerve v še nezadostnem izkoriščanju vseh možnosti delovnih zmožnosti vseh ljudi. Pa še močna zaposlitvena in izobraževalna motiviranost obstaja med temi tako imenovanimi invalidnimi in težje zaposljivimi ljudmi. Potrebno jo je torej le globlje spoznati in organizirano usmerjati v družbeno koristno delo. si Qfn°izobraževanje je ena izmed osnov razvoja samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov ludi to je minulo delo mir Prelc ^ bi] Planje minulega dela je je \i)? Uravnavano iz različnih jfhja]. ^tov, pri čemer smo ^[|i f > ki p 'z. vrednotenja prispev- efn ^ rezultatov svojega dela, 6' * > Ki ' «pnopvv J \ t je delavec dal družbi v 1 LNega dela. 'J Celavec?kiUjevpreteklemob-i J' % v,.asPešno opravljal dolo- IV1 \i ^ tH)|Vrsto del oziroma nalog, pa bi ^ Noydražaj° v materialnem in [vč1 Pravnem prispevku, isto- 'tf*; ISj "eposredno Qj ^iJe"o_ znanje pridobival u,. -m ----------z delom v ^ samoizobraževanja ter A NMstEih seminarje"’ ,teča' a ta način se je delavec cvf Kr ° .UsPos°bil za uspešno % Janje del in opravil, na ka-ejč >tov'razP°rejen- Torej lahko pO' No a'[Po* da predstavlja mi-W j \ ,j J° z ene plati vidne rezul-vČ' v'eki avca> ki jih je dosegal v 3 fVem obdobju, istočasno pa ^ i^Os,0. objektivno usposob-%ešn’da lahko v bodoče še bolj ^ . l>t)an °Pravlja enaka ali po-PretejPravila, ki jih je opravljal !erri obdobiu. o' b<> j hUf i vei po obdobju. fe D . 1 druga oblika delavče- So^sPevka predstavlja druž-StteZn gastvo> ki ga je potrebno j ^CnOVrednol'li; , čleri o delovnih razmerjih v 1 4deCnPeTSnj'uje’ ka[se..^eje Ir Zmn^nncti ki uh ip . JVe ■“^zmožnosti, ki jih je btai.i- Pridobil pri uspešnem . UODl1 Pn uspešnem Ao e °Vne procese. Teze za d- ^Ze^0-113 0 usmerjenem ^hko^iu P3 predvidevajo, ’ ie nk.,? . an, ki želi dokazati, določeno znanje, °bvladal verificira pridobljeno znanje pri ustrezni izobraževalni organizaciji. Iz teh navedb sledi, da se že v okviru obstoječe delovne zakonodaje predvideva možnost uveljavljanja znanja doseženega s samoizobraževanjem, zakon o usmerjenem izobraževanju pa bi moral to vprašanje podrobno opredeliti. • Razvid del in nalog, ki ga predvideva 19. člen zakona o delovnih razmerjih, mora določati tudi zahtevano strokovno izobrazbo oziroma za delo pridobljene strokovne možnosti. Pri ;tem je vprašanje, kako naj delavec, ki je v preteklem obdobju uspešno opravljal določeno vrsto opravil in nalog, tudi javno verificira to znanje, s čimer bi pridobil možnost, da za to vrsto del in nalog enakovredno nastopa z delavci, ki imajo ustrezno šolsko izobrazbo in manj delovnih izkušenj. V zakonu o delovnih razmerjih je odpadel dosedanji pogoj, da ima pod enakimi ostalimi pogoji prednost delavec, ki ima višjo šolsko izobrazbo, če je izobrazba podana alternativno. Kljub temu pa je vprašanje, kako naj delavec dokaže, da je v okviru svojega minulega dela in s samoizobraževanjem dosegel enako stopnjo usposobljenosti za uspešno opravljanje določenih nalog in opravil kot delavec, ki je končal ustrezno stopnjo rednega izobraževanja — širše usmeritve. Konkreten problem je npr. pri pomorskih poklicih. Pomorski poklic zahteva od delavca popolno strokovno avtonomnost, torej se mora delavec z dodatnim izobraževanjem ob delu usposobiti za najzahtevnejša strokovna opravila in naloge, saj je v času plovbe odvisen neposredno od svojega znanja oziroma delovnih sposobnosti. Iz statističnih podatkov vemo, da prebije delavec na ladji poprečno 10 let po končanem šolanju, nato pa si išče zaposlitev na kopnem. Z izkrcanjem pomorščaka pa nastopi vprašanje, kakšne naloge oziroma opravila lahko delavec opravlja na kopnem, čeprav se je na ladji strokovno usposobil za najzahtevnejša opravila in se mu je delo na ladji štelo kot delo, za katero se zahteva visoka strokovna izobrazba oziroma najvišja izobrazba v stroki. Pri zaposlovanju po izkrcanju z ladje ima pomorščak, ki je končal navtično ali strojno usmeritev, določene težave, čeprav se želi zaposliti na enakem ali podobnem delu kot na ladji; pri tem pomorščaka obravnavajo le kot delavca z višjo izobrazbo ne pa kot delavca z visoko izobrazbo, ki mu je pri podobnih delih na ladjah že bila priznana. Pomorščak je torej v okviru svojega minulega dela pridobil s samoizobraževanjem in neposrednim delom dejansko usmerjeno strokovno znanje visoke šole, pri verificirani stopnji strokovne izobrazbe pa je še zmeraj na enaki ravni, kot je bil po končani šoli. Po sedaj veljavnem sistemu mora pomorščak po izkrcanju, če želi pridobiti naslednjo stopnjo — torej visoko izobrazbo, opraviti kompletni redni program vzgojno-izobraževalne organizacije, ki pa usposablja bodočega delavca za različna opravila, na katerih ne bo bivši pomorščak nikoli delal. Za ozko usmerjenost, torej za verifikacijo pridobljenega znanja za opravljanje določene vrste opravil, pa ni programa, prek katerega bi lahko bivši pomorščak verificiral pridobljeno znanje. S tem se delavcu onemogoča ovrednotenje minulega dela, ki ga je vložil v samoizobraževanje. Ta problem nastopa predvsem pri stopanju v delovno razmerje, ko se uveljavljajo pogoji iz razvida del in nalog. Zgoraj navedeni problemi pomorščakov pa niso osamljeni, temveč se pojavljajo pri večini poklicev in na skoraj vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja. Delavci, ki sicer uspešno opravljajo določena opravila in naloge in so torej dejansko usposobljeni za določeno vrsto opravil in nalog, tega znanja ne morejo verificirati brez vključitve v redne programe vzgojnoizobra-ževalnih organizacij. Razumljivo je, da vzgojnoizobraževalne organizacije ne morejo omejevati svojih programov na ozka strokovna področja, temveč obsegajo ti programi učno materijo, ki daje diplomantu širše znanje, s tem pa možnost za vključitev v večje število delovnih procesov oziroma del in nalog. Delavec, ki že vrsto let dela enaka ali po- dobna opravila in naloge, se je s tem že konkretno usmeril v večini primerov nima ambicije, da bi se preusmeril na druga področja. V zvezi s tem se pojavlja problem, da delavci, ki ne morejo ovrednotiti pridobljenega znanja, zapuščajo svoje strokovno področje in študirajo razne usmeritve, samo da dobijo višjo ali visoko šolsko izobrazbo. Tako se večje število tehnično usmerjenih delavcev preusmerja v družboslovna področja in druga področja izven svoje stroke. V okviru obravnave tez za usmerjeno izobraževanje bi morali posvetiti posebno pozornost • uveljavljanju pridobljenega znanja s samoizobraževanjem oziroma z uspešnim opravljanjem delovnih nalog in opravil, pri čemer bi se moral program verifikacije znanja s posameznih strokovnih področij omejiti na tista potrebna znanja, ki jih mora delavec obvladati za ožjo vrsto skupin oziroma nalog in ki normalno spadajo v določene delokroge enega delavca. Jasno je, da v nobenem primeru ne smemo razvrednotiti vzgojnoizobraževalnega sistema, ki zahteva obvladanje širšega programa usmerjenega izobraževanja in s tem doseganje določene stopnje strokovnosti. Delavcem, ki dolgo let uspešno opravljajo enake ali podobne naloge pa je potrebno omogočiti, da pridobljeno znanje v okviru minulega dela verificirajo kot določeno stopnjo strokovne izo- brazbe za ta opravila. Ta verifikacija bi se lahko izvršila s polaganjem skupine izpitov oziroma programa ali pa prek ustreznega strokovnega izpita in drugih oblik preverjanja strokovne sposobnosti delavca. Delavec, ki bi uspešno opravil takšen preizkus, bi bil za tovrstna opravila popolnoma izenačen z delavcem, ki ima ustrezno šolsko izobrazbo Pri iskanju načina in obsega ri-goroza, prek katerega naj bi se ugotovilo znanje in sposobnost delavca, ki ga je pridobil z minulim delom in samoizobraževanjem se bo pojavila vrsta problemov in težav. Lahko pa bi jih uspešno rešili, če se prek posebnih izobraževalnih in drugih samoupravnih skupnosti zagotovi dejanska in vsebinska povezava združenega dela materialne proizvodnje z vzgojnoizobraže-valnim delom. Zgoraj navedeni način vrednotenja minulega dela narekuje dejstvo, da je delavec medtem, ko je delal oziroma razvijal produkcijska sredstva in samoupravne družbenoekonomske odnose, usposabljal in razvijal tudi sebe. Zato je potrebno družbeno ovrednotiti obe plati delavčevega minulega dela, saj sta nerazdeljivi celoti in predstavljata družbeno bogastvo in temelje nadaljnjega razvoja samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov. Jože Košir: pesnik iz martinarne ^ačr Začelo se je na paši, potem samota, samorastništvo. K Hči Ciril Brajer Pred nekaj več kot tridesetimi leti se je na Jesenicah rodil Jože Košir. Na Jesenicah je odrasel, tam živi, dela, piše pesmi, vzgaja sina... Jože je Jeseničan, delavec — železar. Takih je mnogo. Je pa Jože še pesnik, pisatelj, astronom. Takih je manj. Predvsem pa zna Jože svoje izjemne in vsakdanje lastnosti povezati v osebnost, ki sogovornika takoj prevzame. Poiskal sem ga, ko sem prebral zbirko njegovih pesmi »Trpljenje norcev«, katero je izdal v samozaložbi. Zdaj dela v marti-nami jeseniške železarne in zmenila sva se v prostorih tovarniškega sindikata. »Prometni« prostori so to in ker sem prišel malo prezgodaj, sem si čas čakanja krajšal z ugibanjem, kateri številnih delavcev, ki so vstopali, bo pravi. Če ne bi on stopil k meni, bi lahko čakal še zdaj — končno sem vendar pričakoval predvsem pesnika. Možak, ki mi je ponudil roko, je bil »od gore odkrušen«. Zagorel obraz odločnih potez bi si težko predstavljal, kako se ponoči sklanja nad papirjem. Stisk roke, ki me je zabolel, ni pričal o rokovanju s peresom. — Povej, Jože, kdaj si začel pisati — in zakaj, če se to da povedati. »Težko je točno odgovarjati na taka vprašanja. Začel sem zgodaj, na paši. Trije otroci smo bili, sami z materjo. Mama je delala v železarni, še vedno dela. Kruh mora biti — in žena ga sama za štiri usta ne zasluži lahko. Pomagati ji je bilo treba, že zgodaj sem moral poprijeti za delo. Vse moje počitnice so bile paša. Ded, star, prekaljen revolucionar, si je z njo »sladil« upokojensko skorjo in med počitnicami sem mu pomagal. In on je pomagal meni. Brusil sem se ob njem. Cele dneve sva prehodila skupaj in pripovedoval mi je, kako je bilo. Skozenj sem spoznal pojem proletarske revolucije in marsikaj drugega, lepega in grenkega, kar sestavlja človekovo življenje. Ko sva se vrnila s paše, sem napisal kakšno pesem. Takrat sem skušal seveda strogo posnemati Prešerna. Na planinah Rožca in Golica sva z dedom prepasla lepo število dni, dokaj kilometrov in nemalo pogovo- rov.« — To je bil torej začetek, kako je šlo naprej? Kdo je nasledil deda, kaj je zamenjalo pašo, kaj te je vodilo od Prešerna do Trpljenja norcev? »Potem?! Čimprej do kruha, to je bilo potem. Izučil sem se za strojnega ključavničarja in se zaposlil. Pisati nisem nehal. Trinajst let mi je bilo, ko sem stopil do Mihe Klinarja, jeseniškega pesnika. Polne roke svojih pesmi sem mu prinesel. »Pridi čez nekaj dni,« mi je dejal in prišel sem, s strahom. Metal je liste predme — »zanič, zanič, zanič«... Malo je bilo verzov, ki so nekaj obetali. Miha mi je povedal, kaj naj berem: Elliota, Menarta, predvsem pa Koviča sem začel prebirati takrat.