)
ROLETAREC
JEV.-NO. 781.
Slovenske Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 31. avgusta (August 31«t), 1922.
LETO—VOL.—XVII.
U»r»v»ištT» (Office) 1(1» WKST S(tk ST., CHICAGO, ILL.—T«Ieph»n« Rockwell 281*.
L V. Debs odgovarja komunističnim kritikom.
k
»m
Za časa obravnave proti socialnim rcvolucionar-Moskvi je poslal med drugim tudi Eugene V. Leninu brzojav, v katerem protestira proti smrt-obsodbi kateregakoli obtoženih socialnih revolucio-Vsebino Debsovega protesta smo priobčili v letarcu z dne 17. avgusta pod naslovom "Po mos-ivski obravnavi proti socialnim revoulucionarjem." svojemu telegramu je prosil, naj moskovska vlada k svetu vzgled, da zna postopati drugače kakor sve-li carizem, da tudi v praksi izvaja, kar uči sedava tem apelu ni bil osamljen, kajti poslale so skoro vse socialistične stranke, številne unije po svetu, pisatelji in človekoljubi svetovnega slove-med njimi tudi taki, ki simpatizirajo s komunisti
jim direktno pripadajo. Na ta Debsov apel, ki ga je poslal iz sanatorija v kjer se zdravi, so odgovorili razni ameriški taiunisti" z napadi na Debsovo osebo. Celo neki Tki bi se moral učiti abc o socializmu, je čutil ilrebo, da se znese nad Debsom v "Znanju" ali kakor se bo že imenoval omenjeni list drugi teden. "Komunisti" so zelo krvoločni ljudje in zato zahtevajo iitev smrtne kazni za svoje politične nasprotni-Od strani socialistov se ni šlo zato, dali so social-revolucionarji krivi ali nekrivi, ampak zato, da ima justica s tem procesom priliko pokazati nekoli-človečnosti, ne pa slediti načinu, kakor se ga je josluževal brutalni carizem pri preganjanju svojih jet-[ov. Če stranka, ki v Rusiji vlada, propagira novi kuiabni red, pravico in svobodo, naj to pokaže tudi praksi. Moskovska obravnava pa je pokazala, da je v mnogih ozirih celo slabša, kakor so podobni cesi na sodiščih kapitalističnih držav. Med raznimi Debsovimi kritiki je tudi J. L. Eng-il, ki je bil do detroitske konvencije član socia-ične stranke in urednik lista "Chicago Socialist", a je bil po konvenciji odstavljen, ker se ni držal rodil, ki mu jih je dala okrajna organizacija stranko! delegatu konvencije. Rusija vzdržuje v Berlinu ako propagandistično agencijo pod imenom "In-iational Press Correspondence"; ta je ob času mo-iskega procesa naslovila na tiste, ki so apelirali v og socialnih revolucionarjev število vprašanj, v ;rih navaja prestopke socialnih revolucionarjev v lovih aktivnostih proti sedanjemu ruskemu režimu s tem zoper sovjetsko Rusijo. V bivšemu komunističnemu listu "The Worker", ki je sedaj glasilo Wor-party, je objavil njega urednik J. L. Engdahl v ji z dne 12. avgusta dotična vprašanja in jih nana E. V. Debsa. V tem odprtem pismu očita i, da se je postavil na stran sovražnikov sovjet-Rusije. Debs je na te napade odgovoril potom ga brata, in kopijo pisma je poslal gl. stanu inke s pripombo, naj se ga razmnoži in pošlje stran-iinemu časopisju v objavo. Glasi se:
"Dragi sodrug Engdahl:
"Vaše pismo in kopijo lista "The Worker", v katerem ste zaznamovali članek, naslovljen Eugenu, je prejel in vse skupaj je bilo poslano meni, da odgovorim po naročilu. Gene (Eugene V. Debs.—Op. ured.) je bolan in v oskrbi sanatorija, kjer se zdravi. V stanju, v kakršnem se nahaja, mu je nemogoče posvetiti vso pažnjo stvari kakor je ta, zato mi je poslal navodila, da naj Vam odgovorim, kakor sledi:
"On nima v pogledu te zadeve ničesar izjaviti. Telegram, ki ga je poslal v Moskvo, govori dovolj jasno sam in ne potrebuje nikakšnega pojasnila. Označil je Eugenovo stališče in pri tem ostane. Poskus, da se ga prikaže za sovražnika Lenina in sovjetske Rusije kljub dejstvu, da je bil na strani sedanje ruske vlade od prve ure, ko se je rodila, se bojeval zanjo i nza njene predstavnike, med drugim za Lenina in Trookija z besedo in spisi, je presmešen in zloben in zato ne zasluži, da bi na taka zavijanja odgovarjal.
"Vaša obsodba socialnih revolucionarjev je popolna, toda v poštev pride tudi druga stran, o kateri ničesar ne omenjate. V konfliktu med boljševiki in socialnimi revolucionarji niso bili divji izbruhi svoj-stvo samo ene strani, kakor skušate prikazati Vi — kajti socialni revolucionarji so bili žrtve kakor tudi izvrševalci nasilij in če bi bili zmagali in potem sodili boljševike radi veleizdajniških činov tako da bi bili že naprej obsojeni, bi Gene protestiral proti ekseku-tiranju boljševikov ravno tako, kakor je sedaj proti eksekutiranju socialinih revolucionarjev. On ne veruje v maščevanje, v smrtno kazen, v umore—in vse te bru-. talne strasti in okrutnosti so v njegovih očeh še bolj vredne obsojanja, kadar jih izvršujejo v imenu zakona in justice socialisti, ki so dolga leta napadali kapitalizem radj takih infamnosti. Če verujemo v krvo-željno maščevanje, v surove reprisalije in divjaške uboje, da zadovoljimo naše zakone in etiko, smo niz-kotnejši od kapitalistov in njihov rabljev, kajti oni si ne prisvajajo človečanskih idealov kakor si jih mi, in potem jih sramotno izdamo kakor hitro dobimo moč v svoje roke.
"Trdilo se bo, da je eksekucija obtožencev revolucionarna potreba. Gene to zanikava! On je uverjen, da bi umor teh ljudi pokazal samo šibkost in strah sovjetske vlade in odvrnil od nje vse tiste ljudi po svetu, ki ji stoje sedaj še ob strani in jo podpirajo.
"Mesto, da se obtožene socialne revolucionarje kaznuje z vislicami, naj se jih kaznuje z osvoboditvijo, kar je civilizirana metoda. S tem bi sovjetska vlada ustvarila nov etični standard, ki ga propagiramo, in pridobila bi si zaupanje in spoštovanja vsega sveta. Sovjetska vlada se nima ničesar več bati od teh obtožencev. Za to naj da vzgled v sovjetski morali in humanitarstvu, in tudi najhujši sovražniki sovjetske
vlade bodo do te meje razoboroženi in prisiljeni utihniti.
"Gene ne zagovarja činov soc. revolucionarjev. On se poteguje za njihova življenja, kakor bi se, če bi bili najhujši kriminalci na svetu, in ravno tako, če bi skušali umoriti njega namesto Lenina, kajti njegovo stališče v vseh teh slučajih bi bilo enako. Vsa zadeva vzeta s stališča taktike, izpustivši vprašanje človeških življenje, bi bila usmiljenost namesto maščevalnosti za sovjetsko vlado mnogo pametnejša pot; in kot lojalni podpornik Lenina, Trockija in sovjetske vlade odkritosrčno upa, da bo vzela to pot.
"Gene želi naj sporočim, da personalno ne dolguje komunistom ničesar. Ko je bil v peklenski luknji v Atlanti, so komunisti, razun par izjem, ignorirali njega in druge politične jetnike, in njihovi listi, tudi tisti ki ga urejujete Vi, — so bili hladnokrvno molčeči in niso dvignili niti prsta za njihovo osvoboditev, in v kolikor se tiče njih, bi Gene še danes gnil v temnici ječe v Atlanti.
"Kar je tu rečeno, smete svobodno objaviti in v tem slučaju Vas prosim, da mi pošljete zaznamovano kopijo lista.
"Gene želi, naj se Vam za vaše pismo prijazno zahvalim in naj vam sporočim njegove prisrčne pozdrave, h katerim dostavljam tudi svoje."
S sodružnim pozdravom, Theodore Debs."
Ko je prišel Debs iz ječe, je završalo v komunističnem taboru. Vsepovsod so ga oblegali in mu zaeno z drugim delavstvom delali ovacije. Rinili so se k njemu in ga silili, naj indorsira njihovo "edino zveličavno" taktiko. Debs pa se je smehljal, govoril o potrebi edinstva v delavskih vrstah in izjavil, da bo za enkrat posvetil vse svoje moči delu za osvoboditev o-stalih političnih jetnikov. Nastanil se je v Terre Haute, Indiana, kjer je njegov dom, da si malo utrdi raz-drapano zdravje — posledica dolgotrajnega zapora. Njegov dom so oblegali prijatelji in zahtevali, naj jih Debs sprejme. Med njimi je bilo največ takih, ki niso v času, ko je bil v zaporu, ničesar storili, da se ga reši iz objema jetniških zidov. Njegov brat je apeliral, naj ga vsaj nekaj tednov puste v miru in socialistično časopisje je objavilo ta apel. Najbolj nadležni so bili komunisti, ki so se mučili, da ga pridobe za svoje vrste. Priobčevali so njegove članke in slike ter ga slavili kot največjega borca. Sedaj pa so ga naenkrat obtožili, da je se je postavil na stran sovražnikov sovjetske Rusije in s tem kajpada vsega delavskega ljudstva v obče. Vse samo zato, ker jim je dal že večkrat razumeti, da ne soglaša z njihovim početjem. In v prej citiranem pismu izjavlja, da jim ničesar ne dolguje in jim zabrusil v obraz, da ako ne bi bilo boljšega delavskega gibanja od njihovega, bi politični jetniki poginili v ječi. Engdahl bo seveda napadal naprej, istota-ko drugi kričači vštevši gospoda Delja. Ampak pojmi se bistrijo, duhovi postajajo hladnejši in delavstvo je pričelo rabiti razum. Radi teh pojavov se potaplja barka demagogov, ki so storili delavskemu gibanju toliko zla. Igrali so in odigravajo. Tistih komunistiv. ki smo jih poznali še ipred letom dni, ni več. Socialistično gibanje, zgrajeno na podlagi dolgoletnih bojev in izkušenj, je še tukaj in vedno jačje postaja. Dasiravno si ne lastimo nezmotljivosti in ne trdimo, da ne delamo ampak, smo jih napravili manj in se manjkrat zmotili, kakor naši prijatelji na ekstremni strani delavskega gibanja, četudi naglašajo svojo nezmotljivost in zanikavajo svoje napake. Z izpopolnjevanjem sebe in s tem socialističnega gibanja gremo naprej.
Arthur Morrow Lewis umrl
V Chicagi ie dne 23. avgusta nenadoma preminul Arthur Morrow Lewis, znan vsem socialistom in svobodomiselnim elementom v Ameriki kot predavatelj, debatator in proponent naprednega mišljenja.
Po narodnosti je bil A. M. Lewis Škot, in po poklicu duhovnik neke protenstantovske sekte. Toda ko se je bil Lewis seznanil s socialističnimi nauki — in to je bilo še na Škotskem — je slekel duhovniško suknjo in posvetil vse svoje briljantne sile socialističnemu gibanju. Čim bolj se je poglabljal v nov.o vero človeka, tem bolj je mrzil vero v boga, ki je baje nekje nad oblaki. In če se more o kakemu bivšemu duhovniku trditi, da sovraži vse vere, ki so zgrajene na bajkah in pripovedkah, je bila to gotovo resnica pri A. M. Le\vi-su. To so pokazala v mnogih slučajih njegova izvajanja, ko je nastopal kot predavatelj.
Arthur Morrow Lewis.
V Ameriko je prišel Lewis pred štiriindvajsetimi , leti ter se je naselil v San Frančišku. Od tam je držala njegova agitatorična pot ob Pacifiku, gori do Seattla, < in zopet nazaj. Držal je socialistična predavanja, debate in javne shode; prodajal socialistično literaturo in seznanjal ljudi vseh slojev s socialističnimi nauki. Pri tem delu mu je bil desna roka pokojni pisatelj Jack London, ki je živel takrat v Oaklandu pri San Francis- | ku in je imel hud boj za priznanje svoje pisateljske ka- ; rijere, ki sta mu jo odrekala buržvazni knjižni trg in ; časopisje.
Leta 1907 se je Lewis naselil v Chicagi, kjer je s pomočjo socialistične organizacije v 27. wardi organiziral "Delavsko univerzo" (The Workers University j Society), katere predsednik je danes Dr. H. Greer, organizator predavateljskih tečajev in debat pa je bil A. M. Lewis. To "delavsko vseučilišče" je najelo potem Garrick gledališče, kjer je imel Lewis svoja predavanja. Raš letošnjo spomlad je obhajalo to vseučilišče svojo petnajstletnico, na kateri je govoril Lewis 'I o potežkočah, ki so bile zvezane s podjetjem in uspe- I hih, ki jih je ta učni zavod dosegel v teku te dobe.
Člani —- to se pravi podjpiratelji in slušatelji - I tega vseučilišča so bili največ delavci, študentje, od- I vetniki, umetniki in nekaj profesorjev. Tudi slovenski, I

hrvatski in srbski delavci so člani tega vseučilišča, in mnogi od nas čutimo, da smo z A. M. Lewisom mnogo izgubili.
i Prva leta je posvetil Lewis svojo pažnjo razlaganju socialističnih naukov. ""Delavstvo — je dejal Lewis — lima dovolj časa poglabljati se v detajle socialističnih teorij, zato potrebuje zavoda, ki mu ima preskrbeti razlagateljev, knjig in vseh takih sredstev, ki bi pomagala ne samo popularizirati socialistično znanost, tem-teč jo razumeti s temelja. Delavec ali kdorkoli, ki se ieli upoznati temeljito s socialno vedo, mora študirati tudi druge vede."
