CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCLìLISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE
SEDEMMJST
TISOČ
PRED DNEVI JE «CELJSKI TED-
NIK« IZŠEL V 17,000 IZVODIH. TO
POMENI, DA SI VZTRAJNO UTIRA
POT MED NASE UUDI, KI JIM JE
VEDNO BOLJ ŽIVLJENJSKI SPREM-
LJEVALEC. VSAK TEDEN SE PO-
RAJA Z NOVICAMI, PROBLEMI, DO-
ŽIVLJAJI NAŠIH DELOVNIH LJUDI.
VSE TO POSREDUJE, CE UPOŠTE-
VAMO, DA PRIHAJA V DRU2INE,
PRIBLIŽNO 50 000 OBČANOV. TAKO
SE NAS TEDNIK POSPEŠENO RAZ-
VIJA V MEDOBČINSKO GLASILO,
KI GA SKUŠAMO IZOBLIKOVATI
PO POTREBAH IN ŽELJAH NAŠIH
BRALCEV.
r.CELJSKI TEDNIK« se vse bolj
uveljavlja kot medobčinski list in
prav ta status bo potrebno pri ob-
činah čimprej korenito utrditi. Ob-
čanom je takšen pokrajinski časopis
resnično blizu in lahko odraza vso
pestrost in različnost našega življe-
nja. Zavedamo se, da še nismo na-
pravili vsega, kar bi bilo potrebno
za ustrezno vsebino tednika, da bi
le-ta odsevala dejansko življenje na-
ših občanov, da bi jih dovolj zado-
voljila. To bomo Jahko dosegali sa-
mo tedaj, če bonio dovolj povezani
z ljudmi, z občinami, če bomo ob
jasnem vsebinskem konceptu zago-
tavljali" tudi potrebna sredstva in
dovolj sodelavcev.
MALOKDO PA VE, da se moramo
otepati z velikimi težavami, če ho-
čemo doseči vsaj deloma, kar ljudje
pričakujejo od svojega tednika. Ne-
nehno se moramo biti za sredstva,
ki jih potrebujemo, po občinah, po
podjetjih, ker naročnina še zdaleč
ne pokriva velikih stroškov, saj
predstavlja samo slabo tretjino v
ceni. Sožitju s »Celjskim tiskom«
se lahko zahvaljujemo, da teče delo
vendar nemoteno, ker podjetje pre-
mostuje začasne materialne vrzeli.
»CELJSKI TEDNIK« izhaja v do-
kaj skromnem obsegu. Morda niti
tako ne more ustreči vsem potre-
bam, ki so v občinah — ustanovite-
Ijili. Doslej še nismo uspeli, da bi
tednik vseboval dovolj informacij,
da bi zadovoljevala tribuna mnenj
v besedi občanov. Želeli bi, da ht
tednik nudil dovolj vesti dovolj pro-
stora za izmenjavo mnenj, poglob-
ljene problemske sestavke, pa tudi
dosti več poljudnega in zabavnega
čtiva, ki ga občani radi prebirajo
na oddihu. Pogosteje bi se radi sre-
čevali z občani, opisovali zanimive
dogodke naših ljudi doma in v sve-
tu, pisali o kulturnem in športnem
Življenju še bolj polemično in se z
bralci pomenkovali morda še o dru-
žinskih vprašanjih in podobno.
CE HOČEMO TO DOSEČI, mora-
mo našo medobčinsko glasilo načrt-
no razvijati. Občine naj skrbe za
svoje medobčinsko glasilo, občinski
odbori SZDL naj spremljajo delo
tednika in skupno z vsemi občani
sooblikujejo svoj tednik. Težko bo
pa še vedno, če bi tedmk moral biti
glede na sredstva odvisen od dobre
volje delovnih organizacij ali kogar-
koli.
UPAMO, da bo »Celjski tednik« še
nadalje rasel. Časopis je današnje-
mu človeku potreben, da lahko spro-
ti spoznava pojave ter dogodke do-
ma in po svetu- da se lahko uveljav-
lja kot upravljalec. Ob 17.000 izvo-
dih se moramo resno zamisliti, da
bomo omogočili razvoj glasilu, ki je
sestavni del našega življenja. Pred
kratkim so o tem spregovorili tudi
na seji okrajnega odbora SZDL ter
na posvetu vseh predstavnikov ob-
činskih odborov SZDL celjskega
okraja. L. R.
ZGORNJA SAVINJSKA
ZA ZAČETEK:
GOZDARJI
v Ljubnem ob Savinji je bilo v ne-
deljo po dveh dneh zaključeno prvo
republiško tekmovanje gozdnih delav-
cev. Že V soboto so dosegli nekateri
tekmovalci izredne uspehe. Na za-
ključnih finalnih tekmovanjih se je
V nedeljo poleg velike množice ljudi
in tekmovalcev zbralo veliko število
gostov — gozdarskih strokovnjakov
in drugih družbeno-političnih delav-
cev. Pred finalnim tekmovanjem je
tekmovalce in goste v imenu pred-
sedstva pozdravil predsednik mozir-
ske občine ing. Branko Korber. Ivan
Robnik iz GG Nazarje republiški pr-
vak, ekipa GG Nazarje pa je v ekip-
nem plasmanu s 1544 točkami zasedla
drugo mesto. (Več o tekmovanju
berite na četrti strani.)
OB PRAZNIKU V ROGAŠKI SLATINI
KRAJEVNIM SKUPNOSTIM
VEČ SREDSTEV
JE V SVOJEM GOVORU DEJAL
ZVEZNI POSLy\NEC
SERGEJ KRAIGHER
v Rogaški Slatini so v nedeljo pro-
slavili občinski praznik šmarske ob-
čine — 20. obletnico osvoboditve Koz-
jega. Na proslavi je govoril zvezni
poslanec Kozjanskega Sergej Kraigher
V zgodnjih dopoldanskih urah je
krenil iz Ratanjske vasi dolg sprevod.
V njem je sodelovalo nad dva tisoč
ljudi. Tako so se mimo slavnostne tri-
bune zvrstili pripadniki predvojaške
vzgoje, gasilci, športniki, podmladkar-
ji Rdečega križa ter dve godbi: ro-
gaški steklarji ter godba »France Pre-
šeren« iz Celja. Največ zanimanja je
vzbudil motoriziran del sprevoda, к^
je prikazal vse veje dejavnosti šmar-
ske komune.
Osrednja proslava pa je bila pred
zdraviliškim domom. Goste je pozdra-
vila Mira Antolinc, predsednik šmar-
ske občine JOSKO LOJEN pa je ori-
sal pomen praznika.
Podpredsednik zveznega zbora zvez-
ne skupščine SERGEJ KRAIGHER je
v svojem govoru poudaril dejstvo, da
je prav osvobojeno Kozjansko bilo
priča, kako je slovenski narod prvič v
svoji zgodovini na Štajerskem volil
ljudsko oblast. Dejal je, da ni slučaj
ko z osvoboditvijo Kozjega —najmoč-
nejše fašistične postojanke na Kozjan-
skem — proslavljamo tudi obletnico
ustanovitve Kozjanskega odreda in
prihod legendarne XIV. divizije, ki je
z neprecenljivimi zmagami ustvarila
pogoje za revolucionarni polet, ki je
v letu 1944 bil na Štajerskem edin-
stven.
Med Sotlo in Savinjo je zaživelo
prvo osvobojeno ozemlje, kjer so Šta-
jerci volili svoje prve ljudske odbore
na splošnih in tajnih volitvah.
Kozjansko je že takoj po okupaciji
predstavljalo področje enotnega od-
pora. Množična gonjenja v taborišča
selitve, zapori, talci, vse to ni moglo
streti-političnega gibanja. Ljudstvo si
je začelo krojiti svojo usodo in prav
na Kozjanskem je najprej obračunalo
z demagogijo hitlerjevskih klapcev.
Zatem je spregovoril o perečih
gospodarskih in družbenih vprašanjih
s poudarkom na novih ukrepih, kate-
rih namen je pomagati tistim pano-
gam, ki so doslej zaostajale., Dejal je^
da bo treba v perspektivnih načrtih
dajati vse več poudarka storitvenim
dejavnostim in to predvsem v okviru
okrepljenih krajevnih skupnosti, kate-
rim bo nujno zagotoviti denarna
sredstva.
Po govoru so združeni pevski zbori
pod dirigentom Goričem izvedli kra-
tek, a bogat kulturni program. Reci-
tiral je član SLG telje Janez Škof.
Ob tej priložnosti so imeli v zdravi-
liškem domu uspelo razstavo, ki ob
300-letnici obstoja Rogaške Slatine
prikazuje razvoj turizma.
V DANAŠNJI ŠTEVILKI:
# Standard lenoba?
Ф Sodeluje naj vsak komunista
Ф Gozdovi — nekoč fronta,
danes kruh
Ф Izgradnja železarne se zatika
O O problemih govedoreje
% V partizanski Zgornji Savinj-
ski dolini so spet zaživeli
sopmini
% S starimi problemi v novo
sezono
• Vtisi iz Poljske
0 Železarna, Cinkarna, Emajli-
rana: lastni energetski viri
Ф Briljanten tek
% Namesto obljubljenega pri-
spevka
Ф Zamujena priložnost
Ф Radovedna malha
0 Muhasti datumi
0 Menihi v oblakih
Ф Največja elektrarna v
Evropi
V PRIHODNJI ŠTEVILKI:
Ф Nov mošt vre
A Beseda občanov
CELJE, 11. SEPTEMBRA 19G4
Šl. 36       CENA 20      Leto XIV
Glavni urednik RUDI LEŠNIK.
Odpovoriii urednik JURE KRASOVliC
List izhaja ob |)(;tkili. Izdaja in tiska
Časopisno podjetje >Celjski tisk<. Ured-
ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre-
sa 1, postni predal 152. Telefon 24-2^.
Ickofi raćiin: M^-ll-l-bíó. Letuu naroí
tunu 1000, polletna Ш, četrtletna 290 diu.
Inuiem^tvo 3400.
VSI V GORNJI GRAD
Jutri in v nedeljo potekajo v
Gornjem Gradu prireditve v po-
častitev 20. obletnice osvoboditve
Zgornje Savinjske doline in
praznika občine Mozirje.
# Gornji grad je svečano odet
in pripravljen na svoje drage
goste.
Ф Jutri, v soboto bo otvoritev
razstave NOV, za tem otvori-
tev novega veličastnega spo-
menika, z mrakom bo kraj
razsvetlil ognjemet, zvečer pa
bo še slavnostna akademija.
Ф V nedeljo se bo z budnico
začel praznični dan. Potem
bodo odkrili spominsko ploščo
padlim kulturnikom IV. ope-
rativne cone, ob deseti uri
pa bo VELIKO ZBOROVA-
NJE.
Gornji grad, vsa Zgornja Sa-
vinjska in Zadrečka dolina, va-
bijo vse delovne ljudi, mladino,
zlasti pa bivše borce na njiho-
vem področju!
Enkratno doživetje
Na stadionu je završalo, ljudje so zaploskali, se
razveselili kot še nikoli. Kdo bi mogel popisati tisto<»
veselje, ki je zavladalo tedaj, ko je nekaj nad tisoč
petsto ljudi sprejelo prvo vest o svetovnem rekordu,
ki ga je v teku na 80 metrov čez ovire postavila čla-
nica .A.D Kladivar, Draga Stamejčičeva (čas 10.5 se-
kunde). In morda je kar prav, da človek nima prilož-
nosti velikokrat v svojem življenju prisostvovati •
takšnim podvigom. To je lahko samo enkratno doži-
vetje, zato tudi toliko bolj nepozabno, polno preki-
pevajočih občutkov, bolj neposredno.
Svetovni rekord je dosegla oziroma izenačila čla-
nica AD Kladivar Draga Stamejčičeva. Zato iskrene
čestitke in priznanje najprej njej, hkrati pa tudi ce-
lotnemu celjskemu atletskemu kolektivu. S tem re-
zultatom je namreč potrdila ne samo svojo življenjsko
formo, marveč tudi to, da živi in dela v kolektivu, ki
se ponaša z vrsto prizadevnih delavcev ter z visoko
sposobnimi strokovnjaki.
V seznam krajev, kjer so bili kdajkoli doseženi
svetovni rekordi v atletiki se je zdaj vpisalo tudi
Celje, z njim pa tudi stadion Borisa Kidriča in ko-
lektiv AD Kladivar.
Izenačeni svetovni rekord Drage Stamejčičeve
v teku na 80 metrov čez ovire je vsekakor najpo-
membnejši rezultat jugoslovanske atletike. Z njim se
je Draga pridružila štirim atletinjam, ki so isti re-
zultat že dosegle, in to tekmovalkama Nemške demo-
kratične republike Birkemayerjevi (postavila ga je
I960, leta) ter Balzerjevi (letos), zatem pripadnici Vel.
Britanije Moore (leta 1962) in končno šprinterki Sov-
jetske zveze Pressovi, ki se je prav tako letos iz-
kazala s tem časom. M. B.
CELJANI M
BALKANSKIH IGRAH
Od danes do nedelje bodo v glav-
nem mestu Romunije devetnajste
Balkanske igre v atletiki, na katerih
bo nastopilo tudi enajst celjskih at-
letov in atletinj, in sicer: Važič, Cer-
van in Žuntar v tekih na srednje in
dolge proge, Vivod pri skoku v viši-
no, Lešek pri skoku ob palici, Zale-
telj v teku na najkrajši moški pro-
gi, Kolnik in Vravnik v deseteroboju
ter Stamejčičeva, Lubejeva in Ur-
bančičeva.
Poleg tega je bil v vodstvo držav-
ne ekipe določen še predsednik AD
Kladivar in trener, Fedor Gradišnik.
Do konca tedna bo pretežno suho
in sončno vreme. Vmes večkrat
prehodne pooblačitve, posebno v
vzhodni Sloveniji. Dnevne tempe-
rature se bodo nekoliko dvignile.
Stran 2
CELJSKI TEDNIK
Št. 36 — 11. septembra 1964
POGLED PO SVETU
MARJAN
RAVNIKAR
Zmaga krščanskih demokratov v
južnoameriški državi Cile je presene-
tila tako prebivalce same kakor tudi
zunanji svet. V tej deželi sta vsaj dve
stranki, ki sta razočarani, kajti bili
sta resen kandidat za zmago. To sta
levo usmerjena socialistična partija,
ki jo podpirajo tudi komunisti in pa
skrajna desna, ki jo vodi domači in
tuji kapital. Zmaga je na sredini, v
umerjeni in precej nacionalno obar-
vani struji. Zdi se, da je ta rešitev
trenutno najboljša, čeravno desni tr-
dijo, da je to le odskok v njihovo bo-
dočo zmago, levi pa govore o pri-
hodnji etapi, ki da bo njihova. Raz-
veseljivo je dejstvo, da je desna re-
akcionarna stranka doživela hud po-
raz in si nima kaj obetati. Čile sicer
nosi zastavo v Južni Ameriki kar se
tiče organiziranosti delavskih množic.
Zavest je tu veliko bolj razvita in pro--
letariat ve, kaj mu je storiti. Ker pa je
v zadnjih letih močno porastla kitaj-
ska propaganda, lahko pričakujemo
od sedanje vlade, da v. tej smeri
sprejme ostre ukrepe, kar pa bi vsaka
druga vlada težje storila. Obsodili bi
jo namreč ali za proameriško ali pa
prorusko.
Zasedanje predstavnikov arabskih
držav v Kairu je končano, niso pa
sprejeli dokončne sklepe. Odločiti bi
se morali o pritokih reke Jordana, ki
bi morali biti speljani mimo Palestine
in navodnjavati arabske dežele, kar
pa bi Palestino močno ekonomsko
prizadelo in bi verjetno takšen sklep
provociral vojni konflikt. Nadalje naj
bi sprejeli eklep o skupni komandi
arabskih vojnih sil, o enotnem tipu
orožja in strategije ter še o kopici
čisto vojnih in političnih nerešenih
problemov. Izgleda, da je kljub na-
predku v medsebojnih odnosih le še
preveč različnih mišljenj in strahu za
svoboden nacionalni obstoj. Do pri-
hodnjega sestanka, ki je časovno že
določen, bo torej potrebno v kontak-
tiranju še marsikaj rešiti, pridobiti za-
upanje in potem dokončno sprejeti
predlog šefa generalnega štaba Egipta
Ali Amerja, o katerem se do sedaj
niso mogli sporazumeti.
Tragedija v Kongu se nadaljuje.
Combejeve farizejske besede in de-
janja nikogar ne prepričajo. Borbe se
nadaljujejo in pred kratkim smo iz-
vedeli za novo republikansko vlado,
ki jo vodi minister za notranje zadeve
bivše Lumumbove vlade. Poročila iz
Staenliwilla zagotavljajo veliko popu-
larnost in zaupanje, ki ga nova vlada
uživa od strani vseh prebivalcev
Konga.
V Sajgon se je vrnil »utrujeni« ge-
neral Kahn. Ponovno je prevzel vod-
stvo Južnega Vietnama. To pot bo on
edini v vladi, ki bo. nosil uniformo.
Vsi ostali ministri naj bi bili civili.
Situacija . je v resnici konfuzna in
težka, ko so delegati prisiljeni na tako
nagle spremembe. Toda to še ne po-
meni rešitve problema. Odhod amba-
sadorja Taylorja v ZDA, kjer bo teden
dni poročal o situaciji, je dokaz, da v
Južnem Vietnamu ne gre po načrtu,
ki so ga delali v Pentagonu. Na tem
mestu smo že povedali, da je rešitev
v Vietnamu, ne pa raven njega. Tudi
general Min, ki je po najnovejših po-
ročilih prevzel nacionalni svet, ne bo
rešil situacije.
Svetovno časopisje, pa tudi poro-
čila iz Nikozije nam govore o ponovni
zaostritvi okrog Cipra. Ker je Athe-
sonov načrt bil nesprejemljiv za Ciper,
je problem ponovno postal odprt in
pereč. Washington in London se tru-
dita, da problem ne bi prišel pred
OZN na jesenskem zasedanju. Maka-
rios pa prav to želi, ker trdi, da so
principi, ki jih vsebuje Ustanovna
listina prav v primeru Cipra grobo
kršeni. Podpora, ki bi jo lahko dobil
v OZN, bi bila odločilna in sklepe bi
bilo nujno spoštovati. Prav zaradi
tega pa preti nevarnost, da sile, ki so
tu vmešane iziorsirajo »rešitev« še
pred zasedanjem.
Spor Moskva — Peking izgleda, da
doživlja svojo kulminacijo. Ce je temu
tako, potem bomo kmalu priča raz-
pletu, ki pa naj ne bi bil v škodo sve-
tovnemu delavskemu gibanju. Zaen-
krat je situacija vse prej kot čista.
Francoski L'humanité čudno polemi-
zira s Togliatijevo resolucijo, ki jo je
pisal tik pred smrtjo. Bonnski revan-
šisti pa ponujajo roko Pekingu; ki se
tega ne brani. Tiskajo se nove karte
Nemčije in Kitajske, seveda na škodo
SZ, Poljske, Češke in ostalih. Upajmo,
da so to samo megalomanske želje in
da bo konflikt ubral boljšo pot.
KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL PRED REDNIMI KONFERENCAMI
STANDARD denoba?
CENTER: STATUT KRAJEVNE ORGANIZACIJE IN SERVISI
Krajevna organizacija SZDL Cen-
ter je že dolga leta najaktivnejša v
naši občini. Vendar so tudi tu poja-
vi, ki bi jih najmanj pričakovali.
Predsednik MILAN JAMŠEK je naj-
prej omenil pomanjkanje kadrov.
To je čudno, saj živi na območju
te krajevne organizacije nad 4.000
ljudi. Razlog je tudi to, da se je
mnogo prizadevnih ljudi preselilo
v nova stanovanjska naselja Otok
in Dolgo polje, drugi »delajo« v ob-
činskih in okrajnih forumih in za-
radi tega »ne morejo« biti aktivni
na terenu. Največ občanov pa je do-
doseglo svoj standard (stanovanje,
avto, weekend itd.) in jim družbene
zadeve niso več mar. Tako dejansko
delajo v krajevnem odbpru, v od-
borih podružnic in poverjeništvih
pretežno starejši ljudje.
V Socialistično zvezo je vključe-
no okrog 95 % volivcev, ki redno
plačujejo članarino odkar je plače-
vanje organizirano tromesečno. Se-
veda brez izjem tudi tu ne gre. Veča
se število takih, ki nočejo plačati
članarine. Za vzrok navajajo, da ni-
majo urejenega stanovanjskega
vprašanja, ida se na raznih področ-
jih dogajajo nepravilnosti (kot:
manjši prestopniki so kaznovani
strogo, večji sorazmerno manj in jih
Де čakajo iste ali boljše službe; upo-
števanje zvez in poznanstev pri raz-
deljevanju stanovanj in služb), da
se neprestano večajo življenjski
stroški itd. Te probleme skuša or-
ganizacija reševati. Mnogokrat so ta
prizadevanja osamljena. Prav bi bi-
lo, če bi osnovne organizacije ZK na
terenu še bolj poudarjale dolžnost
njihovih članov pri delu v Sociali-
stični zvezi in drugih organizacijah.
Zlasti pa to velja za člane ZK, ki so
povezani v delovnih organizacijah,
ker na terenu res samo stanujejo.
Osnovna ugotovitev pa je, da so
ljudje pripravljeni delati samo še
za denar. Skoraj nemogoče je pri-
tegniti k delu v organizacijah ljudi
z visoko strokovno izobrazbo in ti-
ste, ki imajo možnost postranskih
zaslužkov.
V Centru imajo izdelan osnutek
statuta krajevne skupnosti. Osnutek
statuta je plod dela manjše skupine
ljudi, o njem pa so že razpravljali
na sejah sveta krajevne skupnosti
in odbora KO SZDL. Statut dopol-
njujejo in delno spreminjajo.
Aktualno postaja vprašanje servi-
sov pri stanovanjskih skupnostih. Ti
bodo morali postati samostojne de-
lovne organizacije brez olajšav pri
obveznostih do družbe, ker so pre-
rasli svojo osnovno dejavncst. To
je nujno zaradi tega, ker so mnogi
servisi pričeli preraščati v napol in-
dustrijske obrate. Servise so usta-
navljale stanovanjske skupnosti. Za-
radi tega niso imeli vseh samouprav-
nih pravic. Jasno je, da je bilo treba
razmere vskladiti z načeli samou-
pravljanja, ki jih zagotavlja nova
ustava. Nekatere servise bo treba
ukiniti ali reorganizirati, ker ver-
jetno ne bodo sposobni poslovati
na novi ekonomski osnovi. Nepri-
merna pa je težnja, da bi servise
priključili nekaterim večjim grad-
benim in industrijskim p)odjetjem,
ker bi bile v tem primeru usluge hiš-
nim svetom in gospodinjstvom še
bolj zapostavljene. Zdi se nam, da
lahko iščemo rešitev samo v dobro
organiziranih in specializiranih ser-
visih, ki bodo opravljali izključno
uslužnostno dejavnost.
Janez Kovačič
Celjsko-koprska mladinska delovna brigada »Srečko KOSOVEL«, ki se je
pred tremi dnevi vrnila nazaj iz dela na cesti Bratstva in Enotnosti jo pri-
nesla kar tri pomembne trofeje: bila je dvakrat udarna in dobila je plaketo
»Mladost-Stvaralaštvo-Socializam«. V zadjih dneh so na odseku blizu Ko-
lašina presegali normo celo za 200 odstotkov.
PRED VOLITVAMI V SAMOUPRAVN E ORGANE V PROSVETI IN KULTURI
Velik pomen - več pozornosti!
Ф Neposredno v zvezi z volitvami je potrebno čimprej rešiti vprašanje
statutov šol, oziroma kulturnih zavodov!
Ф Rešiti vprašanje izvolitve, oziroma imenovanja predstavnikov jav-
nosti, način izvolitve ter problem delegiranja!
Ф Pri formiranju novih organov upravljanja predvsem predstavnikov
javnosti, moramo posvetiti več pozornosti kadrovski zasedbi!
Ф Razčistiti je treba vprašanje, kaj vse naj zajamejo vsebinske pri-
prave za volitve, kakšno vlogo naj pri tem odigrajo same šole, sveti za
šolstvo in kulturo ter družbeno-politične organizacije!
Preleteli teden so na seji Izvršnega
odbora OO SZDL poudarili, da so
predstojeće volitve v organe uprav-
ljanja v šolstvu in kulturi izrednega
pomena in da jim je treba posvetiti
čimveč pozornosti. To pa predvsem
zato, ker je v šolstvu in kulturi še
cela vrsta perečih problemov, ki jih
bo treba čimprej rešiti. V zaključku
razprav je Izvršni odbor sprejel sklep,
da se morajo že v predvolilnem delu
rešiti predvsem zgoraj navedena ne-
rešena vprašanja in problemi.
Celotne priprave na volitve naj
spremljajo poglobljene in konkretne
razprave o delu in problemih na
področju šolstva, prosvete in kulture,
s čemer bi volitvam dali potreben
družbeno-političen pomen in delovni
poudarek, je bilo nadalje poudarjeno
v razpravi IG. Pri tako zastavljeni
predvolilni aktivnosti se morajo poleg
organizacij SZDL in ustreznih organov
občinskih skupščin vključiti v skupne
napore predvsem sami delovni kolek-
tivi šol oziroma zavodov, saj so v no-
vem sistemu upravljanja poudarjene
njihove razširjene pravice in odgovor-
nosti.
Da bi vsebinske in organizacijsko-
kadrovske priprave pravočasno stekle
je treba, da statutarne komisije pri
občinskih skupščinah predložene sta-
tute čimprej pregledajo in jih posre-
dujejo v potrdite.v občinskim skupšči-
nam. V statutih naj korigirajo oziroma
izpopolnijo nekatera določila,, ki za-
devajo sestav svetov šol, oziroma iz-
volitve predstavnikov javnosti v sve-
te, ker so v nekaterih statutih pro-
splošna, saj ne upoštevajo dovolj
principa teritorialnosti srednjih in
strokovnih šol ter sodelovanje staršev
kot zainteresiranih občanov. Ponekod
celo navajajo ZK, ZB in druge organi-
zacije, ki bi naj delegirale predstavni-
ke v svete šol!
Na osnovi jasno izoblikovanih in
medse^boj^no vsklajenih stališč je treba
čimprej začeti kadrovske priprave na
volitve. Pobudo naj prevzamejo ob-
činski odbori SZDL, da bi v občinah
prišlo čimprej do skupnih dogovorov
(občinska skupščina, občinski .sindi-
kalni svet, ObK ZMS, DPM s predstav-
niki šol in ostalih kulturnih institucij).
Na teh razgovorih naj poleg vsklaje-
vanja stališč konkretizirajo naloge po-
sameznih organizacij in se jasno do-
goivorijo glede samega načina volitev,
oziroma imenovanja predstavnikov
javnasti v organe upravljanja.     j. s.
BOLONJSKI
ŠPORTNIKI
IN DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVCI
V CELJU
Pretekli petek in soboto je obiska-
la Celje športna delegacija Bolonje,
ki jo spremljajo župan Castel Mag-
giore, g. Carlo Garulli in drugi pred-
stavniki italijanske komunistične
partije, socialnodertiokratske stran-
ke ter sindikata. Župan in družbeno
politični delavci so si med obiskom
ogledali tovarno emajlirane posode
ter po ogledu imeli razgovore s pred-
stavniki liomune in člani delavskega
samoupravljanja. Razgovora sta se
udeležila tudi tajnik celjske občin-
ske skupščine Bojan Volk in pred-
sednik občinskega sindikalnega sve-
ta Ivan Cokan. Naslednji dan so
imeli razgovore s celjskimi politič-
nimi delavci. Italijanske politične
delavce je predvsem zanimalo de-
lavsko samoupravljanje, vloga ZK,
SZDL in sindikalne organizacije v
komuni ter druga družbeno politična
vprašanja. Del delegacije si je ogle-
dal tudi Velenje.