« — In kaj so ti dali vsi, koliko so ti pomagali, koliko si jim sledil? »Kaj so mi dali?! Iskanje in iskanje. Ne vem, ali so mi ga dali oni ali je bilo že v meni. Iskal sem, našel, se spet izgubil. Vedno pa sem hodil sam.« — Povej no malo točneje, kaj je to iskanje. »Če govorim samo o poeziji — iskal sem in mnogokrat zašel, tudi v modernizem. No ja, tudi to, da sem zašel, mi je nekaj dalo. Spoznal sem nekaj, kar velja za poezijo in vse drugo — da se kričati, težko pa se je izpovedati do konca.« — Kaj si mislil z »če govorim samo o poeziji«? »Kar sem rekel o njej, velja za Ne le Jesenicam: Igra v sivem »Smod, mrtvice dah in težki lajež psa, obdk, ki lesk vesoljstva krije, vzhod, zahod... vse. Poezija ip življenje, to je ista stvar. Se pa danes to težko uskladi. Civlizacija in poet, to kot da se izključuje.« — Pesnik si, to ti veliko pomeni. Si kdaj pomislil, da bi od tega živel? »Pusti to! Od pisanja — morda, včasih. Napisal sem tri drame za RTV. Oddati ni vse, na njih bi moral delati naprej, Samo, mlad človek, še tako zagnan a brez zvez... Napisal sem tudi tri romane, več četric, zdaj pripravljam roman, ki bo izhajal v Železarju kot feljton. A to mi vzame preveč časa in živcev, od pisanja ne bom živel, se ne da — če misliš iskreno, že ne! Večinoma sem se preživljal s priložnostnimi zaposlitvami, nima smisla naštevati, kaj vse sem počel. Prislužil sem nekaj denarja in se nato spet lahko posvetil stvarem, ki me vsele. Nekaj so mi res prinesli tudi honorarji, a premalo. Večkrat sem tudi pasel — tri mesece na planini, dva stara milijona plačila, pa je spet šlo nekaj Časa.« — Zdaj si spet železar, redno zaposlen? »Nisem več sam, družino imam, sina — veliko pesmi se je rodilo ob misli nanj. To mora biti zdaj prvo, vse ostalo, tudi poezija, šele sledi. Prišel sem do spoznanja, da je najpametneje delati za eksistenco in ostati pesnik — sam svoj. Nima smisla siliti se s prozo in se prodajati za honorarje.« — Očitno si zelo rad nevezan, samostojen. Pa vendar, morda ti je le kdo pomagal, te vodil? »Gotovo, brez tega v življenju ne gre. Prvi je bil ded, velikokrat mislim nanj. Bil je velik človek, izredno močna osebnost, eden tistih, ki so ustvarjali to, kar zdaj imamo. Potem je bil Miha Klinar. On mi je prvi vlil upanje, da bom lahko kdaj pesnik, če bom to res hotel. Nikoli ne bom pozabil pogovora z njim. Takrat sem prvič začutil, da bom pesnik, da to sem, da je v meni. Ko sem šel od njega, sem več ur blodil po dežju, čisto me je omamilo. To je razlika med pesnikom in »pesnikom«. Kot vsega se da namreč tudi tega priučiti, a to ni pravo. Samo poglej, kaj se danes v slikarstvu dogaja z naivo — to ni več naiva, prodali so jo. Od Klinarja sem hodil sam. Ustavil sem se tu in tam, od koga kaj pobral, pa vendar sem hodil sam. Človek ima od tega, do česar se sam prikoplje, gotovo največ. Sami moramo iskati. V dobi iskanja sem zahajal, bil sem površen, včasih dolgo nisem ničesar napisal. Življenje pa človeka strezni, tudi mene je. Pri vsem sem vedno izhajal iz življenja, iz stvarnosti. Do življenja je treba biti pošten, to je bistveno. Ali se zresniš, boljšaš ali pa je bolje pustiti vse skupaj. — Praviš, da hodiš sam — je to sploh mogoče? »Mora biti. Če nisi sam, moraš »fehtat«, tega pa nikoli nisem znal. Če izdam sam, si prihranim veliko časa, živcev, celo denarja. S pesnikom Marjanom Čufarjem sva veliko vsega tega zapravila z letanjem po Ljubljani, iskala sva pomoč — nikoli več ne bom tratil časa in volje po založbah. Nikoli nama ni nihče rekel, da ne bo nič, kar pustili so naju, da sva tavala tja v tri dni. Za oba je bil to udarec, draga šola, pa vendar šola. Zdaj imam take načrte: zaposlen sem, vsaki dve leti bom prihranil dovolj denarja, da bom izdal vse, kar bom v tem času dobrega napisal. Nekaj bom ponudil knjigarnam po simbolični ceni, nekaj pa podaril. To bo dovolj, za poezijo se zanimajo le določeni ljudje — kaže, da tako mora biti, ljudje je menda ne potrebujejo.« — Tako torej misliš o vlogi pesnika danes, ni to malce črnogledo? »Ne, odnosa pesnik — ljudje danes ni moč obravnavati kot celoto. Svet se vrti po svoje, vse bolj, kot bi se mu zmešalo.« — Povej no malo več, kaj misliš o tem svetu. »Človek se v njem težo znajde, filozofi mu iskanje še otežkoča-jo, saj so povsem spačili podobo sveta. Drugače pa — hočem verjeti, da je svet dober. To dobro res ječi od napora, pa vendar prevladuje, saj bi se drugače svet zrušil. Dobremu je treba pomagati. Sam sem hotel v Čile, po- magat dobremu — bilo je prepozno. Ali Angola, Netto... Kako močni, veliki ljudje so to, takšni vlivajo upanje, da bo svet preživel.« — Kaj pa je z ljudmi v tem svetu? »Balast!!! Ta jih teži. Za balast delamo in tratimo čas in moč. Ne zavedamo se, da je za srečo potrebno ravno prav pravega, ne preveč ne premalo. Pehanje za balastom je norost, ki nas maliči. Še nekaj nas ovira — osnovna krivica na startu. Človeku vcepijo občutek, da ni sposoben, čeprav ni sam prav nič kriv za neenak položaj na startu. Začne se sramovati namesto da bi bil, kar je. To mora človek premagati, iskati mora. Če iščeš, boš nekaj gotovo našel, saj razum imamo vsi.« — Ali si se do takega mnenja o svetu, o ljudeh, sam dokopal? »Da, predvsem sam, čeprav so mi mnogi pomagali. Prvega filozofa sem razumel z osemnajstimi leti — začel sem ceniti Schopen-hauerja. Mnogo mi je dala tudi astronomija. Prebral sem veliko astronomske literature, spoznal optiko, izdelal teleskop. Rad imam večerne sprehode, posebno jeseni, po listju... Nebo in zvezde ljubim. Saj človek ima zato pokonci glavo, da ne gleda le v tla, kje bo našel »jurja«. In seveda literatura, veliko sem bral. Včasih Manna, Hesseja, Puškina, Jesenina... Zdaj prebiram ruske pisatelje. Cenim Nerudo, zelo občudujem Byrona. Neverjetno, da je tako mlad človek lahko ustvaril tako dognane stvari, res je bil genij. Pravo pot pa mi je pokazal eden, samo on — perzijski pesnik in astronom Omar Hajan. T ^. našel ljudi, ki jih poznam. ^ ^ ^ narji so zdravi, močni ‘J 5 m Imam svoje delo, opravil11-. « 0 to je vse. Nobenih težav,11 ^''n trebnih zapletov... Pote®' (( 1 (v1 svoj čas, vse bolj ga znam 'j metno izkoristi.« Jeseniški pesnik si, (J za konec še kaj o svojem V s^J »Vsak kraj potrebuje «5jVe| . . jifl1 JVPf ga gledajo. Včasih pravil® ‘ di v Ljubljano, da bi bil H>r Mc; oni. Bodi kar si, Mežaklja^|i buje svoiesa pesnika. Se A, ta ; buje svojega pesnika. Se."jN'r e"! jo, zakaj niso zgradili n0 varne malo bliže, istoč^ kombinirajo, kako se v Dolane vozili ^ In kljub temu, da j6 Ptuja Slavko Grmek že petkrat racijsko mizo se poj* voljnega m srečnega. s/ I je, rad pripoveduje svoj1111^ J' lavcem, ko prihajajoči' 11 »Ponoči me pa obiščejo še miličniki, pa mi takrat ni nikoli dolgčas.« Kaj bi lahko rekli o delavcih, zaposlenih v vašem obratu? »Veste kaj... Povečini so to dobri delavci in ljudje, so pa tudi taki med njimi, ki radi nagajajo. Samo takih je zares zelo malo. Nekateri pa ne morejo ali pa nočejo razumeti, da mora vratar v prvi vrsti spoštovati red in ta red pričakuje tudi od drugih. Tu pa včasih nastanejo težave. Vzemimo samo za primer sestanke. Sestanki pač morajo biti, samo nekateri bi pač radi ravno takrat domov. Zadnjič sem ujel majhno skupino ob nabrežju Drave, na katero meji naš obrat, pa sem jim rekel: Fantje, če ne greste nazaj na sestanek, vas vse zapišem! Pa so šli, vsi!« domov, vsak bi rad takrat, ko so še bili vsi d •» nihče pri kruhu — takrat J ; Pr. krat trda predla. Sedaj r t vse pozabljeno. v .0 v Lepo je biti vratar, . £1' ■ spoštuješ in ga imaš rad- | «l tudi s skromnim zadovm) h o gospodarimo 12. avgusta 1978 stran 7 tavanje namesto samovolje IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV »• Kako do vitaminov ^ Členi verige proizvodnja — poraba sadja in zelenjave bodo morali prevzeti svoj delež odgovornosti 4 Ciril Brajer tu> ■ ■iCi^re^rani je dobro znan, vsi ifl p Lj i • • - j ^0rnen sadja 'n zelenjave v „„idr-^jaki ga poudarjajo — od ’ Srev ri|kov do kozmetičarjev. Ni 11 r °stat' zdrav, lep in vitek, če Vrt ali vsaj vrtiček, predv- sorodnike kje na deželi. I n. U°r na ----------- Pa nima ne enega ne dru-kiihl’ m°ra ta pomembna živila >vatr Na SIS za preskrbo ud'' !irbi Sejane pravijo, da se v pre- Prav pri tem blagu pojavlja $ W T oViIz-r\ ir\ ■7orrr%r\f* teHŽafv-.Jrahko jo zagode že aistnbucija od proizva- 111 j 4naZtriera^> vekko pridelkov je Sttf °bčutljivih... Osnovne te- same proi-rana. / 'h bon • 'zvirajo iz same ^ liitj.nje> ki je slabo organizi:______________ ’ 11 s|avi reh odstotkov vrtnin vJugo-td,..spi.^1 te proizvede družbeni PfC tat. °r’ zasebni pa je neorganizi-o«1. Razdrobljen in nepovezan. Ijer( idj, 0 si lahko razložimo pojav, i. v1 t, tudi „k (j^0 potrošnika teče v poseb- Jl “lana v 'Ha? _ a tr8u ne moremo najti. 'I iygr li6u ne iinoiciiiu naju. "fl' 2ac^eva sadje, je družbeni °r, ttočnejši. Pri Gospodar-0 ^ Gornici deluje Poslovna ll^ ŽraH0?81 za sadjarstvo in vino-CŠtV0- k* vzdržuje stike med ^ ^ctojo in trgovino. Takšno itij R °st snujejo že dve leti tudi gk . p dnine — a do zdaj zam'an. ilje eskfba Ljubljančanov s sa-teijR1 'n zelenjavo sloni predv-%.aa Emoni, Mercatorju in ži-y°' trgih. Trgovci so napravili le^dtben korak naprej, saj so jf9j ^ bla8u odmerili prostor sko-iPt^Vsaki prodajalni živil — le h a*° je še tega prostora. |Lru.8° vprašanje je kakovost. T?°vma že iijj..^.c spoznava pomen Nttj . ernbalaže, transporta in sitij ranja- Vendar domača indu-ie, f fortimih strojev ne izdelu- vozom so pa težave. In pa '* p^et so proizvajalci tisti, ki se »Hi ^alo zavedajo, da morajo Pto^ zagotoviti kakovostne ^ staV°^e' "kudi na živilskih trgih tr^Hje počasi popravlja. Poo- jjPro/kontrola onemogoča pre-■ n^lik^Hj6 'n vse bolj se v to en 0 Preskrbe vključuje druž- Paa 0 Cg‘ni1 proizvajalci dogovarja o- J in nihanja le-teh se ^(j^ktor. Trgovina se z nepo- Glavno besedo ima centralna tržnica, pro- Gneča s centralne tržnice bi se lahko razpršila po predmestnih — če bi bile bolje založene. dajalci se vse premalo usmerjajo na ostale trge. Tako prihaja do gneče, težav s prometom, parkiranjem ... Le tržnica v Šiški še kar dobro opravlja svojo nalogo. Maloprodajo sadja in zelenjave v Ljubljani (in v Sloveniji) krijeta praktično dva grosista. SIS za preskrbo se že dogovarja z večjimi proizvajalci iz drugih republik, naj se vključijo v organizirano preskrbo Ljubljančanov. Zanimanje za takšno sodelovanje je obojestransko, tako bomo verjetno imeli kmalu večjo izbiro bolj kakovostnih pridelkov. Oblikujejo izravnalni sklad, ki bo delno kril tveganja v proizvodnji in trgovini in omogočil dolgoročnejše dogovarjanje o količinah in cenah. V reševanje vseh teh težav se je vse bolj začela vključevati tudi mestna konferenca svetov potrošnikov, ki imajo še vedno premajhen vpliv. Področja svojega delovanja šele iščejo, saj se potrošniki še ne zavedajo dobro, da morajo v reševanju svojih težav tvorno sodelovati, samo kritiziranje prav gotovo ne bo prineslo več solate na naše mize. Oglasili smo se tudi v Mercatorjevi SOZD Sadje-zelenjava, ki preskrbi sadje in vrtnine za dobrih 40 odstotkov ljubljanskih kupcev. Težave s preskrbo teh izdelkov so nam prikazali v drugi luči. Ne izvirajo le iz proizvodnje, povzročajo jih tudi potrošniki, prav tako so nestanovitni kot vreme, ki jo je letos zagodlo vrtnarjem in sadjarjem. Nabava od proizvajalcev se vse bolj ureja s samoupravnimi sporazumi, dohodkovna povezanost s potrošniki pa še pošteno šepa. To so njihovi neposredni potrošniki na veliko: trgovine, vrtci, šole, restavracije, menze, bolnišnice... Ti lahko kupujejo, kjer se jim zljubi, kar jim dopušča tudi novi zakon o blagovnem prometu. Če jim bolj ustreza, se obrnejo na grosista, lahko grejo v kmetijski kombinat, h kmetu, kamor hočejo. »Če je letina slaba, zahtevajo blago pri nas, če je dobra, nam obrnejo hrbet. Svojih potreb ne načrtujejo in če kupijo neposredno od proizvajalca, nam blago gnije v skladiščih. Če je blaga malo, ga preplačajo in mi ostanemo brez njega, težko je načrtovati v takih razmerah!