In tako je Lewis tolmačil Marksov "Kapital", En-jtlsove spise o postanku družine itd., La Fargovo razlago o razvoju imetja ter vpletal vmes vse tiste avtorje in raziskovalce zgodovinskih pobirkov, ki imajo vezo i deli, na podlagi katerih so gradili Marks, Engels in drugi svoja dela. Poleg tega je upoznal Lewis svoje slušatelje z življenjem raznih utopističnih socialističnih predhodnikov, kakor so bili Fourier, Oven, Proudhon itd. itd. ter pokazal razliko med tedanjimi in modernejšimi socialističnimi misleci. Poleg predavanja je prirejal Lewis tudi debate, ki so bile po svoji vsebini zelo lanimive in poučne. Tako naprimer so se vršile de-bate "0 politični in direktni akciji", "Ali je socializem znanstven?" "O single taxu" itd. itd. In na debatah ai Lewis nikdar pogorel. ,S svojo neizpodbito logiko in s svojim sarkazmom, kakor s temeljitim znanjem isakega predmeta, ki se ga je lotil, je bil kakor rezalo in plovilo pluga, ki preobrazita vse, kar zadeneta in dbjanieta. Na predavateljskem polju je bil pokojni Lewis mojster, kakršnih je malo.
! Poznejša leta je dobil Lewis za predavateljsko se-!ono, ki je pričela po navadi meseca oktobra in je končala koncem marca, razne profesorje, ki so predajali o biologiji, o zgodovini, o krščanstvu itd. itd. Jed temi je nastopil večkrat znani biologist prof. Starr iz čikaškega vseučilišča, Clarence Darrow, znani delavski zagovornik, prof. Moore in drugi. Mnoga predavanja in debate, ki jih je imel Lewis in drugi njegovi sopredavatelji z raznimi nasprotniki, so bila tiskana v brošurah in tvorijo danes lep donesek socialistični in liberalni literaturi.
| V vojnem času se je posvetil Lewis zvezdoznan-stvu, o katerem je podal slušateljem "Delavske univer-ze" celo vrsto predavanj s pomočjo stereoptikona.
Poleg predavanja je Lewis vedno skrbel, da so do* Hi njegovi slušatelji v roke le najbolje knjige, ki so prišle na svitlo. K vsebini teh knjig je podal večkrat tudi svoj komentar.
Lahko se reče, da je vsled Lewisovih predavanj iobilo globlje pojme o socializmu in o splošni vedi na tisoče in tisoče delavcev v Ameriki. To je bila tudi Lewisova želja, ki jo je izrazil večkrat na svojih prelivanjih.
Pred tremi leti je bil Lewis nevarno obolel, vendar je okreval, toda od tedaj ni bil več tisti stari Lewis, kot je bil nekdaj. Vzlic svoji srednji starosti — bil je 49 let star — je osivel in je postal fizično slaboten. Toda dela ni zanemarjal. Za prihodnjo sezono je obljubil lopet serijo predavanj, ki bodo morala sedaj izostati ali pa dobiti namestnika. Da si utrdi zdravje, je odšel na deželo, kjer ga je ugrabila nepričakovano smrt. i Časten spomin možu, ki se je trudil, da dobi delavski razred tisto široko obzorje, ki je potrebno za temeljito upoznavanje zadev, ki so v zvezi z novo družbo in novim, preporojenim človeštvom!
DRSKAR.
SEMINTJA.
Bitka v Havru. — Zelo starodaven način. — Afriška civilizacija. — Dogodek v Aziji. — Še en atentat. — Verske in plemenske razlike. — Kongress zobozdravnikov. — Herrinska preiskava. — "Delavski dan".
V Havru, Francija, so šli pristaniški delavci in delavc? nekaterih drugih podjetij na stavko. Zadnjo soboto in v nedeljo zjutraj so se vršili veliki izgredi stavkujočega delavstva, proti kateremu je nastopila policija; delavci so se postavili v bran in si zgradili barikade; policija je pozvala na pomoč vojaštvo. Pričela se je bitka, v kateri je padlo precej delavcev smrtno zadetih od krogelj, veliko je bilo ranjenih. Tako rešuje sporna vprašanja med delom in kapitalom oborožena sila države, ampak socialnih vprašanj to ne rešuje.
* * *
To je način, katerega priporoča predsednik Harding za varovanje "pravice do dela". V Coloradu, v W. Virginiji in vseh drugih državah te Unije se ga dobro izvaja. To je zelo starodaven način — teptanje upornikov z brutalno silo vladajoče justice. Tudi boj, ki se vrši med nekaterimi deli ameriškega železniškega delavstva proti kompanijam, je zanimiv, ker so u-nije v borbi skoro osamljene. Proti sebi injajo državo — in država je ljudstvo. Brezbrižno, nevedno ljudstvo
ima tako vlado kakršne je vredno.
* * *
Portugalska, ki je dežela večnih revolucij, ima tudi kolonije, katerih je že mnogo izgubila, in kar jih še ima v svoji posesti, bi jih že morala izgubiti. Eno kolonijo ima tudi v Aziji ob Kitajski. Vladajo jo portugalski vojaki, črnci iz portugalske Afrike, ki jim poveljujejo častniki iz Portugalske. V portugalski azijski koloniji so meseca julija ti vojaki pomorili nad štirideset kitajskih delavcev. Črni vojaki, ki jih je poslala tam portugalska vlada, da varujejo mir in red ter širijo evropsko civilizacijo — prav za prav afriško — nadlegujejo mlade kitajske ženske, da zadoščajo svojim instinktom. Nekoliko teh vojakov je pred nekaj tedni napadlo mlado Kitajko v prisotnosti Kitajcev, ki so jo branili. Eden Kitajcev je bil aretiran, ker je žalil vojaštvo. Kitajci so priredili protestno demonstracijo v prilog osvoboditve njihovega zaprtega tovariša. Na razjarjeno množico je vojaštvo streljalo in pozori-šče je bilo pokrito z mrtveci in ranjenci. Drugo jutro jfe bila proglašena generalna stavka; vse kitajsko delavstvo se je odzvalo. Izgredi so se ponovili in zemlja je zopet pila kitajsko kri. Portugalska oblast je proglasila preki sod, razpustila vse unije kitajskih delavcev, ukazala Kitajcem, da se morajo brezpogojno povrniti na delo in zahtevala od kitajskih trgovcev, naj odpro svoje trgovine. Vse te zahteve je izvedla s pomočjo svojih vojakov črncev iz afriških džunglov. Mnogi Kitajci so pobegnili v ozemlje kitajske republike, kjer prirejajo protestne shode, ki pa zaenkrat ne bodo veliko izdali. Današnja družba sloni na sili. Kitajska republika, velika kakor je, je nima. Mala Por-

tugalska jo ima več, zato lahko strelja kitajske delavce na azijskem ozemlju, ne da bi se ji kaj zgodilo. * * *
Michael Collins, vodja "svobodne irske države", je bil zavratno umorjen od fanatičnega republikanca, ker ni bil zadovoljen s "svobodno" irsko državo v federaciji Velike Britanije. To je še bolj podpihnilo ogenj sovraštva na obeh straneh in civilna vojna, ki tira bedno Irsko v še večjo bedo, se nadaljuje. De Va-lera bo "osvobodil" Irsko, ako prej ne preneha z bojem, kakor se osvobodi človek, kadar se poslovi "od tega sveta". Potem pa bo postala Irska navadna angleška kolonija. Bernard Shaw, sam irskega pokolje-•nja, svari svoje vročekrvne rojake, da se v boju za svobodo mnogokrat izgubi še tisto malo svobode in blagostanja, ki jo ljudstvo ima. Za Irsko je nesreča, da je versko vprašanje razpalilo strasti njenega ljudstva tako daleč, da se sedaj mori med seboj brez vsakega pravega vzroka. Človek more še nekako razumeti verske boje v Indiji, Mali Aziji in zadnje čase v Egiptu in Palestini. Tam so verske razlike večinoma tudi plemenske razlike; in končno, Irska, trdi, da je dežela visoke civilizacije. Tudi Kitajske se ponaša, da ima najstarejšo civilizacijo in če so civilne vojne merilo
civilizacije, moramo obojim verjeti.
* * *
Izmed važnih mednarodnih zborov in konferenc v tem letu bo najvažnejši kongres zobozdravnikov, ki prične 4. septembra v Madridu. Zastopanih bo sedemindvajset dežel. Zdravljenje zobnih bolezni še od daleč ni dovršena znanost. Tiho, brez hrupa, dela zdravniška veda. Podjarmila je že neštete sovražnike človeškega zdravja, druge je pri njihovem napadanju na zdravje ljudi omejila. Miljoni so bili prejšnja stoletja žrtve kužnih bolezni, ki so pustošile vasi, mesta in dežele. Danes so kužne bolezni omejene. Kljub temu so na polju zdravilstva doseženi šele začetni uspehi. Kongres zobozdravnikov v Madridu bo prvi resnično uspešen kongres v tem letu. Kajti na zdravniških kongresih ne odločajo instinkti sovraštva ljudi proti ljudem. Prve -mesece po vojni so na mednarodnih zborih znanstvenikov izključevali Nemce, kar je sedaj že prenehalo. Znanost je resnično mednarodna.
* * *
V Herrinu, 111., je pričel illinoiški državni pravd-nik Brundage s preiskavo zadnjih izgredov. Denarna sredstva so poskrbeli kapitalisti v Ulinoisu. Trgovska komora te države je prispevala prvih $25,000; ostalo vsoto morajo pripsevati posamezni kapitalisti v Illi-noisu, katerim so bila poslana pisma, koliko imajo prispevati. Morda bo vsa stvar že v teku preiskave zaspala, kar je dvomljivo. Bolj mogoče je, da bomo dobili nekaj Mooney-jev tudi v Illinoisu, kar bo pomenilo dolgotrajen, drag boj za njihovo osvoboditev. Zadevo Herrinskih izgredov ponovno omenjamo, ker se ima delavstvo iz nje marsikaj naučiti, med drugim važnost časppisja, važnost sodišč za tiste ki jih kontrolirajo in za tiste, ki nimajo nad njimi nobene kontrole, dasi bi jo lahko imeli. Nadalje važnost gmotnih
sredstev pri takih procesih in za propagando sploh. * * *
t
Dne 4. septembra je Delavski dan, prvi maj ameriškega unijskega delavstva, stvor jen od ameriškega vladajočega razreda. Običajnih parad unijskega delavstva ne bo toliko kakor prejšnja leta. Kapitalisti ne bodo korakali v povorkah unijskega delavstva, kakor so včasih. Meja med njimi in delavci je čimdalje jasnejše začrtana. In s tem izgublja tudi uradni "delavski" dan svoj pomen.
Tudi Henry Ford ima svoje težave.
Henry Ford se pritožuje, da ga hočejo premogovniški baroni guliti pri cenah za premog in jeklarski magnatje pri cenah za železo in jeklo. Zato je sklenil zapreti svoje tovarne. Izjavil je, da se ne bo dal "izkoriščati" kapitalistom z Wall Streeta, tudi če nikoli več ne odpre svojih tovaren.
Henry ima svoje posebne muhe, zato je on nekaki bela vrana v kapitalističnemu svetu. En čes napada Žide in jih dolži vsega zla na svetu. Potem jih kliče na pomoč pri delu za ustvarjanje novega denarnega standarda. Svetovno vojno je hotel končati na svoj način, organiziral mirovno ekspedicijo, ki se je na barki na potu v Evropo stepla med seboj in ni niti pričela miriti pretepaške evropske dežele. Henry imel dovolj dela miriti svoje "pacifiste", evropska vojna pe je divjala nemoteno naprej.
-Sedaj je Henry sklenil zapreti vrata svojih tova ren, da "štrafa" kapitaliste, ki mu računajo previsoke cene za jeklo in premog. V resnici pa je Henry kaznoval delavce, ki niso pri stvari prav nič prizadeti. Komaj so se malo opomogli iz ene brezposelnosti, že so se znašli v drugi.
Morda se Hejiry še premisli in pobota s svojima tekmeci. Ako pa tovarne resnično zapre, bo direktno in indirektno prizadetih dva miljona delavcev, ki se brezposelnosti prav nič ne vesele.
In tu je zopet dokaz, kako neumen je sistem, katerem je omogočeno posamezniku, ki je po današnji "modri" uredbi gospodar delovnih sredstev, zapreti tovarne kadar se mu zljubi, ne da bi se vprašal, koliko pomanjkanja prizadene s tem delavstvu. Henry je si cer dejal, da mu je za delavce silo žal, da pa ne more pomagati. On in njegov sin imata miljone in če tovarne nekaj mesecev ne bodo obratovale, ne bosta fr pela pomanjkanje. Tudi jeklarskim trustjanom ne bo treba radi Forda beračiti, in premogovniški baroni bodo vseeno delali dobiček. Več sto tisoč delavcev vposljenih pri Fordu v Detroitu in drugih mestih, pa se bo moralo potikati za delom, kar gotovo ni prijetno, posebno še ne, če se dela ne dobi, in kjer se ga najde, so plače tako sramotno nizke, da je delavčevi družini nemogoče živeti kakor se spodobi ljudem in je obsojena na životarenje.
Modri možje, ki sede v kongresu, v senatu in v legislaturah, propagirajo sprejem zakonov, s katerimi bi se delavstvu prepovedalo stavkati. Allright, ampak zakaj ne sprejeti tudi zakon, ki bi kapitalistom prepovedal zapreti tovarne ali rudnike? Če so stavke "dragi" publiki škodljive, potem ji je brezposelnost delavstva tudi škodljiva. V prvem in drugem slučaju je delavec brez dela, torej je bistvo stvari isto v obeh slučajih.