ŽELEZARNA ŠTORE
LETOS 2E 21 IZLETOV
Sindikalne podružnice delovnih enot Že-
lezarne v i^torah so v letošnjem letu organi-
zrale že 21 uspelih izletov v razne kraje Slo-
venije. Udeležilo se jih je 811 članov kolek-
tiva, kar je istočasno tudi največja številka
v času razvoja rekreacije v štorski železarni.
Značilno za letošnje izlete je, da so krajši in
imajo rekreacijski značaj, kar zelo ugodno
vpliva na razpoloženje in množičnost. Stroš-
ke prevoza je plačala sindikalna podružnica
podjetja.
presenetite sorodnike --
izseljence — naroČite jim
CELJSKI
TEDNIK
KOMUNISTI V CELJSKI OBČINI
Naloga ne bo lahka
Te dni se začenja v celjski občini
razprava o dopolnitvah in spremembi
statuta ZKJ. V celjski občini, kjer je
blizu 3000 komunistov vključenih ' v
okoli 150 osnovnih organizacijah, bo
to nalogo še zlasti težko izpolniti brez
dodatnih naporov in prizadevanj. Tu
je tudi splet problemov toliko večji,
prav tako pozitivne in negativne
strani pri delu organizacij ZK.
Pretekli teden je bila seja občinske-
ga komiteja, katere poglavitni del je
bil posvečen prav razpravam o spre-
membah in dopolnitvah statuta ZKJ.
Komite je iz svojih in iz vrst nekate-
rih osnovnih organizacij ter aktivov
izbral komisijo, ki bo do zaključka
razprav vadila to predkongresno ak-
cijo.
Komite je hkrati ugotovil, da je
posluh za politično i?;obraževanje v
osnovnih organizacijah, zilasti pa v
delovnih organizacijah, izredno slab,
kar se kaže v naravno siromašni »beri«
prijav za občinsko večerno politično
šolo, za obe stopnji visake politične
šole in seminarje v okviru te šole.
-ec
LETOS BO V STORAH REPUBLIŠKO IN
ZVEZNO TEKMOVANJE PIONIRSKIH GA-
SILSKIH EKIP
Gasilska zveza Jugoslavije in Slovenije je
sklenila, da bo letos 13. septembra v Stonili
na novem športnem štadionu republiško tek-
movanje gasilskih mladinskih in pionirskih
ekip, 3. oktobra pa zvezno tekmovanje pio-
nirskih ekip. S to odločitvijo je dobila ga-
silska organizacija Železarne v Štorah. ki
sodi že nekaj let med najboljše v celjskem
okraju, lepo priznanje za delo in uspehe, ki
jih je dosegla pri delu z gasilsko mladino,
fc. J. M.
PRI RAZPRAVAH O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA ZKJ
SODELUJE M J VSAK KOMUNIST
Med najvažnejše naloge komunistov
v obdobju pred VIII. kongresom so-
dijo tudi razprave, oziroma aktivno
sodelovanje pri dopolnitvah in spre-
membah statuta ZKJ. Ta aktivnost
mora vključiti slehernega člana ZK
in kot je bilo dogovorjeno, naj bi raz-
prave med članstvom stekle od sre-
dine septembra do sredine oktobra.
To je razumljivo, saj drugače predlogi
in mnenja ne 'bodo mogla biti upošte-
vana.
V celjskem okraju so priprave na
široko razpravo med članstvom ZK v
leku. Kot pri okrajnem, tako so tudi
pri vseh občinskih komitejih posebne
komisije zadolžene za akcijsko in vse-
binsko plat teh razprav. Doslej je v
zvezi s tem sprejetih nekaj konkretnih
napotkov.
Občfnske komisije, ki jim je nalo-
ženo uresničiti izredno zahtevno in
pomembno nalogo razprav o spremem-
bah in dopolnitvah statuta ZKJ med
članstvom, naj bi poskrbele predvsem:
Ф Da bodo razprave sistematično
organizirane in da bodo potekale v
primerjanju z neposrednimi izkušnja-
mi pri konkretnem delu organizacije.
Ф Da bodo komunisti zbrali in po-
sredovali čim več aktualnih in upo-
števanja vrednih predlogov ter pri-
pomb.
Ф Težišče razprave naj poteka v
osnovnih organizacijah, ki pa se naj
razdelijo na grupe (po 20 članov), če
je število članov v OO preveliko.
Ф Za razpravo je treba aktivirati
tudi vse druge oblike; kot so aktivi,
posveti, razgovori, seminarji, javne
razprave v tisku in radiu, politične
šole itd.
Ф V večjih osnovnih organizacijah
naj dispozicije za razpravo pripravijo
posebni timi.
Ф Za uspešno in tvorno razpravo je
nujno, da vsi komunisti pred tem te-
meljito preštudirajo tako dosedanji
statut kot osnutek, oziroma predlog
novega.
Ф Pri izpolnjevanju te naloge naj
se angažirajo celotni občinski komi-
teji in če je treba tudi drugi. Zagoto-
viti je treba nemoteno in hitro infor-
miranje navzdol in navzgor.
Ker gre za vsebinsko obravnavanje
in dopolnjevanje statuta, ker naj bodo
razprave tudi neke vrste preizkušnja
idejne in politične razgledanosti član-
stva, ker naj bodo razprave obvaro-
vane vsakega mehanicizma, togega
primerjanja starega statuta z novim
predlogom in suhoparnega čitanja, bi
razprave potekale v grupah.
Prav je, če takoj ob začetku razprav
omenimo nekatere pojave. Nekateri
komunisti, ki so površno preleteli nov
predlog, so kar na hitro zaključili, češ,
nov predlog se ne razlikuje od dose-
danjega. Ravno to spodbuja k opozo-
rilu, da se razprav ne smemo lotiti
kampanjsko, površno, prakticistično,
še manj pa strogo načelno in odmak-
njeno od žive stvarnosti, v kateri
iščemo izhodišč za nov statut.
Res je, da smo v praksi mnoge
stvari, ki jih nov predlog prinaša, že
sprovajali v življenje. Tako je tudi
prav, da je praksa v bistvu že potr-
dila upravičenost spremlnjevalnih
predlogov in dopolnitev. Popolnoma
isto je bilo z novo ustavo, ki je v
mnogih načelih samo potrdila v praksi
uveljavljene razmere.
Pozornemu bralcu, ki hkrati poglob-
ljeno primerja obstoječa statutarna
določila s predloženimi, ne bo ušlo vse
polno bistvenih sprememb, vse polno
dopolnitev in prilagoditev novim na-
logam in vsebini kakor tudi metodam
dela Zveze komunistov. Vendar bi tu
zaenkrat tega ne naštevali — bolje
bo če bomo o tem po potrebi sprego-
vorili v povezavi z ocenami in poročili
o razpravah med članstvom.
-ec
gt. 36 — 11. septembra 1964
CELJSKI TEDNIK
Straa 3
GOZDOVI -
NEKOČ
DANES
Na pragu Zgornje Savinjske doline se je ustavil razvoj industrije.
Osnovna in edina surovina te svojstvene alpske doline v Sloveniji
so gozdovi — in edina močno razvita gospodarska dejavnost je iz-
koriščanje, nega, varstvo, gojenje gozdov ter predelava lesa do raz-
novrstnih končnih izdelkov. Turizem pa je kljub močnemu prizade-
vanju zadnjih let še vedno v zaostajanju. In prav turizem ima poleg
lesne industrije pred sabo neslutene razvojne možnosti v dolini, ki
ima akumuliranih toliko naravnih lepot, kot nobena dolina v Slo-
veniji ...
2E 173,2 KM GOZDNIH POTI
34.516 hektarjev gozdnih površin v
Zgornji Savinjski dolini terja zaradi
neugodnih terenskih prilik in smisel-
nega gospodarjenja mehanizacijo do-
zdaj težkega gozdnega dela. Vprežno
živino pri vleki lesa, plavljenje, ze-
meljsko drče in drugo so ifBdomestili
z motornimi žičnicami, motornimi vla-
čilci, s traktorji-goseničarji. To pa je
terjalo novih gozdnih cest, mreže, ki
gozdove približa in odpira možnosti
za intenzivno gospodarjenje. 173,2 km
gozdnih poti v doslej težko dostopnih
gozdnih rezervatih predstavlja skupaj
z mehanizacijo veliko osvobajanje
gozdnih delavcev od težkih fizičnih
naporov, vendar pa je to še vedno
premala gostota, saj odpade na 1000
hektarjev 3,9 kilometra.
PLODNOST ZEMLJIŠČ
IZKORIŠČENA LE 70 ODSTOTNO
V gozdovih Zgornje Savinjske pred-
njačijo smreke, jelke, macesen in
bukve. Šele v zadnjem času pa so za-
čeli z veliko skrbjo za gojenje gozdov
na podlagi sodobnih znanstvenih
dognanj. Plodnost zemljišč je izko-
riščena le s 70 odstotki, pri tem pa je
zaenkrat še dokaj neugodna struktura
starostnih razredov gozdov, saj je do-
kaj gozdov starih nad 100 in več let.
V POGODBENO SODELOVANJE
ZAJETO 93 ODSTOTKOV
PROIZVODNJE
Na področju Zgornje Savinjske do-
line je kljub novosti o pogodbenem
sodelovanju gozdne proizvodnje že
lani uspelo gozdnemu gospodarstvu
zajeti okrorj 4 .petine lastnikov s 93
odstotki gozdne proizvodnje. Tako je
-le znatno majhen del v rokah zaseb-
nikov, ki niso pristopili k sodelovanju.
Sodelovanje nosi sabo ugodne posle-
dice za kooperante, saj gozdno gospo-
darstvo pomaga gorskim posestnikom
pri elektrifikaciji, pomemben pa je
sklep delavskega sveta o štipendira-
nju dijakov — otrok gozdnih koope-
rantov.
REKONSTRUKCIJA ŽAGARSKE
INDUSTRIJE
Pred šestimi leti je z združitvijo
Lesno industrijskega podjetja Nazarje
in Lesnega proizvodnega podjetja Mo-
zirje bila dana osnova za razvoj moč-
ne lesne industrije v Nazarjih. Nazar-
je je naravno središče doline in sem
se stekajo obe cestni povezavi iz do-
lin ob Savinji in Dreti. In ker lesna
proizvodnja in le^na industrija za-
poslujeta največje število delovne
sile in imata osnovo za razvoj so že
ali še bodo širokopotezno rekonstru-
irali lesno industrijski gigant tega ob-
močja. Tako imajo ali bodo imeli se-
daj žagarski obrat, obrat sekane em-
balaže, obrat za stavbeno pohištvo, za
drobno pohištvo in galanterijo, za
predelavo odpadkov, energetski obra-
ti, poleg tega pa še pomožne obrate:
sušilnice, parilnice, transportne napra-
ve itd. Letos obnavljajo žagarski
obrat, ki bo imel popolno transportno
mehanizacijo z urejenimi skladišči,
hlodišči, ureditvijo cestišč. Zmoglji-
vost tega obrata bo okrog 70 tisoč ku-
bičnih metrov hlodovine.
TURIZEM — PRVI KORAKI
Bržčas bo poleg lesne industrije najvaž-
nejša veza dejavnosti turizem, Iti bo laiiko
blagostanje Zgornje Savinjčanov uravnove-
sil. Tisto tipično Itmetijstvo v Zgornje Sa-
vinjski nima plodnih tal in se vse bolj krči
na račun gozdov; podobno je tudi z živino-
rejo.
IZVOZ PEŠA
Izvoz zreške kovaške industrije, ki je za
letošnje leto sorazmerno visoko planiran
(200' tisoč dolarjev) po vsej verjetnosti ne
bo realiziran. Vzrokov za to je več, eden
izmed najvažnejših pa je zastarela strojna
oprema, ter struktura kalkulacij ob visokih
cenah surovin. V upravi* so mnenja, da bo
leto.inji izpad možno po dobrih pripravah
nadoluiaditl prihodnje leto.
„FRONTA"
„KRUH"
Ostajajo torej gozdovi, naravne lepote, ki
so edinstvene, igre narave in ugotovitev, da
je najlepša dolina v Sloveniji Sele na tem,
da na turističnem področju shodi.
Sele zadnji dve leti predstavljata bistveno
skrb, da se odpro vrata Savinjske doline
na steza j turizmu. 2000 ležišč in številni za-
sebni gostinski obrati, ki so prenovljeni, ne-
kaj novih družbenih gostinskih objektov, ki
spreminjajo podobo turističnih krajev —
Gornjega gradu, LJubnega, Solčave.
Pri tem ne smemo pozabiti, da ostaja Se
vedno nerešeno vprašanje cestnega omrežja.
In pri tem nam mora biti žal, da ostajajo
svojstvene lepote (Logarska dolina z edinst-
veno krnico Okrešljem, škaf pod Mrzlo goro-
Perkova glava z edinstvenim razgledom, Ro-
banov kot s severno steno Ojstrice, 1300 me-
trska stena Planjave, Igla s preslhajočlm
studencem ob vznoju, Mrtvaška glava v pre-
visni steni nad Iglo, Olševa s Potočko zljal-
ko kot prvo odkrito paleolitsko postajo v
Evropi, vasica Buh kot edinstveno klimat-
sko zdravilišče ter tipična alpska vas Sol-
čava) zakrite in neizkoriščene.
Šele letos stopajo na pot, da dvomesečno
letno sezono podaljšajo In tudi v zimskem
času približajo te lepote turistu. Tako gra-
dijo vlečnice na lepa smučišča v Lučah,
Ljubnem, Gornjem gradu in Mozirju. Prav
tako pa bodo nadaljevali s prakso krediti-
ranja zasebnih gostišč, kajti le na ta način
bo možno vnesti v dolino značaj turizma in
ga razširjati sčasoma tudi ~na kmetije, ki
bi lahko postale mali, prijetni penzioni in
kruh številnih Zgornje Savinjčanov. i
Edinstveno alpsko vasico je pred dvajsetimi leti doletela usoda, ki jo
z (Robnimi izjemami lahko primerjamo z Lidicami. Fašistične enote so vdrle
na osvobojeno ozemlje in v znak maščevanj~a požgale vas. Podobna usoda
je doletela tudi Šmartno ob Dreti in Bočno v Zadrečki dolini. Dandanes pa
je Solčava prenovljena in lepša kot je bila nekoč. Posebno ponosni so
Solčavani na šolo, pred nedavnim pa so pridobili nov hotel Rinko, ki pomeni
novo pot v razvoju vasi — v usmeritvi na turistično dejavnost.
PODRAŽITEV IN ZAMUJANJE ROKO V OD PROJEKTANTA DO IZVAJALCA
IZGRADNJA ŽELEZARNE SE ZATIKA
— DO SPREJETJA REKONSTRUKCIJSKEGA PROGRAMA IN INVESTICIJ JE
TRAJALO DVE LETI.
— ŽE SEPTEMBRA BI MORALI ZA CETI Z MONTAŽO NOVIH OBRATNIH PA-
VIUONOV, VENDAR šE NISO KONČANA NITI ZEMEUSKA DELA.
— POTREBEN JE ELABORAT POD RAŽITVENIH STROŠKOV, KER SO OGROM-
NA ODSTOPANJA OD PLANIRANIH  STROŠKOV.
— VSESPLOŠNO PREKORACEVANJ E ROKOV OD PROJEKTANTA DO IZVA-
JALCEV.
Pred tremi leti je bil jugoslovan-
ski banki predložen v odobritev in-
vesticijski načrt rekonstrukcij skih
del štorske železarne. Po predraču-
nih bi bilo za rekonstrukcijo potreb-
no 12 milijard 759 milijonov dinar-
jev. Celotna rekonstrukcija železar-
ne bi po predvidevanjih bila kon-
čana do začetka 1967. leta.
Na sedanjem prostoru ostanejo
elektroplavži z aglomeracijo in livar-
na valjev ter kokil. Na teharskem
polju pa bodo stali obrati valjarne,
ki bo sama zavzemala okrog 28 tisoč
kvadratnih metrov zazidalnih povr-
šin, nadalje jeklarna, obdelovalnica
valjev, livarna specialne litine in
energets"ki obrati za proizvodnjo raz-
nih plinov.
Prve težave štorskih železarjev so
se začele že ob pripravi rekonstruk-
cijskega programa in vročitvi jugo-
slovanski- investicijski banki. Od
vročitve pa do rešitve.sta pretekli
skoraj dve leti. V tem času so stro-
ški gradbenih del tako narasli, da
morajo še ta mesec izdelati elabo-
rat podražitev ter ga predložiti splo-
šni gospodarski banki v Ljubljani.
Naslednje težave so se začele s pro-
jektanti. Zaradi preobremenjenosti
glavnega projektanta (Slovenija pro-
jekt Ljubljana) in mariborske Me-
talne, zagrebškega Rade Končarja,
Metal projekta in Nizke zgradbe iz
Ljubljane — projekti kasnijo!
Glavni izvajalec gradbenih del je
celjsko podjetje Ingrad. Ing. BUR-
NIK je izrazil bojazen, da gradbena
dela ne bodo končana do roka, saj
so potekala dela v glavni gradbeni
sezoni — dokaj počasi. Do sedaj ta
prekoračitev še ni problem, ker iz-
vajalci montažnih del (Metalna, Ra-
de Končar) še nimajo pripravljenih
montažnih konstrukcij za objekte
zaradi pomanjkanja profilov, ki jih
dobavlja Zenica! Verižna reakcija
problemov ob katerih ostajajo štor-
ski železarji kljub izredno dobro pri-
pravljenemu rekonstrukcij skemu
programu — nemočni!
Rekonstrukcija bi morala biti kon-
čana do začetka 1967. leta. V drugi
polovici istega leta bi morali novi
proizvodni objekti redno obratovati.
Trenutno je še ta rok »realen«, ven-
dar se ob analizi zaključkov zadnjih
let vsiljuje dvom, te šo tembolj, ker
je ob tem še odprto vprašanje do-
datnih investicijskih sredstev zaradi
podražitev.
J. Sever
»COMET« BO GRADIL
Zreška tovarna umetnih brusov in brus-
nih teles — COMET bo iz sredstev, ki osta-
nejo kolektivu ob ukinitvi prispevka od iz-
rednih dohodkov in prispevka v DIS ter
prispevka od izrednih dohodkov, del teh
sredstev vložila v povečanje osebnih dohod-
kov, del pa za dvig družbenega standarda —
za gradnjo montažnega naselja. Z dogradit-
vijo naselja bi rešili pereč stanovanjski prob-
lem, a.
DELA V ŠPITALICU
Konjiška občinska skupščina Je prispe-
vala krajevni skupnosti v Spltallču sredstva
za popravilo cest in vodovoda. Občani so
s prostovoljnim delom vrednost teh sredstev
povečali, tako da znaša vrednost izvršenega
dela preko enajst milijonov dinarjev. Po
ureditvi komunalnih del ostaja še nerešeno
vprašanje ustreznejšega prevoza delavcev do
Industrijskih centrov.
USPEŠNO v LJUBECNI
V nedeljo so ob sprejemu
avtomobila v Ljubečni pripra-
vili meddruštveno tekmovanje
gasilcev, ki so se ga udeležila
društva iz Celja ^ in okolice.
Najboljše sp se odrezali ga-
silci iz Ljuibečne, ki so hitro
zajemali vodo in tudi najbolj
točno usmerjali vodne curke.,^
O PROBLEMIH GOVEDOREJE
V BREŽIŠKI OBČINI
Minuli torek ^o odborniki obeh
zborov brežiške občinske skupščine
med drugim razpravljali o proble-
matiki govedorejske proizvodnje v
občini, ki sta jo nakazala in anali-
zirala ing. Olga Kopinč in veterinar
Marjan Vizjak.
Po statističnih podatkih znaša
skupni stalež goveje živine letos v
celjskem okraju 87.979 glav, od tega
je 43.466 plemenic. V primerjavi z
lanskim letom se je število plemenic
zmanjšalo za 5,3 odstotke, ali za
2.355 glav. V brežiški občini je bilo
lani 5.685 plemenic, ob popisu prve-
ga januarja pa je bilo ugotovljeno,
da je za 3 odstotke manj plemenic
kot lani. To je vsekakor zaskrblju-
joče, če upoštevamo, da je razmerje
plemenic v primerjavi z ostalo go-
vejo živino neugodno. Nihanje tega
števila je na videz neznatno, vendar
ima lahko resne posledice v proiz-
vodnji, zlasti ker se močno odraža
na številu telet, ki so bila prepelja-
na na odkupna mesta.
V brežiški občini je vzreja plerne-
nic le v privatnem sektorju. Socia-
lističen sektor se ukvarja samo s
pitanjem telet in mlade živine, sam
nima molznic — plemenic, ki bi mu
bila vir telet — osnovnega materiala
za pitanje in je tako glede telet od-
visen od proizvodnje individualnih
proizvajalcev. Ob tem pa KZ in KGP
Brežice razvijata velike živinorejske
obrate za pitanje živine, ki potrebu-
jejo za normalno letno proizvodnjo
3.270 telet. Analize dogonov so poka-
zale, da ima le 55 odstotkov pleme-
nic teleta sposobna za pitanje. Letos
predstavlja ta odstotek pribhžno
3,020 telet, torej manj kot so potre-
be samo družbenega sektorja. Pri
tem moram upoštevati, da je 15 od-
stotkov najkvalitetnejših telet po-
trebno za obdržanje, če že ne za na-
predek staleža plemenic v privat-
nem sektorju. Ker lahko pričakuje-
mo nadaljnje upadanje števila ple-
menic in s tem goveje živine v pri-
vatnem sektorju, bo ta problem iz
leta v leto večji (v primeru, da se
živinorejska proizvodnja prepusti
nekontroliranemu in ne pospešene-
mu razVbju!). Že zaradi tendence
upadanja živine in zaradi zmanjša-
nja zemljišč v privatnem sektorju,
bi bilo leta 197U le še 4.5ÜÜ plemenic,
ki bi lahko dale 2.200 do največ 2.500
telet za pitanje.
Dolgoročno pitanje v živinoreji
lahko vršimo le ob natančnem po-
znavanju proizvodnih možnosti, kr-
mne baze, ki je na razpolago na do-
ločenih obdelovalnih površinah. V
brežiški občini je 26.808 ha vseh po-
vršin, od tega je 13.057 ha obdeloval-
ne zemlje. Ce upoštevamo, da lahko
trije hektarji obdelovalne površine
prehranijo dve glavi goveje živine,
lahko na tem področju redijo pri-
bližno 8.700 glav. Ob tem bi bilo po-
trebno izboljšati izredno slabo struk-
turo plemenske živine. Iz navedene-
ga lahko povzamemo samo en za-
ključek: ustaviti opadanje števila
plemenskih živali, izboljšati genet-
sko osnovo obstoječe črede in zago-
toviti lastno proizvodnjo najnujnej-
še količine kvalitetnih krmil! Z orga-
nizacijo družbene proizvodnje v več-
jem merilu se pojavlja vprašanje
matične črede, v kateri je zasnova
vsake nadaljnje proizvodnje govedi.
Tako bi kazaio v7neredno z zmanj-
šanjem števila plemenic pri zasebni-
kih, oi-ganizirati matično čredo v
družbenem sektorju, poleg tega pa
s posebnimi stimulativnimi ukrepi
zadržati število plemenic pri zaseb-
nikih, kljub zmanjšanju obdeloval-
nih površin ob arondaciji.
j-s.
Ze prihodnje leto
AERO
v novih prostorih
v nekaj dneh bodo gradbeniki za-
čeli z zemeljskimi deli za gradnjo
novih proizvodnih prostorov celjske
tovarne Aero. Nova hala bo obsegala
okrog devet tisoč kvadratnih met-
rov površine in bo izgrajena preko
ceste, ob že obstoječih obratih.
Sredstva za nove proizvodne pro-
store in opremo, ki znašajo skoraj
milijardo dinarjev je ustvaril kolek-
tiv. Strojna oprema za novo halo je
že pripravljena. Dograditev novih
prostorov je predvidena do prvega
avgusta prihodnjega leta. V njih bo-
do proizvajali po izpopolnjenih teh-
nološkem procesu v glavnem isti:
proizvodni asortiment.
albin podjavoršek:
Klinična psihologija
Eno izmed važnih psiholoških pod-
ročij v zapletenem sodobneni življe-
nju postaja tudi kUnična psihologi-
ja, ki si kot uporabna psihološka
dejavnost utira upravičeno pot tudi
v naše razmere oziroma v našo dru-
žbo. Za obhkovanje profila klinične-
ga psihologa imamo na psihološki
stolici v Ljubljani zadnja leta pose-
ben oddelek. Klinična psihologija je
področje psihologije, ki uporablja
znanstvene principe in postopke pri
proučevanju, spoznavanju in odprav-
ljanju simptomov neprilagojenosti
določenega individua; gre torej za
diagnosticiranje in terapijo oseb
aberantnega obnašanja (v smislu
zmanjšane možnosti ali celo nemož-
nosti prilagajanja ožjemu ali širše-
mu družbenem okolju).
Pred drugo svetovno vojno pri nas
nismo poznali kliničnih psihologov,
ki bi delali s polno delovno obvez-
nostjo na določenih delovnih mestih.
Posamezne primere dejavnosti na
področju klinične psihologije zasle-
dimo pri službi poklicnega usmerja-
nja, npr. 1931 v Beogradu in Zagre-
bu, 1938 v Ljubljani. Leta 1930 je bil
ustanovljen v Beogradu tudi Psiho-
metrijski laboratorij za mladoletne
prestopnike pri kriminalističnem in- ^
štitutu pravne fakultete. To drobno
predvojno, vsekakor pa izrazitejše
delo na področju poklicnega usmer-
janja po vojni je ustvarilo ugodna
tla tudi za razmah klinične psiholo-
gije v naših novih družbenih pogo-
jih.
Analiza ustanov, v katerih sodelu-
jejo klinični psihologi, nam kaže, da
jih je največ zaposlenih v zdravstve-
nih ustanovah in zavodih, npr. v
nevropsihiatrijskih oddelkih bolnic
in klinik, v bolnišnicah za duševne
bolnike, v inštitutih za tuberkulozo,
v inštitutih za rehabilitacijo, v cen-
tru za cerebralno paralizo, v higien-
skem inštitutu in v šolskih dispan-
zerjih, v dispanzerjih za mentalno
higieno ipd., potem v socialnih usta-
novah ali zavodih, npr. v posveto-
valnicah za otroke in mladino, v me-
dicinsko-pedagoških nosvetovalni-
cah, v specialnih zavodih, v centrih
za socialno delo itd. Po vseh naših
republikah se služba klinične psiho-
logije uspešno razvija in si ustvarja
čedalje večje možnosti za sodelova-
nje pri delu z družbeno neprilago-
jenimi osebami.
Koliko je danes v naši državi kli-
ničnih psihologov s stalno zaposlit-
vijo, je težko reči. Nekaj nad tride-
set, jih je v SR Srbiji, do trideset v
Hrvatski, uveljavljajo se že tudi pri
nas in ¿)o drugih republikah. Poleg
svoje stalne zaposlitve sodelujejo
mnogi tudi v raznih komisijah, tea-
mih, po vzgojno-pobol j sevalnih za-
vodih, v sodstvu kot izvedenci ob
prestopkih mladoletnikov ipd. Ena
najvažnejših akcij, ki se odigrava po
vsej državi pred našimi očmi, je ka-
tegorizacija otrok in mladine z mot-
njami v telesnem in duševnem raz-
voju, pri kateri imajo psihologi po-
membno vlogo psihološkega pregle-
da oziroma osiholoških ugotovitev
— poleg socialnega delavca, zdrav-
nikov pediatrov in ustreznih specia-
listov pedagogov/ in zdravnikov v
smeri — koliko je določena oseba z
motnjami v telesnem ali duševnem
razvoju (z motnjami vida, sluha,
govora, telesnimi okvarami, mental-
nim defektom) še sposobna prilago-
ditve za vzgojni proces ali zaposli-
tev. To akcijo izvajamo tudi v celj-
skem okraju in bo v doglednem ča-
su zaključena.