« In z načrtovanjem se v Slove-nija-sadju dosti ukvarjajo. Pridelke prodajajo v lastnih proda- jalnah, 48 imajo trgovin, 15 pa stojnic na raznih tržnicah. Ostalo blago dobavljajo na podlagi naročil trgovcev in večjih potrošnikov. Iz leta v leto spremljajo podatke o realizaciji količine določenih vrst blaga. Do leta 1980 nameravajo s sistemom IBM vključiti in povezati kupce na podlagi enoletne realizirane količine. Povezali bi radi vse člene verige proizvajalec-dobavitelj-grosist-potrošnik, vsi naj bi sodelovali v načrtovanju količine in cene in vsak naj bi prevzel svoj delež odgovornosti. Samoupravni sporazumi na ravni SOZD Mercator zajemajo do zdaj 55 odstotkov domače proizvodnje. Še vedno jih izpopolnjujejo in dopolnjujejo, da bi resnično lahko uskladili potrebe trgovine z načrtovano proizvodnjo. S proizvajalci se dogovarjajo o maloprodajnih cenah in delitvi skupnega prihodka. Prevzeli so odgovornost formiranja maloprodajnih cen, s čimer skušajo onemogočiti špekulacije. Osnovno načelo v preskrbi s sadjem in zelenjavo bo moralo postati: kakovostno blago v vsakem kraju po isti ceni. :i; Go, el"-,, flč A ,ve „| 'j sb°darjenje v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje Akcija za boljše delo 7! P°nedeljka je večina de-J Vm,, kvarne gospodinjske Vi B'Jorenje Velenje na do-a.ij jW0,fd začetkom 14-dnev-lfl,r Hi ektivnega dopusta je de-, v,' ^ 0l Vet velenjskega Gorenja to > jHvtjavnaval osnutek plana At- | J0 r. 'Je združenega dela | ^ l97grenje Velenje dosegle v .1 OL y Proizvodnjo v vredno-QV djag 8 milijard 350 milijo-HVeč i/tr ev> na tuje pa prodale k H rnilijardi dinarjev iz-‘'OrL. • takn w. ]< aje i ako naj bi prišlo pri-Hltiih iz Velenja 315.000 ,H|ni, aparatov, prav toliko S ‘K°v> Pa 190.000 televizij-Jemnikov’ 554.000 ku- i 4 f\a^ Pohištvenih elementov IHih .mkov, 554.000 ku-kHoon P°hištvenih elementov, '!;>c1iini.1Pralnih strojev, 370.000 Hv 1°v’ 480.000 zamrzoVal-v^^kih ’^b.000 malih gospo-jLHst aParat°v itd- Najvišjo I teHiprro'zvodnje Pa bi dose-Ha n i,ne organizacije zdru-\^®la Elektronika, Pralna tehnika, Zamrzovalna tehnika, Kuhalni aparati. Hladilna tehnika, Štedilniki itd. V primerjavi s planskimi nalogami za leto 1978 želijo v prihodnjem letu tako povečati vrednost proizvodnje za 34 %, vrednost izvoza pa kar za 75 %. Zato bodo potrebna, kot je mogoče ocenjevati, velika naprezanja prav vseh delavcev velenjske tovarne gospodinjske opreme Gorenje, da bodo naloge, ki jih predvidevajo, tudi uresničene. Potrebne bodo nove spodbude, nove akcije za še boljše proizvodno delo in gospodarjenje tudi za naprej. Pred odhodom na kolektivni dopust so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje končali akcijo za boljše delo in gospodarjenje, akcijo, ki so jo bili poimenovali »Gorenje — srebrni jubilej zvestobe — jubilej našega dela« in ki so jo začeli na čast 11. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Rezultati akcije bodo znani prihodnji teden, poglavitni namen tega novega preizkusa sposobnosti prav vseh delavcev tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje pa je bil povečati obseg in vrednost proizvodnje, izboljšati kvaliteto ter zmanjšati zastoje v proizvodnji, izmet in bolniške izostanke. Sicer vrednost polletne proizvodnje zaostaja za načrti. Predvidevali so, da bodo v temeljnih organizacijah združenega dela TGO Gorenje v Velenju, Gorenju, Nazarjih in Rogatcu izdelali v prvih šestih mesecih za 3 milijarde 110 milijonov dinarjev izdelkov, vendar pa vrednost proizvodnje za okrog 10 % zaostaja za načrti. Poglavitni razlog za to je iskati v kasnitvi investicijskih del kot posledici težav oziroma zamud pri dobavi opreme. Sicer pa so, mimogrede rečeno, letošnje proizvodne naloge resnično nadvse zahtevne. Na tuje pa je velenjska tovarna gospodinjske opreme Gorenje prodala v raz- dobju januar-junij 1978 za skoraj 610 milijonov dinarjev iz-deklkov. Čeprav polletnega izvoznega načrta niso dosegli, pa je mogoče pričakovati, da bo plan izvoza dosežen, posebej še, če bodo pravočasno uspeli zagotoviti potrebne reprodukcijske materiale iz tujine, ki jih pri nas ni mogoče dobiti. Pričakujejo pa z vso gotovostjo, da bodo v drugem polletju prodali na tuje več izdelkov kot so jih v prvih šestih mesecih letos. Spodbudna je ob tem še posebej ugotovitev, da se občutno povečuje izvoz v skandinavske države, pa v Avstrijo in Avstralijo. P. O Nova Gorica Oblazinjeno pohištvo v novih prostorih Meblova TOZD oblazinjeno pohištvo se že dolgo duši v premajhnih prostorih. Uspešnejše poslovanje ovira tudi razdrobljenost proizvodnje, saj imajo kar enajst lokacij, dokaj oddaljenih med seboj. Za uspešno poslovanje je nujno, da oddelke in službe med seboj organizacijsko povežejo. Zato so se odločili za gradnjo nove tovarne. Delavski Tržič svet je sprejel sklep o pričetku pripravljalnih del za novo naložbo, ki bo združila vse dejavnosti tega kolektiva in omogočala uvajanje nekaterih novih. C. B. Peko na dobri poti Tržiška tovarna obutve Peko praznuje letos 75. obletnico delovanja. Njeno pravilno usmeritev in dober razvojni koncept dokazujejo številni podatki. V tem kolektivu je zaposlenih že 4000 delavcev, polovica v Tržiču. Ustvarijo 64 odstotkov prihodka svoje občine in nad 50 odstotkov vrednosti njene industrijske proizvodnje. Osebni dohodki pekovih delavcev so naj- višji v tržiški občini. Vse bolj se tovarna širi tudi na druga področja v republiki in Jugoslaviji, predvsem na manj razvita. Njen delež v jugoslovanski industriji obutve je približno 5 odstotkov, v izvozu te dejavnosti pa je udeležena z 12 odstotki. C. B. Železniki Alples odpri dve novi tovarni Prva je tovarna masivne predelave lesa, ki je vse stopnje obdelave masivnega lesa strnila na enem prostoru. Izdelki tega obrata bodo omogočali celotno opremo bivalnih prostorov v družbeni in zasebni gradnji. Druga je tovarna kovinske predelave. Alples je imel velike težave z nabavo strojev, ki jih zahteva neprekinjena modernizacija proizvodnje. Vse stroje so morali uvažati, pri čemer so imel’ težave z devizami in dovoljenji. Zdaj bodo stroje sestavljali sami, dele zanje pa proizvedli ali kupili na domačem trgu. Dovolj jih bo tudi za druge proizvajalce pohištva pri nas, nekaj pa jih bo ostalo za izvoz na nerazvita področja. C. B. V DRUŽBOSLOVNI ZBIRK! DELAVSKE ENOTNOSTI JE PRAVKAR IZŠLA NOVA KNJIGA: Dr. Cveta Mlakar: Ekonomski problemi naše graditve socializma Naši ekonomski problemi terjajo vse več teoretičnih analiz in seveda ustreznih praktičnih rešitev... Napori avtorice, ki je sicer redna profesorica za področje politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljubljani, so usmerjeni v to, da pride do konkretne uporabnosti znanstvenih ugotovitev za našo družbenoekonomsko prakso... Avtorica je knjigo razdelila na štiri dele, ki obravnavajo: — Tržno gospodarstvo v socialističnih samoupravnih odnosih — Družbeno reprodukcijski proces — Gradbene in mestne rente v komunalnem gospodarstvu — Vorašania meščanske in marksistične teorije cen Problematika, ki jo knjiga obravnava, je tako aktualna, da jo priporočamo prav vsem, zlasti vsem delegatom združenega dela, kot tudi vsem družbenopolitičnim delavcem in vsem, ki se poklicno ukvarjajo z ekonomskimi odnosi v naši socialistični samoupravni družbi. Obseg 336 strani, vezano v platno, ščitni ovitek, cena 250 din. SKUPNA IZDAJA ZALOŽB MLADINSKA KNJIGA IN DELAVSKA ENOTNOST NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4..izvodov knjige dr. Cvete Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA Knjige nam pošljite na naslov: .................. (ulica, poštna št., kraj) Naročeno, dne, kraj: .......................... Žig (čitljiv podpis naročnika) Irski sindikati in boj proti nezaposlenosti Kako do dela? KDO JE KDO Rodrigo Garažo novi predsednik Kostarike 0 (1 Ostati ali oditi v svet s trebuhom za kruhom je bilo zmeraj vprašanje, s katerim so se srečevali mnogi Irci. Gospodarsko nerazvita Irska je bila vrsto desetletij na vrhu lestvice držav, katere prebivalci so se množično izseljevali. Prav to je razlog, da je povsod po svetu mnogo Ircev, še zlasti v Severni Ameriki. Zato ni nič čudnega, da je neki delegat na kongresu irskega kongresa sindikatov dejal: »Namesto da bi služil naši skupnosti, cvet mladine tega otoka ustvarja blaginjo Veliki Britaniji, Združenim državam Amerike, Kanadi in drugim državam po svetu. Vzrokov je mnogo Koliko irskih mladincev je nezaposlenih, za zdaj povsem natančno ni znano, trdi sindikalni voditelj Desmond Gereti, ker uradne statistike ne zajemajo mnogih^ ki so brez dela. Znano pa je, da je izmed vseh držav Evropske gospodarske skupnosti Irska najbolj prizadeta, saj ima 13 % nezaposlenih glede na aktivno prebivalstvo. Sindikalni funkcionarji pa menijo, da je ta odstotek pravzaprav večji in da skoraj petina ljudi, sposobnih za delo, zaman čaka na zaposlitev. Za zdaj so majhne možnosti, da bi v doglednem času ljudje prišli do zaposlitve. Nezaposlenost je delno posledica tega, da je Irska razdeljena na dve državi in to že od leta 1921, na industrijsko razvito severno Irsko, ki je še naprej pod britansko vladavino in agrarno neodvisno republiko Irsko. Vzroki za to so delno tudi v vključitvi Irske v Evropsko gospodarsko skupnost, kar ji je sicer prineslo nekatere prednosti, vendar tudi mnoge težave. Po drugi strani pa gre tudi za recesijo, ki je zajela kapitalistične države, ravnanje nadnacionalnih družb, ki so v novejšem času dobile znatna oporišča na irskem ozemlju. Irski sindikati menijo, da za zdaj ni čudežne palice, s katero bi zmanjšali nezaposlenost. Očitno je, da je bitka potrebna v več smereh, in da šele vrsta ukrepov utegne prinesti boljše čase. Predlogi sindikatov Nekatere poteze vlade kot na primer odobravanje ugodnejših posojil zasebnim podjetjem za pospešeni razvoj gospodarstva, izplačevanje premij delodajalcem pri zaposlovanju novih delavcev, podvojitev števila delavcev v šolah za strokovno izobraževanje in prekvalifikacijo, povečanje obsega državnih investicij, ki so namenjene javnim službam in graditvi infrastrukture, so v glavnem deležne podpore pri sindikatih. Sindikati pa ob tem opozarjajo, da je treba misliti na to, da se država ne bo pretirano zadolžila. Od tega opozorila do ključnega predloga sindikatov pa je samo en korak: da bi se izognili morebitnim pastem, se je treba lotiti načrtovanja celotnega gospodarstva in ustanoviti državno korporacijo za razvoj, ki bo usklajevala delo ter finančno pomagala pri ustanavljanju novih ter razvoju obstoječih državnih podjetij. Sindikati se zavzemajo za takšen industrijski razvoj, ki bi temeljil na naravnih bogastvih države. Ta bogastva niso majhna. Vse to so pogoji, da bi več deset tisoč mladih Ircev dobilo zaposlitev in da bi uresničili staro težnjo sindikatov, strnjeno v naslednje besede: »Polna zaposlenost, ne pa prisilna emigracija.