Izgleda, da bo socializacija res edino zdravilo za odpravo večnih stavk in industrialnih kriz. Najboljše je, da se počasi sprijaznimo s tem dejstvom, pa si prihranimo trud s sprejemanjem zakonov, ki ne rešujejo socialnih problemov, pač pa socialni položaj delavskega ljudstva še bolj zamotavajo.
"Proletarec" je list, ki vam podaja resnično sliko o delavskem gibanju po svetu. Prinaša politične in znanstvene članke, statistike, opise krajev itd. "Proletarec" je list, ki širi zdravo socialistično znanje med jugoslovanskim delavstvom v tej deželi. Širite ga!
Božja volja.
Kristjani molijo vsak dan molitev vseh molitev in v njej prepuščajo božji volji vsako odločitev: Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih, tako tudi na zemlji.
Well — če vlada na svetu vsegamogočen Bog, tedaj se bo vsekakor zgodila njegova volja, tudi če ne bi imel za to dovoljenja pravovernih kristjanov. Čega-va volja pa naj bi se zgodila? Ce bi bilo blagoslovljenim učiteljem krščanstva kaj do jasnosti, ne bi učili ljudstva v molitvah takih absurdnosti; kajti če ima Bog svojo voljo, tedaj je nezmiselno, ako jaz, ki nimam nobene moči, da bi jo ustavil, pritrdim, da naj se igodi.
Take molitve so železni dokazi, da zahteva vera nemisleče ljudstvo, kajti misel bi mu morala razodevati absurdnost.
V resnici je zgodovina raznih cerkev večen boj proti misli. Vsa sredstva so bila dovoljena v tej tisočletni vojni — žal z velikim uspehom, zakaj cerkvam se je res posrečilo paralizirati na miljone glav in oto-piti na miljone možganov.
Le popolnoma niso mogli zatreti misli; niso je mogli zadušiti, ne sesekati, ne pobosti, ne sežgati, dasi so poskušali vse.
In to bi moralo biti pravzaprav tudi z verskega stališča razumljivo; kajti če je vse od Boga, mora biti tudi misel od njega. In kar je od Boga, tega — bi dejali — ne more uničiti človeška sila.
Vere same so nastale iz misli. Trgovci s krščanstvom hočejo sicer po sili, da je za njihovo vero izjema; njo je baje Bog razodel. Ali tudi druge vere so si domišljale, da imajo svoj vir naravnost v nebesih. Zato je bil tudi Budha rojen na čudežen način; zato je bil tudi Mohamed Alahov prerok. Dokazov za svoje božanstvo pa nima ne ena ne druga vera.
Toda gotovo je, da je dolga tisočletja človeštvo živelo brez teh ver. To je bila precej daljša doba, nego jo cerkev uči od stvarjenja sveta. Preden se je pojavil flovek na našem planetu, so bile na njem sto in sto tisoč let vsakovrstne živali, in ko je znal potem človek že davno rabiti precej umetno orodje, ni bilo po cerkvenih naukih še niti zemlje niti solnea niti sveta sploh, in šele dolgo pozneje se je oglasil glas nad vodami, o katerih živ krst ne razume, kakšna posoda jih je mogla držati.
Vsa tista neskončna tisočletja ni bilo ne mozaizma, ne bramanizma, ne parzovstva, ne budizma, ne krščanstva, ne mohamedanstva. Zdaj so te in še neštete druge vere.
Če je "prava" vera res potrebna za izveličanje in če je mogel človek spoznati to pravo vero le z božjo pomočjo, tedaj nastane vprašanje, zakaj je ni Bog razodel takoj prvim ljudem in zakaj ne vsem ljudem. Cerkveni modrijani bi si radi nekako pomagali iz te zagate s povestjo, da so morali pravičniki iz predkristove dobe čakati v nekakšnem predpeklu. Ali s tem zopet slikajo svojega Boga krivičnega, zakaj človek vendar ni bil kriv, da je bil rojen pred letom 1., kako bi torej mogel biti kaznovan z dva, tritisočletnim čakanjem, pa še v takem dolgočasnem kraju?
Poleg tega pa so modrijani tudi pozabili na ra-čunico in na geometrijo. Kakšen bi moral biti tisti prostor, ki bi zadostoval za vse v onih tisočletjih umrle ljudi?
Tako krivičen ne more biti noben Bog. In kako so nastajale vere, to vemo dandanes precej natančno.
Nekoč jih ni bilo, zdaj so. Torej jih je bilo treba izmisliti.
Če je vera dobra, je morala biti dobra misel, ki jo je splodila. In gotovo so bili ustanovitelji ver prepričani o svoji modrosti; prav zato so trdili, da so bili naravnost iz nebes navdahnjeni.
Ali če je mišljenje dobra reč, ne more biti to časovno omejeno. Misli so različne; tudi slabe so vmes. Ali to je odvisno od drugih razlogov. Za vero pa je bila misel dobra le takrat, ko jo je splodila; potem pa je postala naenkrat tako ničvredna, da jo je bilo treba prepovedati in zatirati. Zakaj?
Zato ker bi bila misel na svoji dalnji poti lahko postala nevarna veri. In kjer se ni dala poteptati, ji je res postala nevarna.
Toda misli prihajajo še vedno po božji volji v glave. In na drugi strani molijo kristjani še vedno: Zgodi se tvoja volja!
Ni li to vendar precej velika hinavščina?
Če verjamejo, da ima Bog svojo voljo; če hočejo, da naj se godi ta volja, tedaj naj se ne vtikajo iz egoizma v njegove posle.
Ako bi bili blagoslovljeni učitelji odkritosrčni in ako bi res verjeli v Boga, kar ni v vseh slučajih gotovo, bi morali reči: "Misli naših nasprotnikov so prav tako od Boga kakor naše. Bog naj odloči, katere zmagajo; on že ve, kaj dela, mi pa smo tudi le nepopolni ljudje. Naj se zgodi njegova volja!"
Ker ne ravnajo tako, je jasno, da niso odkritosrčni. In da ne zaupajo v moč svojih naukov.
(^J (^t
Izpad državnozborskih volitev na Ogrskem.
Pri državnozborskih volitvah na Ogrskem, o katerih smo deloma že poročali, je bilo izvoljenih 27 socialističnih poslancev. Stranka je imela kandidate v 70. volilnih okrajih. Zmagala je v provincialnih o-krajih Bekescsaba, Debreczin, Dorog, Hodmezoevasar-hely, Niskolcz, Pecs, Salgotarjan, Soroksar, Sopron, Szeged, Tatabanja in Gyoer.
V I. budapeškem okraiu so dobili socialisti dva mandata, v II. štiri. Pri prvih volitvah so dobili socialisti 25 mandatov, pri ožjih pa dva. Na deželi so bile volitve javne, v mestnih okrajih pa tajne. V Budapešti je bilo oddanih 322,232 glasov, in izmed teh je bilo 10,744 glasov neveljavnih. Socialistična stranka je dobila v Budapešti 121,748 glasov. Po vsej Ogrski so prejeli socialistični kandidatje 272,359 glasov, kar je smatrati za velik uspeh po divjanju Hortijevega terorja in ipo ponesrečenem komunističnem eksperimentu. Reakcija na Ogrskem je trdnejša kakor v marsikaki drugi deželi, zato bo delovanje socialistične skupine v parlamentu kakor tudi delovanje stranke izven njega zelo otežkočeno. V danih razmerah bo gledala predvsem na to, da se vrže reakcionarne elemente iz površja in v ta namen je stranka pripravljena sodelovati z liberalnimi skupinami, da se v deželo uvede normalnejše politično stanje.
tž^
Sanjarije vladajočih tiranov so tako neplodne, kakor vsake sanjarije. Socializem se ne more uničiti. Noben človek ga ni mogel izumiti, ustvariti, noben človek ga ne more uničiti. Socializem je naravna, neizogibna posledica razmer. Ako bi pekel izigral kakšno silo, ki bi mogla nenadoma pogaziti vse organizacije bojnega proletariata, bi morala ista sila onemogla, četudi škripajoča z zobmi, gledati, kako bi organizacija za organizacijo zopet vstajala iz prahu in kako bi se prejalislej zopet združile v Internacionali.
Pregled delavskega gibanja doma in na tujem.
Aktivnosti v gibanju socialistične stranke.
Newyorški sodrugi vodijo kampanjo za pridobitev pet tisoč novih članov; v ta namen prirejajo shode v dvoranah in na uličrfih vogalih, zabave in predavanja. Nastopajo na unijskih sejah in širijo socialistično literaturo. Poročila iz New Yorka pripovedujejo, da je lokalna kampanja uspešna.
Socialistični lokal v Morgantownu, W. Va., je pričel s starimi aktivnostmi, kakoršne so bile znane pred razdorom. Shodi se obdržujejo vsako nedeljo. V nedeljo 13. avgusta je pristopilo 50 novih članov, nedeljo poprej pa 150. Socialisti v Morgantownu imajo popolno listo kandidatov za okrajne (county) volitve in upajo, da bodo z nekaterimi prodrli.
\Vm. H. Henry, član strankine eksekutive, je na agitacijski turneji po zapadu, kjer je organiziral meseca avgusta več novih lokalov po Montani. Emil Herman je končal z organizacijskim delom po Coloradu, Utah in drugih zapadnih državah, kjer je ustanovil in reorganiziral mnogo socialističnih postojank. Sedaj prične z delom za stranko po Minnesoti.
Razni socialistični lokali v državah New York in New Jersey so izvolili posebne agitacijske odbore za pridobivanje novih članov. Istotako je pričela socialistična mladinska organizacija (Young People Socialist League) z intenzivnejšo kampanjo za pridobivanje mladine v socialistične mladinske klube.
Konvencija socialistične državne organizacije v Iowi je zaključila podvzeti vse mogoče korake za po-življenje socialističnega gibanja v državi in nominirala kandidate za governerja in druge državne urade. Za tajnika socialistične stranke v Iowi je bil izvoljen W. G. Daniel.
V	Covingtonu, Ky., namerava socialistični lokal zgraditi svojo dvorano. Na agitacijskem potu po Ken-tuckyju se je mudil sodrug August Claessens iz New Yorka, ki je dosegel znatne uspehe. *
V	Daytonu, O., je imel štiri shode za tamkajšnjo socialistično organizacijo Arthur Dalton, član angleške delavske stranke in splošno znan govornik in organizator. Dalton je nastopil na raznih socialističnih shodih v New Yorku, Pennsylvaniji, Ohio in drugih vzhodnih državah. Sedaj nastopa na shodih v Michiganu.
Socialistične aktivnosti v Californiji.
Socialistična stranka v Californiji vodi to leto intenzivno propagandistično in agitatorično delo za po-jačanje svoje organizacije. Na govorniški turneji po Californiji so bili skozi tri tedne Alexander Horr, Isabel C. King, Adolph Germer in drugi. Germer je bil do leta 1919 gl. tajnik socialistične stranke. Socialistični kandidatje v Californiji so: za governerja Alexander Horr; za podgovernerja Isabel C. King; za zvezi-mega senatorja Upton Sinclair; za kongresnike Mark
H. Steely, Hugo Ernst, Elvina S. Beals in Ralph Hal-brook. Razun teh ima stranka popolno listo kandidatov v državno legislaturo in druge urade. Razne unije californijskega delavstva so se izrekle za podpiranje socialističnih kandidatov. Shodov, na katerih nastopajo socialistični govorniki, se udeležuje tisoče delavcev in delavk.	,	,
Glasilo californijskih socialistov je "The World", ki izhaja v Oaklandu in je last socialistične stranke v Californiji. Zadnjih par Irt je imel list težak boj za obstanek, kakor je navada pri delavskih publikacijah in sodruginja Florence L. Johnson, upravnica "Vorl-da", je morala vsled napornega dela, ki jo je utrudilo, pustiti upravniško službo. List je srečno prestal dosedanjo krizo in sedaj se tiska že v lastni tiskarni. Malo je ljudi, ki bi razumeli, kako naporno je delo urednikov in upravnikov pri socialističnih listih. Zato pa zaslužijo priznanje vsega zavednega delavstva, in sodrugi v Californiji vedo ceniti tudi zasluge sodruginje Johnson v njenem prizadevanju ohraniti socialistično glasilo v Californiji.
S. Pavloff prevzel mesto socialističnega organizatorja v Clevelandu.
Pred komunističnimi ruvanji v socialistični stran- j ki je imel Cleveland eno izmed najmočnejših lokalnih j organizacij socialistične stranke, ki je štela več tisoč članov. Imeli so tri tednike, ki so agitirali za stranko. Socialisti so imeli v mestnem svetu par odbornikov in j šolskega komisarja. Njihovi mandati so bili pozneje J razveljavljeni radi "nelojalnosti". Po razdoru se je J clevelandska socialistična organizacija skrčila na ma- j lo število članov, drugi pa so se umaknili iz gibanja, 1 Nekoliko inozemcev in par domačinov so skušali pri- ' tegniti maso v komunistično organizacijo, kar jim pa ; ni uspelo. Tako je ostal Cleveland skoro brez vsakega ; živahnejšega gibanja, ako izvzamemo unije, ki pa itak | ne vodijo razrednega boja v socialističnem smislu.