Težave ,ki nastopajo v službi kli-
nične psihologije, so v mnogem po-
manjkanje ustreznih psihodiagnosti-
čnih sredstev, ki bi bila prilagojena
(standardizirana) za naše razmere
in za naše potrebe. Ob tem bi velja-
lo pripomniti, da mnogi laiki sma-
trajo kot psihologovo dejavnost
zgolj in izključno kot delo s takšni-
mi pripomočki v smislu t. im. testi-
ranja. Moramo poudariti, da je upo-
raba psihodiagnostičnih pomagal sa-
mo ena izmed metod ali sredstev
psihologove prakse pri vrsti drugih
metod in sredstev in da je glavna
vrednost psihologove dejavnosti v
zmožnostih, kako zna dobljene re-
zultate vseh metod interpretirati in
nato izsledke uporabiti tudi za te-
rapijo. V primerh prakse klinične
psihologije pa še celo. Naša klinična
psihologija kot praktična znanost si
išče svoje torišče, pri čemer zadeva
na eno izmed največjih ovir, tj. na
nerazvitost te službe nasploh in po-
manjkanje kadra; naša družba pa
ka|e do te panoge psihologije v
splošnem prav zadovoljivo naklon-
jenost.
Problematiki klinične psihologije
je posvetil mnogo pozornosti tudi
15. mednarodni kongres za uporab-
no psihologijo v Ljubljani, na kate-
rem so nastopile mnoge pomembne
psihološke osebnosti svetovnega slo-
vesa s prikazom svojega dela in svo-
jih znanstvenih raziskav. S svojimi
referati krajšega obsega so prikazali
svoje delo tudi nekateri jugoslovan-
ski znanstveniki.
Stran x
CELJSKI TEDNIK
St. 36 — 11. septembra 1964
v PARTIZANSKI ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
SO SPET ZAŽIVELI SPOMINI
Nemci so se zakrobotaii kriku trpeče ma-
lere Marije Mavric — Petkove mame iz Flor-
jana pri Radmirju in streljali dalje v sobo,
kjer je spal dojenček.
Petkova mama ima že sedem križev, toda
v rožnatem nadihu obraza dajejo le prepla-
šene, begajoče oči slutnjo, da je trpke po-
teze okrog ust zabrazdalü: vojna.
»Vdrli so v naš mir tu med gozdovi.
Slučaj mi je pomagal, da sem Nemce še huje
sovražila kot ob nasilnem prihodu. Bilo je
januarja 1942. leta. Pevčev Jaka iz Križa pri
Gornjem gradu je prlbežal ranjen k nam.
hčerka Micka pritekla in zavpila: ,Beži!'
Otroci so prestrašeno begali, se skrivali pod
klop in peč, se oklenili mojega krila in
jokali.
Milko je bil v sobi in je najbrž mislil, da
so Tomšičevci. Stopil je v vežo, v kajero je
ravnokar stopal belogardist Špindier. Milko
se je pognal na piano, zdrl nekemu Nemcu
puško, a že ga je raial podrl. Ivan Natlačen
je s predsmrtno grozo v očeh jirišel k meni.
Nemci so streljali v okna, otroci so vreščali
in že je v veži omahnil drugi mrtvec —
Ivan. Nemci pa so kot besni zasipali okna
FRANCELJ JE IGRAL NA HARMONIKO
Potem smo šli v Auschwitz
Jožefa Robnik edina pre-
ostala od Natlačenove družine
iz Radmirja je preživela 3 leta
v Auschwitzu in se vrnila ta-
ko ubita, da vrsto let ni bila
sposobna za delo. Soprog An-
ton pff je taval po zaporih in
se vrnil iz Dahaua.
Danes le s težavo obdelu-
jeta večje posestvo, njuna
edinka, 15-letno dekle pa si
želi v uk in stran od kmetije
'Zefi so se v očeh iskrile solze,
spomini in bodočnost, oboje je
dobilo prizvok bojazni in ne-
verjetne vztrajnosti. »Tu je
moje mesto. Bolna sem, a z
zemljo sem zrasla in težko mi
je, ko ne vem, če bo hčerka
hotela nadaljevati najine
delo.«
Za hip je pomolčala in si s
predpasnikom obrisala vlažne
oči. »2e v jeseni enainštiride-
s|tega so prišli prvi partizani
— Letonja (Kmet), Atena (nje-
gova sestra) in Albin Vipot-
nik — in naša hiša je postala
»središče puntarjev«. Z mame
nisva sprva vedeli, brata Fran-
celj in Ivan pa sta bila pove-
zana. Sestanke so sprva imeli
v uti opuščene elektrarne za
grabnom, prenočišče pa v naš=
hiši. Kadar so imeli sestanke
je Francelj na široko vlekel
mehe harmonike. Pogosto so
hodili naši gostje na dolga po-
ta in se vračali pozno ponoči
Sprva so prijave o tem, da se
pri nais nekaj kuha, romale v
koš — Ljubenec Brunet je bil
v službi na občini in nas opo-'
zoril. Postali smo previdnejši,
toda izdajstvo je bilo pred
durmi — 8. julija 1942 so prišli
Nemci po nas. Brat Francelj je
zbežal. Gestapovci so streljali
za njim, to pa je zbudilo Ivana
v »štibeljcu«, ki je kar ne-
opravljen pobegnil. Franci je
padel 17. februarja 1943, Ivan
pa na Petkovem leto pozneje.
Zame in za mamo so vrstili.
celjski in mariborski zapori in
»Vernichtungslager« Ausch-
witz. Mati ni dolgo vzdržala
umirajočo so odpeljali v kre-
matorij.«
Tudi Zefa je komaj-
da ušla pobesneli blokovki Li-
diji, ki je ubijala »za šalo«
kar z zajemalko.
»Da, takrat sem bila mlada
бе sedaj bi bilo vse v re^u
le bolezen me daje in bolest
da dobra zemlja ne more da-
jati vsega tistega, kar bi
lahko.«
Spomini, strašni, moreči
neskončni v svoji grozljivo-
sti. Jesensko sonce je s pro-
sojno zaveso zastrlo Menino
v daljavi srebrika vijugasta
Savinja in sliši se -žuborenje
glasov zakasnelih obiralcev
hmelja; na oddaljeni asfaltni
cesti, moderni žili doline pa
zavijajo avtomobili in hite v
osrčje gora k tišini, miru in
lepoti.
Ne streljajte zverine " dojenček
je v zibki!
Po dolgih dneh tavanja in skrivanja v gozdu
z razbito čeljustjo se je priplazil k nam. Go-
voril je lahko le, če si čeljust potisnil
navzgor — na ustnicah so se zvijali črvi.
Pri nas se je za silo pozdravil. V juliju pa
sem sprejela drugega ranjenca Ivana Na-
tlačen iz Radmirja, ki se je dolgo zadrževal
pri nas. Zatem pa je postala pri nas nekaka
vmesna postaja.
1943. leta je prišel Milko Brunet-Vanja;
postal je skorajda naš sin. Nekega dne je
pričakoval Tomšičevo brigado .— bilo je
4. 4. 1944. leta. Milko je bil nemiren, čudil
se je, kako to, da jih še ni. Takrat pa je
in vežo s svinčenkami. Zdi se mi, da nisem
več vedela, kaj je nevarnost, zdrvela sem
preko Ivana in na pragu zavpila: ,Zverine,
nehajte streljati — v zibelki je dojenček!'
Krohotali so se mi in streljali dalje.«
Spomini so bili premočni. Rožnati obraz
je prepleskala sivina in še globlji in trpkejši
sta bili gubi. Mati petnajstih otrok, mati
toplega srca, mati, ki je imela srce za vse
tiste, ki so krvaveli za svobodo.
»Še to,« je dejala. »Otroci so me dan za
dnem povpraševali — mama, ali danes ne
bo Nemcev? in v njihovem glasu je bil ne-
pojmljiv strah.«
MEHANIK SEM
TO JE ZAME VSE!
Mehanik Julij Pepel v Mo-
zirju, po vsej Zgornji in Spod-
nji Savinjski dolini znan in še
od drugod radi pridejo k nje-
mu, kajti govore, da ga ni de-
la, ki ga ne bi izpeljal, če se
zanj odloči.
»Štiriinpetdeset let že tlačim
zemljo, a raje s kolesi kot z
nogami,« se je pošalil.
»Spomini, ste vprašali! Na
teh ni malo. Vsekakor pa tudi
v tistem času nisem mogel biti
druga kot mehanik, to je vse
kar znam, in vse kar hočem.«
»Podnevi sem popravljal za
Švabe, ponoči pa za partizane
Nenadoma sem postal orožar
S ponesrečenega angleškega
aviona smo odstranili štiri
mitraljeze in po načrtih sem
napravil, zanje posteljice. Mu-
nicije je bilo v avionu dovol;
in ti štirje mitraljezi so zaradi
velikega kalibra bili pravi
strah in trepet sovražnika.
Nismo pa ostali le pri tem.
Tudi municijo je bilo treba
predelovati. 2e jeseni 1941
leta sta prišla k meni Mrav-
Ijak iz Šoštanja in Rado Za-
konjšek in tako sem začel so-
delovati z narodnoosvobodil-
nim gibanjem.«
Zamaknil se je, smehljaj mu
je igral na obrazu. Zdelo se mi
je, da se je muzal svoji iz-
najdljivosti, ki ga je ohranila
pri življenju. Dvignil je glavo
in nadaljeval.
»Nekoč sem Nemcem po-
pravljal kamion poln munici-
je. Zahteval sem, da odložijo
municijo. Takrat pa je v bli-
žini zaropotalo; Nepici so se
naglo pobrali — municija pe
je romala k partizanom. In ko
je bila Savinjska osvobojena
in Mozirje nekakšna »dežela
nikogar« sem dobavljal kisik
za orožarno, ki je bila nekje
nad Ljubnem. Prav tako sem
preskrbel električni kabel za
tiskarne v Zadretju.«
Nisem se mogel znebili
vtisa, da je Julij Pepel toliko
prevejan, da bi celo smrt
ukanil. Vendar pa se je v nje-
gov smehljaj mešal kanec
utrujenosti.
»Imam še nešteto načrtov, a
zdi • se mi, da jih ne bom
uresničil. Nimam potomcev,
leta pa me tlačijo. Ostaja mi
»fičo« — moj dober prijatelj.
Še to: res je, da sem v tistih
..dletih   nosil   glavo   v   rokah.
Kot smo si želeli
Srečal sem ga v Ljubnem, doma, ko
je ravno pregledoval neke dokumente
— in bil sem srečen, da sem srečal
prvega çredsednika okrajnega narod-
noosvobodilnega odbora na Štajer-
skem — MARTINA GOLOBA.
»Rad se pogovarjam o tistih dneh
Zame ostajajo najsvetlejši trenutki —
takrat smo si naložili halogo, kakšne
nai bo naša Savinjskapo O'Svobodit.v'
in v glavnem je ta razvoj šel tako, kot
smo si želeli v kratkih dneh »naše
republike«. V Ljubnem pri Señielu
sem obiskoval 10-dnovni tečaj za po-
litične delavce. V septembru pa sem
bil izvoljen za prvega predsednika
okrajnega narodnoosvobodilnega od-
bora, ki je imel sedež v Gornjom gra-
du v goistilni na Škarpi.«
S težkimi rokami je gnetel zrak in
ko je videl, da ga opazujem, je pri-
pomnil: »Zidar sem bil vseskozi; gra-
diti hočem venomer, graditi.«
»Naša osnovna dolžnost je bila, da
smo podpirali partizansko borbo s
prehrano in drugim materialom, da
smo organizirali središča za prehrano
ki smo jo dajali siromašnim družinajn
Bili pa so težki dnevi — vdori okupa-
torja na osvobojeno ozemlje, požig
Solčave, Šmartnega ob Dreti in Bočne
Obenem pa smo morali normalizirat;
življenje. Vsi skupaj smo imeli en
sam uporaben avto — last pokrajin-
skega komiteja. Po zlomu osvobojene-
ga ozemlja pa sem odšel v ilegalo. Na
Savini sem imel bunker; ko pa sem s'
zvil nogo, so me spravili domov. Prve
dni ie bil teror strašen, po ateatatu ni;
dorfmeistra pa je popustil.
Se m ¿e je pripovedoval, sonce se
je skrilo za Savino in sladek jabolčnik
nama je lepil ustnice. Bil je nov —
letošnji.
»Pridite še kdaj naokrog,« je dejal
pri slovesu in mi z medvedjo roko
domala zdruznil mojo.
ZGORNJA   SAVINJSKA
Za začetek:
GOZDARJI
(Nadaljevanje s prve strani)
Tekmovanje gozdnih delav-
cev se je začelo že v soboto
popoldne v disciplinah: delo s
sekiro, cepljenje s sekiro,
' enostavno rezanje z motorno
žago, kombinirano rezanje,
zasek debla z motorno žago,
pOdžaganje z motorno žago,
zimsko lupljenje debla, nakla-
nje celuloznega lesa, zlaganje
in izdvajanje okroglic ter
ocena teoretičnega znanja.
Prvega republiškega tekmo-
vanja se je udeležilo 63 tek-
movalcev iz vse Slovenije
(GG Maribor, KGG Brežice,
GG Ljubljana, QG Celje, GG
Novo mesto, GG Slovenj Gra-
dec, KGP Kočevje, GG Tolmin,
GG Nazarje, GG Postojna, GG
Bled paso se udeležila z eki-
pami).
Finalni del tekmovanja
gozdnih delavcev je v nedeljo
otvoril predsednik občinske
skupščine Mozirje inž. Branko
Korber, ki je v imenu pred-
sedstva pozdravil številne
goste in tekmovalce ter po-
udaril pomen tekmovanja, ki
je preraslo v splošno mani-
festacijo. »Mehanizacija v
gozdarstvu čedalje bolj olaj-
šuje delo gozdnih deUvcev in.
povečuje produktivnost dela,«
je med drugim poudaril ing.
Korber. O pomenu in vredno-
sti tovrstnega tekmovanja je
govoril tudi ing. Rajica DJekič,
predsednik Društva inženirjev
in tehnikov gozdarske in les-
ne stroke Jugoslavije in član
sveta Ljudske tehnike Jugo-
slavije. Svečanosti so se med
drugimi udeležili tudi Alek-
sander Orlandič, podpredsed-
nik centralnega odbora sindi-
kata delavcev industrije in
rudarstva, Ivan Ur, zastopnik
republiškega sveta sindikatov
Slovenije, ing. Janez Trošt,
predstavnik republiškega se-
kretariata za kmetijstvo in
gozdarstvo SRS, predsednik
okrajnega odbora szqjl Celje
Jože Marolt in predsedniki
okrajne gospodarske zbornice j
Celje Veljko Repič. \
v ekipnem tekmovanju  jej
zbrala največ točk ekipa GG 1
iz Postojne (1600 točk). Drugo '
mesto je zasedla ekipa GG
Nazarje   (1544   točk),   tretje
mesto je osvojila ekipa tek-
movalcev iz GG Bled, četrto
mesto   ekipa   KGP   Kočevje.
Drugo mesto ekipe GG Nazar-
je je nedvomjio velik uspeh,
saj je bila konkurenca zeio^
ostra, tekmovalne ekipe pa
kvalitetne.
Še zanimivejše in pestrejše
je bilo tekmovanje posamez-
nikov. Med triinšestdesetimi
tekmovalci je zbral največ
točk IVAN ROBNIK iz GG
Nazarje ter tako postal RE-
PUBLIŠKI PRVAK! Drugo pla-
sirani Ivan Puc iz GG Postoj-
na je dosegel 559 točk, tretje
mesto pa je dosegel Danijel
Tomažič iz GG Tolmin. V tek-
movalni disciplini zimskega
lupljenja je zmagal Lovro
Breznik iz GG Bled s 87 toč-
kami pred IVANOM MLECNI-
KOM iz GG Nazarje, ki je do-
segel le dve točki manj. Tretje
mesto pa je zasedel Ciril
Breznik. V disciplini naklja-
nja celuloznega lesa je zase-
del prvo mesto ALOJZ BOB-
NAR iz GG Nazarje, drugo
mesto pa^Marjan Antolinc iz
GG Celje. V tekmovanju zla-
ganja in sortiranja pa je zma-
gal Ivan Bupreht, delavec GG
Slovenj Gradec pred Markom
Gačičem iz GG Bled.
V ekipnem tekmovanju so
prve  tri  najboljše plasirane
ekipe prejele tö'di nagrade po
150.000, 100.000 in 50.000 di-
narjev. Prvih dvanajst naj-
bolje uvrščenih tekmovalcev
si je priborilo pravico do ude-
ležbe na zveznem tekmovanju.
Poleg tega so trije zmagovalci
v disciplini zimskega lupljenja
dobili nagrade, ki jih je pri-
spevalo podjetje Papir-les iz
Ljubljane. Tako velikih uspe-
hov savinjskih gozdnih delav-
cev na republiškem tekmo-
vanju niso predvidevali niti
največji optimisti pred tek-
movanjem. Izredno dobro pri-
pravljene organizacija prvega
republiškega tekmovanja
gozdnih delavcev v Ljubnem
zasluži vse priznanje. Ob tem
ne smemo niti obiti delo in
trud gostinskih in turističnih
delavcev, ki so z nedeljsko
manifestacijo z uspehom pri-
pomogli k širjenju turistične
popularizacije Zgornje Savinj-
ske doline. Nedeljsko republi-
ško tfekmovanje gozdnih de-
lavcev je bilo začetek prazno-
vanj dvajsetletnice osvobodit-
ve Zgornje Savinjske doline.
J. Sever
Zadnji posnetek pred tekmovanjem, v naslednjem trenutku so se tekmovalci že spustili v boj s časom in točkami
št. 36 — 11. septembra 1964
CBLJ8KI TEDNIK^
lirai i
IZ RAZGOVORA Z UPRAVNIKOM SLG TOVARIŠEM BRUNOM HARTMANOM
S STARIMI PROBLEMI
V NOVO SEZONO
v LANSKI SEZONI JE CELJSKO GLEDALIŠČE UPRIZORILO
195 TREDSTAV, KI SI JIH JE OGLEDALO 55.340 OBISKOVAL-
CEV. NAJVEČ UPRIZORITEV (32) SO DOŽIVELI RAZTRGAN-
CI, NAJBOLJŠA PREDSTAVA JE BILA REZERVIST. V CELJU
JE SKORAJ DESETI PREBIVALEC REDNI ABONENT, OD 2.767
PA JE KAR 1.883 REDNIH ABONENTOV MLADINE.
To je samo nekaj podatkov, ki
kažejo gledališko dejavnost z njene
zunanje plati, statistično in kvanti-
tativno. Značilno pri tem je, kar za-
deva število predstav, da jih je bilo
v zadnji sezoni 19 manj kot v prej-
šnji. Vzroke za to velja iskati delno
tudi v maloštevilnem ansamblu (le
14 igralcev in igralk). V tem je na-
posled razlog, da se je tretja abon-
majska predstava zakasnila, čeprav
je res, da je gledališče uprizorilo
medtem dvoje mladinskih del. Da
bi rednim abonentom omogočili
kontinuiran obisk predstav, so se
odločili, da bodo letos uprizorili le"
eno mladinsko delo. Drugi vzrok,
da je bilo manj predstav, pa je v
prenosu financiranja ustanove z o-
kraja na občino. Vtem ko so prej
prispevale sredstva vse občine, fi-
nancira zdaj gledališče le celjska '
občina. Ta okoliščina je seveda \Ae-
sla v gledališko dejavnost določen
ekonomski instrumenîi če je bilo
prej vseeno, kje gledališče gostuje
in kolikšen bo inkaso (ta pa včasih
ni bil večji od 5.000 din, kar pomeni,
da je bil v razmerju s stroški 1:10!),
zdaj ni razloga, da bi igrali kjerkoli
za goli inkaso. Že samo prevoz se
je januarja podražil od 110 na 200 ;
din za kilometer. Tako nam v tak- i
snem položaju recimo preprosti ra- ,
čun za gostovanje v Brežicah poka- !
že, da bi veljala predstava okrog !
150.000 dinarjev (150 kilometrov krat
200 din, okrog 30 dnevnic po 3.000
din, amortizacija avtobusa, tantieme
in reklama po 5 tisoč din).
Problem, ki se tu poraja, pa je v
tem, da posamezni kraji nimajo
sredstev, s katerimi bi lahko krili
gostovanja. Tipičen primer je Mo-
zirje, kjer bi osem predstav letno
veljalo le 400 tisoč dinarjev (ali 50
tisoč predstava — brez dnevnic).
Ker v Mozirju za to toliko denarja
nimajo, bi tu gostovali le štirikrat,
v ostalem pa po dvakrat v Gornjem
gradu in Ljubnem, tako da bi bilo
področje Gornje Savinjske doline v
gledališkem smislu nekako pokrito.
Vtem ko je gledališče v boljšem po-
ložaju, kar zadeva gostovanja v Ve-
lenju in Konjicah, ima z zasavskimi
občinami le začasne pogodbe. Nič
čudno ni tedaj, če se je tudi število
gostovanj skrčilo (od '81 na 75),
hkrati pa ni nič manj razveseljivo,
če je celjsko gledališče v pretekli se-
zoni razširilo svoj delovni prostor
na kraje izven našega okraja: Mur-
sko Soboto, Radgono, Ptuj, Sloven-
sko Bistrico.
»V pretekli sezoni smo morali go-
stovati pač tam, kjer so nas bili pri-
pravljeni sprejeti,« je rekel uprav-
nik Bruno Hartman. »Nam je kon-
čno vseeno, kje gostujemo, ker gre
v bistvu za to, da svoj potencial ne-
kje kulturno sprostimo. Čudno se
nam le zdi, da na celjskem področ-
ju za našo ustanovo ni pravega za-
nimanja. Naša dolžnost seveda ni,
da bi formirali kulturno politiko ne-
kega kraja; to bi morali formirati
ustrezni družbeni činitelji. Eden iz-
med razlogov, da obisk predstav ni
več tak, kakršen je bil, je gotovo v
tem, da ljudi po službeni plati ne-
kako zadolžijo za agitacijo in pro-
dajo vstopnic, kar pa se le redkokje
obnese. V prizadevanju, da bi ugo-
tovili, na koliko gostovanj lahko ra-
čunamo, smo lani že v začetku juni-
ja poslali v vse kraje v okraju osnu-
tke repertoarja odziv pa je bil mi-
nimalen. Tako je nerešljivo tudi
vprašanje abonmaja za neposredne
proizvajalce. Kljub široko zasnovani
akciji, ko smo lani pošiljali delov-
nim organizacijam deklaracije, ni bi-
lo uspeha. V tovarni emajlirane po-
sode sr^o v ta namen priredili klub-
ski, večer, za katerega je vladalo iz-
redno zanimanje, efekt pa je bil —
6 abonentov od skoraj tri tisoč za-
poslenih! SLG seveda ne more imeti
aparata za pridobivanje občinstva
iz vrst neposrednih proi;zvajalcev,
pač pa bi lahko za to več storili tisti
činitelji v delovnih organizacijah, ki
se ukvarjajo z izobraževanjem, re-
kreacijo itd. S tem torej nikakor ne
moremo biti zadovoljni, pač pa smo
lahko zelo zadovoljni s prosvetnimi
delavci, ki so dobro organizirali
abonmaje na šolah in gledališče
spretno izkoristili kot člen pri vzgo-
ji mladine; 1883 rednih abonentov
veliko pove, predvsem pa pomeni
bodoče občinstvo.«
Kakor že vrsto let nazaj, se v zve-
zi z ansamblom tudi letos ponavlja-
jo nekateri stari problemi. Letos je
SLG angažiralo štiri nove igralce,
vendar ni stanovanj. Pet igralcev^
od tega dve nosečnici, prebiva po
garderobah, kako dolgo pa bo mo-
goče živeti v takšnih okoliščinah, je
drugo vprašanje. Žalosten je prav-
zaprav primer odrskega mojstra —
borca, ki s svojim sinom že 15 let
živi v podstrešni sobi! Trenutno bi
gledališče potrebovalo 5 garsonjer
samo za igralce. Naposled tudi oseb-
ni dohodki niso povsem zadovoljivi.
Gledališče mora na primer namesti-
ti električarja, ki pa ga ne more
plačati, kot ga lahko plača kakšno
podjetje. Tako se poraja absurd, po
katerem bi imel električar 70 tisoč
dinarjev, režiser palma 61.500! Tudi
linearna delitev draginjskega dodat-
ka v višini 1.500 din ni na mestu.
Za preteklo sezono so bila pomem-
bna gostovanja drugih teatrov, s či-
m.er je gledališče želelo, brez bojaz-
ni za lastno eksistenco, omogočiti
celjskemu občinstvu, da vidi boljše
dosežke drugih ansamblov. V tem
smislu smo imeli v gosteh Mestno
gledališče ljubljansko, Naroden tea-
ter Skopje, SNG Ljubljana in SNG
Maribor, SG Trst, Oder 57, Eksperi-
mentalni oder iz Ljubljane ter Na-
rodno pozorište iz Tuzle — vsega
skupaj 13 predstav. Pač pa ni bilo
opernih gostovanj ,ker SLG razen
tega, da nudi oder in vse drugo, ne
more prevzeti še organizacije.
Naposled je omembe vreden te-
den slovenske dramatike, katerega
namen je bil zagotoviti Celju kul-
turno manifestacijo v nacionalnem
merilu. Dejstvo, da je bilo tokrat
polovico več obiskovalcev kot leto
poprej, kaže večji interes za sodob-
no slovensko dramatiko. Žal v novi
sezoni tedna ne bo, saj bo bera, iz-
virnih del bržkone zelo skromna.
Po oceni Вгчша Hartmana lanska
sezona ni bila najboljša, je pa ven-
darle ob danih možnostih pokazala
dovolj. Uspešno gostovanje v Trstu
in dvoje televizijskih prenosov celj-
skih uprizoritev je navsezadnje tudi
določeno priznanje.
O tem, kakšen bo repertoar v novi
sezoni in pred kakšnimi težavami
se je gledališče znašlo še pred pri-
četkom — pa v prihodnji številki.
D. Hribar
Minuli petek je preko sto cicibanov v varstvu mamic prestopilo
prvič šolski prag y osnovni šoli heroja Ivana Kovačiča-Efenke.
Pionirji, učenci letošnjega drugega razreda so svojim mlajšim
tovarišem pripravili lep sprejem z uspelim programom pesmi in reci-
tacij. Po programu so si cicibani prvič ogledali razrede, spoznali
učiteljico in novo prijateljico —• šolsko klop. V soboto so že začeli
z rednim poukom.
VTISI   IZ   POLJSKE
VISOK KULTURNI NIVO
Pred nedavnim se je iz Poljske vrnil BRANKO GOMBAČ, re-
žiser Slovenskega narodnega gledališča v СеЛјџ. Kot štipendist
poljske vlade, je na Poljskem preživel skoraj devet mesecev. Med
študijem je obiskal več gledališč, režiral Držićevega Dundo Mä-
roje in imel predavanje o Cankarju. Po vrnitvi smo tovariša Gom-
bača naprosili, naj za naše bralce posreduje nekaj vtisov p kul-
turnem življenju Poljakov.
»Vtisov je toliko, da jih je težko
na hitro nanizati,« se je uvodoma
opravičil. »Največje presenečenje je
bil zame izredno visok kulturni nivo
poljskega gledalca in gledališč, od
katerih ima vsako svoj lasten, opre-
deljen umetniški izraz in stil. Izred-
no veli)io število gledališč, saj jih je
v osemnajstih vojvodstvih preko 50,
vsiljuje Vprašanje idejnosti. In ta
preseneča, kajti krizo, v kateri so
slovenska gledališča s tem, da sma-
tramo, da ne more biti modernega
gledališča brez ekstravagantnih fran-
coskih avtorjev iz zahoda, so oni že
zdavnaj preboleli.