« Da bi te predloge sindikatov uresničili, so seveda potrebni konkretnejši posegi v družbeno tkivo, delo zasebnikov pa bi morali ostreje nadzorovati. Sicer pa je eden izmed voditeljev sindikatov znanstvenih, tehničnih in vodilnih uslužbencev R. Joseph odkrito izjavil, da nacionalne koristi ne morejo biti zavarovane tako dolgo, dokler bodo sklepe o investicijah, izvozu kapitala in o tem, ali je treba odpreti kako tovarno ali uvoziti kak izdelek, sprejemali ljudje, ki odgovarjajo samo peščici bogatašev oziroma majhnemu številu bogatih institucij in nadnacionalnih družb. Nujen je torej preobrat, da bi Ircem zagotovili več kruha na domačih tleh. B. R. Nedavne predsedniške volitve v Kostariki, na katerih je zmagal kandidat koalicije strank centra in desnice Rodrigo Garažo, so med opazovalci dogajanj v srednji in južni Ameriki sprožile vprašanje: »Ali to pomeni obrat na desno tudi za Kostariko?« Ta mala srednjeameriška država zbuja zanimanje predvsem zato, ker je ena redkih »demokratičnih oaz« v širšem latinskoameriškem prostoru, kjer je na oblasti vrsta bolj ali manj krvavih vojaških junt. Vrsto let jo je vodila demokratična vlada. Garažo je na volitvah zmagal predvsem zaradi naraščajočega nezaupanja v vlado, ki nikakor ni mogla premagati negativnih pojavov znotraj državne birokracije, ki so jo načele podkupovanje, »denarne avanture« posameznih funkcionarjev... Carazova »volilna mašinerija« je to s pridom izrabila in v predvolilni kampanji obtoževala vlado socialnih demokratov, da gradi takšne vrste socializem, v katerem so njeni državni poglavarji najbogatejši kapitalisti. Veliko prezgodaj bi bilo govo- riti, da se bo 51-letm - . spremenil v tirana kostafl* naroda in podaljšal seznam1 ^ skoameriških diktatorjev. . iz njegovih življenjepisa1®,r datkov je nemogoče sklep3. (i takega. Po poklicu ekonom15, Rodrigo Garažo opravi]3^ vrsto pomembnih državnih3 nosti. Vrsto let je bil direktor za gospodarsko nac vanje in državnega inštilll!j urbanizem in stanovanjsko rh 'živ«1' tiko. Nekaj časa je zatem - f Venezueli, po vrnitvi v oj^j vino pa je bil izvoljen za itari® torja narodne banke Kos- ^ V parlament je bil prvič iA0* i r\ a r\ i • t • t j£0‘ že leta 1948, ko je bil star 22 let, za predsednika drža' .j je prvič kandidiral že leta 1 prav tako kot kandidat ko3 Srec i %. i ji »ajviš id Nv strank centra in desnice. P° f kitia. razu na teh volitvah pa je 'j potoval v tujino in vodil g05' darske delegacije Kostanj; Njej S fS' ""je jfnjen N M d0 >li2 lVezd( Sar Jo*! Č sta 17 Sili s tiste >n n S N Ob bolgarskih zavzemanjih za ureditev odnosov z našo državo Strel v prazno (Nadaljevanje s 1. strani) nimamo, ne do Bolgarije ne do kogarkoli drugega. Socialistična Bolgarija se očitno noče sprijazniti z zgodovinsko resnico, da na Blakanu (tudi v Evropi), ki ima za seboj burno zgodovino — ta je v mnogih primerih z državnimi mejami ločila od matične države večje ali manjše skupine narodov — danes niso vprašaljive meje, marveč zagotovitev zakonitih narodnostnih pravic manjšinam. Te bi morale biti mostovi zbliče-vanja med posameznimi državami in narodi, ne pa kamen spotike, torej dejavnik krepitve sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov, ne pa povod in sredstvo za zaostrovanje odnosov med njimi. (Dobro bi bilo, ko bi v sosednji Bolgariji znova prebrali ustanovno listino OZN, helsinško listino in druge mednarodne dokumente!) Za slehernega razumnega človeka je dovolj podatek, da je uradna bolgarska statistika leta 1956, torej pred komaj nekaj več kot 20 leti, v Bolgariji naštela 200 tisoč Makedoncev. Danes ta ista statistika trdi, da v Bolgariji ni niti enega Makedonca. V Bolgariji pravijo, da je ta številka (200 tisoč) posledica tedanjega »nenormalnega stanja« v Bolgariji. Ni naša stvar, če v Bolgariji polemizirajo s svojo preteklostjo, tisto, v kateri so gradili povojno demokratično Bolgarijo, vsekakor pa je zelo naša stvar, da se in jih vprašamo: »Kje je danes tistih 200 tisoč Makedoncev?« in se odločno postavimo po robu zanikanju makedonske manjšine v Bolgariji in makedonskega naroda sploh. V Bolgariji so vse postavili na glavo, celo v imenu marksizma, leninizma, proletarskega inter-nacionalizma in socializma. Zavzemanje Jugoslavije za priznanje zakonitih pravic makedonske manjšine ter za to, da bi bili makedonska manjšina v Bolgariji in bolgarska v Jugoslaviji mostova sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov, je za Bolgarijo izražanje ozemeljskih zahtev. Bolgarsko zanikanje naroda z bogato, revolucionarno zgodovino, pa je marksistično, leninistično, socialistično. (»V svoji politiki do nacionalnega vprašanja se LR Bolgarija kot socialistična država, ravna po temeljnih načelih marksistično-leninistične znanosti« — citat iz izjave zunanjega ministrstva.) Oživljanje sanste-fanskega duha, prilaščanje ilin-denske vstaje makedonskega naroda in iskanje opor za zanikanje makedonskega naroda v »buržoazni preteklosti«, je za socialistično Bolgarijo marksističen in načeln pristop do odnosov z Jugoslavijo. Ne moremo tudi mimo tega, da bolgarska javnost ni bila seznanjena z osnutki treh dokumentov, ki jih je objavila Jugoslavija in v katerih je vsestransko zaobsežena naša vizija odnosov s sosednjo Bolgarijo. Je to mar kaj drugega kot strah pred resnico in prikrivanje resnice? Takšna kot je, je izjava bolgarskega zunanjega ministrstva napad na jugoslovansko zunanjo politiko in poskus zbujanja dvomov v jugoslovansko zunanjo politiko, njeno načelnost in doslednost. (»... Ali v politiki SFRJ obstajata dve različni, medsebojno izključujoči se merili — prvo uporabljajo, ko gre za deklariranje načel pred predstavniki daljnih dežel, udeleženk v gibanju neuvrščenih, povsem drugo pa, ko gre za uporabo teh načel v odnosih s sosednjimi deželami...« — citat iz izjave zunanjega ministrstva.) Ni potrebno, da bi z Bolgarijo razpravljali o načelnosti in doslednosti naše zunanje politike, ki jo ceni tako rekoč ves svet, potrebno pa se je vprašati, ali gre res za »bolgarsko potrebo diskreditiranja« naše zunanje politike v slogu nizkega udarca, s polresnicami in lažmi? Nedvomno gre tudi za izraz birokratskega šovinizma, ki ima svoje korenine v nekdanjem ve-likobolgarskem šovinizmu z bur-žuazno etiketo, vendar bolj kot za to gre za izraz širših, blokovskih potreb. Nemogoče si je sicer razložiti, da je Todor Živkov hotel očrniti Jugoslavijo v času sklepnih priprav jugoslovanskih komunistov na 11. kongres in da je bolgarsko zunanje ministrstvo objavilo izjavo z istim namenom le nekaj ur pred začetkom ministrske konfe- rence neuvrščenih držav. Tako na kongresu kot konferenci je bilo navzočih več kot sto delegacij iz vsega sveta — na kongresu partijskih, na konferenci državnih. Tako kongres kot konferenca sta zelo zgovorno pokazala, da sta ZKJ in Jugoslavija v prvih vrstah boja za nove enakopravne odnose v svetu — med državami, med partijami, med narodi. Skupen obema zborovanjema je bil tudi odločen glas proti blokovski delitvi sveta, blokovskemu razumevanju sveta, blokovstvu, ki se ga bloka vse bolj bojita, ker postaja vse bolj glas vsega človeštva. Žajec nedvomno tiči v tem grmu, kar le potrjuje dejstvo, da se o govoru Todorja Živkova poročali časniki v skoraj vseh državah tako imenovane socialistične skupnosti (sovjetska zunanjepolitična revija je kmalu zatem objavila tudi daljši članek, v katerem na moč hvali boglarsko zunanjo politiko in enostransko — zgolj z bolgarske plati govori o odnosih z Jugoslavijo), medtem ko jugoslovanska vizija odnosov z Bolgarijo, zapisana v osnutkih treh dokumentov ni našla prostora v teh časnikih. To spominja na podporo Bolgariji, »resda časopisno«, vendar z grenkim blokovskim priokusom. Vsekakor pa sta bili obe bolgarski potezi strel v prazno, poskusa, vnaprej obsojena na neuspeh, kajti tako zborovanje jugoslovanskih komunistov kot konferenca neuvrščenih držav sta ne le potrdila, marveč še povečala ugled in spoštovanje, ki ga v svetu uživajo SFRJ, ZKJ in jugoslovanska zunanja politika. TA TEDEN V ZARISCU BEOGRAD — Predsednik republike Josip Broz Tito je ob smrti papeža Pavla VI. poslal vatikanskemu državnemu sekretarju kardinalu Jeanu Villotu so-žalno brzojavko, v kateri je med drugim zapisal, da je bil papež Pavel VI. zagrizen borec za mir in razumevanje med ljudmi in narodi ter vztrajen zagovornik miroljubnega in enakopravnega sodelovanja med narodi. »Papež Pavel VI. je kazal veliko razumevanja in si osebno prizadeval za pozitiven razvoj odnosov in uspešno sodelovanje med SFRJ in Vatikanom v interesu humanih ciljev, za katere se je vedno zavzemal,« je zapisal predsednik Tito. BEOGRAD — Na povabilo predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita bo dopotoval na uradni in prijateljski obisk v našo državo predsednik CK KP Kitajske in predsednik državnega sveta LR Kitajske Hua Kuo-feng. Kitajski voditelj bo dopotoval na obisk v drugi polovici tega meseca. RIM — Medtem ko v Italiji trajajo devetdnevne pogrebne svečanosti in žalovanje za preminulim papežem Pavlom VI.,še ni znano, kdaj bodo volitve novega papeža. Na vrhu seznama možnih kandidatov sta tu1 ; ricle Felici in Sergio Pilarji (J3 Prvi je predstavnik tradio® t >h stičnih tokov in ima p° > e- tako med italijanskimi ko^) riškimi, nemškimi, spansK ro južnoameriškimi kardinal1- J k,°2i pa je predstavnik bolj vendar še vedno zmernih 1 blizu tistim, ki jih je v0flj„:j kojni papež. V Italiji se sprašujejo, kakšen vpliv . ■ imele volitve novega pap^ italijansko politiko. Vanceu med minulo turn6^ Bližnjem vzhodu (obnov'111 ji tovsko-izraelska mirovna Pj^) jan ja) bo skušal doseči pr® ^ iti,. ^ a iji 1 Jože, S?; hnai Ji ^ Nni vodil .iH Vk; ^ i Po, 131Š s vvashington-T^ S-ni uspelo državnemu seK^ Si 'i o ;r'.l 5 s ‘Vsi >1 P0,>n 'is, !"h, DE Osnovnim organizacijam sindikata V prilogi Delavske enotnosti, v Sindikalnem poročevalcu sta objavljeni pomembni gradivi za javno razpravo, in sicer: V Sindikalnem poročevalcu št. 11: OSNUTKI DOKUMENTOV 9. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V Sindikalnem poročevalcu št. 12: OSNUTKI TEMELJNIH DOKUMENTOV 8. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Cena 5 din za izvod. Naročila sprejema Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 in knjigama Delavske enotnosti, Ljubljana, Tavčarjeva 5. telefon št. 317-870. > I E CO O cd c M n D zr ^ CO < O O z !! P < > Z 5 LU O D N .£ t- oj ♦j xn k/) S s š ® 13 s ca ca O) O) c c ■§ ■§ E E i«« o S OŠ s H ro 3 i 2 § § •§ N .ti O. a. 2 ^ £- ■o ® a c 0 1 ČL I 3 E © O. 0 1 % iO I ■5r! - 3 a> o. ■§ o . E o o C .a O) •N o § z cc nik Carter, ki je za 5. seplt'v^ sklical trojni sestanek ZDA, Egipta in Izrael3- j,-predsednik Sadat kot P® ^ Begin soglašata s sesta11^ prvi ga ocenjuje »k®1 ^ stran« v bližnjevzhodmh nih prizadevanjih, drug1^ pogumno ameriško P°e):,' vja pobudo«. Vrhunski sestah juf Hiš, ' bo v Čamp Davidu pri ^a- / ^ tonu, je nedvomno zadaLJ^ ložnost za »rešitev egip* izraelskega dialoga«. VVINDHOEK - V je prišla diplomatska J OZN, ki naj bi v skladu zr / cijo varnostnega sveta PrlP ^ vse potrebno za svobod® ^ J tve pod nadzorstvom roma razglasitev nar\,oP? neodvisnosti. O prvih P ,„( njih s predstavniki okuP^ Namibije Južnoafriški.^' blike — niso objavili P0<\^{ sti, vendar je zunanj1 tt,r rasistične Južne Afrikeo javil, da njegova vlada o ^ 1' delovala pri uresniče'-'3 .^' hodnega načrta o ne0 »pi5<. Namibije, ker je varno*^ tj* % inh N razglasil pristanišče del nam" s L za neločljiv ozemlja. HANO! — Kljub iz^A medržavni meji se je . začel prvi krog kita},robl^ namskih pogajanj o L^jviL kitajskih državljanov, Vietnamu. Po prvem ; ^ , sta voditelja delegaCjJ^nf skovni konferenci 1 preče) ostre besede. $. It, • s': S S K:1 CSi k ^ ■ °Va ^Port, oddih in rekreacija Ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav (1778—1978) stran 9 ■išk«! p V ih f ali*1! flis1 jal ido* |f Ifj aiiciii avciu ui ]et ipVa’Je„ves spremenjen: jo#’ Psi do 'S ko1"1 j knih lepot narave ter željan, še in še, da bi se povz-)enov belega skalovja v tve 7‘no zadnjih gnezd in prvih žup i.^a^or ie hil zapisal Oton Pančič v spominsko knjigo f1 copu. ko"1' ^dnji nj p0znai alpini- a!ni Cis^,0'83 stoletja 50 se 'Judje l9' pret'Jlh vrhov bali’ misleč’ da t »iti lVaJ0 tam nadnaravna zla ?] staa, J>rv> rnožje, ki so 26. avgu-s,), '78 stopili na vrh Triglava, lo "'štirje Bohinjci: ranocelnik > jOS|,f ie'( S ¥ toV 1"5 ail"' $ 1 4 ,C${ ‘k 4 •M J Drago Ulaga pp,. pride človek na Velo n 'e 'n se razgleduje po mogočih i’ Prostranem svetu okrog 'H i ’ J^ v»-'^ sjji cinciijcii. si c- Je v doživljanju na novo raz- V.renc Willonitzer, rudarja Cvž Kos in Luka Korošec ter tiste0.113 Samse Štefan Rožič. Za s).j Case je bil to izreden planin-W°dv'8’ ^e1" Je hilo treba smer ^0"a Šele odkriti. ptej 0 smo imeli Slovenci že Ato? leti planince »srčne p0s,e«; katerim bodo ob jubileju dej03v'li v Bohinju spomenik, ja„ akademskega kiparja Stotu batiča. g|9ved prvimi srčnimi in za Tri-di ^ "tie 2.a.s'užnimi možmi moramo 'arinit' ae naravoslovca Balta-de|j? Hacqueta. »Ta je v svojih torg Prv' oznanil slavo velike 1^:.' 8 svojim znanstvenim, bo-‘irtti1 Podr"!1?1 in geološkim, celotno jfiif Po|0?cJe zajemajočim delom je ^ \}zZl{ trden temelj za vse poz-(O1 x P386-« (Kugy). pf ^ 3 ^autjuetom se je vzpel na Aji^aplan Jakob Dežman in za PoZoc njegov brat Janez. Kako torjkmben dogodek je bil Mij j -'»tu uogoueK je on io tJslj S^*ePamo po lističu, ki so ga 'ki aPravljenega v steklenici i* stok vjer st°j> danes Aljažev ‘Šii' l'stiču je bilo zapisano: kj tako pogumen, ta listek tojj °stane tukaj, ne jemlji ga f tor^fJ6 največje veselje je v ’'tons°Se vrstijo drug za drugim vi' i'li v' ..obiskovalci Triglava, ki 'fjt' krei0dij0 izkušeni domačini iz A ^Cdrc’ Gorjuš, Koprivnika, [jltO1* tjt; , ie vasi in Bistrice. V Bohi- liti^ iek> 'V ?lav,S.0 ustanovili društvo »Tri-toga K' Pri jate! ji« (1872), kate-Potinn3men je bilo vzdrževanje visok t riglav, vzdrževanje prve |ei„ llreja ?0rske planinske kočice in jjjirf kštvg e vPrašanj gorskega vod- V tistem času so že delovala pri nas nemško usmerjena planinska društva, ki so imela močno oporo pri avstrijskih oblasteh, posebej pri verskem zakladu in mnogih nemških zakupnikih lova. Značilno je bilo sodelovanje z zloglasno »Siidmarko«, katere namen je bil potujčevanje prebivalstva slovenskega ozemlja. Nemški obiskovalci Triglava naj bi bili prepričani, da hodijo po nemški deželi. »Ohraniti slovensko lice slovenskim goram,« je bila ena prvih nalog Slovenskega planinskega društva (SPD), ki so ga ustanovili v Ljubljani leta 1893. Proti koncu leta je imelo društvo že 225 članov. Leta 1895 so začeli izdajati »Planinski vestnik«, ki izhaja še danes. Predsednik republike Josip Broz Tito ga je ob 80-letnici odlikoval za poseben prispevek k razvoju planinstva v Sloveniji z redom zaslug za narod s srebrnim vencem. SPD je imelo v prvem obdobju svojega delovanja narodnoobrambni značaj. Njegovi člani so budili smisel za lepoto alpskega sveta, gradili v gorah nove postojanke, utirali nove steze, izdajali prepotrebno planinsko literaturo, in se vse bolj poglabljali v probleme alpinizma. Člani tovarišije »DREN« so že gojili strmo alpinistiko, zimski šport in jamarstvo. O skalaših piše Henrik Tuma, da so »vzgajali mladino za pristni šport v tovarištvu, skromnosti in drznosti. Ni ga špika in ni stene, katerih bi naši plezalci ne zmogli.« V boju za slovenski obraz Triglava je zmagal že v času Av-stroogrske Jakob Aljaž, ki je od dovške občine kupil vrh Triglava in postavil nanj leta 1895. jekleni stolp, ki stoji še danes. Njegova pesem »Triglav moj dom« je med Slovenci ponarodela, motiv melodije pa se oglaša ob slavnostnih dneh tudi z velike smuške skakalnice v Planici. »Triglav je v zadnjih sto letih postal simbol slovenstva in še posebej planinstva,« je zapisal urednik Planinskega vestnika Tine Orel. Pod tem simbolom je naš narod poskrbel, da so bile ponižane ošabne glave, ki so stoletja računale z uničenjem našega rodu. Planinska organizacija se je Na grebenu Triglava Foto: Joco Žnidaršič prav razmahnila šele po osvoboditvi. Število članstva je naraslo na dobrih 90.000, v naših gorah imamo že 165 planinskih koč, ki imajo na leto več kakor milijon obiskovalcev. Dolžina zaznamovanih in zavarovanih poti znaša 7000 kilometrov. Planinska organizacija ima 16 različnih zvrsti dela, med katerimi je treba posebej omeniti gorsko reševalno službo. »Planinska zgodovina s svojimi izročili je v Sloveniji zelo pestra in bogata,« je med drugim dejal slavnostni govornik na proslavi 85-letnice organiziranega planinstva pri nas, predsednik PŽS dr. Miha Potočnik. »Naš Triglav ni samo visoka gora. Je tudi naš večni narodni simbol in povezovalec vseh slovenskih nekdanjih in sedanjih rodov in vseh naših ljudi, ne glede na to. ali so doma ali v tujini.« Letošnje jubilejno leto je izrazito delovno, saj so pripravili in še pripravljajo po vsej Sloveniji različne akcije in obnavljajo planinske koče, zavzemajo pa se tudi za učinkovitejše delo in aktivno družbeno angažiranje ter sodelovanje ne le v gorah, temveč tudi v krajih, kjer sicer živijo in delajo. PZS je ustanovila poseben odbor za proslavo 200-letnice, ki bo v soboto, 26. avgusta na Triglavu, dan pozneje pa v Bohinju. Predsedstvo je prevzel Edvard Kardelj, sam velik ljubitelj planin in še posebej Velega polja pod Triglavom. $ b'V A $ M* / Ml , Qdina Banjaluke, Bihača, Gospiča, Karlovca, Prijedora, Siska hi/o ovega mesta gre prihodnji teden na Triglav vrhu bodo razvili prapor ietos poteče dvesto let, kar 'haA Bohinjci z rudarskim •>uprv "" Willomitzerjem na v "a v V>oclkar svet stoji«, sto-n M Triglava, najvišje gore p- ,■ redanes najvišje gore ii5 V ;čPubhke in SFRJ. vmtu , na ta dogodek in v i ■ juh?61103 zletnih Prireditev S>ost«. / 0 k v b|e; /j v J ejnega zleta »Bratstvo k'Uvk ')St*’ k' bo Pr>hodnje t °veea arlovcu, zletni odbor iz ^tiA83 mesta nroanivirc ^ , llčpohmesta organizira že de-Zfe bo °d "a Triglav. Udeležila U Porir tl?!adina iz sedmih zlet-in sicer iz Banjalu-,>0’ 90sPida, Karlovca, b °sta-V či • 'n Novega ‘ako u^a 'et°šnjega pohoda ia°vačib kot vsako leto Danilo ~ražhft2nan novomeški športni ij.^b te: ^Politični delavec. 0sta i/rf 7'°^nosti so v Novem s v*, ab tudi lično publika- cijo z natančnim opisom pohoda, zemljevidi in podrobnimi navodili, kako bo pohod potekal. »Za letošnji jubilejni pohod na Triglav smo akcijo pripravili nekoliko drugače kot prejšnja leta,« pojasnjuje Danilo Kovačič. »S tem želimo dati poseben poudarek jubilejnemu letu in vzpon na Triglav narediti še mi-kavnejši.« Vsi udeleženci pohoda se bodo zbrali v Novem mestu v ponedeljek, 14. avgusta proti večeru in nato skupaj naslednje jutro odpotovali proti Triglavu. Letos so načrtovali pot tako, da bo vsako od sedmih zletnih področij imelo svojo smer. Udeleženci enega zletnega področja se bodo v planinskih domovih sicer srečevali z udeleženci drugega zletnega področja, preživeli skupaj nekaj prijetnih ur, nato pa šli svojo pot. Na vrhu Triglava se bodo srečali vsi udeleženci zletne akcije, in sicer v četrtek 17. avgusta ob 10. uri. Pri Aljaževem stolpu na vrhu Triglava bo svečana seja stalnega sekretariata, razvili pa bodo tudi prapor »POZDRAV XV. ZLETU«, in ga ponesli na pot. Kot štafeto bodo prapor predajali, potoval bo iz kraja v kraj vseh sedmih zletnih področij, da bo končno prispel v Karlovac na otvoritev zaključne slovesnosti petnajstega zleta »Bratstva in enotnosti«. Z vrha Triglava se bodo udeleženci akcije spustili do planinskih koč ter prvič v tej akciji skupno prenočili v isti koči. Iz obnovljene Tržaške koče na Doliču bodo sestopili v petek, 18. avgusta. M. Ž. XVI. športne igre novomeških delavcev Tri tisoč udeležencev Šport in rekreacija delavcev dobivata v novomeški občini vse večjifazmah. To med drugim potrjuje tudi pravkar končani prvi del delavskih športnih iger, in sicer v organizaciji občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto. Iger, ki potekajo tokrat že šestnajstič zapovrstjo, se je v 11 športnih panogah udeležilo več kot 30 organizacij združenega dela s 191 moškimi in ženskimi ekipami. Poleg številnih ekip pa sodeluje na igrah tudi precejšnje število posameznikov in posameznic — največ v streljanju, plavanju, atletiki, crossu in smučanju. Na občinskem svetu Zveze sindikatov, kjer si za razvoj delavskega športa in rekreacije najbolj prizadeva Robert Romih, referent za šport in rekreacijo delavcev v novomeški občini, računajo, da se bo letošnjih športnih iger udeležilo več kot 3000 delavcev. Vsa tekmovanja so pripravljena po liga sistemih in potekajo po jakostnih skupinah. Ob tem naj še zapišemo, da so nekdanji aktivni športniki ločeni od rekreatorjev. Sicer pa, kot zatrjujejo v Novem mestu, ne gre tolikanj za rezultate kot za sodelovanje čimveč-jega števila delavcev. Število 3000 priča, da se jim želje izpolnjujejo. Rezultati letošnjega prvega dela tekmovanj: kegljanje, ženske: L SGP Pionir 307 podrtih kegljev, 2. Krka 282, 3. Novoles 273, 4. Iskra 238, 5. Novoteks 233 itd.; moški: L IMV 523, 2. Novoles 512, 3. Krka 503, 4. Borac, 5. Iskra 484 