Clevelandski sodrugi so pričeli pred par meseci ; pregovore s strankinimi faktorji izven Clevelanda, da j se jim pošlje dobrega organizatorja. To službo je se- j daj sprejel Samuel Pavloff iz New Yorka. Pavloff je J kandidat v newyorsko legislaturo, toda vsled odpoto- | vanja v Cleveland je odstopil od kandidature,, ki jo je j prevzel sodrug James Oneal, član eksekutive sociali- j stične stranke in uredniškega štaba socialističnega dnevnika "Call". Pavloff bo v Clevelandu vodil tudi j urad židovskega dnevnika "Forward", ki je najbolj j razširjen socialistični dnevnik na svetu. Ima nad i 200,000 naročnikov in najboljše poročevalce po vsem svetu. Samuel Pavloff je še mlad in zelo sposoben organizator. Clevelandski sodrugi upajo, da se jim bo j z 'njegovo pomočjo posrečilo v doglednem času reorga- -nizirati socialistične vrste in jih postaviti na staro trdno stališče.

Ženska kandidira za governersko me«to v Minnesoti.
[ Socialistična stranka v Minnesoti je naminirala lot kandidatinjo za governersko mesto sodruginjo E. V. Olson iz Minneapolisa. Na isti konferenci so bili Minirani socialistični kandidatje tudi v vse druge državne urade. Kakor pripoveduje poročilo, se ni mold najti delovni sporazum med socialistično stranko ii farmarsko-delavsko stranko, ki je samostojna orga-(iiacija in ne pripada narodni stranki enakega imena. Socialistična stranka v Minnesoti bo torej posegla v volilni boj samostojno, Znani spori, progoni in drugi vzroki so jo v Minnesoti zelo oslabili, toda zadnje menit dobiva zopet staro življenje. Na delu je več agi-tilorjev, ki organizirajo nove postojanke, oziroma re-trganizirajo stare. Iz njihovih poročil je razvidno, da lira socialistična stranka v Minnesoti vse pogoje za razvijanje in uspevanje.
Na konvenciji Minnesotske Delavske Federacije je lila sprejeta resolucija, s katero se je konvencija izre-kla za spremenitev 18. dodatka k ustavi v toliko, da se dovoli pivo in vino. Nekateri delegatje so izvajali, da se širi med delavstvom pitje žganja najslabše kakovost kar škoduje zdravju in delavski stvari v splošnem.
Demokrat je "prijatelji" clevelandskih delavcev.
Kakor poroča clevelandski češki socialistični tehnik ^Delnicke Listy", skušajo clevelandski derrio-Iratje kazati delavstvu prijazen obraz, dasiravno je na-ielaik demokratske stranke v Clevelandu, Newton D. Baker, eden največjih nasprotnikov linijskega delavstva, da o socialističnem niti ne govorimo. Baker je lil vojni tajnik v Wilsonovem kabinetu, sedaj pa je predsednik clevelandske trgovske komore in načelnik demokratske stranke v Clevelandu. Na zadnji okrajni ionvcnciji demokratske stranke je bil zopet izvoljen za načelnika, dasi se je izjavil, da je zoper unijske in za odprto delavnico. Svoje stališče je napram kritikom zagovarjal, da nima to ničesar opraviti z demokratsko stranko, kajti v nji ima lahko vsakdo svoje mnenje. Omenjeni list piše, da je sedaj že lahko vsakemu delavcu, če ni duševno popolnoma slep, znano, da je republikanska stranka zastopnica velekapitala; mnogo ameriških delavcev pa živi še v veri, da je demokratih stranka prijazna delavstvu. Voditelji demokratske stranke, kakor je Newton D. Baker, bi jim bili lahko v dokaz, da sta obe stranki enaki zastopnici kapitalizma in protidelavske.
Dostavljamo, da je bil Baker, ki je predlagal za kandidata na demokratski listi Slovenca F. J. Lau-scheta, ki je nominacijo tudi dobil. Lausche si je sestavil lep kampanjski program, kakor je že navada pri kandidatih meščanskih strank. Obljubuje, da se bo zavzel v legislaturi, ako bo izvoljen, za ljudske koristi. I programu ima precej točk, ki ga prikazujejo za prijatelja delavcem. Lausche ve, kdo mu je pripomogel do nominacije; njegov cilj je izboljšati svojo kariero inker drugega nima, bo delal tako, kakor mu bo ukazovala Bakerjeva mašina. Program, ki se na papirju {lasi lahko zelo lepo, je pa za vado volilcem.
Eden Bakerjevih poročnikov je tudi Lojze Pire. Ta je dobil nekak urad v okrajni organizaciji demokratske stranke, najbrž vsled njegovih velikih "zaslug" za elevelandsko delavstvo. Slovensko in drugo delavstvo v Clevelandu bo moralo izpregledati, da mu
rešitev ne pride od prijateljev, kakor so Baker in njegovi pomagači. Demokratski političarji, ki zavzemajo uradna mesta, so kot osebe lahko dobri ljudje, v uradih pa morajo delati tako, kakor zahtevajo kapitalistični interesi. In tudi F. J. Lausche ne bo mogel delati drugače.
Italijanska socialistična federacija podvze-la kampanjo za pridobivanje novih članov.
Giralamo Valenti, tajnik italijanske soc. federacije, združene s socialistično stranko, bo obiskal večje italijanske kolonije po vzhodnih državah, kjer bo prirejal agitacijske govore v prid pridobivanja novih članov italijanskim socialističnim klubom in novih naročnikov italijanskemu socialističnemu glasilu. Valenti je tudi urednik lista "La Parola del Popolo." Nastopil bo v Milwaukee, Wis.; Rockford, Peoria, Centralia in Carlinville, 111.; Youngstown, O.; Pittsburgh in Ali-quippa, Pa.; Washington in Baltimore; Vineland, N. J.; Philadelphia, Reading in Allentown, Pa.; New York, N. Y. S kampanjo prične v septembru.
Zastopniki ameriške socialistične stranke odpotovali na sejo eksekutive Delovne unije socialističnih strank.
Morris Hillquit, mednarodni tajnik ameriške socialistične stranke, in Algernon Lee sta odpotovala meseca avgusta v Evropo, da prisostvujeta seji eksekutive Dunajske delovne unije socialističnih strank, iki se vrši meseca septembra v Frankfort-on-Main.
Kongres Dunajske delovne unije bi se imfil vršiti dne 16. septembra v Carlsbadu, toda je bil za negotov čas odložen in ne bo sklican pred decembrom. Za ta kongres je zadnja konvencija socialistične stranke izvolila štiri delegate.
Kongres druge Internacionale se bo vršil meseca oktobra. Tajništvo dunajske unije je odložilo kongres chinajske delovne unije iz razloga, da se počaka kongresa II. Internacionale, ki bo pokazal, kakšno razpoloženje bo zavladalo na njem za obnovitev delavske fronte, to je strjenja vseh delavskih strank v eno mednarodno organizacijo.
Hillquit bo prepotoval Nemčijo, Francijo, Anglijo, Švico in Italijo, da se od bližje seznani s sedanjim delavskim gibanjem v teh deželah, o čemur bo potem poročal ameriški socialistični stranki.
Jean Longuet pride v Zedinjene države.
Vodja francoskih socialistov, vnuk Karla Marksa, Jean Longuet se je odločil v mesecu oktobru posetiti Zedinjene države, kjer bo obdržaval govore in predavanja.
Ameriški sodrugi so se že večkrat prizadevali, da dobe Longueta v to deželo na govorniško turnejo, toda vsled zaposljenosti se jiim ni mogel odzvati. Sedaj se je odločil, da pride in ameriški sodrugi ga bodo prisrčno sprejeli. Tu ostane kakih deset tednov.
Jean Longuet in Friedrich Adler sta se najbolj trudila zediniti razkopane delavske stranke v enotno Internacionalo in v ta namen je bila končno ustanovljena Mednarodna delavska unija socialističnih strank, h kateri pripada tudi ameriška socialistična stranka. Longueta ne bodo pozdravili somo ameriški socialisti, ampak vsi elementi, ki se bore za predrugačenje človeške družbe.
Longuetova mati je bila hči Karla Marksa, ki je dal s svojimi deli podlago za znanstveni socializem. Med vojno je vodil Longuet borbo proti francoskemu militarizmu in se boril s svojo malo skupino proti vojni, medtem, ko je sedanji vodja francoskih komunistov vodil propagando za vojno proti centralnim silam v obrambo Francije. V ta namen je šel tudi v Italijo, kjer je vodil propagando za vstop Italije y vojno proti kajzerizmu, ki je ugrožal poteptati francosko republiko.
V začetku, ruske revolucije pa do leta 1919 je bil Longuet priznan zastopnik in borec nove Rusije. Toda po ustanovitvi III. Internacionale se ni mogel sprijazniti z moskovsko taktiko razdiranja, zato je komunistična 'klika v Moskvi zahtevala, da se ga izključi iz francoske socialistične stranke. Ta in drugi vzroki so privedli do razdora francoskega proletarijata, toda Longuet je vztrajno na delu, da se delavska solidarnost zqpet obnovi. Vsled njegovih dolgoletnih aktivnosti, njegove energije, visoke naobrazbe in izrednih sposobnosti je Longuet poznan vsemu svetu.
Revizija finančnega poslovanja "Prijateljev sovjetske Rusije".
V "Soviet Russia" z dne 1. avgusta 1922 so bili priobčeni računi "Prijateljev Sovjetske Rusije", o katerih smo poročali v 778. štev. Proletarca. Iz omenjenega računa je razvidno, da je imela centrala nad $91,000 organizacijskih in upravnih stroškov. Nekateri listi so kritizirali razpolaganje s fondom, ki je bil nabran v podporo bednemu ruskemu prebivalstvu. Očitali so, da so se s teui denarjem podpirale razne komunistične publikacije in govorniki in da so bile potrošene precejšnje vsote za Workers Party, ki je bila deležna podpore iindirektno. Kritike so bile naperjene proti centrali in proti lokalnim organizacijam. Kakor trdi židovski dnevnik "Forward", nekatere lokalne organizacije P. S. R. sploh nočejo objaviti natančnih računov, med katerimi je tudi newyorška.
Računski izvedenec, ki je pregledal finančno poslovanje centralnega urada, je izjavil, da so knjige v redu. J. W. Hartman, gl. blagajnik P. S. R., v svojih Izjavah in pojasnilih ni zanikal, da je organizacija oglašala v komunističnih listih, niti ne, da dobiva revija "Soviet Russia" iz ruskega pomožnega fonda P. S. R. subvencijo in je izvajal, da je bilo vse, kar je organizacija potrošila za propagando v tej deželi v korist ruski pomožni akciji P. S. R.
Očitanja pa so deževala naprej in končno je uredništvo dnevnika "New York Call" svetovalo, naj se imenuje poseben odbor, v katerem naj bi bile zastopane socialistična stranka, farmarsko-delavska stranka ter nekatere druge večje delavske centrale in unije, in ta odbor naj bi pregledal vse poslovne knjige P. S. R. in o rezultatu preiskave podal javnosti svoje poročilo. Eksekutiva P. S. R. je ta nasvet vpoštevala v toliko, da je imenovala preiskovalni odbor, toda ne izmed članov nasvetovanih strank in unij, ampak prominentne liberalce in radikalce, v katerem so Roger Raldwin od "American Civil Liberties Union", Robert Morse Lo-vett od revije "New Republic", Norman Thomas od revije "Nation", J. R. Collins Woods, računski izvedenec in Walter Nelles, odvetnik.
Odborniki P. S. R. so zagrozili dnevniku "For-wardu" s tožbo vsled obrekovanja, medtem pa uredništvo imenovanega lista vztraja pri trditvah, da se
je z nabranim denarjem krivično razpolagalo. Na da je bilo na plačilni listi centralne organizacije ko število govornikov in organizatorjev, ki so vsi ni agitatorji komunističkih struj in nove Wo Party in da so se dajali njihovim listom drago pla oglasi v podporo za njihovo vzdržavanje. Rač ~ poročilo v omenjeni izdaji "Soviet Russia" izk; da se je potrošilo iz centralne blagajne nad osem tisoč dolarjev za govornike, za oglašanje pa nad e tisoč dolarjev. Subvencija listu "Soviet Russia" znašala do objave računov $5,400. Eksekutiva na da so P. S. R. izvršili ogromno delo, ki se ni moglo praviti brez stroškov. Vsega skupaj so nabrali do maja to leto $672,265.10 v ruski pomožni fond. drobnejše smo poročali o razpolaganju s tem fond v Proletarcu z dne 10. avgusta.
Kapitalistični listi, ki so sovražni sovjetski R in vsaki pomožni akciji .v prid Rusije, izrabljajo zadevo proti P. S. R., zato je pozdraviti, da bo p: ben odbor preiskal poslovanje. Fakt ostane, da bile potrošene za propagando P. S. R., ki je indr no koristila komunističnim frakcijam in Workers ty, vsote, ki jih organizacija sama priznava; bolje bilo, da bi se jih porabilo v namen, v katerega so' nabrane.
Reakcionarna "Seattle Daily Times" je tudi pri nesla razne obdolžitve napram P. S. R., in slednji vložili proti nji tožbo. Tudi razni hrvatski zotije listi so prinesli zavita, oziroma lažnjiva poročila, stvari. "Znanje" piše, da se je kampanja za P. S. R, v kolikor jo je vodil jugoslovanski oddelek, v popolnoma brezplačno.
Za stvar samo bi bilo bolje, ako bi centrala P. R. ne. gledala toliko za svojo politično propagando prilog frakcij, ki so bile v ospredju te pomožne akci in bi jo vodili bolj nepristransko, kajti prispevki prihajali od delavcev vseh struj in naziranj. Seda kritike, tikajoče se razpolaganja s prispevki, so v šk pomožni akciji, in precej krivde zato odpade na e tralno vodstvo, ker se ni znalo, ali pa ni hotelo ob rovati kompromitiranj.
NEZADOVOLJNI S PREISKOVALNIM ODBOROM.