• Poljaki so bili prvi od socialistič-
nih držav, ki so uprizorili dela lone-
ska, Becketta, Camusa in drugih.
Danes več v glavnih gledahščih teh
avtorjev ne zasledimo. Poljaki so
namreč rešili vprašanje pestrosti
programov s tem, da so za »navad-
no« ^publiko uvrščali dela, ki so vred-
na in pestra, za zahtevnejže gledalce
pa ustanovili manjše, eksperimen-
talne odre. S tem so dosegli to, o
čem še pri nas razpravljajo, nam-
reč, da so glavne gledališke hiše s
tem »oficielnim« programom, ki je
zanimiv za intelektualca in delavca,
vedno — polne! Programi malih, ek-
sperimentalnih odrov pa so prikro-
jeni za gledališko publiko, ki zahte-
va dela, katera navaden občan od-
klanja.
še ena značilnost poljskega kul-
turno zabavnega življenja so — klu-
bi. Teh je na Poljskem več kot go-
stiln. V njih najdejo Poljaki zabavo
in kulturno razvedrilo. V-njih ima-
jo razna politična in gospodarska
predavanja, ki so vedno dobro obi-
skana. Pred vsako premiero gledali-
škega dela po klubih seznanjajo ob-
čane z vsebino in kvaliteto dela. V
enem izmed teh varšavskih klubov
sem irnel sam razgovor z občani
pred premiero Držićevega Dundo
Maroja in pozneje predavanje o živ-
ljenju in ustvarjanju Cankarja. Ta-
ko vzpostavijo prvi stik z gledalcem.
Morda je za to pri nas gledališče od-
tujeno ravno od tistih gledalcev, ka-
terim bi morali nuditi vso podporo.
Strinjam se z gledališkimi teoretiki,
Ici trde, da je kvaliteta vsakomur
razumljiva, toda, ali je v tej isti kva-
liteti odgovor na vprašanja, ki teže
ali jih v vsakodnevnem življenju po-
stavlja občan?!
Celjsko gledališče, ki živi in dela
v izrazito industrijskem okolju, bi
moralo uravnati svojo repertoarsko
politiko tako, da bi lahko z njo ši-
rilo obzorja ljudem, ki morda do
danes niti ne vedo, kaj od gledališča
lahko sploh dobe. Ker pa ima Celje
veliko^ gledališko tradicijo, ima to-
rej že stalno gledališko publiko. To
bi lahko seznanjali na eksperimen-
talnem odru z najvidnejšimi dosež-
ki evropske dramaturgije. Vendar
je o tem govoriti še vedno — iluzija,
ko vemo v kakšnih materialnih te-
žavah se kulturne ustanove nahaja-
jo. Pri nas se še vedno zadovoljuje-
mo s tem, da tovarne predstavo pla-
čajo (abonma), ansambel pa posre-
duje delo dvajsetim občanom!
Nani
KOORDINIRANA
MENJAVA KNJIG
v prostorih nekdanje osnovne šole
v Dobrni so družbene in politične
organizacije uredile svoje prostore.
V isti zgradbi je dobila tudi nove
prostore knjižnica. Novost pri knjiž-
ničnem delu bo koordinirana izme-
njava treh knjižnih fondov iz zdra-
viliške knjižnice, knjižnice prosvet-
nega društva in mladinskega doma.
S tem bodo bralcu omogočili večjo/
izbiro knjig. Knjižnica bo pričela z
delom že prihodnji teden.       a,
Združeni pevski zbori pod vod-
stvom dirigenta Julija Gorica iz La-
škega so v Rogaški Slatini znova z
borbeno in narodno pesmijo boga-
tili številne poslušalce. Julij Goric
pravi, da ni ravno najlažje takole
stopiti pred pevce, ki so iz različ-
nih zborov, in to brez kakršnekoli
skupne vaje, toda blagoglasna in po-
nosna pesem je ubrano zazvenela
in marsikatero oko je bilo rosno.
Tako v Planini kot v Rogaški Slati-
ni so na občinskem prazniku nasto-
pili pevci iz Celja, Laškega, Radeč
in Sevnice. Foto: J. Klanopik
kotiček
za bralce
Pred nedavnim so končali uredit-
vena dela v knjižnici DPD »Svobo-
da« v Gaberju. V knjižničnih prosto-
rih so uredili ustreznejšo razsvetlja-
vo in poseben čitalniški kotiček.
Omenjena knjižnica ima razen mest-
ne najbogatejši knjižni fond. Število
izposojenih knjig presega petnajst
tisoč. Nanovo urejen čitalniški koti-
ček je zametek čitalnice, ki bo nudi-
la občanom veliko število časopisov
in revij. Knjižnica s čitalniškim ko-
tičkom že posluje. Ureditev knjiž-
nice je uspeh novega odbora knjiž-
nice.
b.
PO ZGODOVINSKI OBLETNICI
Slovaška ljudska vstaja
Slovaška ljudska vstaja je bila ena najpomembnejših manife-
stacij odpora proti fašizmu v okupirani Evropi in hkrati manife-
stacija protifašistične medna;odne solidarnosti.
Ko so 29. avgusta 1944 vpadle na
Slovaško do zob oborožene SS divi-
zije, je večina slovaškega naroda
vedela, kaj mora storiti: osvoboditi,
deželo militaristične in policijske
oblasti okupatorja in pomesti s kle-
rikalnim fašističnim režimorn. Ta
osnovni smoter je zbral okrog za-
vestnih sil, ki so se pod vodstvom
komunistov že borile v ilegali, širo-
kem in edinstveno fronto ljudskih
množic: delavce, kmetovalce, rodo-/
ljubno inteligenco in protifašistično
b)uržoazijo. Narodna enotnost je s
svojim demokratičnim programom
našla svoj izraz v najvišjem uprav-
nem telesu v slovaškem narod-
nem svetu, ki so ga ilegalno fornii-
r^ali 1943. leta. Ob njem so morale
propasti špekulacije, sklenjene^ v
Münchenu.
Cehoslovaška buržoazija, ki jo je
predstavljala vlada v Pragi, ni pri-
znavala ne socialnih ne ekonomskih
ne kulturnih zahtev Slovaške. Urad-
ni »čehoslovakizem« je Slovakom
celo odrekal pravico do samostoj-
nega narodnega razvoja in pravične-
ga državno pravnega položaja. Ko
je »slovaško vprašanje« uradne če-
ške buržoazije v Münchenu skrahi-
ralo, se ji je zoperstavil močan slo-
vaški nacionalizem. Ta je vodil Slo-
vaško po poti avtonomije: marca
1939. leta pa je s pomočjo nemške
pete kolone postal glavni Hitlerjev
instrument za razbijanje samostoj-
nosti čehoslovaške države: slovaški
seperatisti so v Berlinu razglasili
tako imenovano slovaško državo z
marionetno klerikalno faštično vla-
do. Toda slovaški narod se je v teku
vojne zavedel, da takšna »rešitevc<
ne pomeni narodne in socialne o'.vo-
boditve, marveč ga pelje v ob>em
najhujšega sovražnika — nemškega
nacizma in militarizma, šele ljud-
ska vstaja je pričela porajati — po
zaslugi češke, KP novo napredno in
^nacionalno pravično državo.
Na osvobojenem ozemlju so takoj
formirah oblast v obliki ljudskih
odborov, v katerih so bili predstav-
niki delovnega ljudstva. V njih so
se nosilci narodnoosvobodilne revo-
lucije naučili upravljati, organizirati
.in-voditi novo družbo. Tako je slo-
vaška ljudska vstaja postala visoka
šola v procesu političnega zorenja
slovaškega delavskega razreda, ki je
prihajala na pozornico kot nova si-
la, ki je edina sposobna zagotoviti
uspeh ljudske revolucije. Borbenost
slovaškega naroda je izpolnila veli-
ko politično nalogo, četudi je bila
premagana in izpostavljena posledi-
cam.
Nova cehoslovaška država je s
skupno vlado Narodne fronte Cehov
in Slovakov dosledno odklonila eko-
nomske in kulturne družbene raz-
like med obema državama, razlike,
ki jih je ustvarila kapitalistična pre-
teklost. Ze prvi program, sprejet
aprila 1945 v Košicah je bil činitelj
socialne in ekonomske izravnave:
prišlo je do nacionalizacije in agrar-
ne reforme. V naslednjih letih je
Slovaška dobila desetine tovarn iz
čeških pokrajin. Po 1948. letu pa, ko
je bil dokončno določen socialistični
razvoj Čehoslovaške, se je pričela
močno razvijati tudi Slovaška. Po
osvoboditvi so tu zgradili 250 novih
tovarn in država s štiri in pol mili-
jona prebivalcev je za več kot dva-
najstkrat povečala svoje industrij-
ske zmogljivosti.
Jiri Hlušička
Stran 6
CELJSKI TEDNIK
St. 36 — П. septembra 1964
ŽELEZARNA, CINKARNA, EMAJLIRKA
lastni energetski viri
Ob iskanju najugodnejše rešitve energetskih virov za nemoteno
proizvodnjo po končani rekonstrukciji štorske železarne je osvojen
predlog, da bi energetske objekte gradili skupno s Cinkarno in to-
varno emajlirane posode za potrebe vseh. Novi obrati štorske žele-
zarne bodo zgrajeni na teharskem polju vse do ceste Teharje—Celje.
Na drugi strani ceste pa bodo po končani rekonstrukciji Cinkarne
stali cinkarniški obrati, v neposredni bližini. Ker navedene proizvodne
enote uporabljajo pri svojih tehnoloških procesih veliko enakih ener-
getskih virov, je skupno reševanje tega vprašanja dobrodošlo. Tako
bi železarna proizvajala v lastnem proizvodnem objektu kisik, Cin-
karna paro. Tovarna emajlirane posode pa acetilen.
Prva faza rekonstrukcije na elektro plavžu je končana z dogra-
ditvijo novega 110 KV daljnovoda iz Selc. Urejena je že tudi nova
transformatorska postaja v Štorah, katere zmogljivost bo ustrezala
potrebam. Po končani rekonstrukciji se bo proizvodnja železarne po-
večala na približno 25 milijard dinarjev proizvodne vrednosti. Ob
tem se bo število zaposlenih povečalo le za okrog 10 odstotkov. Ta
uspeh bo odraz avtomatizacije in ustreznejšega tehnološkega procesa,
ki danes bazira na primitivni — ročni proizvodnji.
J. Sever
VINJEN POD AVTO
v Drešinji vasi je vinjen kolesar povzročil
težko prometno nesrečo ter za posledicami
umrl. Do nesreče je prišlo, ker je vinjen
kolesar JURIJ KOVAČ nenadoma zavil na
sredino ceste pred osebni avtomobil, ki 8»
je usmerjala MARIJA BERGLEZ T? Mari-
bora. Voznica ni mogla preprečiti trčenja,
težko poškodovani kolesar je naslednji dan
podlegel poškodbam.
NEZAVAROVANO
DELOVIŠČE NA CESTI
Na cesti tretjega reda v Šmartnera ob
Paki se je mopedist IVAN RAKUN iz Rečice
ponoči z mopedom zaletel v kup gramoza,
ki so ga, delavci ob popravilu pustili neza-
varovanega na sredini ceste. Težko poškodo-
vani mopedist je bil prepeljan v celjsko
bolnišnico.
NEPREVIDEN OTROK
V Velenju je štiriletna SIMONA ŠOLINC
neprevidno prečkala cesto ob otroškem igri-
šču v trenutku, ko je po cesti privozil oseb-
ni avtomobil, ki ga je upravljal JANEZ O-
MERZA iz Petrovč. Pri trčenju je bil otrok
težko telesno poškodovan in ga je voznik
takoj prepeljal v velenjsko ambulanto, od
tu pa so otroka prepeljali na zdravljenje
v celjsko bolnišnico.
VLAK GA JE POVOZIL
v Legojah pri Sevnici je pešec JOŽE POLJ-
ŠAK prečkal železniške tire v trenutku,
ko je prihajal vlak. Lokomotiva je ponesre-
čenega pešca vlekla s seboj še več metrov.
Ponesrečeni J02E POLJŠAK je bil na mestu
mrtev.
PODRL PEŠCA
V Ločici ob Savinji je motorist ŠKORN-
ŠEK PAVEL iz Brega pri Polzeli povzročil
težko prometnp nesrečo. Imenovani je vozil
brez vozniškega dovoljenja z veliko hitrost-
jo bratovo motorno kolo in na ovinku za-
del v pešca JOŽETA TURNšKA, ki je šel
peš ob kolesu. Pešec je utrpel težke poškod-
be, motorist in sopotnik pa sta bila lažje
poškodovana.
SMRT PEŠCA
NA AVTOCESTI
Pretekli teden se je pripetila na avtocesti
Ljubljana-Zagreb v vasi Obrežje, težka pro-
mctna nesreča v kateri je izgubil življenje
pešec ANTON POVH, ki je prečkal cestišče
in se ni prepričal, če je prazno. V nasled-
njem hipu ga je avtomebil inozemskega voz-
nika kljub zaviranju zadel tako močno, da
je ponesrečenec takoj umrl.
radio c e lj e
V tednu od 14. do 20. septembra bo kro-
nika v programu celjskega radia vsak delav-
nik ob 17.00, obvestila ob 17.10, plošče po
željah ob 17.35, zabavna glasba in reklame
pa ob 17.45, Razen tega se bodo na sred-
njem valu 202 zvrstile med 17. in 18. uro
še naslednje oddaje:
Ponedeljek, 14. septembra: 17.15 poje Ivo
Robič, 17.25 športni pregled;
Torek, 15. septembbra: 17.15 domače me-
lodije, 17.25 mladinska oddaja;
Sreda, 16 septembra: 17.15 G. Gershwin —
Amerikanec v Parizu;
četrtek, 17. septembra: 17.15 madžarski
plesi, 17.25 radijska univerza;
Petek, 18. septembra: 17.15 trio Bardorfer
in trio Kovačič;
Sobota, 19. septembra: 17.15 za prijeten ko-
nec tedna;
Nedelja, 20. septembra: 12.00 pogovor s po-
slušalci, 12.10 obvestila, 12.15 naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo, 12.25 v veselem rit-
mu, vmes reklame, 12.45 ob 70-letnici To-
varne emajlirane posode.
SKORAJ VSAK DAN NAD
60 kilometrov
V Kapelah pri .Brežicah so
pred nedavnim ukinili poštni
urad in namesto njega uvedli
poštno zbiralnico, pismonoša
Lahovič pa mora vsak dan
zjutraj po pošto v Dobtivo in
jo potem spet popoldne od-
peljati iz zbiralnice v Dobovo.
Do ukinitve poštnega urada
so pošto dostavljali v vreči v
Kapele, nato pa jo je pismo-
noša; dostayljal naslovljencem.
Sedaj to siJer nekako še gre.
a ob slabem vrernen¡á in po-
zimi? Kakor nam je povedal
pismonoša, bo pozimi dostav-
ljal pošto po-vaseh, in to vsak
drugi dan. Ali bo še imelo kak
smisel biti naročen na kak
dnevnik? Kako bo z dostavo
nujnih brzojavk? Po pakete,
morajo zdaj naslovljene! v
Dobovo. Manjše pakete pa
vendarle sprejema zbiralnica,
a samo od odpošiljateljev. Ali
poštna uprava res ne najde
druge rešitve? Ali res ne bi
mogla vsaj pakete dostavljati
iz Dobove do zbiralnice v Ka-
pelah, kakor je prej dostav-
ljala iz Brežic vso pošto?
Ljudje v Kapelah in v vaseh
Podvinje, Rakovec, Slogonsko,
Jereslavec, Zupelevec in Vrh-
nje se vprašujeja, zakaj vse
to. Mar je direkcija PTT kaj
prihranila? Poleg honorarno
zaposlene uradnice na zbiral-
nici bo morala kaj kmalu po-
leg dosedanjega pismonoše
namestiti še enega, da bo do-
stava pošte potekala v redu,
saj nad 60 kilometrov vsak
dan peš in z mopedom je le
preveč za enega samega pis-
monošo.
d: y.
gibanje prebivalstva
CELJE
V preteklem tednu se je rodilo 25 deklic
in 24 dečkov.
POROČILI SO SE:
Kari Počivalšek, električar iz Vel. Siria in
Milena Hochkraut, knjigovodkinja iz Ogeč.
Peter Hribernik, uslužbenec iz Celja in Erika
Andrijaš, uslužbenka iz Bukovžlaka. Anton
Bobnič, kmetijski tehnik iz Celja in Veroni-
ka Škoberne, poljedelka iz Hruševca. Vid
Zalokar, delavec iz Celja in Karolina SumeJ,
bolniška strežnica iz Prožinske vasi. Milan
Petrovič, uslužbenec iz Celja in Ivanka Beve,
frizerka iz Preske. Leopold Skorjanc. strojni
tehnik iz Celja in Matilda Arnšek, učiteljica
iz Krivice. Ivan Ručigaj, elektrotehnik iz
Celja in Magdalena Serdoner, uslužbenka iz
Parižl. Avgust Golavšek, mizar in Jožefa O-
svaldič, delavka oba iz Celja. Mehdi Isljami,
kemični tehnik in Frančiška Pučnik, usluž-
benka oba iz Celja.
UMRLI SO:
Martin Prosenc, upokojenec iz Celja (81).
Jožef Podkrižnik, upokojenec iz Lačje vasi
(56). Jurij Kovač, upokojenec iz Polž (57).
Anton Zorko, upokojenec iz Celja (60). Dra-
gutin Tratar, upokojenec iz Celja (68). Anto-
nija Užmah, poljedelka iz Lemberga (55).
Angela Sklamba, kuharica iz Zgornje Ložni-
ce (40).
SEVNICA
V mesecu avgustu sta bila rojena ena dek-
lica in en deček.
POROČILI SO SE:
Franc Podlogar, posestnik iz Murne in
Amalija Slapšak, poljedelka iz Osredka. An-
ton Gabrič, uslužbenec PTT iz Rake in Ma-
rija Žibret učiteljica iz Blance. Ivan Iljaš,
poljedelec iz Bizeljskega in Ana Požega, po-
ljedelka iz Bizeljskega. Franc Kramžar pis-
monoša iz Leskovca in Marija Repovž, polje-
delka iz Leskovca. Kari Žibret, železničar iz
Blance in Sonja Troha, tranzistorka iz Blan-
ce. Martin Gračner strojevodja iz Veje in
Ana Klenovšek, poljedelka iz Okroglic. Rudi
Stopar, strojni tehnik iz Dol. Boštanja in
Jasenka Bouček, ekonomistka iz Zagreba.
Alojz Cerenak, rudar iz Hrastnika in Tere-
zija Kozinc, poljedelka iz Šmarja. Jože Go-
renc, delavec iz Studenca in Ljudmila Feli-
cijan, poljedelka iz Rovišč. Frančišek Kun-
.šek, delavec iz Senovega in Ivanka Konaj-
zler, poljedelka iz Dol. Orel.
UMRLI SO:
Franc Klanšek, prevžitkar iz Orehovega'
(77). Marija Ocepek, gospodinja iz Ledine
(42). Anton Zagore, kijućavoičar iz Orehove-
ga (50). Rozalija Požun, upokojenka iz Gor.
Brezovega (79). Janez Salmič, poljedelec iz
Arta (61). Terezija Novšak, poljedelka iz
Močvirij (59). Agata Erman, prevžitkarica
iz Konjskega (79). Janez Rak, posestnik iz
Laz (67).
LAŠKO
V preteklem tednu se je rodil 1 deček.
POROČILI SO SE:
' Franc Pospeh, poljedelec iz Gorice pri Sliv-
nici in Marija Lukmar, poljedelka iz Sedia-
ža. Franz Knez, strojni ključavničar iz Turje
pri Hrastniku in Marija Stopar, šivilja iz
Šmarje te.
UMRLI SO:
Vincenc Manfreda, kmet iz Radobelj (77).
ŠENTJUR PRI CELJU
V preteklem tednu sta se rodila en deček
in ena deklica.
POROČILI SO SE:
Ivan Turk, vlakovni odpravnik iz Zgornje-
ga Tinskega in Marjana Mastnak, trgovska
vajenka iz Šentjurja pri Celju. Jožef Gajšek,
elektrotehnik iz Hotunj in Jožefina Lenič,
delavka iz Razborja pri Dramljah.
UMRLI SO:
Melhior Draskovic, upokojenec iz Kranj-
čica (61).
VELENJE
Od 29. avgusta do 5. septembra sta se ro-
dila po en deček in deklica.
POROČILI SO SE:
Tomo Peršič, kovinostrugar iz Gorenja in
Marija Melanšek, gospodinja iz Gcbcrk (71).
Jurij Beričnik, rudar iz Gabcrk in Ivanka
Sevčnikar, šivilja iz Lokovice. Stane Berič-
nik, pek iz Pesja in Silva Sevčnikar, usluž-
benka iz Lokovice. Franc Herlah, rudar iz
Ravn in Cecilija Sevčnikar, delavka iz Za-
vodnje. Ivan Kune j, rudar-kopač iz Velenja,
Šaleška 22 in Ana Vegalj, trgovska pomočni-
ca iz Velenja.
UMRLI SO:
»Anton Destovnik, čevljar iz Šoštanja (58).
Marija Mellanšck, gospodinja iz Geberk (71).
Martin Koželjnik, prevžitkar iz Topolščice,
(87). Franc Zabukovnik, upoi^jenec iz Ravn
(74). Ana Cesar iz Trbovelj (84).
KRONIKA NESREČ
Štefan SkrcI je na Mariborski cesti padel
z motorjem. Pretresel si je možgane.
Avgust Šket iz Spodnjega Gabernika pri
Šmarju je padel. Dobil je poškodbe na glavi.
Rafael Kundih iz Gotovelj je pri delu do-
bil opekline na nogi.
Franc Zver iz Vrbja pri Žalcu je padel s
prikolice. Pretresel si je možgatie.
K »Dobrnskim dilemam«
Zavod za upravljanie nepremičnin
je uradno sporočil, da krivda za pro-
blem, ki smo ga pod naslovom »Do-
ZLATA
POROKA
Tovariš Verbič Martin (82 let) in
njegova žena Kunigunda (70 let),
oba doma iz Dobrne, sta letos, po
petdesetih letih skupnega življenja,
preživetega v ljubezni in soglasju,
dočakala zlato poroko. Zlatoporo-
čena sta v spremstvu prič in svatov
na matičnem uradu v Dobrni ponov-
no izrekla svoj »da«.
Ob tem pomembnem življenjskem
jubileju jima hčere, vnuki in vsi
znanci želijo še dolgo let skupnega
življenja!
Čestitkam se pridružuje tudi ured-
ništvo »Celjskega tednika«.
brnska dilema« objavili, ne zadene
omenjeni zavod, ker se je v celoii in
dosledno držal zakonitih predpisov in
odločitev pristojnih organov.
Odgovora ne objavljamo v celoti,
ker v samem ôlanku tudi ni bilo nikjer
zabeleženo, da bi krivdo pripisovali
avtorjem odgovora. S tem, da je za-
vod samoiniciativno v uredništvu
predložil dokaze o svojem zakonitem
postopku, odklanja tudi svojo odgo-
vornost do opisanega prolblema.
S tem pojaisnilom pa seveda problem
ni prišel z dnevnega reda, kakor tudi
zavod z;a upravljanje nepremičnin ni
edini faktor, ki bi utegnil biti pristo-
jen za rešitev problema.
Uredništvo
Na podlagi 78. člena temelj
nega zakona o volitvah delav-
skih svetov in drugih organov
upravljanja v delovnih organi-
zacijah (Ur. list SFRJ, št. 15/&4)
razipisuje razpisna komisija
mesto
UPRAVNIKA
pekarne v Mozirju
Pogoji: 1. Pekovski mojster
z najmanj 10 let prakse na vo-
dilnem mestu; 2, Pekovski
mojster z najmanj 5 let prakse
na vodilnem mestu.
Stanovanje je zagotovljeno.
Prošnje, kolkovane s takso
250 din, spričevali in življenje-
pisom je vložiti do 20. septem-
bra 1964, osebno ali po pošti
pekarni Mozirje.
Komisija za delovna razmerja pri obrtnem centru »Zarja« Žalec
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
2 KVALIFICIRANA KLJUČAVNIČARJA
2 KVALIFICIRANA KLEPARJA
1 KVALIFICIRANEGA VODOVODNEGA INSTALATERJA
ter naslednja prosta učna mesta za:
2 STRUGARSKA VAJENCA
4 KLJUČAVNIČARSKE VAJENCE IN
2 KLEPARSKA VAJENCA
Prošnje poslati na naslov: Obrtni center »Zarja« Zßlec.
Razpis velja do zasedbe delovnih oziroma učnih mest.
Skupščina občine Celje
obvestilo
Obveščamo vse prebivalce mesta Celja, da bo posebna strokovna
ekipa izvršila
splošno obvezno
DERATIZACIJO
v času od 14. 9. do 30. 9. 1964.
Prosimo prebivalce, da z aktivnim sodelovanjem pomaga ekipi in
se ravna po njihovih navodilih.
Upravni odbor Splošne bolnice Celje razpisuje za potrebe pljučnega
oddelka v Novem Celju delovno mesto
Učitelja - vzgojitelja
Pogoj: končano učiteljišče.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev je vložiti pri upravi
Splošne bolnice Celje do 25. 9. 1964.
razpis
SOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V CEUU RAZPISUJE
vpis v 1. letnik oddelka za odrasle
Šolanje traja 4 leta.
Sprejetih bo 40 kandidatov.
.Pogoji za sprejem so: dokončana osemletka, najmanj enoletna
zaposlitev v zdravstveni službi ter usipenšo. opravljen sprejemni izpit.
Kandidati naj do 20. septembra predložijo ravnateljstvu šole:
1. prošnje kolkovane s 50 din;
2. spričevalo o dokončani osemletki;
3. potrdilo o zaposlitvi ter izjavo delodajalca, da jim bo omogočil
izvrševati vse šolske obveznosti;
4. izjavo o plačevanju šolnine.       i
Sprejemni izpiti iz slovenskega jezika in matematike bodo po-
tekali po razporedu, ki bo objavljen na šolski oglasni deski.
Začetek pouka bo 1. oktobra.
Stroške šolanja in sprejemnih izpitov krijejo kandidati sami.
Šola sprejema tudi izredne učence. Možnost vpisa imajo zdrav-
stveni delavci, ki so uspešno dokončali osemletko in nižjo zdravstveno
šolo in imajo najmanj petletni delovni staž na delovnem mestu
zdravstvenega delavca z nižjo izobrazbo.
Prošnje kolkovane s 50 din in dokumente, ki dokazujejo, da kan-
didat izpolnjuje gornje zahteve, sprejema ravnateljstvo šole do
20. septembra 1964.
Stroške šolanja krijejo izredni dijaki sami.
Ravnateljstvo
gt. 36—11. septembra 1964
CELJSKI TEDNIK

ШВШЕ IN aatmi...
12 L E 1 N î K
Vabimo vas na naSe izlete:
1. OBČINSKA ZDRUŽENJA IN KRAJEV-
ME ORGANIZACIJE ZB NOB — organizira-
jno l-dnevno avtobusno potovanje v GRAZ —
1. novembra za ciane ZB In svojce padlih žr-
tev. Prijave sprejemamo do 30. septembra
1964, podrobne informacije prejmete v naši
poslovalnici.
2. RIM-NEAPELJ-CAPRI-BENETKE-TRST
g-dnevno potovanje z vlakom;
3. PARIZ-NICA-MONTE CARLO-MILANO —
9-dnevno potovanje z vlakom;
4. TRST-BENETKE — stalni 1 ali 2-dnevni
Izleti z avtobusi;
5. PO GORENJSKI-PRIMORSKI — 2-dncv-
ni izleti z avtobusi za kolektive;
6. PLITVICE — 2-dnevni izleti z avtobusi
kolektive; "
7. PO ISTRI — dvodnevni izleti z avtobusi
za kolektive;
8. PO DOLENJSKI — 2-dnevni izleti z av-
tobusi za kolektive.