itd.; mali nogomet: L skupina: L Krka, 2. Novoles, 3. Ela, 4. Pionir, 5. IMV itd.; 2. skupina: L Iskra Šentjernej, 2. Opekarna Zalog, 3. Novotehna, 4. Labod, in 5. Novomontaža; odbojka, ženske: 1. SGP Pionir, 2. Krka, 3. Zdrav-stvevni center 4. IMV itd.; moški: L skupina L Novoteks, 2. Iskra, 3. IMV, 4. Krka, 5. Pionir; 2. skupina: L Novoles, 2. Borac, 3. Novograd, 4. Zdravstveni center, 5. Gorjanci itd. Vse ekipe bodo tekmovanje nadaljevale jeseni. Najprej bodo 4. septembra tekmovali balinarji, plavalci, atleti, pomerili pa se bodo tudi igralci namiznega tenisa, strelci in šahisti. /. K. Razvoj slovenskih sindikatov od 3. do 8. kongresa Vsi naši delovni dogovori Profesor Božidar Zakrajšek Uvedba delavskega samoupravljanja je tudi pred slovenske sindikate postavila nove naloge, predvsem v zvezi z delovanjem organov delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in razvijanjem družbenega samoupravljanja po uvedbi komunalnega sistema v letu 1953. To je bilo osrednje vprašanje, s katerim so se slovenski sindikati v tem obdobju ukvarjali, kar nam lepo potrjuje tudi razprava na 3. kongresu slovenskih sindikatov, ki je bil od 24. do 26. maja 1953 v Ljubljani. Prav v proizvodnih kolektivih se je najmočnejše razvijal in uveljavljal socialistični način družbenega upravljanja. Že doseženi uspehi delavskih svetov so nazorno pokazali bodočo smer razvoja socialističnih odnosov. Vse te pozitivne izkušnje je bilo potrebno prenašati na druge organe družbenega upravljanja. Pri tem je predvsem pomembno stališče sindikatov do delavskega upravljanja, saj če je to jasno, bodo veliko laže prišli do ustreznih stališč tudi na drugih področjih. Skrbno je bilo potrebno pretehtati delo organov delavskega upravljanja in se boriti proti različnim škodljivim pojavom, kot so birokratizem in napačno razumevanje socialistične demokracije. Čim več je demokracije, čimveč je odločanja, tem večje so tudi dolžnosti. Vsak mora po svojih močeh prispevati enakopraven delež v skupnih naporih pri delu in vsak je enakopraven pri odločanju. Pomembno vlogo so imeli sindikati tudi pri uvajanju komunalnega sistema, kjer so se borili proti različnim pojavom cehovstva in zapiranja vase v posameznih kolektivih oziroma nerazumevanja potreb skupnosti, ki ne koristijo njim samim. V zvezi s tem je bilo potrebno poživiti sodelovanje delavcev v socialistični zvezi in lokalnih organih oblasti, saj lahko samo tesnejša povezanost v reševanju skupnih problemov in bolj aktivno politično udejstvovanje delavcev v socialistični zvezi prinese še več pozitivnih rezultatov. Sindikati so imeli važno vlogo tudi pri afirmaciji zborov proizvajalcev, ki naj bi predstavljali jedro vsake komune. Te nove naloge so zahtevale novo sindikalno organiziranost, ki so jo slovenski sindikati na podlagi sklepov 3. kongresa ZSJ, ki je bil v Sarajevu od 5. do 7. maja 1955. leta, uresničili do prvega občnega zbora leta 1956. Predno pa pridem na obravnavo dela sindikatov v tem obdobju, moramo omeniti priključitev sindikatov koprskega okraja na 1. plenumu republiškega sveta ZS za Slovenijo 5. oktobra 1954. 1. občni zbor republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Tri leta po 3. kongresu je bil v nedeljo, 19. fe- bruarja 1956 v Domu sindikatov v Ljubljani prvi občni zbor republiškega sveta za Slovenijo. Udeležilo se ga je približno 250 delegatov in sekretar SZDL Stane Kavčič, član izvršnega sveta France Popit in sekretar CK ZK Ljubljana Janez Vipotnik. Poročilo je podal predsednik Janko Rudolf. Ta občni zbor je pomenil začetek nove organizacije, za katero so se jugoslovanski sindikati odločili na III. kongresu v Sarajevu, in sicer da ostanejo sindikati Jugoslavije še naprej organizirani po posameznih strokah oziroma strokovnih panogah. Posamezni strokovni sindikati se pa teritorialno združujejo v zvezo sindikatov, ki jo vodi centralni svet ZSJ. Osrednja pozornost je bila posvečena sindikalnim podružnicam, ki se v mejah temeljnih enot novega komunalnega sistema — občinah združujejo v občinskih sidnikalnih svetih, ki jih do tedaj v sindikalni organizaciji niso poznali. Tako so se tudi sindikati organizacijsko prilagodili občini — temeljni celici, v kateri se razvija družbenopolitično življenje in s pomočjo katere se potem prek okraja in republike gradi sistem jugoslovanske federacije. Ta nova organizacija pa je prinesla spremembo tudi v republiškem merilu, saj so dotedanje kongrese z manifestativnim značajem zamenjali občni zbori kot izrazito delovni sestanki, na katerih je republiško sindikalno vodstvo podajalo članstvu obračun svojega dela in na katerih so izoblikovali program za bodoče delo sindikalnih organizacij in izvolili novo republiško vodstvo. Na tem zboru so pregledali delo slovenskih sindikatov od 3. kongresa, ki je bil maja 1953, do občnega zbora. Temeljno usmeritev za delovanje v tem obdobju so pomenili sklepi političnega vodstva ZKJ in SZDL pod vodstvom tovariša Tita. V minulem obdobju so se sindikati največ ukvarjali s problemom politične, vzgojne in prosvetne dejavnosti, s problemi dejavnosti gospodarskih organizacij, organov družbenega upravljanja gpspo-darstva, planiranja in tarifne politike. Obenem s tem so se ukvarjali s problemi zaposlenih žensk in mladine, delavskega tiska, družbenega in življenjskega standarda in podobno. V tem času se čedalje bolj uveljavljajo načela novega gospodarskega sistema, ki ga lahko označimo kot sistem ekonomske demokracije, kjer postane pravica do samoupravljanja ena izmed temeljnih samoupravnih pravic in ki pomeni v gospodarstvu prehod od sistema stopenj akumulacije in fondov ter določanja plačnih fondov k svobodnejšemu delovanju ekonomskih zakonov, s čimer zlagoma izginja dotedanja neenakopravnost med posameznimi gospodarskimi organizacijami, ki je nastala kot posledica administrativnih določil. Pri tem je bil še posebej pomem- ben prehod na nov način nagrajevanja —- sistem obračunskih plač, ki je kljub nekaterim slabostim pomenil občuten napredek v primerjavi s prejšnjim plačilnim sistemom. Vse to je tudi tesno povezano s prizadevanji za dvig produktivnosti dela in proizvodnje. Pomembno organizacijsko spremembo v sami sindikalni organizaciji v tem obdobju pomeni tudi občutno zmanjšanje poklicnih sindikalnih aktivistov, katerih število je padlo na 48, in s tem v zvezi povečano vlogo nepoklicnih odbornikov, ki jih je bilo v tem času več kot 21 tisoč in med njimi blizu 5500 žensk, pri čemer se je vse bolj pojavljalo vprašanje njihovega izobraževanja in usposabljanja za delo v sindikalni organizaciji. Pri tem je imel poleg seminarjev zelo pomembno vlogo dnevni tisk. V obravnavanem obdobju so sindikati osredotočili svojo dejavnost na pravilno razumevanje in uresničevanje politike nagrajevanja. Tu ne gre zgolj za obširne razprave, kritike in predloge v zvezi z novim plačilnim sistemom, ampak predvsem za praktično uveljavitev nagrajevanja po delu v slovenskem gospodarstvu. Čeprav je nesporno, da nagrajevanje samo ne more odpraviti vseh problemov v gospodarstvu v prehodu od pospešene graditve bazične industrije na normalno rast gospodarstva, pa vseeno predstavlja tisto notranjo ekonomsko gibalno silo, ki v razmerah družbene lastnine pospešuje gospodarski napredek. S tem pa je tesno pbvezano gospodarsko politično izobraževanje delavcev in pravilen odnos do vključevanja mladih delavcev v proizvodnjo in upravljanje, kar je prav tako predstavljalo pomemben del dejavnosti slovenskih sindikatov. Ob koncu občnega zbora so delegati izvolili novo vodstvo, in sicer 61-članski plenum, 5-članski nadzorni odbor, 23-člansko predsedstvo in 5-člansko tajništvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Janko Rudolf, za tajnika pa Mavricij Bore. II. občni zbor V Mariboru je bil od 2. do 23. februarja 1957 drugi redni letni republiški občni zbor Zveze sindikatov za Slovenijo, ki je ocenil delo republiškega sveta v minulem letu in sprejel načrt za bodoče delo. V tem obdobju je sindikalna organizacija v Sloveniji združevala 18 strokovnih sindikatov in 10 strokovnih združenj, v katerih je bilo skupno včlanjenih 61.432 članov. Občnega zbora se je udeležilo blizu 200 delegatov, izvoljenih v sindikalnih organizacijah v Sloveniji. Na občnem zboru so pri obravnavi delovanja in bodočih nalog slovenskih sindikatov posvetili največjo pozornost štirim sklopom problemov, katerim naj bi sindikalne organizacije in republiški svet posvetile poglavitno skrb, in sicer življenjski ravni zaposlenih, proizvodnji in storilnosti dela, delavskemu in družbenemu upravljanju ter izobraževanju odraslih. Sindikati morajo konkretno in neposredno pomagati pri razvoju, krepitvi in izpopolnjevanju organov delavskega in družbenega upravljanja z aktivnim delom sindikalnega aktiva v teh organih in z različnimi oblikami pomoči delavcem v njihovih prizadevanjih za čim uspešnejše gospodarjenje, čim doslednejše uveljavljanje socialistične ekonomske prakse v delovnih razmerjih med ljudmi, kar najbolj učinkovito sodelovanje pri izpopolnjevanju ekonomskega sistema in socialistične demokracije. Sindikati naj neposredno in tvorno sodelujejo pri proučevanju in razreševanju problemov materialne proizvodnje, organizacije dela, delovnih razmerjih, nagrajevanja, varstva pri delu, metod vodenja v gospodarskih organizacijah itd. Občni zbor je poudaril zahtevo, naj republiški svet zagotovi, da bo sindikalni aktiv dosledno spremljal delo tistih družbenih in oblastnih dejavnikov, ki so dolžni skrbeti za delovnega človeka, da bi tako izkoristili vse možnosti, kako delavcem čimbolj olajšati življenjske razmere, in sicer z urejevanjem prehrane, stanovanj, storitvenih ustanov, ustanov za varstvo otrok, družbenih prostorov itd. Zagotoviti je potrebno — poudarja občni zbor — da bo lahko vsak delavec preživel svoj prosti čas čimbolj prijetno in koristno. V kali je potrebno zatreti nezdrave pojave v delovnih razmerjih, ki jih povzročajo posamezniki pri samovoljnem razmeščanju delavcev na delovna mesta, varnosti pri delu, določanju zaslužkov, odpuščanju itd. Posebno pozornost so delegati posvetili nalogam v zvezi s pripravami na volitve delavskih svetov in kongres delavskih svetov Jugoslavije. Te priprave je potrebno po mnenju delegatov izkoristiti za temeljito analizo njihovega dosedanjega dela, obravnavo kadrovskih vprašanj, zlasti pa za to, da bi izvolili več žensk in mladih delavcev. V pripravah na kongres je potrebno organizirati široko razpravo o vseh problemih delavskega in družbenega uprav-Ijanja. sindikalne podružnice in višja sindikalna vodstva — zlasti občinska — naj prično bolj sistematično in redno analizirati delovanje teh organov, kar bo pripomoglo k odpravljanju napak in slabosti in omogočilo sistematično izmenjavo izkušenj. Zlasti občinski organi morajo v tej akciji tesno sodelovati z organi SZDL, ker bodo prav v medsebojnem delu lahko dosegli najboljše rezultate. Ob koncu občnega zbora so izvolili novo vodstvo, in sicer 63-članski plenum, ki je nato na svoji ///. kongres Zveze sindikatov Slovenije 