Gotove unije, med njimi organizacija United H rew Trades, niso zadovoljne s preiskovalnim odbor katerega je imenoval blagajnik P. S. R. za revizijo polaganja financ P. S. R., in zahtevajo tak odbor, ki reprezentiral organizacije delavstva, kakor ga je ~ drugim nasvetovalo uredništvo dnevnika "Call".
United Hebrew Trades, ki reprezentira lall delavcev v New Yorku, je na svoji konferenci spre' s 34. glasovi proti 4. sledečo resolucijo:
"Ker sta "Jewish Daily Forward" in "New Y' Call", oba socialistična dnevnika, obdolžila organ1 cijo Prijatelji Sovjetske Rusije, da je napačno r lagala s sredstvi, ki so bili nabrani za odpomoč nernu ruskemu prebivalstvu in izrabljala zaupanje spevateljev s tem, da je trošila vsote za komunisti publikacije in komunistične agitatorje;
"Ker je organizacija Prijatelji Sovjetske H" , radi teh obdolžitev podala že vsakojake izjave in jasnila v obrambo svoje pozicije, ki pa niso razjas ničesar, pač pa vzbudile pri prispevateljih še dvome v njene aktivnosti;
"Ker so bile od strani delavskih organizacij ; dane zahteve, da naj se prepusti splošnemu dela mu gibanju preiskati po posebnem odboru fina transakcije PSZ., kakor tudi njihovih posameznih pin in barvo vseh njihovih aktivnosti;
' "Ker so si PSR. sami vzeli nalogo imenovati preiskovalni odbor in imenovali svojega računskega izvedenca za člana tega odbora;
"Ker so PSR. imenovali v ta odbor ljudi — zavedne in liberalne kakor so — ki vsled svojih socialnih aktivnosti in konekcij, kolikor jih imajo, niso intimno znani z delavskim gibanjem v toliko da bi jim bilo mogoče natančno proučiti manevriranje PSR. z gladovnim fondom v prid unije napadajočih publikacij in v prilog komunističnih klik v Ameriki, kakor so obdoiženi zgoraj;
"Ker so židovski delavci in njihove organizacije opravičene vedeti popolno resnico v tej zadevi, ki se more pronajti le potom preiskave, ki bi jo vodilo splošno delavsko gibanje, bodi
"Sklenjeno, da United Hebrew Trades izjavlja, da toliko časa, dokler PSR. ne dopuste preiskati svoje poslovanje splošnemu delavskemu gibanju, dokler ne dopuste preiskave, v kateri bi bile reprezentirane židovske in nežidovske unije, kot zastopniki United Hebrew Trades, Central Trades and Labor Council, Workmen's Circle, nadalje zastopniki socialistične stranke in far-marske-delavske stranke, ki bi vodili revizijo s svojimi računskimi izvedenci, knjigovodjami in strokovnjaki da bi bila preiskava čim popolnejša in zanesljiva -tako dolgo, dokler PSR. ne dopuste take preiskave, se jih smatra za skupino, ki ne zasluži zaupanja, za skupino, ki zbira fonde v en namen in jih porablja potem za druge namene; in bodi nadalje
"Sklenjeno, da se pošlje ta resolucija Prijateljem Sovjetske Rusije in da se zahteva od njih takojšnjo akcijo nanjo, da se tako čim preje prične z natančno, nepristransko in odgovorno preiskavo od strani splošnega delavskega gibanja.
(Podpisi)—Max Pine, tajnik; Morris Feinstone, pomožni tajnik."
Pri debati o tej resoluciji so njeni zagovorniki podarjali, da so bili prispevani v ruski gladovni fond, ti so ga zbirali PSR., stotisoči od tistih delavcev, ki nimajo ničesar opraviti s komunističnimi klikami in niso imeli drugega namena, kakor da pomagajo stra-dajočemu ruskemu prebivalstvu.' Židovski delavci so prispevali velike vsote in zato hočejo sedaj vedeti, koliko od teh prispevkov se je faktično porabilo za namen, za katerega so se nabirali. Komunistične publikacije napadajo kritike, toda kak jr omenja tudi resolucija, ne pojasnjujejo obdolžitev, ampak jih enostavno zavračajo s psovkami, kakor je pri njih navada. A-ko nočejo vse akcije popolnoma diskreditirati, bodo prej ali slej morali dopustiti tistim elementom, ki so največ prispevali, preiskati, kako se je razpolagalo z gladovnim fondom PSR. In čim prej store to, tim bolje.
II. Internacionala in nemške finance.
Eksekutiva druge Internacionale, zborujoča v Pragi, je sklenila preiskati finančne zadeve Nemčije in o rezultatu poročati kongresu II. Internacionale, ki se bo vršil letos pa Dunaju ali v Pragi. Do tega zaključka je prišla radi gonje francoske imperialistične vlade, ki tišči Nemčijo bolj in bolj k tlom v pogledu vojne odškodnine, ki jo Francija neizprosno iztirjava. Kakor pripoveduje poročilo iz Prage, bo podvzeta akcija, da socialistične stranke raznih dežel napravijo na Francijo pritisk, da naj preneha z mučenjem Nemčije, kakor je bil svoječasno narejen proti zavezniškim vladam, naj odpravijo blokado proti Rusiji, in pozneje, naj pomagajo ruskemu prebivalstvu v njegovi bedi, ki jo je povzročila blokada in suša. —-
Dne 16. septembra bi se imel vršiti kongres Mednarodne delovne unije socialističnih strank v Carlsba-du na Češkem. Njen tajnik, Friedrich Adler, pa naznanja, da je kongres indefinitivno odložen. Vzrok odložitve nam ni znan. "New York Call" sklepa, da je najbrž odložen zato, da se bo vršil kongres dunajske, unije socialističnih strank ob istem času ali pa nekaj pozneje, kakor kongres druge Internacionale.
Razne vesti iz delavskega gibanja.
—	Turška socialistična stranka je izdala dolgo spomenico , v kateri protestira proti turški vladi vsled njenega sovražnega nastopanja proti delavstvu in zahteva, naj se odpravijo protidelavski zakoni. Ako vlada tej zahtevi ne ugodi, bo izdala stranka na vse delavske organizacije po svetu apel, ji priskočijo na pomoč v njenem boju zoper tiranijo v Turčiji. Turška carigrajska vlada, ki je dekla evropskih imperialistov, ne priznava socialistične stranke in jo smatra za nelegalno organizacijo.
—	"Al Chabiba", socialistični tednik, ki izhaja v Aleksandriji (Egipt), je bil z odlokom notranjega mi-nisterstva zatrt vsled "protidnžavnega in veleizdajni-škega" pisanja.
—	V Dalnjevzhodni republiki s sedežem v Čiti (Sibirija) so se udeležili volilnega boja razun komunistov tudi socialni demokratje in socialni revolucionarji. Program slednjih zahteva boj proti vsaki intervenciji od strani tujih držav in ustavne, demokratične svobodščine.
—	Poljska vlada na vse mogoče načine zatira komuniste, katerim očita, da so v službi ruskega imperializma. Njena žrtev je med drugim komunistični po-sdanec Tomaž Dombal, ki ga vlada preganja radi "ve-leizdaje". Do leta 19,20 je bil pristaš liberalne ljudske stranke, toda po naraščajoči reakciji se je pridružil komunistom. V zaporu je bil pol leta brez vsake zasliš-be. Obtožen je "veleizdajniških" činov in razne delavske organizacije drugih dežel skušajo napraviti na poljsko vlado pritisk, naj preneha mučiti tega moža, ki ni zakrivil drugega, kakor da se je odločil bojevati se za delavske interese v ekstremnem krilu delavskega gibanja. v
—	Reakcionarni elementi na Bavarskem so trdnjava nemškega monarhizma, na katero zidajo svoje upe kajzerski generali in drugi monarhistični klečeplazci ter kapitalisti. Francoska buržvazija pa intrigira za odcep Bavarske od nemške republike in podpihuje monarhiste, vse z namenom oslabiti republikanske elemente. Na te in druge intrige bavarskih monarhistov so odgovorili bavarski socialisti, da bodo branili nemško republiko in edinstvo Nemčije z vsemi sredstvi, kajti kajzerizem, ki je bil orodje vladajočega sistema, je prizadejal nemškemu ljudstvu že dovolj gorja in si ne žele njegovega povratka.
Henry Ford, ki mrzi unije na svoj poseben način, je prepričan, da so unijska vodstva in Wall street v skupni zaroti za podnetavanje industrialnih sporov, kar pomeni več dobička za profitarje in draginjo ter druge neprilike za publiko. Ford je v zmoti, kajti delavstvo ne stavka v interesu Wall treeta, tudi če nekatere stavke končno koristijo finančnim interesom. Da bi se marsikak delavski boj drugače vo-jeval in da je bila marsikaka stavka nepotrebna, tudi mi verjamemo. S Fordom se pa nikakor ne strinjamo.
...........................................................A. P. ČEHOV: ..................iiihkuhiihnuic*
I ODDELEK ŠT. 6 I
i i 3oiniiiiiiiii[]iiiiiiiiiiiitPrevedel Josip Vidmar.iiiiiiiihiioiiihiiiiiic*
Na bolniškem dvorišču stoji majhen trakt, ki je obdan s celim gozdom strele, koprive in divje konoplje. Streha na njem je zarjavela, dimnik je napol podrt, stopnice zunanjega stopnišča so segnite in s travo poraščene, od štukature pa so ostali samo še sledovi. S pročeljem je obrnjen proti bolnici, zadnja stran pa mu gleda v polje, od katerega ga loči siva bolniška ograja, z žeblji. Ti žeblji, ki štrle z ostmi navzgor, in ograja in trakt saim, imajo tisti posebni žalostni, pro-kleti izraz, ki ga imajo pri nas samo bolniške in jetni-ške stavbe.
Če se ne bojite, da bi se opekli ob koprivo, tedaj stopimo po ozki stezici, ki gre k traktu, in poglejmo, kaj se godi v njem. Skoz prva vrata pridemo v vežo. Tukaj so ob stenah in pri peči navaljene cele gore bolniške ropotije. Žimnice, stare strgane halje, hlače, srajce s plavimi progami, popolnoma neporabno, iz-nošeno obuvalo, — vse te cape so navaljene v kupe, leže vse povaljane in premešane, gnijo in izhlapevajo udušljiv smrad.
Na tej ropotiji leži vedno s pipo v zobeh čuvaj Nikita, star odslužen soldat s pobledelimi našivki. Ni-kita ima surov izpit obraz, povešene obrvi, ki dajejo obrazu izraz stepnega ovčarskega psa, in rdeč nos: postave je nevisoke, na pogled je suh in žilast, toda obnašanje njegovo tirja vpoštevanje, pesti ima krepke, Po svojem značaju spada v vrsto onih prostodušnih, resnih, vestnih in topih ljudi, ki ljubijo bolj ko vse na svetu red, in ki so radi tega prepričani, da je človeku tepenje potrebno. On bije po obrazu, po prsih, po hrbtu, kamor pač pade, in je prepričan, da bi brez tega tukaj ne bilo redu.
Potem vstopite v veliko, prostorno sobo, ki zavzema cel trakt, če ne štejemo veže. Stene so tukaj pomazane z umazano-modro barvo, strop je zakajen kakor v prekajevalnici, — jasno je, da se tukaj pozimi kadi iz peči in da je soparno. Okna so znotraj skaže-na z železno rešetko. Tla so vlažna in zaderikasta. Smrdi po kislem zelju, po petrolejskih sajah, po stenicah in amonjaku in ta smrad napravi na vas tak vtis, kakor da ste prišli v zverinjak.
V sobi stoje postelje, ki so privite k tlom. Na njih sede in leže ljudje v plavih bolniških haljah in, po starinsko, v kapah. To so blazni.
Vsega skupaj jih je pet. En sam je plemenitega pokoljenja, vsi drugi so pa meščani. Prvi od vrat, visok, suhljat meščan, z rdečimi, blestečimi se brkami in z objokanimi očmi, sedi s podprto glavo in strmi v eno točko. Noč in dan žaluje, maje z glavo, vzdihuje in se grenko nasmiha; pogovorov se redko udeležuje in na vprašanja navadno ne odgovarja. Je in pije mehanično, kadar mu dajo. Po mučnem pretresajočem kašlju in po suhosti in rdečici na licih bi sodil, da se ga loteva jetika.
Za njim sledi majhen, vesel, zelo živahen starec z ostro bradico in s črnimi kodrastimi lasmi, kakor kak zamorec. Po dnevi se sprehaja po oddelku od okna do okna ali sedi po turško na svoji postelji in neumorno požvižguje kakor kalin, tiho poje in hihika. Otroško veselost in živ karakter kaže tudi ponoči, ko vstane, da bi molil Bogu, to se pravi, da bi se trkal po prsih in pobrskal s prstom po vratih. To je žid
Mojsejka, norček, ki se mu je zmešalo pred petimi leti, ko mu je zgorela delavnica za kape.
Izmed vseh prebivalcev oddelka št. 6. je samo njt mu dovoljeno hoditi iz trakta in celo iz bolniškega dv> rišča na cesto. Tega privilegija se poslužuje že od nt kdaj, najbrž kot dolgoleten bolnik in kot tih, neškodl ljiv norček, mestni norec, katerega so že davno navd jeni videti po ulicah v spremstvu otrok in psov. V ha-1 ljici, v smešni kapi in v copatah, včasih tudi bosinj celo brez hlač, hodi po ulicah in se ustavlja pri vratih1 in prodajalnah in prosi kopejke. Nekje mu dajo kvasa druigje — kruha, še drugje — kopejko, tako da se m ne v trakt sit in bogat. Vse kar prinese s seboj, mu odvzame zase Nikita. Dela to soldat grobo, z jezo, p»j vrača mu žepe in kliče Boga za pričo, da ne bo nikdar več pustil Žida na ulico in da je nered zanj najhujša stvar na svetu.