9. KOROŠKA — eno ali večdnevni izleti z
avtobusi;
IZLETNIK. VAM NUDI:
— organizacijo izletov in prevozov stroT
kovniti ekskurzij z modernimi turističnimi
avtobusi po domovini in v inozemstvo;
— posredujemo vam nabavo potnih listov
in tujili vizumov v najkrajšem času;
— vrJimo menjavo valut;
— vršimo rezerVacijo v spalnili vagonih
in na JAT avionih, rezervacijah za letni od-
dih;
— v prodaji imamo avtokarte Slovenije in
Jugoslavije, turisti'-ne karte Slovenije ter
avtobusne in železniške vozne rede.
Poslovne prostore imamo v Celju na Tito-
тет trgu, številk« 3 pri Avtobusni po^:taji.
Telefon 28-il, poštni prede) 'ЉГ.
Se priporočamo xe cenjena naročila,
IILKTKir CÍLJ»
živinozdravniška
dežurna služba
Od 12. do 19. 9. 1964
Bojan Koželj, veterinar.
Celje, Kocenova 2 11
(pri hote! Evropa)
tclclorv: 25-67.
Ф TURIZEM
PROMENADNI KONCERTI V ROGAŠKI SLA-
TINI
V Roga.iki Slatini imajo letos pervič tudi
v septembru promenadne koncerte in sicer
dopoldne in popoldne. Igra ansambçl narod-
nei^a gledališča iz Splita.
KAM V NEDELJO,
v pedcijo opozarjamo na veliko proslavo
osvoboditve Gornje Savinjske (^line v Gor-
njem gradu. Po proslavi bo velika družbena
prireditev.
CELJSKA IZLETISCA
Za jesenske izlete priporočamo Stari grad.
Sv. Ana nad Teharji, Svetino in Celjsko kočo.
Povsod so dobro oskrbovana gostišča odnos-
no planinski domovi.
ODDAJANJE ZASEBNIH SOB V CELJU
Zasebne sobe posreduje v Celju samo Tu-
ristični urad v Standovi ulici, poleg kina
Metropol.
CENIK ZA ZIMSKO SEZONO
Interesenti lahko dobijo pri Celjski turistič-
ni zvezi že cenik in prospekt za letošnjo
zimsko sezono. Celjska turistična zveza, Ce-
lje, Ulica XIV. divizije 6, p. p. 94.
IZLET NA DOLENJSKO IN SKOMARJE
Olepševalno in turistično društvo Celje,
sporoča, da je za ekskurzijo na Dolenjsko
in v Skomarje še nekaj prostih mest. Na
Dolenjsko potujemo v ncdeijo dne 27. Sept.
in si bomo ogledali Novo mesto, Dolenjske
Toplice, Kočevje in Ribnico, v Skomarje pa
v petek 25. tm. popoldne; nazaj grede ogled
Zičkega samostana. Informacije in prijave
V Turističnem informacijskem uradu, v Sta-
netovi ulici poleg kina Metropol.
• KINO
KINO SEVNICA
' Dne, 16. septembra 1964 — »PLOČNIK PA-
RIZA« — francoski film
KINO »SVOBODA« Šempeter
Dne, 12. in 13. septembra 1964 — »ŠEPE-
TANJE NA BLAZINI« - ameriški barvni
CSC film
Dne, 15. septembra 1964 — »VZGOJA SR-
CA« — francoski film
Dne, 17. septembra 1964 — »SLEPI MUZI-
KANT« — ruski film
■©STANOVANJA
si.- 1 ska, .'.aposleita ženska srednjih let iL¿e
n'xjprcmijeno ali opremijcrio sobo v mestu
uii bližini. Naslov v upravi li .i i.
Maiibor-Ccije. Zamenjam trosobno komfort-
no stanovanje s centralno kurjavo v stolp-
nici v sîrogcm centru Mariboia za enako-
vrednega tudi s centralno kurjavo v Celja.
Pismene ponudbe na upravo lista pod »Ena-
kovredno stanovanje«.
Iščem sobo v Ceiju, Najemnino plačam za
пјкај mesecev naprej. Naslov v upravi li-
sta.
Iščem lepo sobo za dva dijaka. Ponudbe na
upravo lista pod šifro »Gimnazijca«.
Stanovanje in hrano dobi dijakinja. Naslov
v upravi lista.
Vzamem" sostanovalko v središču mesta. Na- ;
slov v upravi lista.
Lepo sobo z vsemi pritiklinami v mestu za-
menjam za sobo v bližnji okolici. Ponudbe
na upravo lista pod šifro »Parket«.
• PRODAM
Dve kompletni postelji prodam. Naslov v
upravi lista.
Rabljeno spalnico z žimnatimi posteljnirni
vložki in gramofonske plošče »Tečaj angleš-
kega jezika« — Longweil, 50 lekcij prodam.
Naslov v upravi lista..
Dobro ohranjen FIAT TOPOLINO 500 C pro-
dam po ugodni ceni. Vengust Stane, Celje
Otok Prežihova 6/1.
Motorno kolo »Galeb« prodam tudi na ček.
Vodovnik Jože, Griže, Pangrac.
»Opel Reckord« letnik 1956 in »Olimpijo«
letnik 1952 v najboljšem stanju arodam.
Informacije v Celju, Zidanškova 21.
Rabljeno stiskalnico ico 1^ prodam. Pilih Ja-
kob, Celje, Trnovlje 203.
e K U P IM
Hišo z nekaj zemlje v lepem kraju kupim.
Ponudbe na upravo lista pod šifro »Ugod-
na lokacija«.
Tudi staro grobnico v Celju kupim. Naslov
v upravi lista.
/
ФRAZNO
Nujno potrebujem do 200.000 din posojila.
Obresti plačam dobro. Nudim tudi oprem-
ljeno sobo. Naslov upravi lista.
Poznanstvo 7 moškim električarskc stroke
želi prcmož'ia samska gospodinja. Ponud-
be na upravo lista pod šifrc »Resno-!.
Oddam starejši osebi sobo za malo gospo-
dinjsko pomoč. Oblakova 3.
9 RAZGLAS
Oddelek za gospodarstvo in finance Občin-
ske skupščine Šentjur pri Celju, na osnovi
drugega odstavka 1. člena, drugega odstavka
5. člena in prvega odstavka 10. člena zakona
o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni
gist FLRJ, št. 26-290/54) ter 201. člena zako-
na o splošnem upravnem postopku (Uradni
list FLRJ, št. 52/56) '
proda
enodružinsko stanovanjsko leseno hišo v
Slivnici št. 4 p. Gorica pri Slivnici. Vred-
nost hiše znaša 227.364 din.
Pismene ponudbe (oferte) z navedbo po-
nuđene vsote in odplačilnimi pogoji mora
vsak ponudnik predložiti Občinski skupščini
Šentjur — referentu za premoženjske zadeve
(nova zgradba, soba št. 10) do
dne 20. septembra 1964 do 9. ure
Ponudbe bo odpirala komisija za prodajo
stavb družbene lastnine Občinske skupščine
Šentjur pri Celju,
dne, 21. septembra 1964 ob 9. uri
Vsak ponudnik mora pred odpiranjem po-
nudb položUi varščino v višini 10 »/o od
vrednosti hiše, za katero vlaga ponudbo za
nakup in sicer na proračunu te občinske
skupščine komisiji za prodajo stavb pa
mora predložiti pismeno potrdilo o tem po^
logu.
Varščina se zadrži dokler ne bo kupopro-
dajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom
sklenjena. Po tem času se ponudniku, ki
ni uspel, kavcija v celoti vrne, kavcija uspe-
lega ponudnika se bo pa vračunala v kup-
nino.
V slučaju, da za hišo, ki je v prodaji ne
bo zadostno število ponudnikov (najmanj
trije), se bo dne 25. 9. 1964 ob isti uri vršila
ponovna licitacija, za katero morata biti vsaj
dva ponudnika za hišo, ki je predmet pro-
daje.
RAZPIS
»UPRAVNI ODBOR UČITELJIŠČA V CE-
LJU razpisuje mesto šolskega služitelja. De-
lovni pogoji po statutu šole, plača po pravil-
niku o osebnih dohodkih. Prošnje je treba
poslati ,UO Učiteljišča do 25. septembra. Na-
stop služl>e je možen že s 1. o^totoom 1964.
Uprava »Celjskega tednika«
išče, v vseh občinskih središčih
celjskega okraja
honorarne
AKVIZITER JE
Ugodno priložnost za dober za-
služek priporočamo  predvsem
upokojencem in študentom.
Pismene  ponudbe  na   uprava
»Celjskega   tednika«^  —   Trg
V. kongresa Celje
ФSLU2Bë
Frizersko pomočnico, samostojno moč sprej-
me Frizerski salon »Ciril Pucelj« Novo
mesto. Stanovanje preskrbljeno. Plača do
35.Ü00 din.
Sprejmem krojaško vajenko. Pesjak, Zidanš-
kova 27.
Upokojenko za varstvo otroka v dopoldan-
skem času sprejmem. Naslov v upravi lista.
Fotografskega pomočnika ali pomočnico
sprejme: Foto »Stankoc Slovenska 15, Ma-
ribor.
Dekle, ki ima veselje do gostilniškega dela
sprejmem takoj. Vprašati: Bukovžlak S3,
Tv-harjs.
Iščem zanesljivo žensko k 3 in pol letnemu
otroku /a 8 ur ali celodnevno. Plača po
dogo-oru. Nas'ov v upravi lista.
Gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj:
Vprašati: Sadnik, Na Otoku 8.
Gospodinjsko pomočnico k štiričlanski dru-
žini sprejmem. Lahko je začetnica. Celje,
Ulica 29. Novembra 15.
STENOGRAFSKI TEČAJI
Društvo stenografov in ^rojepiscev Celje,
vpisuje v začetni, nadaljevalni, debatni, par-
lamentarni ter srbohrvaški stenografski tečaj
na Administrativni šoli Celje, Dečkova 1 (Ga-
ber je) vsak dan od 9. do 11. ure in vsako
dopoldne v društveni pisarni Trg svobode
10/2.
#0BVESTILA
PODJETJE AVTOBUSNI PROMET CELJE
obvešča cenjene potnike, da uvaja z dnem
1. 10. 1964 novo avtobusno linijo na relaciji
Šmartno ob Dreti-Celje po naslednjem voz-
nem redu:
4.35      Šmartno ob Dreti 15 25
4.50       Nazarje 15.10
4.55       Mozirje 1505
5.03       Letuš 14,57
5.15       Polzela-C, 14.45
5.25      Šempeter 14.35
5.30       Žalec 14.30
5.45       Celje 14.15
Linija bo obratovala od 1. 10. 1964 do 31.
5. 1965 in je z njo vspostavljena ugodna zve-
za med Šmartnim ob Dreti in Celjem.
Potniki,  poslužujte  se  naših  avtobusnih
zvez!
Se priporoča
AVTOBUSNI PROMET
CEUE
OBVESTILO
Magnetofonski jezikovni tečaji v Velenju.
Zavod za poučevanje tujih jezikov v Celju,
bo tudi letos pričel z začetnimi in nadalje-
valnimi magnetofonskimi tečaji anglščine in
nemščine v Velenju. Tečaji so 4 mesečni,
učnina znaša 26.000 din in je plačljiva v
4 obrokih. S poukom bomo pričeli 21. sep-
tembra. Prijave pošljite Delavski univerzi
v Velenju.
Trgovsko podjetje
»AGROPROMET«
Celje, Bežigrajska 13
telefon 31-52 in 31-53
obvešča cenjene potrošnike, da bo, kot vsako
leto doslej, tudi letos, v času od 14. septem-
bra do 10. oktobra organiziralo prodajo kme-
tijskih pridelkov,  predvsem  krompirja,  za
ozimnico.
V navedenem času bodo potrošnikom na
voljo neomejene količine prvovrstnega jedil-
nega krompirja sorte »cvetnik« in »bintje«
po ceni din 36 za kg, krompir sorte »mer-
kur« pa bo naprodaj po din 28 za kg.
Poleg običajnih prodajnih mest v skladi-
šču ob Bežigrajski cesti št. 13, v prodajalni
»Zelenjava«, in na Ljubljanski cesti štev. 33
pri Rakun, v Cankarjevi ul. št. 1, na celjski
tržnici, bodo po potrebi ustanovljena še po-
sebna prodajna mesta in bodo potrošniki
o njih pravočasno obveščeni potom Radia
Celje.
Delovni čas na vseh prodajnih mestih bo
od 7. do 12. In od 15. do 18. ure.
Za potrošnike izven mesta Celja bo krom-
pir na razpolago v skladišču Šempeter ob
Savinji ter v poslovalnicah: »Povrtnina« v
Žalcu, »Marelica« Prebold, »Višnja« Dobrna,
»Malina« Rog. Slatina in »Jagoda« v Laškem,
ter v skladišču Velenje.
Potrošnikom, ki nimajo svoje embalaže da
»Agropromct« na razpolago tudi primerne
juta vreče po din 100 za komad.
Ostalo blago, kot sveže zelje, papriko м
vlaganje, čebulo, lahko nabavite od 14. ,9. do
10. 10. v skladišču podjetja, po grosističnih
cenah. Podjetje nudi neomejene količine
grozdja za predelavo, po 70 do 80 din za 1
kg. Na željo potrošnikov, jim bo podjetje
preskrbelo tudi jabolka za ozimnico, vendar
opozarja, da bo letos dovolj prvovrstnega
južnega sadja po ugodnih cenah.
Se priporoča
»Agropromet« Celje
VABIMO VAS NA IZLETE:
1. TRST-BENETKE — dvodnevni avtobusni
Izlet za  delovne kolektive in  organizacije.
2. Lovska razstava v Flrenzah! 4 dnevno
potovanje z avionom. Prijave do 12. septem-
bra.
3. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno
avtobusno potovanje za delovne kolektive In
koroške borce.
4. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni
Izlet. \
5. SLOVENSKE GORICE — TRAKOCAN —
dvodnevni izlet z avtobusom.
6. PLITVIČKA  JEZERA —  CRIKVENICA
— RIJEKA — dvodnevni avtobusni Izlet.
7. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni Izlet,
8. PO   DOLENJSKI   IN   BELOKRANJSKI
— dvodnevni izlet z avtobusom.
9. PO GORENJSKI PREKO VRŠIČA NA
PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni
Izleti.
10. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni
Izleti.
Pred vsakim Izletom obiščite podjetje
KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektiv-
na potovanja In izlete po Jugoslaviji in v
Inozemstvo z modernimi turističnimi avto-
busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami
obalne in rečne plovbe In posebnimi letali.
KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst
vozovnic za ielcznlški, letalski In pomorski
promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča-
su nabave potnih listov, vizumov ter menja
tuja plačilna sredstva in sprejema depozite.
KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro-
metne in turistične informacije, prodaja raz-
glednice, zemljevide, spominske filatelistične
znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po-
svetujte v poslovalnici.
Se priporoča KOMPAS CEUE
ТошШ«« trg 1 — tel. 2а<3в
Uredništvo »Celjskega tednika«
sprejme v honorarno delovno razmerje
KOREKTORJA
in sicer za 8 do 10 ur tedensko ob sredah in četrtkih dopoldne
Dohodek po dogovoru.
Pogoj: Solidno znanje slovenščine.
Ponudbe pismeno ali osebno v uredništvu »Celjskega tednika«,
Trg V. kongresa.
važno obvestilo!
Komunalna banka Celje objavlja trcijc veliko
NAGRADNO ŽREBANJE
ZA VEZANE HRANILNE VLOGE, VLOŽENE V ČASU OD 1. JU-
LIJA DO 30. SEPTEMBRA 1964
NAGRADE:
6 KOLES
1 RADIO SPREJEMNIK
2 TRANZISTORJA
1 ELEKTRIČNI PEKAČ
3 LIKALNIKI
1 INFRA PEC
1 JEDILNI PRIBOR
Vlagatelji, ki bodo vložili in vezali znesek 50.000 dinarjev
vsaj za dobo 1 leta ali 100.000 dinarjev vsaj za 3 mesece, bodo
upoštevani pri nagradnem žrebanju in labko prejmejo eno izmed
navedenih naigrad. •
Vezane vloge sprejema Komunalna banka Celje, podružinica
Celjska mestna hranilnica in eksipoziture v Žalcu, Mozirju, Slov.
Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Laškem, Sevnici, Krškem
in Brežicah.
Žrebanje bo v mesecu oktobru 1964.
Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodno.çt, da se njiho-
ve vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5.5 do 7 %.
Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas
koristno in varno naložen!
KOMUNALNA BANKA CELJE
Svet Zavoda za upravljanje
nepremičnin v Celju
razpisuje mesto
DIREKTORJA ZAVODA
Pogoj: dipl. pravnik ali diipl.
ekonomist z nekaj letno prakso
ali pravnik z vsaj 5-letno prakso
na vodilnem delovnem mestu.
Stanovanje  ni zagotovljeno.
Osebni dohodek po pravilniku
o razdeljevanju OD delavcev
Zavoda.
Pismeno vlogo pošljite na na-
slov zavoda v Celju, Vodnikova
št. 13, v 15 dneh po objavi raz-
pisa. ,
Komisija za delovna razmerja
pri Kovinskem podjetju Žalec
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta
MOJSTRA IZMENE V LIVARNI
KOVINOSTRUGARJE
STROJNE KLJUČAVNIČARJE
OBRATNEGA ELEKTRICARJA
REZKALCA
Ponudbe je poslati upravi
podjetja do 20. 9. 1964, razpis
pa velja do zasedbe delavnih
mest. •
OGLAŠUJTE
V CELJSKI
TEDNIK
Blrttn i
CELJSKI TEDNIK
et. 36 — 11. septembra 1964
BRIIJANTEN TEK
SODNIKI SO ŠE ENKRAT IZMERILI PROGO. DOLŽINA JE BILA TOCNA
— 80 METROV, NITI CENTIMETRA MANJ, NITI CENTIMETRA VEC. RE-
KORDNI CAS MORA BITI PRIZNAN.
Sobotni atletski miting na stadionu
Borisa Kidriča v Celju bo vsem gle-
dalcem ootii) бе rî"îr|o v spominu. Ne
zato, ker so nastopili nekateri gostje
iz Avstrije in Izraela, marveč zato,
ker se je na tem tekmovanju posebej
izkazala domachíka Draga Stamejčiče-
va. V teku na 00 metrov čez ovire je
s časom 10.5 sekuTid izenačila svetov-
ni rekord. To je čas, s katerim je dr-
žavna rekorderka postala tudi solast-
nica svetovnega rekorda na tej progi.
Stamejčičeva je tekla izredno in že
njena velika prednost v cilju je gle-
dalcem vlila upanje, da je dosegla iz-
reden uspeh. To upanje se jim je še
utrdilo, ko so videli sodnike, ki so pri-
čeli ponovno meriti progo in ki jim
je Dragin trener, tov. Fedor Gradišnik
naznanil, naj si prikličejo v spomin
izreden tek ter jim omenil presene-
čenje. Ko so razglasili rezultat, je na
tribuni završalo kot še nikoli. Navdu-
šenje je bilo upravičeno. Prvič v zgo-
dovini jugoslovanske atletike je uspe-
lo našemu atletu doseči svetovni re-
kord.
Svetovni rekorderki Dragi St^mejčič
k doseženemu rezultatu iskreno česti-
tamo in ji želimo v bodoče še več
takšnih podvigov.
Zaradi tega izrednega uspeha so vsi
ostali rezultati postali nekako »manj-
vredni«, pa čeprav je bilo med njimi
nekaj takih, ki so vredni posebne po-
zornosti. Tu je predvsem izraelski dr-
žavni rekord za žene na 100 metrov.
Zmagovalka Sipralsky je za dve de-
setinki prehitela Lubejevo, ki je z re-
zultatom 11.8 postavila slovenski re-
kord. Poleg tega je bila Lubejeva
druga v teku čez ovire z 11.4 ter prva
pri skoku v daljino s 6,02 m. V skoku
višino je Vi vod premagal 205 cm,
v metu diska je bil Vravnik s 47,59 m
drugi. Odlični so bili tudi rezultati v
teku na 100 metrov za moške. Zmagal
je Psavkin (Izrael) v času 10.4, Zaletelj
je bil drugi z 10.5, Kolnik tretji z 10.7,
Ajdič pa četrti z 10.8.
Poleg svetovnega rekorda je Sta-
mejčičeva zabeležila še drugo do
tretje mesto pri skoku v višino s
150 cm. V teku na 5000 m se je pozna-
lo, da Cervan še ni v najboljši formi.
V metu kopja je Urbančičeva z re-
zultatom 48,33 metra postavila nov
celjski rekord in obenem letošnji naj-
boljši rezultat v Jugoslaviji.
Start teka, ki je prinesel Dragi Stamej čičevi svetovni rekord. Rekorderka v sredini, na levi Marjana Lubej
CELJSKI STRELCI NA DRŽAVNEM
PRVENSTVU
Na devetnajstem državnem prven-
stvu v streljanju, ki je bilo prejšnji
teden v Ljubljani, je sodelovalo de-
set celjskih strelcev. Letošnje tek-
movanje za državno prvenstvo je bi-
lo eno najkvalitetnejših, sej je bilo
doseženih več državnih rekordov.
Enega od teh je zabeležila ekipa
celjskih pištolarjev z MK pištolo
Drulov, posamezni člani ekipe so do-
segli naslednje izide: Jože Tržan 525,
Mejavšek 495, Štrajher 493 in Roz-
man 491 krogov.
Med posamezniki je v tej discipli-
ni postal državni prvak Jože Tržan
Z rezultatom 525 krogov. V strelja-
nju z vojaško puško je Jager osvojil
osmo mesto s 507 krogi in tako po-
stal kandidat za državno reprezeri-
tanco. Z MK pištolo proste izbire je
Jože Tržan zasedel s 531 krogi peto
mesto. Z malo več sreče, z dvema
krogoma več, pa bi lahko dobil tudi
srebrno medaljo.
E. S.
OKREPITEV ZA
AD KLADIVAR
Na ekipnem državnem prvenstvu za člane
bo AD Kladivar nastopil okrepljen z dvema
svojima atletoma, ki sta se pravkar vrnila
iz JLA. To sta tekača Franc Naraks in Franc
Primožič.
Obema ob povratku z odsluženja kadrov-
skega roka najlepše pozdrave in želje za do-
sego nadaljnjih uspehov pri svojem matič-
nfcm klubuv.^_^i.t..,, ...j».^
START TlDl V 0KR4JM LIGI
Sredi preteklega tedna je bila seja izvrš-
nega odbora komisije za nogomet pri Okraj-
ni zvezi za telesno kulturo skupaj s pred-
stavniki vseli nogometniti klubov in sekcij
v okraju. Dnevni red je obsegal razpravo o
sistemu tekmovanja v našem okraju. Opra-
vili so tudi žrebanje moštev za tekmovanje,
ki prične v nedeljo, 13. septembra.
Po živahni razpravi so se odločili za tek-
movanje v dveh, po kvaliteti ločenih, raz-
redih. Ta odločitev je seveda za nadaljnji raz-
voj kvalitete nogometa v okraju edino spre-
jemljiva.
V prvem razredu bodo igrali: Brežice, Na-
zarje, Rogaška Slatina, Senovo, Šmartno ob
Paki, Šoštanj, Vojnik in Žalec. Kdo bo zma-
govalec (prvak se uvrsti direktno v consko
ligo) , in kakšne so možnosti udeležencev?
Vse kaže, da so favoriti Šoštanj, Žalec, Bre-
žice in Vojnik. V prvem kolu, v nedeljo,
13. tega meseca bodo igrali: Šoštanj-Nazarje,
àmartno-Senovo, Brežice-Rog. Slatina in 2a-
lec-Vojnik. Derbi bo bržkono slednje sreča-
nje; tekma se bo začela ob 10. dopoldne;
prednost pa imajo domačini.
V drugem razredu bodo igrali: Gotovlje,
Polzela, Ponikva, Rogatec, .Šentjur, Store,
Šalek, Vransko in Zreče. Največ možnosti za
osvojitev prvega mesta v skiipini imata Go-
tovlje in Rogatec. Vsa ostala moštva (razen
novincev Ponikve in Šentjurja) pa bodo brž-
kone več ali manj izenačena. V prvem kolu
bodo igrali: Šentjur-Zreče, Štore-šalek, Go-
tovlje-Vransko in Rogateo-Polzela. Ponikva
bo prosta.
Na koncu želimo vsem moštvom veliko
uspeha pri njihovih športnih in fair priza-
devanjih na nogometnih igriščili.
STRELCI V SEDRAŽU IN RECICI
Na pobudo strelske družine »Gvido Pav-
lic« je bilo v Sedražu nad Laškim v nedeljo
meddružinsko tekmovanje v streljanju z MK
puško. Najboljša mesta so zasedli: 1. SD
rudnik Hrastnik 572, 2. SD Dušan Poženel,
r.-čica .541 in 3. SD Ernest Draksier i/. Hrast-
nika 471 krogov. Med posamezniki pa sta
najboljša uspeha zabeležila: 1. Lavrinc (Re-
čica) 171, 2. Stesi (Hrastnik-rudnik) 162 kro-
gov itd.
Meddružinsko srečanje z MK puško ter
pištolo Drulov pa je bilo tudi v Rečici. Eki-
pe: 1. SD Dušan Poženel, Rečica 707, 2. SD
Gvido Pavlic, Sedraž 697, 3. SD rudnik Laš-
ko 618. Po.samezno: }. Lavrinc (Rečica) 243,
2. Hrastnik (Sedraž/l93, 3. Majda Pilih (Re-
čica) 188 krogov. Pištola Drulov: 1. Lavrinc
38, Ukmar (Rečica) 32 krogov.
ZAMUJENA PRILOŽNOST
štajerski derby v drugi zvezni
ligi se je končal z miroljubnim izi-
dom 2:2. S tem rezultatom so lahko
zadovoljni kvečjemu Mariborčani,
nikakor pa ne igralci Kladivar j à, saj
so že dobljeno tekmo proti pričako-
vanju izpustili iz rok. Domačini z
Glazije so imeli namreč takšno pred-
nost, da menda ni bilo nikogar, ki
bi dvomil v presenečenje. In vendar
je prišlo (tako je pač v nogometu),
in to celo v vodstvu Kladivar j a z
2:0 ter v času, ko je imel Maribor
na igrišču enega igralca manj. ško-
da, zares škoda, saj bi si Kladivar
po zaslugi izredne igre celotnega
moštva pošteno zaslužil ne samo
zmago, marveč tudi obe točki. Nav-
zlic remiju je Kladivar vendarle mo-
ralni zmagovalec štajerskega derby-
ja, saj je dokazal (tudi s to igro),
da sodi v zvezno dcužbo nogometnih
enajstoric in da se ni bati za nje-
gov obstoj v tem izredno zahtevnem
prvenstvenem boju za točke.
Po nedeljskem petem kolu v drugi
zvezni ligi je Kladivar na osmem
mestu lestvice s petimi točkami ter
izenačenim razmerjem v golih 10:10.
S tekmo proti Mariboru se je
končala serija treh zaporednih te-
kem doma; zdaj bo Kladivar moral
kar štirikrat zapovrstjo na pot. Ta-
ko ga že v nedeljo pričakuje Slavo-
nija, ki je v dosedanjem boju zbrala
prav tako pet točk. Naslednji tek-
meci, ki bodo gostili Kladivarjeve
nogometaše so: Olimpija (20. sept.),
Istra (4. oktobra) ter Borac (11. ok-
tobra). V vseh primerih, razen Istre,
gre za izredno renomirana moštva,
in borba z njimi bo več kot trda in
zahtevna. Upajmo in želimo, da Kla-
divar tudi v tej izredno težki pre-
izkušnji ne bo razočaral.