1953. leta prvi seji izvolil 23-članov predsedstva in pet članov tajništva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Janko Rudolf, ki je opravljal svojo dolžnost do 29. januarja 1958. leta, ko je bil zaradi njegovega odhoda na novo dolžnost na III. seji republiškega sveta izvoljen za njegovega naslednika Stane Kavčič. III. občni zbor Tretji občni zbor republiškega sveta je bil 29. in 30. marca 1958. leta v Ljubljani. Udeležilo se ga je 185 delegatov od 198 izvoljenih in več gostov, med njimi sekretar CK ZKS Miha Marinko, član izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek-Luka in drugi. Na občnem zboru so poleg letnega poročila o delu republiškega sveta prebrali še pet referatov o družbeni vlogi in nalogah sindikatov, odnosih v gospodarskih organizacijah in delu sindikatov v njih, vlogi in mestu sindikatov v komuni, problemih kulturne rasti delavcev ter kadrovskih in organizacijskih problemih. Nato so delegati nadaljevali razpravo v treh komisijah, in sicer v politično-organi-zacijski komisiji, v komisiji, ki je razpravljala o razmerjih v gospodarskih organizacijah in o delu sindikatov v njih, ter v komisiji, ki je razpravljala o delu sindikatov v občini. Posebnih pismenih sklepov in resolucij o nadaljnjem delu sindikatov občni zbor ni sprejel, ker so delegati menili, naj bodo izhodišče za bodoče delo referati in razprava na občnem zboru. To problematiko pa naj sindikati obravnavajo predvsem s stališča političnih osnov in s političnimi sredstvi, upoštevaje pri tem spoznanja, da ima naš delavski razred dovolj sil in dovolj političnih sposobnosti, da bo te probleme urejal v interesu vse skupnosti. Na zboru so delegati izvolili tudi novo vodstvo, sestavljeno iz 95-članskega pler numa, katerega člani so nato izvolili predsedstvo s 23 člani in tajništvo z osmimi člani. V svojem referatu »Družbena vloga in naloga sindikatov« je referent Stane Kavčič poudaril potrebo po pravilni opredelitvi načelne vloge in nalog sindikatov v tedanji družbeni stvarnosti kot tiste organizirane politične sile delavskega razreda, ki se skupaj z zvezo komunistov bori za preobrazbo delavca v spcialističnega proizvajalca in upravljalen v eni osebi z vsemi potrebnimi političnimi, etičnimi, ekonomskimi, strokovnimi in delovnimi sposobnostmi. Zato se mora vpliv sindikatov čutiti na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, v nenehnem boju proti vsemu, kar zavira socialistični razvoj. Nepravilno je tudi odvračanje posameznih sindikalnih organizacij od mehanizma delavskega upravljanja in od komunalnega sistema, saj so sindikati sestavni del samoupravljanja, njegova množična politična osnova in usmerjevalec. Sindikati morajo postati nosilec pravilnega povezovanja in koordiniranja vse politične, gospodarske in kulturne dejavnosti med občino in delovnimi kolektivi. Odločno se je potrebno boriti proti različnim terorijam o preživelosti sindikatov in proti različnim slabostim, ki se pojavljajo v organizaciji, kot so, denimo, »sindikalizem« ali pa napačno razumevanje zaščitne funkcije sindikatov. Roman Albreht je v svojem referatu »Odnosi v gospodarskih organizacijah in delo sindikatov v njih« orisal naloge sindikalnih organizacij pri odpravljanju posameznih nepravilnosti v zvezi z normami, premijami, nadurami, delitvijo dobička, napakami v socialni službi in podobno. Sindikati se morajo zavzemati za to, da bo družbeno-moralno utemeljen samo tolikšen zaslužek, kot je dosežen z delom na podlagi realnih norm, ne pa z nepravilnimi premijami, fiktivnimi nadurami in podobno. Prav tako se je preveč razširilo izplačevanje presežnih plač in so se pri tem pojavile prevelike razlike, saj znašajo od poldruge v industriji, do štirih v trgovini. Zato morajo sindikati in drugi družbej’ lPn1Vet politični dejavniki opredeliti jasne družben«6 ( .*Tov nomske kriterije o tem, do 'kakšne višine je jL j^ik < malno, da gredo delovni kolektivi pri teh izpla61 .. V trenutnem stčinju bi bilu normalns visin3> ^ jjj žena v industriji, vsako preseganje te meje Pa^ lahko povzročilo resne motnje v gospodari' ■ Ajjj. Sindikalne organizacije morajo ustvariti v k«'6 k vih takšno vzdušje, da posamezniki ne bodo t Ne ravnati drugače kot v skladu z zakonom in s*1 **!,, ^ ---------- V bodoče bo potref. ^ organov samoupravljanja. . uv posvetiti več pozornosti tudi zmanjšanju neC.fr v nomičnih proizvajalnih stroškov, boljšemu J|* Čanju proizvodnih zmogljivosti in večanju pr0v Ai nega članstva, ki mora v mehanizmu občinsk6^, mouprave zastopati in uveljavljati napredna ^ k Op lišča delavskega razreda kot celote. Delavci, ^ nujejo na vasi, morajo postati najmočnejša H J ^ organizacijam socialistične zveze pri uresniče ^ ^ epi h. 'p take politike, ki bo v najkrajšem možnem časU.P |, d pomogla k povečanju kmetijske proizvodni6 utrjevanju socialističnih odnosov na vasi. Pfl j Ijavljanju komunalnega sistema so zelo P001?^' rctf, zbori proizvajalcev kot izrazito delavskainst i« veliki večini občin, okrajev in republike, ^ '(jr forum popolnoma enakopravno odloča o vsf ^ f. adi stvenih vprašanjih občinske politike. Zato j6 ^ ^ A loga sindikatov, da s krepitvijo delavskih pravnih organov s članstvom in z razvijanj6111^ govornosti teh organov do volivcev ustvarijota 4 site ^ pogoje, da bodo zbori proizvajalcev dobil* v L J1 občinah tisto mesto in vlogo, ki jim gre. ,jji) ' (Nadaljevanje prih0 Aktivist iz epruvete NAGRADNA KRIŽANKA ST. 31 Predsednik Sindik je bil j Vesel, da je redno spremljal ?v|n° časopisje. Tako je vsaj Kaj se pomembnega do- s«t -^ma in po svetu. Seveda ni * Po da' »dogodka leta«, kot ■!tjjVs°d pisalo. Otrok iz epru- je takoj sklical izvršni %f s'ndikata na izredno sejo. sodobno je pogledal zbrane j^avce in s svečanim glasom u ‘^ariši, gotovo se sprašuje-^®*aj sem vas sklical tako a, saj se nasploh govori, iaja Se-.v našem TOZD ne do-jau nič posebnega, torej bi Vj^Počivali tudi mi, sindikalci. il^f ni tako. V dopustniškem ne smejo na dopust tudi Prav gotovo ste vsi C, v časopisih, kako so v spravili na svet deklico iz ts^es, punčka je,« je dejala to-Lojzka. »Menda se je ja fantje izogibali, ker ne fijjj0 Vedeli, kako in kaj je z mo šele videli čez do- tflptaajst let...« je nervozno f^jnil z foko Sindik. o<><‘ Ij) C0 io^; jt^j^riš Matevžek pa — staro — je takoj spustil pri-!(l5iD0; »Lepa reč, da se bomo J^varjali z bodočimi sek-problemi deklet iz lip^ariši,« je vzel diskusijo pa la v svoje roke, »na nas je, r®pamo v skladu z najno- :',e'rniznanstvenimi dogajanji v ' ^eč! Biti moramo celo M Pred razvojem, da nam ne 'rj ij^nsneje očitali zamudniš-V’e glejte me tako debelo! Že A klep' < h && D' Pomembno je pogledal zbrane sodelavce... večkrat smo ugotavljali, kako ne moremo in ne moremo prav sestaviti našega izvršnega odbora. Vsakemu izmed nas nekaj manjka, da bi bil »tisti pravi« sindikalni delavec. In če že z nami ni vse v najlepšem redu, lahko mislimo vsaj na bodoče rodove. Najmanj do kongresa sindikata se moramo dogovoriti, kakšen naj bi bil idealni sindikalni aktivist. Veliko idej, predlogov in zamisli smo slišali že doslej, tako da moramo le vse skupaj zbrati in — no, našo zahtevo bomo poslali v našo bolnišnico, kjer nam bodo po hitrem postopku spravili prave gene (ali kako se že reče) v epruveto. Boste videli, kakšen sindikat bomo imeli čez nekaj let!« Vendar vsa stvar le ni bila tako preprosta, kakor si je zamislil to- variš Sindik. Veliko je bilo besedi, kako mora biti »novi tovariš iz epruvete« pameten, domiselen, iznajdljiv, karakteren, požrtvovalen, besedno in delovno na višini... »In vso zakonodajo mora imeti v malem prstu,« je rekel Matevžek. »In lep mora biti!« je dodala Lojzka. Potem so le ugotovili, da do kongresa ne bodo uspeli evidentirati vseh lastnosti, ki naj bi jih imel epruvetni bodoči predsednik IO sindikata. Saj, gre pač za dolgoročno nalogo... In pri sedanjih normalnih vodstvenikih potem človek vsaj ve, katere očete, strice in sosede lahko zmerja, če gre kaj narobe, po novem pa ne bi bilo preveč zanimivo, če bi lahko le neko ubogo epruveto pošiljali k hudiču. Tig »rektor in bonboni jclfl1 1%. ^jetju dajmo ime Zlata A ^ diiLahko bila tudi srebrna .iidikL.^antna. Zdaj niti ni po- ali je v tem podjetju za-H" 'h sedem ali sedem tisoč Važno je, da ima to A ^rektorja, kurirko in j1?1- Tem trem osebam bodo u H j^godbi podeljene glavne A S L, ast0Paj° »udi stranske jvc'1' ’3iW]. administracije tovariš nrr a’ amPak vse skupaj A A S jf , “ritko Vestno, direktor-co, “iambom in tajnico Mavri-jflr.. Nei. in* Ha lepega dne se je ku-|C HJestna odpravila s svojo A Hta ;nevno pošto po obratih, resni Sw je> zato bilo majhno e $ zato se je morala sti) On ^dvizati, da je svoje j # ^0Pravila pravočasno in na-A to Pa je vedno opo- vHnp^Piljka, ki je bil strah Vrt„_vseh kurirk. Torej le- ■A < ir A A ‘tt n^.ji je s polnega kupa , , ‘u 0 a pošto in z začude-1 > H)o da se iz kuverte aj. fn«' n1 debelo pismo, ki je ^ kroglice,zavite Sv?) K 1° Prešinila ukazo- 1 ^ donPi^k°Va USta’ ki S° P Pi siHarv, P°vedovala: »Tekači- za vselej: »No- ...| ^Stn« “radno pošto!« 'Kr fjiHvg Pa je le zanimalo, kaj LlH je a temi uradnimi lističi. se ,NrVo kroglico. In glej, v CNčew^zasvetil leP rumen k. S*! r Otm Č«*■* c a k' stisnil' Potem še en in še en. H,Sn‘lo jo je. »Saj to ni 'jj errfj !* Li o groza, pri-la k,?1 Jo od samega direk-za taj- ,ri h0 se j J Prasnila v smeh. '10L°-Zrla po bodotku gor H-^ila HJSa"° zavzdihnila, ko l^iza^a n; nikjer žive duše. Hi|a vga imata ta dva,« se je Ampak obraz se ji je v hipu zresnil, ko se je zavedela, da stoji tik pred pisarno Mavrice. Vestna je zbrala ves svoj pogum in se odločila: Povedala ji bom. Ja, povedala bom tej Mavrici, da privatnih pošt ne nosimo. Kaj pa misli, da je. Saj ima samo dve leti več šol kot jaz. No res, da je mrha, povedala ji bom_____« In je vstopila naprej. S ponosno dvignjeno glavo. »Tovarišica Mavrica, bonboni, veste tega ne nosimo, ne smemo_____« je Vestna korajžno stopila v pisarno. Tajnica Mavrica je prebledela. Sunila je z glavo kvišku: »Pošta je pošta,« je vztrajala. In potem še z višjim glasom: »Čakaj, čakaj!« Z nervozno kretnjo je prijela za telefon in zakrakala: »Štampiljka, si ti, poslušaj ti, kaj pa tele tvoji, a veš, da, se ena nekaj punta.... pridi, ti že povem, pridi____« Slovesno je položila slušalko na vilice in prefinjeno zaključila: »Bo že v redu«! Pri tem je pograbila kuverto in bonbone, z očmi strahotno poblisnila proti Vestni in se usedla za pisalno mizo, kot da je vse v najlepšem redu. Vestna je komaj prišla do sape, ko je že stal Štampiljka razkoračen pred njo. »Kaj pa ti misliš,« je zatulil. »Pošto odpiraš in puntaš se!« »Na tla je padla, ven so padli....« »Ven te bomo dali, ja, ven,« je besnel naprej Štampiljka. »Kaj takega____« na ustih so se mu nabrale pene. »Saj ste sami rekli, da privatnih pošt ne smemo nositi,« je ugovarjala Vestna. »Kaj,« Štampiljka se je ves tresel. »Kaj, seveda sem rekel, ali za direktorja Kolumba se mora nositi, razumeš ti, ti trapa!