Mojsejka je zelo rad uslužen. On podaja tovarišem vodo, jih pokriva, kadar spe, obljublja vsakemu da mu prinese s ceste kopejko, in da mu sešije novo kapo; on tudi pita z žlico svojega soseda na levi stranij paralitika. Ravna on tako ne iz usmiljenja in ne ii kakoršnih koli predstav humannega svojstva, temveč enostavno posnema in se nehote pokori svojemu sosedu na desni strani, Gromovu.
Ivan Dmitrič Gromov, mož kakih petintridesetii let, plemenitega pokolenja, bivši sodni pristav in gu-bernski sekretar, ima manijo zasledovanja. Navadno leži na postelji, zvit v klopčič, ali pa hodi iz kota v kot, kakor zato, da se pregiblje, sedi pa zelo redko, Vedno je nemiren, razburjen in poln nekakega motnega, nejasnega pričakovanja. Najmanjši šum v veži ali krik na dvorišču zadostuje, da dvigne glavo in prisluhne. Ali ne gredo ponj? Ali ne iščejo njega? In njegor obraz izraža pri tem skrajno vznemirjenost in gnus. Meni ugaja njegov širok, koščen, vedno bled in nesrečen obraz, ki odraža v sebi, kakor v zrcalu, v boju ia dolgotrajnem strahu izmučeno dušo. Njegova mimika je čudna in bolestna, toda fine črte, ki jih je na njegov obraz položilo globoko in iskreno trpljenje, so rai-umne in inteligentne in v očeh se mu sveti topel, zdrav blesk. Ugaja mi on sam, kako je uljuden, uslužen ia nenavadno delikaten v občevanju z vsemi, razen z Ni-kito. Kadar komu pade gumb ali žlica na tla, hitre skoči s postelje in jo pobere. Vsako jutro pozdravlja svoje tovariše z dobrim jutrom, ko leže spat, jim želi lahko noč. Njegova blaznost se izraža razen v trajno napetem stanju in mimiki še v sledečem. Včasih zvečer se zavije v svojo haljico in prične trepetajoč po vsem telesu, šklepetaje z zobmi, hitro hoditi med posteljami iz kota v kot. Človeku se zdi, kakor da ga trese silna mrzlica. Po temu, kako se nenadoma ustavi in pogleda na svoje tovariše, je videti, da bi rait povedal nekaj zelo važnega, toda očividno se domisli, da ga ne bodo poslušali ali da ga ne bodo razumeli, nestrpno strese z glavo in hodi naprej. Toda kmalu premaga želja govoriti vse pomisleke in prepusti se svoji želji in govori vroče in strastno. Njegov govor ja brez reda, mrzličen kakor blodnja, sunkovit in ne vedno razumljiv, zato pa je slišati v njem v besedah in v glasu, nekaj nenavadno lepega. Kadar govori, spo-j znate v njem blaznega in človeka. Na papirju je težko* podati njegov brezumen govor. On govori o človeški! podlosti ,o nasilju, ki krši pravico, o prekrasnem življenju .kakoršno sčasom zavlada po zemlji, o rešetkah; v oknih, ki ga vsak trenutek spominjajo na topost in krutost nasilnikov. Iz vsega tega nastane brezve neskladni potpuri iz starih, toda še ne dopetih pea
f
Pred kakimi 12.—15. leti je živel v mestu, na glav-iulici, v svoji hiši, uradnik Gromov, soliden in premi človek. Imel je dva sina: Sergeja in Ivana. Ko lilSergej že študent v poslednjem letu, je dobil hi-tjetiko in je umrl; ta smrt je bila nekako začetek lit vrste nesreč, ki so se naenkrat vsule na rodbino Movih. Teden dni po Sergejevem pogrebu je bil od-kn starec — oče sodniji zaradi poneverb in goljufij in kmalo nato umrl v jetniški bolnici na legarju. Hiša use premičnine so bilo prodane na dražbi in Ivan litrič in njegova mati sta ostala popolnoma brez tdjtev.
Preje, dokler je bil še oče pri življenju, je dobival nn Dmitrič za življenje v Peterburgu, kjer je študiral liverzo, 60—70 rubljev na mesec in ni imel nobene-ipojma o pomanjkanju, zdaj pa je moral rezko spremiti svoje življenje. Od jutra do večera je moral pavljati napol nastonj inštrukcije, pečati se je moli s prepisovanjem in je vseeno stradal, ker je poši-alvse, kar je zeslužil .materi za prehrano. Takega živ-stija Ivan Dmitrič ni prenesel; klonil je duhom, zbo-Ije, pustil univerzo in se odpeljal domov. Tukaj, v stecu, je po protekciji dobil službo učitelja na o-»inem učilišču, toda ni se sprijaznil s tovariši, ni bil iti učencom, in je kmalu službo pustil. Mati je umr-,Kakega pol leta je pohajal brez službe in se hranil mo s kruhom in vodo, nato pa je vstopil v službo it sodni pristav. To mesto je zavzemal, dokler ni bil dpuščen radi bolezni.
Nikdar, niti v mladih študentovskih letih ni napil vtisa zdravega človeka. Vedno je bil bled, suh, ispram prehlajenju neodporen, malo je jedel, slabo pal. Od ene čašice vina se mu je vrtelo v glavi in se nje pojavila histerija. Vedno ga je vleklo k ljudem, bda zaradi svojega razdražljivega značaja in nezaup-ftosti se ni spoprijaznil z nikomur in ni imel prija-jtl. 0 mestnih prebivalcih je vedno govoril s pre-iranjem, češ da se mu zdita njihova groba neizobra-iiost in zaspano živalsko življenje ostudna in zorna. Govoril je s tenorjem, glasno, vroče in ne dru-ptt kakor nejevolno in ogorčeno ali pa navdušeno in liadeno, in vedno iskreno.'O čemerkoli si začel go-»ritiinjim, on je vedno navedel na eno in isto: v meti je dušno in dolgočasno živeti, družba nima višjih iltresov, njeno življenje je kalno in brezmiselno, edi-u razvedrilo je nasilje, grob razvrat in licemernost; podleži so siti in oblečeni, poštenjaki pa se hranijo z toktinami; treba je šol, treba je mestnega časopisa s IKteno smerjo, gledališča, javnih predavanj, združitve itfBgentnih sil; treba je, da bi se družba zavedla sail sebe in se zgrozila. V svojih sodbah o ljudeh je po-hgal goste barve, samo belo in črno, nobenih odtokov ni priznaval; njegovo človeštvo se je delilo na poštenjake in podleže; srede pa ni bilo. O ženskah in jibezni je vedno govoril strastno, z navlušenjem, toda aljubljen ni bil niti enkrat.
V mestu so ga imeli vkljub rezkosti njegovih sodb inervoznosti radi in so ga, kadar ni bil navzoč, ime-mvali Vanja. Njegova prirojena delikatniost, tusluž-ust,poštenost, nravstvena čistost in njegova ponošena saknja, bolestni obraz in družinske nezgode so vzbu-Mobro, toplo in žalostno čustvo; poleg tega pa je lil zelo izobražen in načitan, znal je, po mnenju mehov, vse in je bil v mestu nekaj podobnega, kot živ leksikon.
Bral je zelo mnogo. Svoje čase je večno sedel v Hita, nervozno sukal bradico in je listal po revijah in knjigah; in po njegovem obrazu je videti, da ne bere,
temveč da požira, ko je komaj utegnil prežvečiti. Najbrž je bilo branje ena izmed njegovih bolezenskih navad, ker se je z enako pohlepnostjo vrgel na vse, kar mu je prišlo pod roke, celo na lanske časopise in koledarje. Doma je bral vedno leže.
III.
Nekega jesenskega jutra je šel Ivan Dmitrič z zavihanim ovratnikom svojega površnika po blatu ulic in dvorišč k nekomu meščanu, da bi ga z izvršilno polo izterjal. Bil je v mračnem razpoloženju, kakor zjutraj vselej. V neki ulici je srečal dva arestanta v okovih in ž njima štiri stražnike s puškami. Prej je Ivan Dmitrič zelo pogosto srečeval arestante, ki so v njem vselej vzbujali čustvo sočutja in zadrege, sedaj pa je to srečanje napravilo nanj nekak poseben, čuden vtis. Naenkrat se mu je zazdelo, da lahko tudi njega zaku-jejo v okove in ga ravnotako odvedo po blatu v jet-nišnico. Ko je opravil svoj posel pri meščanu in se je vračal domov, je pri pošti srečal znanega policijskega nadzornika, ki ga je pozdravil in ga spremil par korakov po ulici, in to se mu je zazdelo nekako sumljivo. Doma mu arestanti in soldati s puškami ves dan niso šli iz glave in nerazumljiv duševni nemir mu ni dal brati in se osredotočiti. Zvečer ni prižgal luči in ponoči ni spal in je neprestano mislil o tem, da ga lahko aretirajo, uklenjo in posade v ječo. Nobene krivde se ni zavedal in je lahko jamčil, da tudi v bodoče ne bi nikogar ubil, da ne bo zažgal in ne ukradel; toda ali je težko napraviti afločin slučajno, nehote, in kaj ni mogoča obdolžitev, ali navsezadnje sodna pomota? Kajti stoletna narodna izkušnja ne uči zaman, da pred ječo in malho nisi nikdar zavarovan. Sodna pomota pa je pri sedanjem sodnem poslovanju zelo mogoča in ni prav nič nenavadnega. Ljudje, ki imajo delovite službene stike s tujim trpljenjem, na primer, sodniki, policisti, zdravniki, tekom časa vsled navade tako otope, da bi želeli, da bi bilo njihovo razmerje napram klientom drugačno kot formalno, toda zaman; v tem oziru se prav nič ne ločijo od mužika, ki za dvoriščem kolje ovne in teleta in ne opaža krvi. Pri formalnem, brezdušnem razmerju naprav osebnosti, sodišču zato, da bi nedolžnega človeka oropalo vseh pravic eksisti-ranja in ga obsodilo v katorgo, ni treba drugega kot — časa. Samo čas zato, da se izpolni par formalnosti, za katere sodišču plačujejo plačo, pa je vse pri kraju. Potem pa išči pravice in zaščite v tem majhnem, umazanem mestecu dvesto vrst od železnice 1 In ali ni smešno le misliti na pravičnost ,če družba vsako nasilje sprejme kot razumno in smotreno neobhodnost, vsak akt usmiljenosti pa, na primer, oprostilna razsodba, izzove cel izbruh nezadoščenega maščevalnega čustva? Zjutraj se je dvignil Ivan Dmitrič s postelje z grozo, s hladnim potom na čelu, že popolnoma prepričan, da ga lahko vsak trenutek zapro. Če ga včerajšne teške misli tako dolgo ne zapuste, — je mislil, — tedaj je gotovo nekaj resnice v njih. Kar brez vsakega vzroka vendar niso mogle priti v glavo.
Mimo oken je počasi prišel policaj: to ni kar tako. Tam sta se dva človeka ustavila pred hišo in molčita. Zakaj molčita?
(Dalje prihodnjič. ) ipJ
S samim zabavljanjem se ne ustanovi nobena organizacija; brez organizacije se ne opravi nobena velika reč. Pozitivno delo je važnejše od zabavljanja. To naj razmišljajo tisti, ki mislijo, da je z zabavljanjem vse opravljeno.
Glasox)i iz našega, gibanja.
Zbiranje prostovoljnih prispevkov za kongresno kampanjo 1922.
Kakor je razvidno iz zapisnika seje eksekutive J. S. Z. z dne 11. avgusta t. L, ki je bil objavljen v št. 780 "Proletarca", eksekutiva radi slabih časov in pa dejstva, da so že gl. stan in nekatere državne organizacije Socialistične stranke razposlale našim klubom apel za nabiranje fonda za kongresno kampanjo, ni smatrala umestnim prirejati posebno kampanjo v to svrho. Te dni pa je dobilo tajništvo J. S. Z. pismo, ki daje migljaj, naj se z zbiranjem takega fonda prične. To pismo je tajništvo presenetilo, zlasti ker prihaja iz države, kjer so naši delavci radi raznih štrajkov in notranjih bojev v uniji gospodarsko mnogo bolj prizadeti, kakor pa drugod. Pismo prihaja od društva "Zvonček" št. 206 SNPJ., iz Gross, Kans., in ne potrebuje nobenega drugega komentarja kakor da naj ga vsi člani naših podpornih društev pazno prečitajo in se po njem ravnajo. Pripomnimo naj še, da je to društvo aktivno pri Izobraževalni akciji J. S. Z.
Pismo se glasi:
Gross, Kans., 21. avgusta 1921.
"Tajništvu J. S. Z.:
Naše društvo št. 206 SNPJ. je na svoji redni seji dne 20. avgusta soglasno sklenilo, naj vam pošljem $10.00 za volilno kampanjo Socialistične stranke, kateri želimo največji uspeh. To je društvo storilo iz prepričanja, ker se njegovi člani zavedajo, da iz kapitalističnega sistema ni druge poti, kakor s socialistično zmago. Socialistična zmaga pa ne more priti brez finančnih sredstev.
Porabite omenjeno vsoto, kakor se vam zdi bolj umestno, to je za govorniško turnejo ali pa za časopisje.
Zeleč vam mnogo uspeha, vas pozdravlja,
John Sular, tajnik društva 206 S. N. P. J.
Stem pismom in s to vsoto kot za začetek, otvarja tajništvo J. S. Z. sporazumno s člani eksekutive JSZ., do katerih se je tajništvo po sprejemu tega pisma obrnilo za nasvet, kolekto prostovoljnih prispevkov za kongresno kampanjo 1922. Ta kampanja se vrši, dokler eksekutiva JSZ. ne spremeni svojega prejšnjega sklepa, z izdajo kampanjskih letakov, ki se pošljejo ob času raznim slovenskim podpornim društvam v Ameriki.