M. Božič
DRUGI KLIC
NA POMOČ
• Upravni odbor nogometnega društ-
va Kladivar je na začetku tega ted-
na naslovil na občinsko zvezo za te-
lesno kulturo pismo, v katerem o-
pozarja in seznanja hkrati ta forurti
s težavami, v katerih se je društvo
znašlo, zlasti zaradi pomanjkanja fi-
nančnih sredstev. V pismu je med
drugim poudarjeno, da leži na ob-
činskem servisu za več kot 5.3 mili-
jona dinarjev neplačanih računov na
ime nogometnega društva Kladivar.
Zaradi pomanjkanja finančnih sred-
stev tudi ne morejo kriti obveznosti,
ki jih imajo do strokovnih sodelav-
cev in ostalih.
Ce sodimo po tem pismu, pa tudi
klicu na pomoč, s katerim so se prod
kratkim oglasili celjski rokonietaši,
se zdi, da v finansiranju- telesno-
vzgojnc dejavnosti, da ne omenjamo
kvalitetnega športa, nekaj ni v redu.
Ce vzan^emo tokrat v pretres samo
Kladivarjev primer, je takšno pismo
povsem odveč. To predvsem zaradi
tega, ker je občinska skupščina na
svoji seji dne 9. jiinija sprejela na
predlog takrat še samostojnega sveta
za telesno kulturo sklep, da naj se
nogometnemu društvu Kladivar za-
gotovijo dodatna sredstva v kolikor
se uvrsti v drugo zvezno ligo. Zato —
če imamo sklep tu, zakaj se ga ne
izvaja in zakaj so potrebna takšna
pisma, ki vnašajo v delo amaterskih
telesnovzgojnih delavcev  nezaupanje.
Svoje pismo pa upravni odbor ÑD
Kladivar zaključuje takole: upravni
odbor je sklenil, da zahteva takojš-
njo finančno sanacijo društva in da
občinska zveza za telesno kulturo
skupaj z upravnim odborom društva
rešuje tekočo problematiko na osno-
vi medsebojnega razumevanja. Ra-
zen tega prosi upravni odbor ND
Kladivar občinsko zvezo za telesno
kulturo, da vpliva ла ostale športne
in druge organizacije glede medse-
bojnih odnosov. Ce našim zahtevam
do konca tega tedna, to je do 12.
septembra ne morete ugoditi, piše
upravni odbor ND Kladivar na kon-
cu svojega pisma občinski zvezi za
telesno kulturo v Celju, prosimo, da
prevzamete vodstvo društva v celoti.
Upravni odbor po tem terminu ne
prevzame nobene odgovornosti za
nadaljnjo usodo društva.
In še enkrat — po našem mnenju
so takš.na pisma in opozorila pov-
sem odveč, če bi se forumi, ki odgo-
varjajo za politiko telesne vzgoje v
občini zavzeli za realizacijo sklepov,
zlasti še tistih, ki so bili sprejeti na
junijskem zasedanju občinske skup-
ščine, saj dajejo jasne smerr^ce za
nadaljnje delo, za finansiranje' tetes-'
novzgojne dejavnosti, pa tudi za reši-
tev nekaterih drugih problemov. In
končno, v teh sklepih je tudi ND
Kladivar dobilo svoje mesto in za
gotovilo za redno in normalno delo!
M. Božič
STRELCI V ROGAŠKI SLATINI
V okviru prireditev na čast praznika šmar-
ske občine je bilo v nedeljo v Rogaški Sla-
tini strelsko tekmovanje, na katerem se je
zbralo 120 strelcev.
EKIPE: 1. steklarna Rog. Slatina 647, 2.
Šmarje 623, 3. Podčetrtek 617, 4. Mestinje 613,
5. Virštani 559, 6. Vinski vrh 484 itd.
POSAMEZNIKI: 1. Kajterer (Šmarje) 172,
2. Danko škorjanc 167, 3. Dolo Skorjanc 163,
4. Pokrajac (Rog. Slatina) 163 itd.
NAMESTO OBLJUBLJENEGA PRISPEVKA
Po programu in dogovoru s pobudnikom javne razprave »ob
vstopu ND Kladivar v drugo zvezno ligo želimo razpravljati kon-
struktivno«, sekretariatom OK ZMS v Celju, bi moral prispevek
za današnjo številko napisati jaz. Toda opravičiti se moram pred-
vsem sekretariatu OK ZMS ker te obljube ne bom izpolnil. Zdi
se mi namreč, da v trenutnem položaju, ko nekateri športni de-
lavci obsojajo ta način razprave in iščejo zanjo krivca v uredni-
ku športne rubrike Celjskega tednika, to je v meni, ne bi bilo
prav, da posežem v to debato. To tudi zavoljo tega, ker me je ta
obtožba nekaterih odgovornih ljudi močno osebno prizadela. Ne
gre za opravičevanje, toda ko je uredništvo list^ sprejelo pobudo
sekretariata OK ZMS za javno razpravo ob vstopu ÑD Kladivar
v drugo zvezno ligo ter. o drugih problemih športa, ki se pojav-
ljajo v tej zvezi ali drugače, jo je osvojilo predvsem zato, da
tudi na ta način prispeva k razčiščevanju nekaterih vprašanj, ki
so se pojavila zdaj pa tudi že prej, pa so ostala nejasna
oziroma nerešena. Sekretariat OK ZMS je hotel zadržati svojo
pobudo pri tej razpravi predvsem zaradi tega, da bi probleme
celjskega športa in tudi nogometa osvetlil s stališča mladih, to
je tistih, ki se v teh organizacijah najbolj udejstvujejo. .Zato je
tu odveč govorit^ o osebni- krivdi kogarkoli; odveč je vsaka be-
seda: ta nam je to skuhal; pa ne zaradi opravičevanja, ker tega
ni treba, marveč zaradi resnice, zaradi dejstgv.
Uredništvo Celjskega tednika je sprejelo pobudo o javni
razpravi tudi zaradi tega, ker je tak način menjave mnenj danes
in vsepovsod močno forsiran in edino pravilna pot za razčišče-
vanje stališč. Gre tudi za to, da lahko le borba (tudi različnih)
mnenj najbolj osvetli določen problem in ga postavi tja, kamor
je treba. Prepričan sem, da se bo tako končala tudi ta razprava,
za to jamči tudi sekretariat OK ZMS, in da drugače sploh biti
nc more. Zakaj torej ostre obsodbe nekaterih na račun osebne
»krivde« Zìi vodenje te razprave?
In ker sem se lotil tega pisanja z osebnega stališča, še to:
' -C, da so nekateri pozabili, kdo se je pred občinsko skupščino
-emal, da mora ND Kladivar dobiti dodatna sredstva, če se
: ti v drugo zvezno ligo. Tudi o očitku, da Celjski tednik (go-
\wiirn za športnocaibriko) ni nudil dovolj podpore ND Kladivar,
l)i se dalo govoriA, zlasti še, če pregledamo sestavke, ki so bili
napisani v zadnjih mesecih na račun tega športnega kolektiva.
V njih ni niti ene besede, ki bi kakorkoli zmanjševala uspeh tega
moštva. In kdo jc napisal komentar o delu izvršnega odbora nogo-
metnih društev v Celju 1er obsodil nekatere razbijaške tendence,
ki so izhajale iz drugih nogometnih kolektivov, pa bi slabile delo
ND Kladivar? Sicer pa, ne zaradi opravičila, zaradi dejstev in
resnice!
Spričo obtožb o osebni krivdi, da se je ta razprava začela v
Celjskem tedniku, se ne čutim dovolj močnega, da bi lahko tudi
v naprej uspešno urejeval športno rubriko v listu. Zato sem ob
zaključku redakcije za to številko prosil, da me razrešijo dolžnosti
urednika športne rubrike. Prošnja Џ bila uresničena, ker so ine
tovariši razumeli, da ne maram bitimikomur kamen spotike.
M. Božič
Zmagi in poraz
v prvem kolu vzhodne nogometne conske
lige so od enajstoric iz celjskega okraja
najbolj zatajili konjiški nogometaši, ki so
izgubili srečanje v Ravnah proti tamošnjem
Fužinarju z visokim rezultatom 7:0.
Vtem ko so igralci Olimpa le s težavo pre-
magali moštvo Papirničarja iz Radeč s 5:3,
so nekoliko lažje delo imeli Velenjčani, ki
so odpravili mariborskega Kovinarja s 4:1.
v naslednjem kolu bodo igrali Maribor B
in Papirničar iz Radeč, Kovinar ter Olimp,
ptujska Drava in velenjski Rudar ter Slo-
venske Konjice in Grafičar iz Murske Sobo-
te.
KOŠARKA
v okviru občinskega praznika šmarske ob-
čine je bil v Rogaški Slatini košarkarski tur-
nir, na katerem je prvo mesto osvojila ekipa
iz Prebolda pred Štorami in Rogaško Slatino.
Rezultati: Prebold : Štore 38:23, štore :
Rogaška Slatina 45:45 in Prebold : Rogaška
Slatina 80:34.
ILIRIJA : ELEKTRA 85:46
Soštanjčanl so zamudili priložnost, da bi
pripravili sredi Ljubljane največje presene-
čenje. Po vodstvu 31:20 so popustili in do-
volili domačinom, da so zmagali ? 85:64.
Po daljšem premoru je v soboto startal tudi
Miran Polutuik, ki je v teku na 400 metrov
dosegel soliden čas 51.9 sekimde.
RUDAR : CELJE 2:1
Tudi v drugi tekmi slovenske nogometne
lige v jesenskem delu prvenstva celjski že-
lezničarji niso imeli sreče. Dvoboj v Trbov-
ljah proti tamošnjemu Rudarju so izgubili
s tesnim rezultatom 2:1. Edini gol za Celje
je dosegel Adžič.
Po drugem zavrtljaju je Celje na desetem
mestu lestvice brez točke ter z negativno
bilanco v golih 4:6.
V naslednjem kolu bodo Celjani sprejeli
v goste ekipo mariborskega železničarja.
MLADINSKI NOGOMET
V  OKRAJNEM  TEKMOVANJU
Hkrati s tekmovanjem v obeh skupinah
okrajne nogometne lige ^ člane, se bo za-
čelo tudi prvenstvo za mladinska moštva.
Tudi slednja Ijodo nastopala v dveh skupi-
nah in sicer tako, da bodo v prvi igrale
mladinske enajstorice: Žalec, Šoštanj, Šmart-
no ob Paki, Brežice, Gotovlje in Vransko
v drugi pa Olimp, Papirničar iz Radeč, Slo-
venske Konjice, Velenje in B ekipa Kladi-
varja.
ODLIČEN ZAČETEK
Preteklo soboto so startali v prvi
slovenski rokometni ligi tudi člani
celjskega železničarskega kluba, ki so
že v prvem srečanju pripravili prijet-
no presenečenje, saj so v Ljubljani
premagali favorizirano moštvo Slova-
na s 17:11.
Tak začetek daje upanje, da se bodo
celjski rokometaši v novem okolju od-
lično znašli. To jim tudi želimol
-mb
KOŠARKA V DRUGI LIGI
Celjski predstavniki v drugi košarkarski
ligi so v zadnjih tekmah dosegli naslednje
rezultate: Celje-Zelena jama 71:41, Rudar-Za-
lec 71:47.
ODBOJKA
v tekmi druge republiške lige so Braslov-
če premagale' ekipo celjskega Partizana 3:1.
DIRKA NA MAJHNIH VOZIČKIH V CELJU
Ni naključje, da avto-moto društvo Slavko
Slander v Celju organizira go-kart dirke, dir-
ke malih avtomobilčkov, skoraj vsako leto in
to običajno za republiško prvenstvo. Dobre
in temeljite priprave tehnične komisije dru-
štva, vestna organizacija, inozemska konku-
renca in naposled tudi lepe nagrade za zma-
govalce, so tista vaba, ki republiško zvezo
avto-moto društev kaj rado napoti v Celje.
Tako je .naše mesto poleg Ljubljane in Ko-
pra tista tekmovalna go-kart Meka, ki od-
loča o republiških prvakih.
Tako bomo imeli v nedeljo, 13. septembra
ob 14. uri zopet priložnost prisostvovati hu-
dim borbam go-kart dirk. Prijave dajo slutiti,
da se bodo razvile ogorčene borbe v obeh
kategorijah 100 in 200 ccm. Te kategorije so
namreč značilne za te vrste dirk. Celjan Gaj-
šek pa je še posebno zadolžen, da na tej
progi letos ponovno uspešno brani naslov
republiškega prvaka. Skratka, obetajo se la-
nimivi boji. Tekmovalna proga bo na Trgu
svobode pred Narodnim domom.
St. 36 — 11. septembra 1964
CELJSKI TEDNIK
Stran 9
i
.vOMAN - SLIKANICA - HUMORESKA - ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN - SLIKANICA — HUMORESKA —
B. W. CROOKS
ÍP L A G I A T)
7 groznih mož
v času, ko so bili v modi anarhisti, ki so
vsak teden razstrelili kakega ministra, zastru-
pili kakega kardinala, vrgli pod vlak kakšnega
načelnika postaje ali kako drugače razmrcvarili
kakšno pomemt)no politično osebnost, je v glavi
nadvse bistroumnega inšpektorja na Scotland
Yardu, katerega ime je žal že pozabljeno, vznik-
nila sijajna ideja. »Saperlot!« je zarobantil, ko
so mu sporočili, da so pred nekaj urami priti-
hotapili na hrbet znamenitega gospoda Bumble-
tona raketo, ki se je vžgala, takoj ko je stopil
iz parlamenta, ter ga pognala tako visoko pod
oblake, da mu je bilo nemogoče, vrniti se na
zemljo nepoškodovan in je zato najbrž raje pa-
del v morje, o čemer ni bilo dvoma, ker je mor-
je naplavilo na obalo njegov cilinder in pa mi-
nistrsko listnico s petdeset funti in fotografijo
njegove metrese. »Saperlot!« je zarobantil bi-
stroumni detektiv. »Anarhiste je treba zadeti
v srce in jih enkrat za vselej uničiti!«
»Kje pa imajo srce?« je plaho vprašal nje-
gov pomočnik.
»Crosby, vi ste bedak,« je zavpil znameniti
detektiv in treščil s pestjo po mizi. »Njih srce
je — to bi lahko vedeli! — Osrednji odbor, ki
se nahaja prav tu, v Londonu, in Scotland Yardu
tako rekoč pred nosom kuje najstrašnejše za-
rote. Ce to ni sramota!«
»Seveda je sramota, sir. A kako jih hočete
zadeti v Osrednji odbor, če pa sploh ne veste,
kje je?«
»Ne vemo, kje je, vemo pa, da ga sestavlja
sedem članov in da nosi vsak član ime enega
od dni v tednu. Nedelja je njihov poglavar in
je po zadnjih vesteh Anglež. Imam odličen na-
črt!«
»Kakšen načrt, sir?«
»Zaprosil bom za dopust, se zvezal z anar-
histi in se za vsako ceno vtihotapil v Osrednji
odbor. Potem... no potem boste že videli!«
Bistroumni detektiv je zažugal s pestjo in si
prižgal cigareto. Potem se je zatopil v globoko
razmišljanje.
Naslednji mesec je posvetil pripravam za
nevarno pustolovščino. Najprej je temeljito
spremenil svojo zunanjost. Pustil si je rasti
brado in jo živordeče pobarval. Ker je bil rea-
list in je odklanjal vsakršno potvarjanje, si je
populil nekaj šopov las, si iztaknil levo oko in
odlomil dva zoba. Preko čela si je vrezal rano,
iz katere je čez štirinajst dni nastala čudovita
brazgotina in mu je bil anarhizem takorekoč
zapisan na čelu. Ker se mu je nos zdel preveč
pravilen, ga je s posebnim primežem prisilil,
da se je zasuknil na desno in malce navzgor
in je bil videti zares strašen. Vsak dan je poje-
del kos kvarglja in si ni umival 2ob. Cele noči
se je izpopolnjeval v italijanščini, ki jo je kmalu
odlično obvladal, poleg tega pa je od bedenja
dobil pod očmi črne kolobarje. Preštudiral je
tudi vse, kar je bilo do takrat znanega o anar-
histih in ko si je kupil še povaljan frak in palico
s težkim svinčenim glavičem, na glavo pa si po-
veznil oguljen polciliiider, kakršnim se danda-
našnji pod imenom melona izteka življenje na
plešah starih izvoščkov, se je zdel samemu sebi
dovolj izpopolnjen, da bi ga noben anarhist ne
mogel zamenjati s policistom, noben policist pa
ne z anarhistom.
Potem se je vtihotapil v Osrednji odbor. Ka-
ko se mu je to posrečilo, do dandanašnjega dne
zgodovinarji Scotland Yarda še niso ugotovili.
Nobenega dvoma pa ni, da se je vtihotapil, saj
bi sicer pričujoče zgodbe sploh ne bilo.
Sestanek mogočnega Osrednjega odbora je
bil v nekem zanemarjenem predmestnem hotelu.
Ko je bistroumni detektiv povedal zaspanemu
natakarju- geslo, se je ta široko zarezal.
»Zamudili ste,« je rekel. »Gospodje že pol
ure razpravljajo o tem, kako bodo z bombami
zasuli ruskega carja, ki se ima namen prihodnji
teden sestati v Parizu s predsednikom franco-
ske republike.«
Potem ga je popeljal skozi sestero skrivnih
vrat do sobe, ki jo je osvetljevala privita petro-
lejka. Sredi sobe je stala mogočna hrastova mi-
za: okoli nje je sedelo šest članov Osrednjega
odbora, šest zločinskih glav, ki so dan in noč
razmišljale, kako bi kakega državnika ali vla-
darja spravile ob življenje. Bistroumnega detek-
tiva, ki je lomil angleščino kot kak italijanski
gangster, so molče sprejeli medse. Predsednik
ga je le na kratko predstavil:
»Predstavnik republike San Marino, ki bo
zasedel mesto tragično preminulega Četrtka.
Sedite, četrtek!«
Bistroumnega detektiva je ob pogledu na Ne-
deljo spreletela zona.
»Saperlot!« je rekel sam pri sebi in požrl
slino. »Kaj takega pa še nikoli ne!«
Nedelja je bil velik ko gora, tako ogromen in
težak, da se je zdelo, ko da hrastova miza komaj
nosi težo njegovih lahti, ki so se naslanjale na-
njo. Njegova razsežnost je bila tako vseprevla-
dujoča, da so se vpričo nje ostale postave, naj
so bile same zase še tako strašne, skrčile v ne-
znatne pritlikavce.
Torek, na primer, bi bil v družbi običajnih
ljudi prav nenavaden. Imel je divjo, razmršeno
brado in tragičen pogled, za katerim se je skri-
valo nekaj kot neozdravljiva melanholija. Tudi
Ponedeljek, odborov tajnik, je imel v obrazu,
ki ga je pačil skrivenčen, skorajda blazen smeh-
ljaj, nekaj groznega. Ostali obrazi so prav tako
zbujali strah: poltene ustnice in surova oglata
črna brada Srede, nekega markiza de Saint-
Eustacha, mrtvaško bleda polt Petka, profesorja
iz Wormsa, znanega po svojih nihilističnih spi-
sih (bil je že precej na koncu in kazalo je, da
bo njegovo mesto kmalu prosto): bil je videti
kot mrlič, ki ga je nekaj pijanih študentov naše-
milo v večerno obleko in mu vtaknilo v gumb-
nico rdeč nagelj. Na koncu mize, poleg Nedelje,
je sedel Sobota, doktor Buli, ki je skrival oči
pod temnimi naočniki in se je neprestano smeh-
ljal. »Svoje oči,« je pomislil bistroumni detektiv,
»gotovo skriva zato, ker bi bil pogled vanje pre-
grozen. A vseeno se nobena od teh hudičevskih
senc ni mogla primerjati z Nedeljo; še več: za
Velikega Predsednika sploh ni bilo primere.
Ko je bistroumni detektiv sedel na svoj stol,
so ostali nadaljevali pogovor
Razpravljali so, ali naj skrijejo v kočijo, ki
bo peljala predsednika in carja s kolodvora,
klobčič strupenih kač, ali naj carju podtaknejo
peklenski stroj v obhki kalodonta, ki bi eksplo-
diral, ko bi si car hotel umiti zobe (to misel so
ovrgh, ker je Nedelja pripomnil, da si car izpira
zobe z vodko), ali naj se splazijo v predsedni-
kovo spalnico in ga med spanjem zabodejo (tudi
ta misel je bila nesprejemljiva, ker je predsed-
nik spal samo na sejah parlamenta), ali naj vr-
žejo nanju bombe, ali pa naj ju zastrupijo na
slavnostni večerji. (Se nadaljuje)
DRAGO KUMER
REFERENTKA
NA DOPUSTU
Tone je čistokrvni preleta-
ree. Svojo družino preživlja z
mesečno plačo. Nima bogate-
ga strica, ne bogate tete. Za-
nesti se mora na svoje roke.
Več je na njih žuljev, večja je
plača, lepše je zanj življenje.
Petnajst let je na istem de-
lovnem mestu. Petnajst let ni
izostal niti trenutka. Bil je to-
čen kot švicarska ura.
Letos maja pa se je nekaj
zataknilo. Nenadoma je obo-
lel. Začelo ga je trgati v ro-
kah, nogah, križu. Skratka, te-
lo mu je odpovedalo.
Moral je na zdravniški pre-
gled. In zdravniki so modro
ugotovili:
»Posledica pretiranega gara-
nja!«
Moral se bo odpočiti. Odpo-
čili doma, med družino; saj
na oddih na morju, v plani-
nah ni moč misliti; ni denar
ja.
Počiva mesec dni in petega
junija dobi boleznino, ki je
skoraj večja kot mesečna pla-
ča. Tone preste je tisočake in
si reče:
»No, tako bo pa že šlo.«
Desetega jidija mu izplačajo
boleznino za mesec junij. To
netova družina živi. Potem
pride avgust. Petega je že, to-
da boleznine od nikoder. Kaj
pa je spet to? Stopi v podjetje
in potrka na vrata računovod-
stva.
»Poslušajte, boleznine za me-
sec julij še nisem prejel.«
Administratorka mu dá po-
jasnilo.
»Tovariš Konic, vaša bolez-
nina nas prav nič ne zanima.
Pojdite na občino in povpra-
šajte po referentki za izplače-
vanje boleznin.«
Tone gre in potrka na vrata
zdravstvenega zavarovanja.
Nihče se ne oglasi. Potrka mo-
čneje. Zdaj nekdo zakašlja in
odpre lino na vratih.
»Kaj bi radi?«
»Poslušajte, boleznine še ni-
sem prejel.«
Administratorka protestira.
»To je nemogoče. Vse bolez-
nine so bile izplačane.«
»Moja ni bila.«
»Kako se pišete?«
»Konic Anton.«
Administratorka brska po
seznamu, nato dà pojasnilo.
»Oprostite, referentka, ki iz-
plačuje vašo boleznino je na
dopustu.«
»Pa mi vi izplačajte. Jaz
vendar ne morem brez denar-
ja. Z njim živim sebe in dru-
žino!«
»Ne morem in ne smem. Ne
smem se vmešavati v resor to-
varišice Kokodajsičeve. Ko se
bo vrnila, vam bo izplačala.«
»Kdaj bo to?«
»Petnajstega avgusta!«
Tako se je Tone vrnil do-
mov in tolažil svojo ženo.
»Pa si izposodi pri sosedo-
vih ...«
Žal so bili tudi sosedovi na
dopustil in tako se je Koniče-
va družina prebijala iz dneva
v dan vse do petnajstega av-
gusta, ko Tone spet potrka na
vrata zdravstvenega zavarova-
nja.
»Prosim, \kje je tovarišica
Kokodajsič?'<
»Jaz sem. Kaj hi radi?«
»Pišem se Konic Anton. Iz-
plačajte mi boleznino za me-
sec julij!«
»Zelo rada, a žal — ne mo-
rem in ne smem.«
»Zakaj ne?«
»Prejšnji referat sem preda-
la tovarišici Smolnikarjevi.
Ona vam ho izplačala bolez-
nino.«
»In kje je ta?«
»Včeraj je šla na dopust.«
»Kdaj se vrne?«
»Petnajstega septembra.«
»Se lahko pritožim?«
»Lahko, žal pa vaša pritož-
ba zaradi dopustov pred ok-
tobrom ne bo obravnavana.«
»Oprostite. Povejte mi, ka-
ko in s čim naj preživim dru-
žino?«
»Oprostite, to vprašanje bo-
ste najlaže sami rešili.«
Zaprla se je lina na vratih
in Tone Konic je ostal na hod-
niku občinskega ljudskega od-
bora.
POMOTA
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
To »treba bo nekaj narediti z njim« je
Franck dobro razumel. Oglasil se je še
eden, ki je do sedaj molčal: — Toda strel
bi se slišal do hiš in tu blizu je policijska
postaja.
— Franck, nas boš izdal, če te pustimo?
Franck je spoznal, da napadalci niso v
najbolj rožnatem položaju, zato je posta-
jal pogumnješi.
— Kako da vas ne bi? Vi bi zaradi tak-
šne stvari človeka ubili. In jaz vas ne bi
smel prijaviti? Smešno!
— Kaj naj storimo z njim? je zopet nek-
do pripomnil. Eden ga bo moral... Samo
kdo
— Pusti ga meni. se je oglasil najbliž-
ji. Segel je v žep in izvlekel nož.
— Čudne navade imate! Hočete me ubi-
ti, ne da bi mi izpolnili zadnjo željo. Vsaj
vstati bi mi lahko pustili. Res ni lepo, da
me hoče tale nepridiprav ubiti kar leže.
— Manj govori in vstani, če že hočeš.
Mož z nožem se mu je približal. V tem
trenutku se je Franck zagnal proti njem,
mu v istem trenutku izbil nož in ga po-
grabil za roki. Pri tem ga je tako moč-
no potegnil, da je mož z nogami zabingljal
po zraku in s tem odgnal ostale napadal-
ce. Potem ga je Franck spustil, da je od-
letel daleč v travo. Slišal se je samo rahel
udarec in šum, ko je telo udarilo oh tla
in Franckov glas: — Kdor se mi prvi pri-
bliža, dobi kroglo. Mene ni strah strelov.
Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, nato
pa se je slišal strel. Franck je padel kraj
ceste, napadalci pa so se, ne da bi pogle-
dali žrtev, razbežali. Franck je ležal mir-
no, dokler niso prišli ljudje iz bližnjih
hiš z baterijami in ga našli tam. Prišla
je tudi policija in Franck jim je pove-
dal svojo zgodbo.
— Lepo so se dali prevariti. Saj sploh
nisem imel pištole. Samo rekel sem tako,
videti pa tako niso mogli, ker je bilo pre-
temno. Ko sem slišal strel, ki je švignil
mimo mene in videl, da nisem zadet, sem
se vseeno vrgel na tla, kot da bi me za-
deli. Previdnost je mati dobrote! Se je
nasmehnil Franck.
Drugi dan so bili napadalci za zapahi.
Na razpravi jih je Franck poučil: Drugič,
kadar me boste zopet napadli, se prepri-
čajte, če sem sploh mrtev. Sram vas je
lahko. Tak strelec, kdor je že bil. Na deset
metrov bi moral zadeti muho, mene pa je
pustil živega. Fantje, fantje...
F. K.
Skozi jekleno
točo
PIŠE: BRANKO HOFMAN
RISE: PETER KRIVEC
Stran 10
CELJSKI TEDNIK
St. 36 — 11. septembra 1964
SEST INTERVJUJEV
BREZUSPEŠEN
INTERVJU S HČERKO
Stara bo štiri kta. Ko sem jo
vprašal, če bi bila pripravljena so-
delovati v intervjuju, je najprej ona
pričela intervju:
— Kaj je intervju?
— Veš, sem rekel, — to je razgo-
vor; če se pogovarjava. Jaz te nekaj
vprašam, ti mi odgovoriš in jaz to
napišem.
— Kaj napišeš?
— To, kar mi ti odgovoriš. Kaj la-
hko napišem o tebi?