« uporabil je še nekaj podobnih besed. »Saj je direktor velikokrat v glavni pisarni pa naj kupi vrečo bonbonov...,« se Vestna ni dala. »Kakšna predrznost, kakšna predrznost...« zdaj Štampiljka ni mogel do sape. Vestna pa se je obrnila in šla. Drugi dan je bonbone v kuverti zdrobila. Tomaž Iskra de Mesto V SREDNJI ČUMADOI S10*N5KI SOADAfL; EDO DOOKNZO FWN(Xčkf PESNIK [PIERREtE) fSBIVft-LfC ISLANDIJE' OZIRALNI ZAIMEK JAKDNSkA ISKALKA BISEROV PRCSLULI KAHBcSkl GENERAL Svinsko zensko IME LETNI ČAS PLINASTI OGLJIKO- VODIK EKSPLO- ZIVNO mo zmimi VSESA- KAR tFAHE-RJŠkESA smiski umuj ' . 1 400 rrč NIZOZEM- SKA AMERICIJ ŠPANSKI PISATELJ (MATK)) VELIKO 7E2LRO VAfRIkl INDOEVR. LJUDSTVO Solar TOVARNA Hf&AH &DJIT MESTO V delt/ N/LA ACA mmt MESTO V lkrajin- Skl SSR GENERALSKI ČIN RITMIČNA ENAKOST JANEZ K1ED0& VRSTA Morskih AL6 EIVAM) mi£Lj OTROK CVCJI SAMEC KlNENA- T06RAF W' INDOAN- skooaž- 7E kEMOSKI ELE1CNT PLEME; RASA OSEBNI ZAIMEK taPLOb-uosn r/J HS.TVIH KAJRAIsl CBLOKJE MESTO IN REKA MA s sz AUOHOL-NA PIJAČA - THJCEK JTCTNA RASTUMAi R0&IW|JA S nikalni- ca teliiVMš ELEICim BAERJNA PAVLOVA RSOVV v?etnW1U RADIJ KALČO ČRNO BELA PUCA VRSTA KNEONOV TRINOG ’■ de tešACEkj C/MA OKRAJŠANO ŽEN. IMET OKNICE Pisatelj CANKAR MIRKO RUPEL OWHNA t« kikdOBk REKA V Afftlkl 0&RI ! ! ? i' • nmm. PLEME iUŽAENlK PRVI MnoLO&j LETALEC SESm: N. &. IGRALKA im/ER KRAJ V SI0VEASRIH 50RICAH Rešitve pošljite do 23. avgusta 1978 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 31. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev. Rešitev nagradne križanke št. 29 Anatol Ljadov, legitimacija, osebek, serec, Seneka, etik, TB, RL, krogla, Izaija, Neer, oče, Nama, NN. snemalec, Tit, Tomo, orel, Ta, vsad, Vatovec, Etna, Idi, iva, anilin, dolina, Eros, Emile, enigma, bariton, Ares, emir, Kornati, raki, ost, dir. Izžrebani reševalci križanke št. 29 1. nagrada 200 din: Marjan Bolčina, Kosovelova 10, 65280 Idrija 2. nagrada 150 din: Marija Tratnik, Savlje 65 b, 61000 Ljubljana 3. nagrada 100 din: Milogoj Jarnovič, Aškerčeva 3, 63325 Šoštanj ' Nagrade bomo poslali po pošti. Pismo z dopusta Obisk iz vesolja Danes mi je sosedov Mihec, sin Petra Kovača, direktorja razvojnega sektorja v starome-škem kmetijskem kombinatu, in Kovačeve Metke, tajnice na občinskem sindikalnem svetu, poslal z dopusta v kombinatovem počitniškem domu na Korčuli svoje tretje pismo. »Veš, stric Janez, sinoči so nas obiskali neznani leteči predmeti, ki so povzročili v našem domu tolikšno razburjenje, da se še danes ni poleglo. Po večerji smo sedeli na terasi doma in si v blagodejnem vetriču hladili opečeno kožo, ko nenadoma zagledamo nad morjem tri ognjene diske. Kurir Razboršek je dejal: »Mojduš, ali tudi vi vidite to kot jaz? Leteči krožniki!« »Kakšni krožniki, neki,« mu je ugovarjal inženir Cegnar, »to so balom.« »To je znamenje,« je zavreščala tovarišica Masličeva, žena kombinatovega pravnika, »božje znamenje; nekaj hudega se bo zgodilo.« »Daj no, Pia,« jo je skušal potolažiti tovariš Ma-slič, »prav gotovo so baloni.« Tisti trije diski, krožniki ali baloni so nekaj hipov obstali nad morjem, potlej pa »so se počasi začeli pomikati proti našemu domu. Vsa počitniška srenja je obnemela, le kurir Razboršek je v grozi zašepetal: »Nad nas gredo.« Potlej pa je moj ata, ki je znan veseljak, dejal: »Nekje sem bral, da so se takile neznani leteči predmeti za nekaj minut ustavili nad nekim ameriškim mestecem in tisti hip, ko so obstali nad glavami prepla- šenih meščanov, je glavni inžinir tovarne zabrusil generalnemu direktorju: »Dovolj imam te tvoje diktature, ti si zame navadna nula!« Generalni direktor pa mu je odvrnil: »Veš, ti si pezde, in že zdavnaj bi te odpustili, če ne bi imel tako ustrežljive žene.« Hkrati so se skregali tudi vsi drugi prebivalci tistega mesteca. Blagajnik je svojemu šefu priznal, da ga že več let goljuga pri obračunih, profesor je županu povedal, da je njegov sin zabit tepec in da je doslej izdeloval šolo samo zato, ker se noben profesor ne upa zameriti njegovemu očetu, se pravi županu. Gostilničar je prosil svoje goste, naj mu odpustijo, ker meša vodo v vino. In še veliko takih in tem podobnih izbruhov iskrenosti je bilo slišati v tistih nekaj minutah, kajti strokovnjaki pravijo, da je v teh neznanih letečih predmetih neka čudežna moč, ki ljudi prisili, da govorijo samo resnico.« Medtem so krožniki, diski ali baloni preleteli naš dom in izginili v neznano, na terasi pa sva sedela samo z atom; vsi drugi dopustniki so pobegnili v svoje sobe. Tovarišica Masličeva se je celo skrila pod posteljo; menda je mislila, da tamkaj ne bo delovala tista čudežna moč neznanih letečih predmetov, ki človeka prisili, da govori samo resnico. Vidiš, stric Janez, tako sem torej doživel včerajšnji obisk z vesolja — ali kar je pač bilo. Te pozdravlja tvoj Mihec Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Vojko Černelč (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Bojan Samarin (odgovorni urednik), Janez Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez Voljč. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki, št. 501 -620-7-121100. Posamezna številka stane 5,00 din, letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana. Dopust ali oddih? Ni sicer statističnih podat kov, koliko naših delavcev resnično uživa svoj dopust, vendar — po neuradnih mnenjih — jih je poprečno le 20 odstotkov, a še ti preživijo le del svojega dopusta dopustniško. Kot smo že v prejšnjih prispevkih ugotovili, so vzroki za to, da ljudje ostajajo doma.različni: gradnja hiše, delo na polju, pomanjkanje denarja, kar je bržčas najpomembnejše ne zavedajo se pomena oddiha. Obiskali smo Novoteks iz Novega mesta in se pogovarjali z delavci, tistimi, ki so in tistimi, ki niso bili na dopustu. Najbolj zanimiv je bil prav gotovo razgovor z v.d. direktorja TOZD Konfekcija Mijom Kurpesom. Ne toliko o tem, kako je sam z družino dopustoval v počitniškem domu Novoteksa v Sabunikah pri Zadru, pač pa o njegovih spoznanjih o razpoloženju delavcev pri delu. »Lahko je ugotoviti, kateri od delavcev je dejansko preživel letni dopust. Tisti, ki so bili v resnici na dopustu, so bolj sproščeni in dosegajo znatno višjo normo. Tudi manj bolniških izostankov je pri njih. Škoda, da nimamo statističnih podatkov, kajti zelo verjetno bi se izkazalo, da bi se tako delavcu kot tudi delovni organizaciji splačalo odriniti nekaj denarja za letni dopust svojih delavcev. Je pa na drugi strani res, da nimamo dovolj počitniških zmogljivosti za vse naše ljudi. Posebno še za nas iz Konfekcije, ker imamo kolektivni dopust. Mislim, da bi tudi sindikat lahko storil več, tako moralno kot materialno. Materialno predvsem tako, da bi se povezali z drugimi delovnimi organizacijami, ki imajo še proste kapacite- te.« Vera Zupančič, vodja proizvodne linije pa je takole pripovedovala: »Seveda smo bili na morju in porabili za to skoraj 7000 dinarjev. Že mesece prej smo varčevali za tistih deset dni. Mislim pa, da si vsak tega ne more privoščiti.« Martina Vidmar, šivalka tkanin: »Enkrat, samo enkrat sem bila na morju, v Novigradu. Rada bi še šla, a kaj, ko gre ves denar v novo hišo. Otroci me že sedaj sprašujejo, če bomo morda drugo leto šli na morje. Mogoče, jim pravim____« Cvetka Golob, šivalka tkanin: »Letos smo bili s tremi otroci spet v Sabunikah. Štiri tisoč dinarjev smo približno porabili, vendar mislim, da je bil dopust vreden tega denarja. Kuhali smo sami in tudi krompir in zelje pa še kaj drugega smo pripeljali od doma.« Preostali del dopusta bo Cvetka porabila za obiskovanje dopisne administrativne šole, kamor hodi vsak teden po dva- Anton Kobe Irena Lahovnik Cvetka Golob Darko Urek krat in to v Trebnje. Anton Kobe, pomožni vzdrževalec v tkalnici: »Letos sem bil v Sukušanih. Tja grem rad, ker lahko sami kuhamo in tudi hrano si prinesemo v glavnem s seboj. Kljub temu smo porabili po 200 dinarjev na dan za sladolede, pijačo in drugo. Preostali del dopusta bom izkoristil po dnevih.« Irena Lakovnik, delavka v predilnici: »Letos nismo šli na morje. Regresa še nismo dobili pa tudi prostora, kjer bi lahko kuhali, ni bilo več na voljo.« Darko Urek, v.d. direktorja kadrovsko splošnega sektorja in Darja Novinec, referent za družbeni standard: »Pri nas je zapo- slenih 2300 delavcev v šestih TOZD in v delovni skupnosti skupnih služb. Počitniške domove oziroma prikolice imamo v štirih krajih ob morju in na Veliki planini. Za sezono je to odločno premalo, pred njo in po njej pa so domovi prazni. Kapacitete zasedejo v glavnem delavci iz proizvodnje. Vsako leto pa gre letovat več kot deset delavcev na stroške sindikata.« A. AGNIČ Med najboljšimi na naši meji Vera Zupančič Graničarji karavle Kokr-škega odreda na Ljubelju so svoj praznik — 15. avtust — slovesno proslavili. Športna tekmovanja, srečanja z mladimi, obiski v delovnih organizacijah in organizacija pohoda »Po stezah karavanških graničarjev« so dali njihovemu praznovanju še poseben pečat. Razgovor z Momirom Muci-čem, komandirjem karavle, je marsikaj razkril o življenju graničarjev na Ljubelju. Momir je v Sloveniji že 12 let, od tega 9 let kot graničar. Dobro pozna vse okoliške hribe in jasno tudi mejne kamne. Neštetokrat jih je že obhodil. »Naše življenje v karavli je zelo pestro. Dopoldanske ure so po navadi, če lahko tako rečem, rezervirane za strokovne vaje oziroma za strokovno usposabljanje. To velja seveda za tiste, ki niso na obhodu. Popoldne pa imamo marksistični krožek in razne športne dejavnosti, kot so odbojka, mali nogomet, šah. Prav za letošnji praznik bomo odprli športno igrišče, ki smo ga sami zgradili. Na njem bodo drog, vrv, steza za skoke v daljavo in druge podobne naprave. Pa še to: naša dopoldanska učilnica se popoldne in zvečer spremeni v klubski prostor, kjer fantje igrajo šah, berejo knjige, poslušajo plošče in gledajo televizijo.« Karavla Kokrškega odreda je ena od kandidatov za letošnje najvišje priznanje ljubljanskega armadnega območja. Posebna komisija bo na praznik povedala ali so najboljši v disciplini, redu, notranji urejenosti, borbeni pripravljenosti, športni dejavnosti in v sodelovanju z bližnjimi mladinskimi organizacijami in prebivalstvom. Med številnimi priznanji, ki jih je enota karavle dobila, je prav gotovo zlata plaketa časopisa »Borba« za lansko hitro in požrtvovalno reševanje zasutih dijakov na plazu pod Zelenico. Letos je bil prvič pohod, organizirali pa so ga graničarji karavle Kokrškega odreda. Pohoda so se udeležili tudi mladi in prebivalci bližnjih krajev, predvsem iz Tržiča in Jesenic. Njihov cilj je bila Završnica, kjer je spomenik Dragoljubu Milovanoviču, prvemu sekretarju SKOJ. Na svoji poti so se udeleženci pohoda ustavljali ob spominskih obeležjih NOB, na Vojnežu in Zelenici pa so odkrili spominski plošči padlim in ponesrečenim graničarjem. Na straži je treba biti vedno buden Sv* * & Precej truda in znoja je bilo potrebnega za novo športno igf^1 K^lti Poleg nogometa je odbojka za vse prav gotovo najbolj priljubi Za spomenik internirancem v Podljubelju skrbijo ljubeljski graničarji