Člani društev slovenskih podpornih organizacij so tem potom prošeni, naj posnemajo po svojih najboljših močeh društvo Zvonček, št. 206 SNPJ, v Grossu, Kansas. Vse svote bodo objavljene v Prosveti in Proletarcu. Vsote za ta fond je pošiljati direktno tajništvu J. S. Z. Naslovite: Frank Petrich, 220 S. Ashland Blvd., Chicago, III. — Naprej za kar najživahnejšo socialistično kongresno kampanjo 1922!
Tajništvo J. S. Z.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. doimu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k Sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu ea osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč".—
VAŽNO ZA ROJAKE T HERMINIE.
Socialistični klub it. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani druitva Frostomiileci, it. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačat« naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
IZ UPRAVNIŠTVA.
Borba socialističnega tiska za obstanek. — Požrtvovalnost. — Glas iz Minnea-polisa. — Deset cerkva za šest tisoč ljudi. — Burgettstown za socialistični klub. — Naš koledar. — Razlike v dopisih in dopisovanju.
Na drugem mestu je priobčen izkaz iprispevkoi brisanje dolga, ki ga ima list v tiskarni. V zadnji i ji smo omenili, v koliko so v zadnjih treh letih nat naši stroški samo za tisk. Naročnina na Proletarca je zelo nizka, kar mora priznati vsakdo,, ki ima I ličkaj pojma o delavskem časopisju. Primanjkljaj, nastaja pri izdajanju lista, smo doslej vedno uspd pokrivali, dasi z velikimi napori. Se v vsaki stiski je našlo dovolj zavednih delavcev, ki so priskoi Proletarcu na pomoč, kadarkoli je bil v nujni ] bi. Vsled brezposelnosti in stavk so se dohodki, [ no kar se tiče podpore in prodaje knjig, zmanjšali.! hodki naročnine so sicer v tem letu narasli, toda dovolj, da bi pokrili nad tri tisoč dolarjev prim kljaja. Tisoč je pokritega s prispevki listu v podpo in z dosedanjimi prispevki skupine 400-terih. Toda prihodnjega januarja bo treba še najmanj dva I dolarjev izrednih dohodkov, da se pokrije še o primanjkljaj. Kdor more, naj se pridruži skupini terih s svojim prispevkom.
*
Delo pri socialističnih listih je naporno radi i nih finančnih težav. Marsikalfa oseba pri delavskih stih si je uničila zdravje vsled težavne službe in s ki jih prinaša. Ampak kljub vsem težavam vodi s listične časnikarje zavest, da jim pri njihovih p devanjih graditi socialistični tisk stoje ob strani vedni delavci, ki skrbe, da njihovi napori niso zan Le temu dejstvu se je zahvaliti, da eksistirajo štei socialistične publikacije naprej, kajti take, ki bi hko izhajale brez podpore, so izjeme v socialistih mu časopisju, ne samo v Ameriki, ampak po vsems tu. Ako zasledujete naše izkaze prispevkov v poi listu, ste razvideli, da je mnogim obstoj Prolet resnično pri srcu.
*
Alois Schrott iz Minneapolisa nam piše: "P: ženo pošiljam jaz in moj tovariš Valentin Welza I 00 v podporo listu, vsaki polovico. Manj ni vn pošiljati. Prihodnji mesec bova plačala vsaki eni ročnino na Proletarca v stari kraj."
Ime Schrotta in Welze je najti v raznih izl skozi zadnjih par let v tem listu, kakor tudi števili drugih sodrugov, ki znajo ceniti socialistično gU| slovenskega delavstva. In precej jih je še, ki ma i je ob strani vse od časa njegove ustanovitve pred j semnajstimi leti. Takrat je imel le malokdo p lati za socializem. Danes so celo bankirska in franfi
škanska glasila "radikalna", da love naročnike.
*
Sodrug Frank Rataic iz Forest City, Pa., piše t drugim v odgovoru na neko naše pismo: "...II dolgotrajne stavke bo za nekaj časa agitacija za ftl letarca otežkočena, ker so ljudje brez sredstev. (
p, da ni nobenega vzroka, zakaj bi list ne imel ture naročnikov, kakor jih ima. Ako bi nekaj ted-iiveli tukaj, pa bi spoznali vzrok. Predstavite si ilbino s šest tisoč prebivalci, ki vzdržujejo deset Iva, med katerimi je šest rimsko katoliških, osta-Jiripa odpadejo na druge religije. Dvomim, da je tje kako mesto, kjer pride na tako majhno število Koliko cerkva. Računajte, koliko stane vzdrža-ije teh božjih hramov in dušnih pastirjev, in pomi-lt, kako težko je v takih okolščinah prodreti med sos socialističnimi nauki. Storil bom za stvar koli-ikom mogel, ker nisem plašljivec. Ce bi bil, bi iz te albine že davno ne dobili nobenega glasu." K tem feam nimamo ničesar dostavljati, ker govore sa-:dovolj jasno.
*
Sodrug Bartol Yerant iz Aliquippe, Pa., poroča, se ko, ako ne bo kakih posebnih zadržkov, še pred ijresnimi volitvami v jeseni ustanovil v Bur-jstowml socialistični klub, ki se ga bo pridružilo JSZ, S. Yerant si prizadeva, da se somišljeniki v o-mjeni naselbini čim prej organizirajo v svojo posto-iko in postanejo s tem člani mednarodne socialisti-tarmade. In tu je zopet dokaz, da brez agitacije in irtvovalnosti ne bi prišlo delavsko gibanje nikamor sploh bi ga niti ne imeli.
Sodrug Urbancich iz Detroita poroča, da je klub stil svoje prostore (Victoria Hall), kjer je bilo z , preveč stroškov in so pomenili za klub preveli-keme. Seje kluba se odslej naprej vrše v Hrvat-domu, kakor je označeno v naznanilu na drugem sta v tem listu. Klub je imel letos dva piknika. Detroit&ki klub št. 114 je znan kot eden najaktiv-jših klubov naše JSZ. Vsled krize in drugih vzro-večinoma gospodarskih, zadnje čase v njemu ni .živahnosti, kakor smo jo preje poznali. Upamo, i se bo v prihodnjih mesecih več čulo o njem. Bavno je detroitska naselbina prednjačila s številom lotnikov pred mnogimi drugimi naselbinami, vzeto poštev proporčno merilo stanovnikov. Na detroit-sodruge apeliramo, naj v jesenskih mesecih poskr-pridobe vsakega slovenskega delavca v njihovi šini, da se naroči na ta list.
i za ureditev "Ameriškega družinskega ko-lirja" za leto.1923 je v teku. Klubi, ki žele imeti v ni svoje slike, naj jih pošljejo najpozneje do kon-septembra. Istotako lahko pošljejo za priobčitev v iltdarju svoje slike napredna kulturna in druga va. Stroške za klišej plačajo prizadeti klubi, ozi-i društva. Ako more kdo pridobiti kaj oglasov za koledar, naj se potrudi. Za vsa pojasnila in potre-
listine pišite upravništvu.
«
Večina naših naselbin potrebuje dopisnike, ki bi »li v Proletarca o delavskem gibanju med našim vstvom, o socialnem in društvenem življenju ter s podajali javnosti sliko o aktivnostih in neaktivno-, Takih dopisnikov pogrešamo v slovenskem časo-i, Sodrugi in somišljeniki, zmožni pisati poročila, se primejo dela in prično dopisovati v ta list. Na-javnost potrebuje slike iz naselbin, kajti razne dolgosti, ki jih je toliko po raznih listih, zanimajo par zainteresirancev, za splošno javnost pa nimajo tisla.
»
Naročnike, katerim poteče naročnina, prosimo, jo takoj obnove. Prvič rabimo sredstva, kajti v
tiskarnii imamo do dva tisoč dolarjev dolga, drugič, prihranite nam delo s tem, da nam ni treba pošiljati opominov, tretjič, prihranite nam tiskovine in znamke, ki jih rabimo pri pošiljanju opominov. Kooperacija med nami in vami koristi listu v vseh ozirih. Mnogi naročniki, kadar obnove naročnino, skrbe, da pridobe zaeno še kakega novega naročnika. Poskušajte jih posnemati tudi vi. Želja vseh zavednih slovenskih delavcev je, da se Proletarec razširi tako kakor zasluži. Da ne ostane zgolj pri želji, moramo vsi skupaj skrbeti, da se jo tudi praktično izvaja. Naprej z delom za socializem 1
Izkaz prispevkov skupine 400-terih za brisanje "Proletarčevega" dolga.
Illinois.
John Olip, Chicago .........................$ 2.50
Frank Omahen, Chicago ........................................2.50
Joško Oven, Chicago ..............................................5.00
Math Skrinar, Chicago ............................................5.00
Frances Tauchar, Chicago ....................................5.00
Martin Zajbert, Springfield (v zadnjem izkazu je bilo zanj pomotoma izkazano $2.50 mesto
$5) . . . ..............................................................2,50
Jugoslov. soc. klub št. 128, Nokomis ..............10.00
Michigan.
Mike Glad, Detroit, ................................................5.00
Louis Urbancich, Detroit........................................5.00
Matt Urbas, Detroit ................................................2.50
Jugoslov. soc. klub št. 114, Detroit........................10.00
Ohio.
Frank Barbih, Cleveland ..........................1.00
Vincenc Jurman, Cleveland ... ..........................5.00
Vatro Grill, Cleveland ............................................5.00
Pennsylvania.
Paul Posega, Canonsburg ....................................2.50
Minnesota.
Alois Schrott, Minneapolis ....................................5.00
Valentin Welza, Minneapolis ................................5.00
Skupaj v tem izkazu....................$ 78.50
V izkazu 3. avgusta .................... 582.45
Skupaj do 26. avgusta ..................$660.95
(Manjka še do stoodstotnega odziva skupine štin-stoterih $1,340.05).
Ob desetletnici "Slovenskega Delavskega Sokola Chicago".
Dne 25., 26. in 27. avgusta je "Slovenski Delavski Sokol Chicago" proslavil svojo desetletnico s sprejemom došlih gostov in telovadcev, s telovadno tekmo, javnim telovadnim nastopom in z veselico v soboto 26. avgusta zvečer in v nedeljo zvečer po končanem telovadnem in koncertnem programu.
"S. D. Sokol Chicago" se je ustanovil dne 6. julija 1912. V prvem odboru so bili Jos. Snoj, John Po-kelšek, Ignac Vidmar, Frank Čeh in Chas. Schreiber. Dne 3. novembra 1912 je imelo to telovadno društvo svoj prvi javni nastop ob obilni udeležbi. Že leta 1915 je društvo popolnoma zaspalo kakor se navadno dogaja pri podobnih organizacijah med ameriškimi Slovenci. Nekaj mesecev, morda par let, vlada navdušenje, potem se prično spori, tem sledi mrtvilo, potem smrt. Odbore je večkrat preminjal in skušal delovati na raznih poljih, tudi na podpornem.
En čas je Slov. Del. Sokol gojil tudi petje in dramatiko, pa tudi tu ni dolgo vztrajal.
Leta 1918 je društvo postalo zopet aktivno, to pot samo na telovadnem polju. Od svoje prve ustanovitve pred desetimi leti pa dosedaj je priredilo društvo trinajst javnih telovadnih nastopov in manjše skupine telovadcev so sodelovale pri .podobnih priredbah drugih organizacij, večinoma hrvatskih. Od prvih telo-
vadcev, iko se je društvo ustanovilo, je aktiven v njemu samo še g. Anton Wencel, ki j« že par let načelnik telovadcev.
V	sedanjem odboru S. D. Sokola so Josip Likar, Frank Kraus, V. S. Skubic, John Puc, Anton Wencel, Lovrenc Pičman, Catherine Wershay, Julia <Potsch in Josip Lasich.
V	političnem oziru društvo ne izreka nikake pripadnosti k tej ali oni stranki ali struji. V imenu sicer pravi, da je delavsko telovadno društvo, toda svojih aktivnosti ne vrši na razredno zavednem stališču, niti se ne sme reči, da nastopa kot protidelavska organizacija. V Sloveniji imajo n. pr. telovadne odseke Splošne delavske zveze "Svobode", ki je socialistična organizacija, Čehi imajo socialistična telovadna društva v starem kraju in tukaj in ravno tako drugi večji 'narodi. "S. D. Sokol Chicago" je nekako v sredi med delavskimi in "narodnimi" telovadnimi društvi.
Med člani in članicami tega sokola je precej tu rojene mladine, ki se vežba v telovadbi. To je ena dobra stran takih telovadnih društev. Bolje je, da mladina zahaja v tak krog, kjer jo vežbajo in uče pošteni ljude z dobrim namenom, kakor da pohaja v zabavišče dvomljive vrednosti, ali pa da pristopa k tako-zvanim "atletičnim" klubom, kjer se vežba za pretepanje in se navzema še drugih slabih lastnosti.
V	Ameriki se ni med našim ljudstvom še noben-krat poskušalo organizirati socialistična telovadna društva. Vzrok je največ v tem, da so naši delavci večinoma zaposljeni pri napornih fizičnih delih, tu rojeno mladino pa je tudi težko pridobiti v organizacije s socialističnimi tendencami. Niti ni med našimi naseljenci posebno ugodno polje za telovadna društva v narodnem ali napol delavskem smislu. iSlovenske telovadne organizacije eksistirajo, v kolikor je meni znano, samo v Chicagi, Clevelandu in Waukeganu.