— Ne vem. Napiši, kar hočeš.
— Da si pridna in rada ješ?
— Ja, da me s hrano silite.
— Zakaj te silimo?
— Napiši, zakaj me silite. To bi
jaz rada vedela.
NA PESKU JE VSE
Na dvorišču je kupček peska.
»Kaj delaš, Nuška?«
»Pusti me. Igram se.«
Urno suče lopatico, polni kaglico
in sipa pesek na kup. Dolgo časa
je čisto tiho, tako je zatopljena v
veliko delo.
»Očka, poglej! To je hiša.«
»Saj res! Kako lepo si naredila!«
Lička ji živo zagorijo. »Veš, pa to
je velika hiša. Tu je doma Manja,
pa Zvonkec, pa Zinkica, pa teta...
To pa je avto. Pokrit je. Počiva. Veš,
vsi spijo.«
»Kaj pa je to?«
»Saj vidiš! To je kokica pa piščan-
čki. Hihi, lepi piščančki. Bodo tudi
spali. Pa kokica bo tudi spala. Pa
Rdeča kapica tudi. Viš, tu je Rdeča
kapica. V gozdu. Kje pa je volk?
Volk pa je tam. Naš Floki je volk.
Hihi, naš Floki je volk. Očka, ne, naš
Floki ni volk, Floki ni volk. Floki je
lep. Ima Nuško rad.«
»Floki ima Nuško rad, če je prid-
na punčka.«
»Nuška je pridna punčka.« Hitro
se je pobožala po ličku. »Je pridna
punčka.«
Z lopatico je spet zagrebla v pe-
sek. Vlekla je dolgo črto.
»Nuška, si lačna? Boš jedla?«
»Ne. Pusti me! Nuška se igra!«
S.
KDAJ BODO
POČITNICE?
Naš Tomaž je bil letos star sedem
let. Uganili ste, da je goden za šolo.
Tega se že dolgo veseli, pa mu ne
verjamemo prav. Zakaj ne?
Tomaž se menda res veseli šole,
' hkrati pa mu je žal neskončno dol-
gih iger na dvorišču, po travnikih
in za potokom. Ta reč je bruhnila
na dan dva dni pred prvim šolskim
dnem. Z mamico sta se doma takole
pogovarjala:
— Mamica, šolarji imajo tudi po-
čitnice, ali ne?
— Da, sine. Dvakrat na leto. Zim-
ske in letne.
— Kdaj bodo zimske počitnice?
— Ko bo zapadel sneg in bo prišel
dedek Mraz.
— Pa bodo čisto zares počitnice?
— Seveda bodo.
— Juhu, tedaj se bom ves dan la-
hko smučal...
Kaj pravite? Se Tomaž zares tako
veseli šole, kot pravi?
DRAGI MLADI BRALCI!
Spet so se odprla šolska vrata in
počitnic je konec. Prav prijetno ste
se morali imeti med počitnicami, da
ste popolnoma pozabili na »Radoved-
no malho« in na nas v uredništvu, ki
nas je močno mikalo zvedeti o vašem
počutju. Malce smo že razočarani, da
se niste nič oglasili, vsaj s kakšno
kartico iz krajev kamor ste se raz-
kropili.
Tudi vam bi najraje zamolčali maj-
hno skrivnost. Ker pa boste sami opa-
zili, da nekaj ni v redu, vam moramo
povedati. Tokrat ne kramlja z vami
vaša tetka urednica, ker je še vedno
ni v uredništvu. Dobila je majčkeno
čedno punčko — živo seveda. Zdaj
je vaša tetka urednica vrh vsega pra-
va pravzata mamica. Mi smo ji česti-
tali tudi v vašem imenu. Menda je že
prav tako?
Tako, zdaj pa k Stvari. Radovedna
malha je prazna kot le kaj. Lepo smo
pobrisali pajčevino iz nje in zdaj čaka
čista ter prenovljena na vaše prispev-
ke. Pišite nam o tem, kako ste pre-
živeli počitnice, kako ste se vživeli
v neizogibno dejstvo, da spet hodite
v šolo ... No, saj vem, da vam kar
roji po glavi idej za pisanje, spisov
in pesmic.
Pa na Mihca in Lučko ne pozabitel
Tokrat bomo morali »Radovedno
malho« napolniti kar sami. Intervju-
vali bomo naše šolarje in cicibane,
kajti tudi mi novinarji imamo nara-
ščaj.
Naslednja »Radovedna malha« v za-
četku oktobra, naj bo spet čisto vaša.
Vaš stric urednik
NEPRIPRAVLJEN
INTERVJU NA CESTI
— Kako ti je ime?
— Igor Zabel, Janežičeva 1, Ljub-
ljana.
— Kaj delaš v Celju?
— Na obisku sem pri dedku in
omici,
— КоИко si star?
— Šestlet.
— Poznaš Celjski tecb ik?
— Seveda, saj ga dobi\:ira po po-
šti.
— Pa ga kaj bereš?
— Jaz še ne, ker še ne znam brati.
Mamica mi vedno prebere »lado-
vedno malho«.
— Boš kaj napisal za »Radovedno
malho«?
— Glej ga no. Saj še ne hodim v
šolo. Ampak izmislil si bom zgod-
bico in jo bo mamica napisala, če
hočeš.
— Kakšno zgodbico pa?
— Tega pa še ne vem. Mogoče ti-
sto o majhnem topčku, ki ni znal
Streljati, ali pa kakšno drugo.
— Pa kmalu jo pošlji, veš? in pri-
den bodi...
— Ti tudi. Adijo!
MALI INTERVJU
Vprašal seni fantka, ki je §e\ z ma-
mico prvikrat v šolo:
— Fantek, greš rad v šolo?
— Seveda!
— Cesa se najbolj veseliš?
— Tega, da mi ne bo treba več v
vrtcu opoldne spati, se je odrezal
bodoči abecedar.
KAJ CE NE BOM
ODLIČEN?
Pretekla sobota. Vročičen dan v
neštetih družinah. Tudi moj sinko
je ta dan stopil na pot dela in dolž-
nosti — prvi dan šole.
Že ob šestih zjutraj me je tako
dolgo eukal za nos, da sem zneje-
voljeno zmrdnil: »Kaj je?«
»Očka, danes bo šola!«
»Ah, saj je še čas!« sem ga hotel
pomiriti.
Ni si dal dopovedati. Svojo je
gnal dalje. »Očka, kaj pa če ne bom
odličen?«
»No, to pa že ni tako hudo!«
»Kaj, očka... če bi...?«
»No, kaj?«
»____če bi zaostal?«
»Tudi to se lahko zgodi!« sem mu
zaupljivo dejal in ga pritegnil k se-
bi ter skril pod odejo misleč, da bo
le zaspal in mi pustil še uro spanja.
»Ali si ti bil vseskozi odličen?« je
vztraja.
»No, veš kaj...« misel se mi je
utrnila, hotel sem mu reči: »Kaj ta-
ko malo spoštuješ očeta?«
»Kolikokrat pa si zaostal?« je gnal
svojo radovednost.
»Nikoli!« sem že resneje odgovo-
ril.
»In mamica, ali je bila v prvem
razredu le prav dobra?«
»Kje pa, odlična!«
»Kaj pa, očka, če kdo nima rad
šole?« je razrriišljal.
»Boš videl,« sem ga hrabril, »še
v nedeljo ti bo žal, da ni pouka!«
»O, to pa ne!« je pribil, se stisnil
k meni, vtaknil v usta prst in vne-
to razmišljal, dokler ga ni sprejel
v okrilje kratek sen pred velikimi
dogodki.
Malčki so po prvem obisku neradi zapuščali šolo. Posnetek prika-
zuje otroke v spremstvu mamic ko zapuščajo šolo heroja Ivana
Kovačiča-Efenke. Foto J. Sever
Moji prvi vtisi v šoli
Draga tetka urednica! 3'oklova
Metka, s katero sem se dosedaj
igra], mi je povedala, da ji je pove-
dal šmarnov Tinč, ki stanuje v via-
vis bloku in nosi ob nedeljah kra-
vato in je že tudi zaradi tega velik,
da v vašem časopisu imamo mi več-
ji otroci svoj časopis, šmarnov Tine
je tudi rekel, da pišejo v ta časopis
starejši in izobraženi pionirji. Ker
sem jaz že tudi starejši, saj sem šel
pretekli teden prvič v šolo in mi
je Moja mama, ki je zlata, dobra in
pridna, kot so vse mamice, rekla, da
sem zdaj že velik. Rad bi napisal
kako je bilo, ko sem postal Velik,
Prvič sem postal velik, ko je ata
rekel mami, da je smrkavec že do-
volj velik, da lahko gre zraven v
kino, kjer sem nato videl kako je
eden kot gora velik junak reševal
Lolo Brigito. Bil je zelo krvav in
dober, ker so mu na koncu ploskali.
Ker je mene učila mama pisati že
preje, sem lahko prebral prve velike
črke. Film ni bil lep, takšnega juna-
ka pa sem že večkrat videl na kopa-
lišču. Potem ko sem postal velik,
nisem smel več umazali hlačk, kar
je bilo zelo težko. Nisem se več niti
igral z Joklovo Metko, ki ni smela
v kino, ker je majhna.
Ko sera di-ugič postal velik, jelîi-
lo težko. Najprej sva z mamico ho-
dila v mesto, kjer sva kupovala zvez-
ke in svinčnike. Ata mi je kupil
lepo torbo, še ko smo bih na morju,
mi je mama vedno rekla:
»Rastko, lepo spančkaj in bodi
priden, ker si velik. Nato sem zaprl
oči in gledal, kako sta ata in mama
šla plesat. Mene je bilo strah. Pre-
tekli teden sta ata in mama bila ze-
lo glasna, ker me ata ni hotel pe-
ljati prvič v šolo. Marñica je rekla,
da se to spodobi njemu, on pa je re-
kel, da mora na službeno potovanje.
Nekaj dni preje sem moral zopet k
frizerju, da bi bil lep. Potem sva z
mamo šla v šolo. Po poti me je ma-
ma zubala, ker sem umazal hlače.
Ker sem se jokal, mi je mama ob-
ljubila, da mi kupi električni vlak.
Šola je velika in lepa. V njej so to-
varišice, ki so dobre, to mi je rekel
Šmarnov Tinč. V šoli je bilo mnogo
mamic in atejev. Ateji in mamice
so sedeli v zadnji vrsti jaz pa, ker
sem že velik, v tretji. Poleg mene
sedi ena punca, ki je držala prst v
ustih, kar ni lepo. Pa tudi tako lepe
torbe nima kot jaz. Potem smo šli
domov. Ker sem že velik, nisem ho-
tel, da bi me mamica držala za roko
in me je zato, ko sva prišla domov,
zopet zlasala in za uhe. Jaz bi rad
torbo in zvezke nesel na dvorišče,
pa mi mamica ni pustila. To ni lepo,
ker sem že velik.
Rastko, IV. blok,^,^
išOLSKA TELEVIZIJA
Mihec, počakaj, da začne spraševati...
Pastirček
V hlevčku lesenem
veselo živim.
Na paši veselje
s piščalko imam,
si pesmi vesele
nanjo igram.
Veselim se in pojem
pri čredi vse dni,
kot ptica v goščavi
živim brez skrbi.
Metka Deben jak,
5. C razred
MADEMOISELLE
DOCTEUR
5
S 5vo/o preprosto prisrčnostjo in nenareje-
nostjo si je povsod pridobivala prijatelje. Logar-
ji so ji pomagali postavljati stativ fotografskega
aparata, železniški uradniki so ji pripovedovali
o svoji težki službi, cestarji so kramljali z njo
o poljskih poteh in o cestah, ki so zelo slabe
in bi jih bilo treba popraviti.
Ko se je nekega večera vrnila v gostišče, so
bili vsi vznemirjeni: povedali so ji, da bo priš-
la v te kraje divizija na manevre.
Tega večera je sedela Annemarie poleg ne-
kega starega kapetana in številnih tnlajših ofi-
cirjev. Plesali so in pili. Naslednjega jutra se
bodo pričeli manevri.
Za četami se je peljal majhen gig. V njem
je sedela Annemarie Lesser, šestnajstletna šar-
mantna deklica. Povabil jo je sam kapetan. »Di-
vizijski manever?« Annemarie je poznala moč
francoskih enot v vojni, toda tu je bilo mnogo
več vojakov, gotovo cel korpus.
»Mon capitaine, še nikoli nisem videla to-
pov.«
Dobrodušni stari kapetan jo je zvečer po-
peljal k baterijam.
Annemarie je bila neutrudna. V svojem
majhnem gigu je spremljala čete noč in dan.
Vsi so jo že poznali, veseli so bili, kadar so jo
videli.
Gospod kapetan se je šopiril kot petelin, ker
ga je Annemarie fotografirala na vsakem polo-
žaju. Seveda se mu ni sanjalo, zakaj. Nikoli mu
ni padlo na pamet, da bi podrobneje pogledal
okoli sebe; videl bi, da je vedno za njegovim
hrbtom kaka utrdba, baterija ali strelski jarek.
Bil je zaljubljen in nekega večera jo je zaprosil
za roko. Annemarie je oklevala.
»Kaj počne oficirska žena, mon capitaine?«
Zaljubljeni kapetan ni prav vedel, kaj ji naj
odgovori. Bil je star aktivni vojak, ki je bil ne-
koč podčasnik, in se ni zanimal za prav nič dru-
gega kot za svoj poklic. Bil je srečen, da je s
tem mladim dekletom sploh lahko govoril o po-
roki.
»Dandanes se ukopavamo ... topovske pri-
prave so drugačne... Glej! nekdaj smo delali
drugače, dandanes delamo tako...«
Annemarie mu je obljubila, do se ho odpelja-
la domov in zaprosila starše za dovoljenje, da
se z njim poroči.
Monsieur le capitaine je priskrbel avto, nje-
gov sluga pa je dekle v spremstvu podčastnika
spremil do meje. Carinskega pregleda ni bilo,
ker je podčastnik izjavil, da je Annemarie ne-
vesta njegovega poveljnika. Nerazviti filmi so
bili varno spravljeni med slikarskimi potreb-
ščinami.
Annemarie je kupila vozovnico za Švico, med
potjo pa je presedlala v brzi vlak za Berlin.
Naslednjega dne se gospod Matthesius ni mo-
gel dovolj načuditi.
»Kaj vraga se sedaj francosko topništvo vko-
pava celo v odprtih poljskih bitkah?! Kdo vam
je to natvezil! — Tole so skice trdnjavskih ro-
vov ... Mar za bitko na neurejenem terenu?«
»Vi torej mislite, da so me nalagali? Prosim,
poglejte tele fotografije.«
Gospod Matthesius je bil brez besed. Potem
je tiho zažvižgal.
»To je pravcata senzacija,« je končno rekel
in ni mogel skriti navdušenja. »Poskrbeli ste
za največje presenečenje zadnjih nekaj let. Tu
v Nemčiji se še prerekamo, ali naj uvedemo
topovske ščite ali ne, v Franciji pa se že do no-
sov vkopavajo v zemljo!«
»čez štiri dni je Annemarie telefonirala Mat-
thesiusu.
»Ne morem več vzdržati brez dela. Prosim
vas, pošljite me kamorkoli!«
»Beverloo,« je odgovoril gospod Mathesius.
Po nepričakovanem uspehu v Vogezih je po-
stala Annemarie Lesser stalna vohunka majhne-
ga elegantnega Matthesiusa. Dobila je svojo raz-
poznavno številko: 1, 4, G, W. To zimo je ostala
v Berlinu. Skupaj z Matthesiusom sta preštu-
dirala tajno gradivo o oborožitvi evropskih dr-
Žav. Bila je odlična, izredno nadarjena učenka.
Poleg tega se je seznanila z nekaj pomembnej-
šimi agenti, s katerimi naj bi kasneje sodelovala
v inozemstvu.
Šele spomladi leta 1914 se je spet odpravila
na pot — v Belgijo. Natanko je morala preštu-
dirati teren v okolici majhnega mesta St. Seba-
stiana. Poleg mesteca se je nahajalo ogromno
vojno vežbališče Beverloo.
LITERARNI VEČER V GOZDU
živali so priredile svoj prvi literarni večer
na gozdni jasi.
Brati je pričel star srnjak. V odi je vzne-
seno opisal lepote svobodnega gozdnega živ-
ljenja. Za njim je lisica ganljivo opevala
svojo nesrečno ljubezen do neusmiljenega
lisjaka, ki si je zadnjo pomlad poiskal novo
družico. Polne občutene lirike so bile črtice,
ki jih je medved posvetil spominu svoje ne-
pozabne medvedke, izkrvavele pod lovčevimi
streli.
Po kratkem odmoru je sova prispevala od-
lomek iz svqje tilozofskc razprave o žival-
skem posmrtnem življenju. Sentimentalni ver-
zi, ki je merjasec v njih objokoval gorje po
člo.veku preganjanih živali, so globoko pre-
sunili poslušalce. Že siv, star osel je nastopil
z dovršenim sonetnim vencem, naslovljenim
na trdosrčno mlado oslico, ki njegove vroče
ljubezni ni hotela uslišati. Ob zaključku je
plah zajček v daljši lirski pesnitvi poveliče-
val idejo miroljubne koeksislence tako med
vsemi živaimi kakor tudi med njimi in člo-
vekom.
Navdušeno odobravanje tisočglave množice
je nagradilo izvajalce bogatega programa.
Predsedujoči lev je ugotovil popoln uspeh
prireditve, ki je pritegnila neizmerno več ob-
činstva, kakor to zmorejo literarni nastopi
med ljudmi. Tu je navedel kot zgled decem-
brski literarni večer v Celju, ki ga ni obi-
skalo niti 30 poslušalcev.
..^,^.^^^_______*b.„.-iiÉÌuà_„
6t. 36 — 11. septembra 1964
CELJSKI TEDNIK
Stnm 11
O oeni nog
in finanenem paktu
v 35. številki Celjskega tednika, z
dne 4. septembra 1964 je novinar
Drago Hribar objavil članka »Po
čem so noge« in »Familijarni finanč-
ni pakt«. Čeravno sem že pred ča-
som predvsem zaradi moje službene
angažiranosti v Ljubljani, delno pa
tudi radi sličnih natolcevanj, kot
jih v omenjenih člankih javnosti po-
sreduje tov. Hribar, odstopil kot
predsednik nogometnega društva
Kladivar, pa vendarle čutim, da je
moja dolžnost javnosii pojasniti
bistvo problematike v Nogometnem
društvu Kladivar. Vsebina zgoraj
omenjenih člankov le namreč taka,
ki lahko, prvič bralca zavede, ker
je nekaj stvari tendencioznih, dru-
gič pa očitno kaže na to, da se tov.
Hribar, profesionalni novinar »kot
predstavnik javnega mnenja«, kakor
se sam imenuje v članku »Famili-
jarni finančni pakt« doslej sploh ni
pobrigal za to, da bi se točneje in-
formiral o stanju in problemih v
društvu, bodisi v društveni upravi
na Glaziji, bodisi na občinski ali na
okrajni skupščini. Lažje je seveda
polemizirati za mizo, na osnovi za-
piskov TT in sestavka, ki ga je v
imenu komisije za informacije na-
pisal o delu ND Kladivar njen pred-
sednik doktor Debeljak. Uporablje-
ni so tudi nekateri podatki »z ulice«.
Osebno tov. Hribarja na Glaziji ni-
kdar nisem videl, niti mi je znano,
da bi se on kdajkoH bil obrnil za
informacije na kogarkoli od društ-
vene uprave.
Na pobudo Občinske skupščine in
političnih predstavništev občine Ce-
lje, je bil v lanski jeseni formiran
Izvršni odbor nogometnih društev
v Celju. V njem so bili vključeni:
Po dva predstavnika ND Celje, Kla-
divar in Olimp, zastopnik in isto-
časno predsednik odbora organiza-
cijski sekretar Občinskega Komite-
ja ZKS, zastopniki Občinske skup-
ščine, Občinskega Komiteja ZMS,
zveze za telesno kulturo in občin-
skega sindikalnega sveta. Odbor je
sprejel pravilnik, ki so ga na svojih
sejah potrdila in podpisala vsa tri
imenovana  društva.  Pravilnik  je
med ostalim predvideval »izboljša-
nje kvalitete nogometa v Celju s ci-
ljem, da najboljše moštvo kandidi-
ra za slovenskega nogometnega pr-
vaka in kandidata za drugo zvezno
nogometno ligo«. In sklep omenje-
nega odbora: »Društvo, ki bo v je-
senskem delu tekmovanja v tekmo-
valni sezoni 1963/64 doseglo najbolj-
še rezultate je treba okrepiti z naj-
boljšimi igralci ostalih dveh druš-
tev«. Eno in drugo se je, morani
poudariti,, ob veliki požrtvovalnosti
igralcev in društvenih organov ND
Kladivarja posrečilo. Kladivar je bil
v jesenskem delu prvi na tabeli
SCL. Na osnovi zgoraj navedenega
sklepa 10 nogometnih društev ob-
čine Celje in ob razumevanju ŽNK
Celje, so se za spomladanski del tek-
movanja vrste igralcev ND Kladi-
var, znatno okrepile s štirimi kvali-
tetnimi igralci 2NK Celje. S skup-
nimi napori je ND Kladivar v spo-
mladanski tekmovalni sezoni nabiral
točke. Že pet kol pred zaključkom
je bilo znano, da bo ND Kladivar
slovenski prvak in da mu sledijo
kvalifikacijske tekme za vstop v
drugo zvezno ligo. Zopet sO sledila
posvetovanja na Občinski skupšči-
ni, seje Izvršnega odbora ND. Vsi
smo se zavedali, da pomeni uvrsti-
tev Kladivarja v II zvezno ligo: no-
ve napore za zagotovitev material-
nih sredstev, delno okrepitev s kva-
litetnimi   igralci,   zboljšano   delo
društvene uprave itd. Zaključki so
bili povsod enaki: Po tolikih letih
naporov je prav, da dobi celjsko
mesto predstavnika v II zvezni no-
gometni ligi, to želi celjska nogo-
metna publika, želijo igralci Kladi-
varja,, ki so se vrsto let za to borili,
ker je treba upoštevati cilj vsakega
dobrega športnika, da se z svojim
delom in kvaliteto povzpne v višji raz
red tekmovanja, slovenska nogomet-
na publika želi tretjega predstavni-
ka v II zvezni ligi s ciljem, da se
najboljši plasira v, I zvezno nogo-
metno ligo itd. In finančna sred-
stva? Bodo, so vsi zatrjevali, ker je
celjska občina dovolj razvita. Mo-
ram reči, da so nam tako predstav-
niki občinskih, kakor tudi okrajnih
forumov nudili vso pomoč, materi-
alno sicer v zelo skromnem obsegu,
moralno pa v toliko, da so nas vse
skupaj v društvu vzpodbujali k čim
večjemu uspehu, ki smo ga po vseh
predhodnih zagotovitvah tudi do-
segli. Vsi smo bili enotnega mnenja
o tem, da je treba moštvo ND Kla-
divarja za tekmovanje v II ligi okre-
piti tako, da ne bo že prvo tekmo-
valno sezono izpadlo iz zvezne kon-
kurence, ker bi sicer bilo škoda ka-
kršnihkoli sredstev za to. Nisem pre-
rok za prvoletni izid tekmovanja.
Sem pa prepričan, da v prvi sezoni
Kladivar izpadel ne bo, če... če
bo veljalo, kar je bilo obljubljeno,
predvsem glede zagotovitve finanč-
nih sredstev, če bodo razprave ob-
jektivne, če razni člankarji ne bodo
vnašali  dezinformacij,  nevolje in
omahljivosti v društvene organe ш
med igralce, kar se je žal že začelo
dogajati, če bo športna publika zna-
la objektivno prenašati tudi poraze
od boljših nasprotnikov itd.
In tov. Hribarju odgovor »počem
so noge«. Prvo je, da je večina se-
danjih igralcev ND Kladivarja prav
tistih, ki so dolga leta igrali za bar-
ve Kladivarja brez dinarja. Naj o-
menim nekatera imena: Marinček
igra za Kladivarja 13 let, CokUč
Polde 10 let. Pere, Vodeb, Hribernik
8-11 let, pa dalje Bauman, Cafuta,
Kokotec, Perper in drugi — in Dev-
čič. Ferme, Jager, Binkovski — vsi
ti in Letner, ki žal več ne nastopa,
so priborili zmago. Ali ni sedaj v že
omenjenih člankih vsebovana žali-
tev igralcev in članov športnega ko-
lektiva, če se govori enostavno in
popačeno o ceni'nog. Naj omenim,
da so nekateri igralci Kladivarja
pred leti imeli sijajne ponudbe za
prestop (Pere, Hribernik), pa so
kljub temu ostali zvesti svojemu
društvu. Moram reči, da so prav
igralci Kladivarja v conskem tekmo-
vanju dosledno realizirali načela a-
materizma, čeravno tov. Hribar pi-
še o »denarnih mahinacijah«, ki, da
so se baje uveljavile celo v conskem
tekmovanju. Ali ne bi lahko bil tov.
Hribar bolj konkreten, da ne bi jav-
nost osumila vseh nogometnih ama-
terskih društev? Pravi, da smo do-
bili v Celju doslej najdražjo ekipo,
da ne vemo koliko stane, da funk-
cionarji to skrbno skrivajo, da so
okrepitve drage, da dajemo stano-
vanja, nekaj »v bankovcih« itd. Ko
piše o »množičnosti«, bi ga rad opo-
zoril na nekatere aritmetične napa-
ke. Igralec ne teka tedensko 90 mi-
nut, temveč najmanj 5 x 90 minut,
računajoč treninge in prijateljske
tekme med tednom, ki jih društvo
prireja, da bi lažje krilo stroške, ki
jih ima. Poleg tega ni samo šest-
najst igralcev. Bo držalo, da jih je
več, poleg tega še 47 registriranih
mladincev in skoro 100 pionirjev.
Ko oporeka množičnost, pa govori
o 4000 »oboževalcih« (ali ne zveni
na malike). In o »žalostni podobi«,
ko primerja telesno kulturo na gim-
naziji (za kar se strinjam, da so
sredstva nezadostna) in društvo v
zveznem razredu? Kakšna je tu lo-
gika? Kako bi denimo izgledalo, če
bi na igralca ND Kladivar po prin-
cipu piščeve uravnilovke dali na 1ел
to 96,6 din in ga poslali igrat v
Split? Kako bi plačali sodnike in
delegate, ki od tekme veljajo naše
društvo 70-100.000 dinarjev? Kako bi
vzdrževali Glazijo, plačali trenerja
itd. In da porabimo za igralca na
leto 2,750.000 din? Kje je tov. Hri-
bar dobil te podatke, ko pravzaprav
še doslej društvena uprava nima
točnega predračuna, ker pravilnik
o nagrajevanju še ni potrjen od Ob-
činske skupščine. Kaj pa je v res-
nici: Predlog pravilnika predvideva
kvalitetno razvrstitev igralcev v 4
kategorije z postavkami od 5-30.000
din na mesec stalno, gibljivi del od-
visen od uspeha, prav tako po kri-
terijih do 15.000 din, ter premije naj-
več do 25.000 din, zopet odvisno od
uspeha. Predvideni so odtegljaji ce-
lo do 80 % prejemkov, v kolikor i-
gralec ne izpolnjuje vseh pogojev
pravilnika. Primerjali smo pravil-
nike nekaterih drugih. Smo najniž-
ji, tudi najbolj rigorozni glede norm
discipline. Naj izvoli tov. Hribar se-
daj napraviti izračun in naj prosim
upošteva, koliko kasiramo sami, ker
se edino o številu gledalcev ni dosti
zmotil. Jasno je, da nam je pomoč
družbe potrebna. Lastna sredstva
ne zadostujejo. Konáeo je znano,
da to ni samo primer našega društ-
va. Drugod zahtevajo več. Mi smo
ob sestavljanju predloga našega
pravilnika o nagrajevanju igralcev
presedeli marsikatero noč, da bi bil
čim boljši, da bi iskali čim manjšo
materialno pomoč zunanjih faktor-
jev in da bi izpolnili glede discipli-
ne in tekmovanja tisto, za kar smo
se pogovorili z občinskimi in okraj-
nimi forumi, to je, biti skromen in
ostati v II ligi.
Zato so naše okrepitve številčno
male: Biščan, Remete, Štajcer, Ha-
lilagič, Špehonja, Babic in Kramber-
ger. Znano je, da smo na zadnje v
conski ligi tekmovali samo s 15
igralci, kar je tehničnemu vodstvu
povzročilo ne malo skrbi. Znana so
bila tudi nekatera šibkejša mesta
v postavi. Za konsolidacijo moštva
po zaključnih kvalifikacijah smo
porabili dosti časa in vložili veliko
truda. Nekateri tovariši iz uprave
z menoj vred so porabili precejšen
del letnega dopusta za to.
Ce že tov. Hribar primerja potrebe po fi-
nančnili sredstvih za telesno vzgojo na gim-
naziji In v ND Kladivar in piše o tem, da
bi morda liazalo tudi Itulturne ustanove uvr-
stiti v lige, mu moram dati na znanje, da
to ni uradno naglašeno tako kot sistem tek-
movanja v nogometu. Naj primerja Celjsko
ljudsko gledališče in Celjski ljudski oder.
Kaj pa dotacije za tisk in propagando? Ce
so dotacije za primerjavo med gimnazijo,
Kladivarjem in ljudskim odrom ter profe-
sionalnim celjskim gledališčem, pač glede na
amaterizem in profesionalizem, kvaliteto, po-
trebe in obseg v premem sorazmerju, po-
tem so glede na Celjski tednik in Maribor-
ski večer v obratnem sorazmerju glede na
dotacijo in en tiskan izvod, če vse drugo,
na primer kvaliteto izvzamemo.
Tov. Hribarju moram odgovoriti še to, da
doslej ni prejel stanovanja niti en igralec,
ker ga nimamo in ker se tudi nismo upali
vezati v pogodbah na to, razen v enem pri-
meru, kjer naj bi bil tov. Spehonja dobil
stanovanje najpozneje v dveh letih. V koli-
kor ne bo, bo pogodba seveda razveljavljena.
Ce tov. Hribar dvomi v to, ali so naši igralci
zaposleni ali ne, naj izvoli to preveriti. Vsi
so ali študenti ali pa zaposleni, žal, do.slej
nismo uspeli najti zaposlitve za tov. Reme-
teja, ki je dober trgovski delavec avto-stroke.
Upam, da bo uprava tudi to našla.
Še o »familijamem finančnem paktu«. Ce-
lje je mesto športa. Z uvrstitvijo ND Kladi-
var v višjo nogometno ligo, imamo poleg re-
nomiranega AD Kladivar sedaj dve društvi
v zveznem tekmovalnem razredu. Financira-
nje športa je že tako težko in skoraj nevzdr-
žno. Ideja o »finančnem paktu«, kakor to
imenuje avtor, ni vznikla samo v vodstvih teh
dveh društev. Rodila se je ob iskanju rešitev
za financiranje športa in telesne kulture v
celoti. Pri nas in pri predstavnikih občine
ter okraja je prevladovalo mnenje, da ne bi
imelo smisla nikakor krniti sredstev amater-
skim organizacijam. Nasprotno. Delež za njih
financiranje Iz proračuna in lokalnih sredstev
naj bi bil večji, v cilju večje masovnosti
in kvalitete. Da ne bi obremenjevali prora-
čunov, naj bi AD in ND Kladivar ustanovila
»Zavod za Izposojanje igrišč in objektov na
igriščih za razne namene tudi za reklame in
podobno«. Gospodarske organizacije naj bi se
s pogodbami vezale za tovrstne usluge. Torej
nobene bojazni, da smo si nekaj sami iz-
mislili in da posegamo v elementane pravice
delovnih organizacij. Prosimo le za njihovo
pomoč in razumevanje. Občina in okraj sta
nam v tem pogledu, vsaj doslej bila naklon-
jena. Ne morem pomagati, če financiranje
kvalitetnega športa pri nas ni sistematično
urejeno in do kraja legalizirano, kar zli>sti
velja za nogomet, o čemer je bilo dosti go-
vora na zadnji skupščini nogometne zveze
Jugoslavije. Delamo približno tako kot dru-
god, ker drugače ne moremo in ne znamo,
le da skušamo biti realni in skromni. Šte-
vilke, ki jih v omenjenem članku pisec na-
vaja, ne držijo, kar sem že prej obrazložil.
Mislim, da so igralci in člani uprave ND
Kladivar skušali storiti vse, kar je bilo v
njihovi moči (vsaj za čas, ko sem bO fi'eđ-
sednik) in da je bilo vse predhodno dogovor-
jeno na merodajnih mestih. Morda sntt) o
tem res premalo pisali. Toda ali ni to na-
loga lokalnega tiska. Žal moram reči, da nas
je ves slovenski tisk v naših prizadevanjih
veliko bolj podpiral, kot Celjski tednik. Za-
kaj, ne vem. Ce pisec vprašuje, kdo je v
Celju proglasil naše društvo za najboljše in
če Izraža dvom, da je najboljše (ml pa smo
v Celju in pišemo za Celje), jjotem mu mo-
ram odgovoriti, da je to sad društvenih na-
porov, družbene pomoči, pomoči publike, to-
rej društvena legitimna stvar, vse drugo pa
enostavno obrekovanje. Naj v bodoče pisec
malo bolj preveri stvari, naj odpre vrata
tudi na Glaziji, pri AD Kladivar, na Občinski
In Okrajni skupščini Itd. Naj ne piše tako,
da dobijo sestavki namenjeni široki javnosti
prizvok primitivizma, razmetavanja družbenih
sredstev, nemorale v nagrajevanju Itd. Mo-
ram mu dati na znanje še to, da člani uprav-
nega odbora ND Kladivar niso dobili za svo-
je delo niti dinarja, da so poleg časovnih
žrtev tudi v materialnem pogledu dosti žrt-
vovali (prevozi brez povračila, ob priliki kva-
lifikacijske tekme v Karlovcu sta dva člana
LO založila za hrano in prevoz igralcev celo
svoje mesečne plače). In, kako pisec vrednoti
to vrsto društvenega dela. Ce je bilo sinoči
mnenje članov DO ND Kladivar, da podajo
ostavko (to pišem pred tekmo z Mariborom),
potem želim, da svoje mnenje spremenijo,
v kolikor seveda pristojni forumi niso dru-
gačnega mnenja.
žal ml je, da novinarji o teh problemih ni-
so pisali več že lansko jesen. Dezinformiranje
javnosti in plasiranje^ nepreverjenih podatkov
v sedanji fazi pa lahko vnese malodušje, sla-
bi delovni elan v upravi in v moštvu. Potem
Iščimo krivca.
FRANJO LUBEJ
»KOSTROJ« VES NOV
Kolektiv tovarne usnjarskih in če-
vljarskih strojev v Slovenskih Ko-
njicah je preteklo nedeljo proslavil
otvoritev novih delovnih prostorov.
Okrog 280-članski kolektiv ima se-
daj svetle, zračne prostore, saj meri
hala 3.400 kvadratnih metrov in je
enkrat večja od prešnjih. Sodobne
klimatske naprave, garderobe, sani-
tarije, jedilnica itd. vse omogoča,
da bodo delavci Kostroja lahko bo-
lje delali kot doslej.
Slavnosti so se udeležili: VINKO
HAFNER zvezni podsekretar za in-
dustrijo, FRANC SIMONIC predsed-
nik kadrovske komisije pri CK ZKS,
predstavnik podjetja KOVO iz Pra-
ge, ter predstavniki uvozno izvoznih
podjetij in domače usnjarske indu-
strije.
Predsednik delavskega sveta VILI
KUKOVIC je opisal 15-letni razvoj
podjetja. V sedmih letih so razširili
proizvodnjo strojev od 142 milijo-
nov na 700 milijonov. Prostori pa
so postali pretesni in tako so začeli
graditi novo tovarno. Kljub izgubi
časa zaradi selitve, cenijo, da bodo
letos dosegli v novih prostorih 850
milijonov celotnega dohodka, pri-
hodnje leto pa presegli milijardo.
Važna je močna orientacija kolekti-
va na zunanje tržišče. Izvažajo v
JordanijOj^ Sudan, Alžir, Čile in Polj-
sko. V glavnem se pri izvoznih po-
slih vežejo za celotni strojni park
tovarne. Doslej so izdelali že nad 3
tisoč novih strojev.
Poizkusna proizvodnja v novi hali
kaže kar 27,6 odstotno prekoračeva-
nje mesečnega plana.
Novo tovarno je odprl predsed-
nik občinske skupščine Slovenske
Konjice ADOLF TAVČAR, gojenci
glasbene šole iz Konjic pa so prire-
dili kolektivu lep koncert. Petnajst
članov delovnega kolektiva, ki so že
od ustanovitve v podjetju, je 'dobilo
za nagrado uro in pismeno prizna-
nje.
300 LET ROGAŠKE SLATINE - 300 LET ROGAŠKE SLATINE - 300 LET ROGAŠKE SLATINE - 300 LET ROGAŠKE SLATINE
OD
VRELCA
DO
VRELCA
Kislovodna mrzlica je zajela vse
lastnike v Rogaški Slatini. Vedno
znova so odkrivali nove izvire rud-
ninske vode in ob tem pričakovaU,
da bo dala zlato. Voda je bila bo-
gastvo. Kako so rasli izviri, lahko
zasledujejo na številnih slikah, ki
so jih rapravili različni umetniki. Ti
so se dokaj radi ustavljali v pro-
slavljeni idilični pokrajini blizu Ro-
gatca.
Na nekem zemljevidu so okoli le-
ta 1685 označili izvir, ki so mu poz-
neje rekli »Gozdni izvir«. Najstarej-
ši izvir nedvomno »Tempel«, ki je
imel že več imen. To je bil »Glavni
vrelec«, »Izvir za pitje« in podobno,
ker je bil urejen kot studenec. »Fer-
dinandov vrelec« je dobil ime po
grofu Attemsu, ki je v imenu dežel-
nega glavarstva veliko deloval za
zdravilno vodo. Ta je bil ob današ-
nji nalivnici. Blizu je bil tudi »Got-
hardov izvir«, ki je dobil ime po
admontskem prelatu Kugelmayerju,
sodelavcu grofa Attemsa. Ob poti
proti vrtnariji so okoli 1872 odkrili
»Jožefov vrelec«, ki so ga pri ureje-
vanju potoka Irje popolnoma zapr-
li. Nekoliko pozneje je prof. Rumpf
uredil vrelec »Styria«. Neki manjši
izvir je dobil ime »Rumpfov vrelec«,
ki pa je presahnil. Odprli so še vrel-
ce »Alfa«, »Beta« in »Gama«. Dva-
najsti je nastal »Johanov vrelec« za
današnjim Beograjskim domom.
Za vrtnarijo so na Jankomirovem
posestvu odkrili »Moricov vrelec«,
ki so ga imenovali tudi »Prozess-
Quelle«, zaradi številnih pravd. Tega
je uredil zasebnik dr. Frölich. Naj-
prej je bil studenec, pozneje pa so
ga zavrtali in je to prva vrtina kisle
vode v Rogaški Slatini. Okoli tega
vrelca so se zvrstile neštete pravde
in spori, dokler ga v začetku našega
stoletja niso odločno zaprli. Frölich
si je uredil šc več vrelcev.
Nasproti »Slatinskega doma« si
je zasebnik navrtal »Kopačev vre-
lec«, ki pa so ga pred približno sto
leti zaprli. Dr. Knctt je okoli 1908.
uredil več vrelcev okoli starega
»Templja«. Med njimi so bili izviri
»Tempel«, »Styria« in »Donat« ter
»Plinski vrelec«.
Znova so iskali in urejevali drago-
ceno vodo v povojnih letih. Univer-,
zitetni profesor ing. Bač iz Saraje-
va je pred desetimi leti vodil raz-
iskavo, kjer so napravili okoli 40 vr-
tin, od katerih so jih 6 uredili za
črpanje kisle vode. Zdaj so znova
omogočili, da rudninsko vodo upo-
rabljajo še za kopanje.
Zasebnim iskalcem vodnega zla-
ta je odklenkalo že okoli leta 1875,
ko. so rogaški vrelQ 'dobili svojo
»zaščitna območje«, £о1вш je posto-
poma plahnela iskalska mrzlica, do-
kler se ni prav v povojnih letih Zdra-
vilišče odločilo za temeljito prouče-
vanje območja, da so lahko izdelali
dolgoročnejši načrt za izkoriščanje
vrelcev in za razvoj Rogaške Slati-
ne. V tristo letih so odkrili pribhž-
no 65 izvirov, vendar so jih okoli
36 znova zamašili.
V bližini Rogaške Slatine so vrel-
ci kisle vode še v Gaberniku in v
Kostrivnici. čeprav so se pred leti
skoraj zbali, da bi usahnilo tekoče
bogastvo, lahko zdaj vedro zrejo v
bodočnost, ker je pod zemljo še
dosti rudninske vode, ki oživlja idi-
lično pokrajino med Bočem in Do-
načko goro. Okoli Pristave in Pod:
četrtka so našli še žveplene in radio-
aktivne vrelce, ki tudi obetajo pri-
hodnost in obsoteljski pokrajini
zlasti šc turistični razvoj. Iskalci
»vodnega zlata« bodo imeli še do-
volj dela!
Izredno vztrajno sprernlja in pro-
učuje razvoj Rogaške Slatine že tri
desetletja prof. dr. Adolf Rezek iz
Zagreba. Iz tega dela se rojeva tudi
razvojni načrt Rogaške Slatine. Ta
predvideva moderno hidroterapijo,
urbanistični načrt Zdravilišča, pre-
ložitev tranzitne ceste, ureditev
sprehajališč, sanacijo vrelcev v Ko-
strivnici in še vrsto koristnih spre-
memb. »Nova terapija« pa ni več
samo načrt, temveč je že zrasla v.
dostojen spomenik prav ob tristo-
letnici Rogai»ke Slatine.
Stara nalivalnica
stran 12
CELJSKI TEDNIK
«t 36 — 11. septembra 1964
Vajvečja v Evropi
v ponedeljek sta predsednik SFRJ to-
variš Tito in predsednik LR Romunije
Georghiu Dej odkrila v Turn Severinu
spominsko ploščo. S tein so bila uradno
odprta dela pri izgradnji djerdapske hi-
droelektrarne z letno proizvodnjo 11 mi-
lijard kilovatnih ur. Izgradnjo, ki bo ve-
ljala 400 milijonov dolarjev, financirata
Jugoslavija in Romunija. Poleg elektrar-
ne, naivečje v Evropi, bodo zgladili tu-
di plovne poti za rečne ladje, ki so se
doslej z veliko težavo' prebijale po djer-
dapski tesni. Za veliko pregrado (maketa
zgoraj) bo nastalo dolgo jezero in nivo
Donave se bo dvignil vse do Beograda.
Izgradnja giganta v Djerdapu bo tra-
jala do leta 1971, torej sedem let, in bo
poleg ogromne gospodarske vrednosti
simbolizirala tudi prijateljstvo med Ro-
munijo in Jugoslavijo.
BOLEČINA
Aparat za merjenje bole-
čine imenujemo dolometer.
Osnovna enota, ki izraža bo-
lečino, je torej dol. Tako je
ubod z iglo enak polovici
dola. Glavobol pa ima od
dva do tri dole, medtem ko
imajo napadi žolčnih kam-
nov vrednost 10 dolov.
Težko je reči, kje je meja
vzdržljivosti bolečine. To je
odvisno od okoliščin, hrab-
rosti, moralne čvrstosti in fi-
zične kondicije. Zgodovina
človeštva govori o neštetih
herojih, ki so prenašali raz-
notera mučenja. Na vsak na-
čin pa lahko trdimo, da Ijud-
Ije postajajo vse bolj odpor-
ni (torej manj občutljivi).
To nam v najlepši luči lahko
kažejo metode in instrumen-
ti mučenja.
ALTENBERG
PRI ZDRAVNIKU
Duttajski pisatelj Allen-
berg se ni počutil dobro, pa
je odšel k zdravniku. Ko je
zdravnik ugotovil način pi-
sateljevega življenja, mu je
svetoval, da se odreče pija-
či in nikotinu. Takrat pa /e
Altenberg molče vzel plašč
in klobuk ter hotel oditi.
— Oprostite — ga je
opomnil zdravnik, — kaj pa
honorar za nasvet?
— Kako mislite? — se je
začudil Altenberg. — Ne
bom se po njem ravnal.
iz albuma svetovnega popotnika
MENIHI V OBLAKIH
Planina »Debro Dame« v severni Etiopiji ima ne-
navadno obliko. Malo pod vrhom je kot odrezana.
Vrh ji tvori visoka planota, katere stene so navpične
in vsenaokrog skoraj vertikalno odrezane. Moja prva
misel ob pogledu na navpične stene je bila: na to pla-
noto bom verjetno prvi uspel priti. Etiopski sprem-
ljevalec mi je, kot da je razbral moje misli, rekel:
»Na onile ploščadi se nahaja prastar samostan.
V njem živi tristo menihov...«
Za nenavaden hrib z menihi sem se začel zanimati.
Zvedel sem, da je samostan ustanovil v šestem sto-
letju neki krščanski duhovnik. To orlovsko gnezdo si
je izbral zaradi varnosti. Po ureditvi formalnosti sem
dobil od posvetnih in cerkvenih oblasti končno dovo-
ljenje, da lahko obiščem samostan. Do navpičnih sten
smo potovali po nemogoči kozji stezi. Po debeli vrvi
se je k nam spustil menih in mi pregledal dovoljenje.
Vse je bilo v redu. Zaradi varnosti so mi pritrdili
vrv okrog telesa, vendar sem se moral vzpenjati sam
s pomočjo rok in nog, s katerimi sem se upiral v
steno. Nekaj deset metrov je šlo z lahkoto. Toda ko
sem se nenadoma ozrl navzdol se mi je zvrtelo. Daleč
nad mano, me je iz nekega okna hrabril menih, z
dolgo črno brado. Komaj -sem priplezal do okna. Če-
tvero močnih, žilavih rok me je potegnilo skozi okno.
Peljali so me v vas, v vas, v katero štirinajst sto-
letij ni stopila ženska noga, niti krave in ne kure.
Menihi namreč uživajo samo volovsko in petelinje
meso.
Cerkev še vedno sloji, takšna kot je bila zgrajena.
To je najstarejša stavba v Etiopiji. Menihi žive od
dela kmetov. Kmetje namreč delajo zanje, da potem
menihi molijo za njihove duše. Tu je bila nekoč tudi
šola za preučevanje starih knjig. Meniški predstojnik
je pred nedavnim pripeljal iz Adis Abebe tranzistor.
Pomagali smo mu ga spraviti v pogon. Zvonek ženski
glas je s pesmijo napolnil sobo. Ali je bil morda to
začetek konca srednjega veka?
Tibor Sekelj
muhasti datumi
Naključje? Kje neki! To nikakor
ne more biti naključje, ampak je
zagotovo izraz same božje previd-
nosti, ki je kajpak naklonjena re-
publikancem. Tako zatrjujejo seve-
da republikanci sami, ki so prese-
netili javnost ZDA z nenavadno bro-
šuro, zaradi katere bi si po vsej pra-
vici zaslužili ime politični mistiki.
Nenavadna »zveza«, ki so jo odkrih med pomembnimi
datumi Lincolnovega in Kennedyjevega obdobja, je
kot igra naključij res presenetljiva, vendar so, kot
kaže, njeni odkritelji čisto pozabili, da je mogoče v
zgodovini najti še mnogo podobnih zvez. Zakaj? Ker
je število datumov tako veliko, da je treba samo nekaj
iznajdljivosti in že utegnete odkriti skriven sistem,
ki kaže na »sorodnost« med datumi, npr. Džingiskana
in Adolfa Hitlerja ali pa (zaradi mene) župnika Wake-
fieldskega in gospoda Mirodolskega. Kaj je torej od-
/ kril republikanski poUtični misticizem?
Lincoln je bil izvoljen leta 1860,
Kennedy pa 1960. Oba sta bila glo-
boko zapletena v borbe okoli držav-
ljanskih pravic. Obe imeni vsebu-
jeta po sedem črk. Ženi obeh pred-
sednikov sta zgubili sina, ko sta bili
prvi dami Amerike. Oba predsed-
nika sta bila ustreljena v petek, oba
v glavo od zadaj, oba v prisotnosti
svojih žena. Oba atentatorja sta bila ubita predno sta
prišla pred sodišče. Imeni John Wilkes Booth in Lee
Harvey Oswald vsebujeta po petnajst črk. Lincolnu, pa
tudi Kennedyju je sledil predsednik po imenu John-
son, oba naslednika sta bila južnjaka. Andrew Johnson
iz Tennesseeja, ki je sledil Lincolnu, je bil rojen leta
1808, Lyndon Johnson iz Teksasa pa 1908.
Znamenita republikanska listina
se ne ustavi niti pred potvarjanjem
dejstev. Booth, trdi, je bil rojen
1839, Oswald pa 1939, čeprav je bil
Booth dejansko rojen 1838. Lee Os-
vald, pravijo republikanski mistiki,
je ustrelil ÍCennedyja iz skladišča in
zbežal v gledališč^. Booth pa je
ustrelil Lincolna v gledališču in zbe-
žal v skladišče, ki pa je bilo v resnici skedenj. Ken-
nedy se je vozil v Lincolnu Fordove tovarne, Lincoln
pa je seveda sedel v Fordovem gledališču (čudno, da
se ni imenovalo Kennedy! Najvažnejše pa je za re-
publikance menda dejstvo, da je An-
drewu Johnsonu, ko mu je potekel
rok, sledil republikanec, katerega
priimek se je začenjal s črko G! Po
njihovem prepričanju je torej sama
božja previdnost na Gold water j evi
strani.
O, sane ta simßl|cita$!__^^
IZRAČUNALI so, DA GOSPODI-
NJA, ZA KATERO PRAVIMO; CEŠ,
SAJ JE DOMA, PREHODI DNEVNO
OD 15 DO 25 KILOMETROV. VELI-
KO PREHODIJO POŠTARJI, KU-
RIRJI, SPORTNIKI IN UUDJE PO-
DOBNIH POKLICEV TER NAG-
NJENJ,
NAJBOLJ SEVEDA ZDELA HOJA
TISTE LJUDI, KI JIM NI
NITI POKLIC NITI HOBI. KAJ TA-
KEGA SE NAM ZGODI, KADAR
GREMO NA IZLET V KAKŠNO TU-
JE MESTO IN ŽELIMO V KRAT-
KEM CASU VIDETI IN OBLETETI
CIM VEC. ZGODI SE NAM, DA
NOGE ODPOVEDO, KADAR SE LO-
TIMO VELIKEGA NAKUPOVANJA
IN LETAMO OD IZLOŽBE DO IZ-
LOŽBE, PRETAKNEMO VSE TRGO-
VINE. NOGE OTRPNEJO PRI O-
GLEDU VELESEJMOV, RAZSTAV
IN MUZEJEV. UTRUJENE NOGE
PA VPLIVAJO NA GLAVO, NE SA-
MO TO, DA ZAČNE BOLETI. NOGE
ODVZAMEJO GLAVI SPOSOBNOST
DOJEMANJA, SPREJEMANJA IN
PRESOJANJA. ZATO NA KONCU
VSEH KONCEV KUPIMO NEKI
PREDMET, KI JE SLABŠI IN DRA-
ŽJI OD ONEGA, KI SMO GA IME-
LI  V  ROKAH   šE  SPOČITI.
TOREJ UTRUJENE NOGE. V NE-
KATERIH DEŽELAH SO SI OMI-
SLILI »KRATKO VESELJE« — MA-
SAZNE   STROJCKE.
.aponski
GOSPODARSKI
v v
CUOEZ
DANSNJl JAPONSKI BIZNISMENI IGRAJO
MINIATURNI GOLF NA TERASAH SVOJIH
NEBOTIČNIKOV IN SE VOZIJO V SLUŽBO
S HELIKOPTERJI — PO NEKAJ \ŒSECEV
NE ODGOVARJAJO NA PISMA SVOJIH PO-
SLOVNIH PARTNERJEV. IMAJO SE ZA
»OČETE« SVOJIH DELAVCEV, ARANŽIRAJO
TRI ČETRTINE NJIHOVIH ZAKONOV.
TOSTRAN SIROMAŠTVA
Razen v bombažni industriji na Japon-
skem ni več tistih nizkih prejemkov, ki so
bili nekoč pravilo. Za večino delavcev bi
mogli reči, da živijo »tostran siromaštva«.
So celo piemožni v primerjavi z delavci
Azije, Afrike in Južne Amerike. Pri fem
je treba dodati, da japonski delavci niso
nič manj kvalificirani od delavcev ZDA,
Britanije ali Zapadne Nemčije. Japonski
tovarnarji zagotovi jajo, da izplačujejo
svojim delavcem premije in tako kompen-
zirajo nizke plače. Mnoge tovarne nudijo
delavcem brezplačna stanovanja in brez-
plačno zdravniško pomoč. Tovarniške
menze in športna igrišča ne zaostajajo za
tistimi v Angliji. Toda ni mi uspelo najti
eno tovarno, ki bi svojim delavcem dajala
pokojnino, vsakdo pa mora v pokoj, ko
dopolni 55 let starosti.
direktor — »OCE delavcev«
, Generalnega direktorja prikazujejo kot
»očeta« svojih delavcev, ti pa so mu dolžni
hvaležnost in zvestobo. Napredovati je mo-
goče edinole s službenimi leti in nikakor
drugače. S službenimi leti rase tudi plača.
Noben japonski delavec ne zapusti tovarne,
v kateri je pričel delati, in nobenega ne od-
pustijo, razen če ni »težko pogrešil«.
Delavci morajo manifestirati svojo zvesto-
bo tvrdki in generalnemu direktorju ne sa-
mo v službi, ampak tudi v prostem času.
Tako morajo trgovski pomočniki velike tr-
govske hiše Mitsukoshi v avtobusih ali pod-
zemni železnici odstopiti svoje mesto potni-
kom, ki nosijo zavitke z znakom le tvrdke.
Navaden delavec se mora rahlo prikloniti
preddelavcu, ta že globlje inženirju, inženir
še globlje glavnemu inženirju obrata, glavni
inženir pa do tal generalnemu direktorju.
UDARI PO DIREKTORJU
Japonski šefi imajo veliko vlogo tudi v
zasebnem življenju svojih delavcev. Petin-
sedemdeset odstotkov zakonov med osebjem
neke firme aranžira šef, pri sami poroki pa
je ta s svojo ženo važnejši kot starši poro-
čencev.
Generalni direktor tvrdke za proizvodnjo
električnih aparatov Matsushita je dal na-
rediti svojo lastno lutko v naravni velikosti
In jo namestiti na skrivnem mestu, kjer lahko
delavci udarjajo po njej z bambusovimi pa-
licami.
Japonski delavec se lahko rodi v porod-
nišnici tvrdke, lahko obiskuje njeno šolo,
študira na njene stroške In nato v njej dela
do smrti. »Mi učimo svoje študente, da je
samodisciplina edina prava svoboda,« mi je
rekel direktor neke šole.
v veliki železarni Yavata na otoku Kiju —
Siju delavec najprej stanuje v penzionu za
samce, nato dobi zakonsko stanovanje, če
pa Ima srečo, se naseli v luksuzni vili za vi-
soke funkcionarje. Stanarina znaša komaj
kak funt na mesec.
Kot vsi birokratsko nastrojeni ljudje, tako
se tudi Japonci klanjajo veličini. Na urad-
nih banketih sedijo gosti po rangu, ki ga
določa  kapital  tvrdke,   katero  zastopajo
(Se nadaljuje)