čikaški župnik Kazimir je tudi ustanovil telovadno društvo orlov, orlic in orličev, pa mu ne gre prav "fajn". V nedeljo dopoldne, kakor tudi v svojem listu, je pozival verne rojake, naj nikar ne posetijo priredbo brezverskih sokolov in zabičeval starišem, naj pod nikakršnem pogojem ne puste svoje mladine v sokolsko društvo. Stvar sama na sebi ni tako nevarna materi cerkvi, kakor Kazimir prikazuje, in verni ljudje menda to vedo. Udeležba nedeljske priredbe S. D. S. je bila obilna, k čemur so morda nekoliko pripomogle tudi patrove pridige. Kar je prepovedano, miče. Ta Adamova in Evina bolezen je podedovana.
Nedeljski popoldanski program je bil naznanjen za ob pol treh popoldne, pričel pa se je nekaj poznej, da se ne prelomi naša lepa navada. Galerija prostorne dvorane Pilsenskega Sokola je bila napolnjena, kakor tudi dvorana, razun osredja, ki je moralo biti prazno za nastopanje telovadcev. Pred pričetkom programa je nastopil J. Likar s kratkim nagovorom, ki je bil res kratek. Po mojem mnenju bi se moralo za slavnost desetletnice takega društva dati občinstvu vendar malo daljši govor. V razvoju imenovane organizacije se je dogodilo marsikaj zanimivega, kar bi se smelo povedati tako velikemu krogu ljudi.
Prva točka programa je bil nastop pevskega zbora Sava, ki je zapel "Marseljezo" in "Najlepši". Peli so dobro, če se pomisli, da gredo Savani večkrat na oder prepričani, da ga bodo "polomili". Na večih zadnjih nastopih so pokazali, da lahko lepo pojo, ako hočejo. Dne 24. septembra priredi iSava svoj koncert, na katerem se bodo imeli priliko še bolj izkazati.
Potem so sledili nastopi sokolic in sokolov v prostih telovadnih vajah, nadalje z obroči, s palicami in končno na orodju. Nastopale šo skupine S. D. S. Chicago," Slov. Sokola iz Waukegana, Clevelanda, če se ne motim, tudi hrvatskega sokola iz Milwaukee, in Jugoslovanske Radničke Sokolske Župe. Prvi so pri telovadnih vajah nastopili ženski in moški naraščaj, ki sta bila številno zastopana. Vsi telovadni nastopi so bili precej dobro izvajani, vzeto v poštev, da so eni telovadci zelo dobri, drugi slabši, ki se včasi zmotijo in kolikor toliko skaze celotno sliko. Med telovadnim programom je nastopil mešan pevski zbor Lira, ki je zapel "Lahko noč" in nato "Naša zvezda". Zdelo se mi je, da se Lira to pot s svojim nastopom ni tako uveljavila kakor pri raznih prejšnjih nastopih. iMorda se mi je samo zdelo, kajti jaz nisem pevec, niti nimam ka-
kega posebnega razumevanja za pevsko umetnosti da Lira je še zmerom stari zbor z dobrimi, izvefli nimi glasovi. Ko je pela Sava, je bilo v dvorani i nekako tiho; pri nastopu Lire je bil "šunder" žeji« nejši. Tako postane vsa stvar nekak "zmešan" zba pa ne po krivdi pevcev.
Občinstvu so se zelo dopadle rokoborbne vaje, I so jih izvajali clevelandski telovadci. Celo A. Zupan čič, ki je v Chicagi nekak neuradni zastopnik dei landske Slovenije, se je zadovoljno smehljal. Vse tel vadne nastope je spremljala godba, kar se samo« sebi razume, pa stvar vendar omenjam. Ime godbe programu ni bilo označeno. Program je zaključilo pe» sko društvo Slovan iz Pullmana, ki je zapelo''Pri oi nu sva molče slonela" in še neko drugo pesem; šum dvorani je bil tolik, da se mi je zbor skoro smilil. Tn ba pomisliti, da je bilo v dvorani več sto otrok, kis proti koncu postajali že nestrpni in telovadili kar j svojo roko. Prav nič se ne čudim, da zadnje ljudi štetje izkazuje toliko tu rojenih Slovencev. Pater Bren se je po nepotrebnem razburjal nad dr. Kernoi vsled njegovega mnenja o kontroli porodov, ali kaki se že imenuje ta reč po latinsko. Odbor priredbe! moral poskrbeti, da se napravi v dvorani pred nasti pom pevcev mir. Kot sem dejal, je bilo v začetku i dovolj mirno, ko je nastopila Lira, je bil šum že vei na koncu, ko se ljudje že nekako utrudijo, pa je bi šum popolen. Otroci so kobacali pred odrom, z<W se mi je, da jih je bilo najmanj 500, kričali, na odi pa poje zbor "Pri oknu sva molče slonela". Par redi leljev po dvorani, eden, ki bi opozoril ljudi z odra, p bi bilo tudi pri zadnji pevski točki mirnejše. Mor ni bilo tako hudo, kakor se mi je zdelo, kajti pevci i Pullmana se niso pozneje prav nič pritoževali; koi odpeli, jim je občinstvo ploskalo, kar je znamenje, d imajo drugi ljudje za petje veliko več posluha kako pisec teh vrstic.
Pri končnem korakanju telovadcev po dvorani j prineslo lepo dekle načelniku Wencelnu lep šop roi neka druga pa nekaj v koverti (ali v ovojnici, kakor s menda prav po slovensko), kar je Tone tudi zaslužil Navdušenja je bilo veliko, tudi ginjenja, večkrat mi je prišel na uho "krepki nazdar!", udeležba obilni moralni uspeh za prireditelje dober in finančni mi slim da tudi. Ta jim je bil potreben, kajti strošto je bilo veliko.
Naj omenim, da so izdali "Spominsko knjigo," i kateri so posvetil zgodovini "Slov. Del. Sokola Chi cago" samo eno stran. Kdorkoli jo je že uredil, bim ral najti zanjo vsekakor malo več prostora.
Po programu se je pričela plesna zabava, ali It kor pravimo, prosta zabava, ki je povsod in zmerom enaka, zato nimam ničesar več dostaviti. — K. T,
Socialistični uspehi na Nizozemskem.
Pri volitvah v nizozemski parlament je dobila socialistična stranka dvajset mandatov. 20 odstotkov vo-lilcev je glasovalo za socialiste. Na Nizozemskem, kjer imajo volilno pravico moški in ženske, je volitev prisilna. To je, vsakdo se jih mora udeležiti. Za socialiste je bilo oddanih 800,000 glasov. Prebivalstvo Nizozemske šteje 5,800,000 duš. Socialistična stranki ima 43,000 članov, ki redno plačujejo članarino Torej povsod bolje kakor v Zedinjenih državah, kjer ima stranka okoli 15,000 članov in samo enega zastopnika v kongresu.
iv®
Socialist mora biti vedno pogumen. Ampak še bolj potrebno je, da je socialist pameten.
Višina razredne zavednosti delavcev je merili njihovega napredka. Malo zavednosti pomeni malo napredka. Več zavednosti, več napredka. Da ga bo vei in več, ustanavljajte socialistične klube in osredotočite v njih politično, gospodarsko in kulturno ži nje naselbine.
JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA
SOCIALISTIČNE STRANKE V AMERIKI.
220 SO. ASHLAND BLVD., CHICAGO, ILL.
TAJNIŠTVO.
^■prevajalec: Frank Petrich, 220 S. Ashland Blvd., Chicago, 111.
EKSEKUTIVA. Sat Aleš, Mary Aucin, V. Cainkar, Philip Oodina, F. Zajec, S. Bojanovič, O. Maslač, Miloje V. Lučič ln Mi-tar Sekulič.
NADZORNI ODBOB.
18. Tauchar, Frank Udovich, M. Dimič ln S. Cakič.
Vsa pisma tikajoča se Jugoslovanske socialistične zve-i ie naslavljati na tajništvo JSZ.
Eedne seje eksekutive JSZ. se vrše vsaki četrti petek mesecu, izredne p<> potrebi.
ODBOB SLOVENSKE SEKCIJE. IBpGodina, tajnik; V. Cainkar, blagajnik; F. Zajec, zapisnikar. Frank Alesh in Mary Aucin. Uzomi odsek slovenske sekcije: Frank Gottlicher in Ma-
rj Udovich. (rganizator: Chas. Pogorelec.
ODBOB SBBSKE SEKCIJE. Lij« V. Lučič, tajnik. Odborniki: Sava Bojanovič, O. Maa-lach in Mitar Sekulič.
PROLETAREC,
fisUo in last slovenske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveze.
(pni odbor Proletarca: Joško Oven, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Frank Gottlicher, blagajnik; F. S. Tau-cher in F. Udovich, nadzornika. Mailt: Frank Zajec, jiraik: Chas. Pogorelec.
Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte na na Proletarca.
Opomba. — Uredništvo Proletarca sprejme odgovornosl .u tiste članke, priobčene v listu, ki so spisani v uredita. Za članke in dopise, ki jih pošiljajo sotrudniki, so govorni prispevatelji. Uredništvo sprejme zanje le toliko lijovorasti, kolikor zahteva zakon.
Koliko je človek star.
Ljudi je treba poučiti v tem, da so popolnoma od-i od svojih krožilnih sistemov in da so tako stari tor njih žile. Zmernost v vseh stvareh jim mora biti pravilo, pravilna hrana, pregibanje in zadosti spanja počitka ustvarja vrsto delovanja, ki ga mora človek oštevati ter mu neizogibno slediti. Ali najvažnejše o, da človek posveča pozornost prebavi in izločanju, trpite vsled izgube slasti, zaprtja, vetrov v črevesju, (avobola ali splošne pobitosti, vam pomaga Trinerje-iigrenko vino gotovo in naglo. To izčišča želodec in drob, pospešuje prebavo, povrne slast in ojačuje cel lista. Trinerjevo grenko vino je sedaj uvrščeno v rsakdanje življenske potrebščine, in vsak lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima v zalogi ali pa ga more dobiti »vas. Toda zahtevajte pristno Trinerjevo grenko vito, ki je že 33 let na ameriškem trgu in ki si pridobiva prijateljev vsako minuto ponoči in podnevi.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE ST., CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot regalij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRA-FONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov.
Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba,
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
V nedeljo 3. septembra
VELIK
Socialistični piknik
SLUŽBO DOBI.
l
ZA CARLINVILLE, ILL. Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vrli seje reorganiziranega socialističnega kluba it. 213, IS. Z,, vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvora-li Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se deleže teh sej in pristopijo h klubu. To Je edini nt-.: da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti lipitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje kluba bodo vedno predpoldne. Z delavskim pozdravom Jos. Korsic, tajnik.
V službo vzamem priletno žensko, ki bi imela v oskrbi dvoje otrok za časa moje odsotnosti. Delam v tvomici in za čas mojih delovnih ur potrebujem nekoga, ki bi pazil na otroke. Plača do dogovoru. Katera bi bila pri volji opravljati ta posel, naj se obrne na
ROSIE OBLAK, 706 E. 112th St., Chicago (Pullman), 111.
CENIK KNJIG.
(Za cenik drugih knjig glej zadnjo stran platnic.)
JIMMIE HIGGINS, spisal Upton Sinclair, poslove-
venil Ivan Molek, 481 strani, lično vezana v platno 1.00 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in založila Književna matica SNPJ., 364 strani, vezana
v platno.................................. 2.00
SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot,
128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana.......65
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani, trije iztisi
skupaj....................................10
KAZAKI, (L. Tolstoj), broširana, 308 strani.......75
POVESTI MAKSIMA GORKEGA, broširana, 210
strani .....................................75
TRI POVESTI, (L. Tolstoj), broširana...........35
TARAS BULJBA, (N. Gogolj), trdo vezana, 206
strani ...................................*. .70
IGRALEC, (F. M. Dostojevskij), broširana, 264 str. .60 ZADNJA KMEČKA VOJSKA, (August Šenoa), broširana, 378 strani............................75
KOBZAR, (Taras Sevčenko), trdo vezana, 288 str. .85 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, (Jakoba Alešovca spisi), trije zvezki, vezani v platno, I. zvezek 85c; II. zvezek $1.00; III. zvezek 75c; vsi trije zvezki
skupaj . ... J.............................. 2.60
JOSIP JURČIČA ZBRANI SPISI, trda vezba, IV. zvezek, $1.00; V. zvezek 75c; VI. zvezek, 85c; vsi trije zvezki skupaj...................... 2.60
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ.. vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem dom 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Na dnevna redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udel žujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoj prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Edini
liugislivaRski pegrebnik in balzamevač i
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtrašlrih odrov, imamo urejeno posebno kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem
Sašu.
JOSIP PAVLAK
1814 So. Throop St., Chicago, 111. Telefon Canal 5903.
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriiki socialsttini dne-rnik.
Naročnina: $6.00 za celo let*, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
5EVER0VA ZDRAVILA VZQRZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
0/rVMLOgA,5 /rum/c^na farukz
bodo jotovo dobile uspešno odpomoč kadar uživajo
SEVERAS REGULATOR
"Tori'ka za ženske
Premaga bolečine, popravi neredne funkcije, ponjava naravi okrepčafi oslabele ženske organe in jim povrne normalne razmere.
CENA * 1.3s Vprašajte V lekarnah*
W. F. SEVERA CO.
CEQAR PAPI3S, IOWA
John Plltak & Co.
1191-1153 W. 18tti Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
SLOVENSKA
BANKA
Mfr
70 — 9th Ave., New York City
pošilja denar v stari kraj
hitro, zanesljivo in po nizkih cenah,
prodaja vozne listke za
vse važne prekomor-ske linije, in
opravlja vse druge posle,
ki so v zvezi s starim krajem.
Postrežba točna in solidna.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOdNSTOWN, Pi